Stenografiern zapisnik
tretje seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
MMpMer KM
der dritten Sihung
des krninisšcnlančtages
ju Vaibach
am 21. ©ktaber 1890.
dne 21. oktobra 1890.
Nazoči:	Prvosednik: Deželni glavar dr. Josip
Poklukar. — Vladni zastopnik: C. kr. deželni predsednik baron Andrej Winkler. — Vsi članovi razun: Ekscelenca knezoškof dr. Jakob Missia, Vlijelm Pfeifer in Ignacij Žitnik. — Zapisnikar: Deželni tajnik Josip Pfeifer.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika II. deželnozborske seje dne 17. oktobra 1890.
2.	Naznanila deželno - zborskega predsedstva.
3.	Priloga 37. Poročilo deželnega odbora o zgradbi dveh hiš za stanovanja paznikov prisilne delalnice.
4.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za leto 1889. (k prilogi 3 ).
5.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu bolniškega zaklada za leto 1889. (k prilogi 7.).
6.	Ustno	poročilo	finančnega	odseka	o	računskem	sklepu
porodniškega zaklada za leto 1889. (k prilogi 8.).
7.	Ustno	poročilo	finančnega	odseka	o	računskem	sklepu
najdenškega zaklada za leto 1889. (k prilogi 9.).
8.	Ustno	poročilo	finančnega	odseka	o	računskem	sklepu
blazniškega zaklada za leto 1889. (k prilogi 10.).
9.	Ustno	poročilo	finančnega	odseka	o	računskem	sklepu
zaklada deželne prisilne delalnice za leto 1889. (k prilogi 17.).
10.	Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada deželne prisilne delalnice za leto 1891. (k prilogi 18.) in o prošnji Franca Bajca, provizijoniranega paznika deželne prisilne delalnice za stalno umirovljenje.
11.	Ustno	poročilo	finančnega	odseka	o	računskem	sklepu
deželnega zaklada za leto 1889. (k prilogi 31.).
Anwesende: Borsitzender: Landeshauptmann Dr. Josef Poklukar. — Vertreter der k. k. Negierung: Landespräsident Andreas Baron Winkler. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Se. Excellenz Fürstbischof Dr. J a k o b M i s s i a, Wilhelm Pfeifer und Ignaz Žitnik. — Schriftführer: Landschaftssecretär Josef Pfeifer.
Tagesordnung:
1.	Lesung des Protokolles der II. Landtagssitzung vom 17. Oktober 1890.
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
3.	Beilage 37. Bericht des Landesausschusses in Betreff der Erbauung zweier Wohnhäuser für die Aufseher der Zwangsarbeitsanstalt.
4.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss der Landes - Wein Obst - und Ackerbauschule in Stauden pro 1889 (zur Beilage 3).
5.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Krankenhausfondes pro 1889 (zur Beilage 7).
6.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Gebärhausfondes pro 1889 (zur Beilage 8).
7.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Findlingssondes pro 1889 (zur Beilage 9).
8.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Jrrenhausfondes pro 1889 (zur Beilage 10).
9.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Zwangsarbeitshausfondes pro 1889 (zur Beilage 17).
10.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Zwangsarbeitshausfondes pro 1889 (zur Beilage 18) und über die Petition des Franz Bajc, provisionirten Zwangsarbeitshausaufsehers um definitive Pensionirung.
11.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Landesfondes pro 1889 (zur Beilage 31).
5
26
26	III. seja dne 21. oktobra 1890. -	- III. Sitzung am 21. Oktober 1890.
12. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za leto 1889. (k prilogi 29.).	l2. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Landesanlehensfondes Pro 1889 (zur Beilage 29).
13. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega posojilnega zaklada za leto 1891. (k prilogi 30.).	13. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses Über den Voranschlag des Landesanlehensfondes pro 1891 (zur Beilage 30).
Seja se začne ob 10. uri 30 minut dopoldne.	Jeginn der Sitzung um 10 Uhr 30 Minuten Vormittag.
-----=^<C9eS3®ö8Öo=-
Ill, seja dnč 21. oktobra 1890. — IH. Sitzung n m 21. Oktober 1890.
27
Deželni glavar:
Potrjujem sklepčnost visoke zbornice in otvar-jam sejo. Gospoda tajnika naprosim, da prečita zapisnik zadnje seje.
1. Branje zapisnika II. deželno-zbor-ske seje dne 17. oktobra 1890.
1. Lesung des Protokolles der II. Landtags-sihnng vom 17. October 1890.
Tajnik Pfeifer:
(Bere zapisnik II. seje v nemškem jeziku. — Verliest das Protokoll der II. Sitzung in deutscher Sprache.)
Deželni glavar:
Želi kdo gospodov kak popravek v prečitanem zapisniku ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ako ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen.
2. Naznanila deželno-žborskega predsedstva.
L. Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
Deželni glavar:
Naznaniti mi je, da se je gospod poslanec Žitnik oglasil bolnega in se ne more udeležiti današnje seje.
Nadalje so mi došle sledeče prošnje, in sicer izročam jaz naslednje:
Ausschuss des juridischen Unterstützungs-Vereines an der k. k. Universität in Wien, bittet um eine Subvention.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Unterstützungs-Verein für dürftige und würdige Hörer an der k. k. Hochschule für Bodencultur in Wien, bittet um eine Unterstützung.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Krajni šolski svet Tržišče pri Mokronogu prosi podpore za zgradbo šolskega poslopja.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Kavčič izroča prošnjo cestnega odbora Logaškega za podporo h končni zgradbi okrajne ceste Logatec - Rovte in dovolitev delavcev iz deželne prisilne delalnice.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Hribar izroča prošnji:
Podporno društvo za slovenske visokošolce nä Dunaji, prosi podpore.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Vekoslav Gangl, kipar v Bologni, prosi podpore za nadaljevanje umetniškega svojega izobraženja.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Stegnar izroči prošnji: „Narodna šola“, društvo v pomoč ljudskemu šolstvu, prosi podpore.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Direktorij „Zaveze slovenskih učiteljskih društev“ v Krškem predlaga prepis prošnje na visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje v zadevi sestave enkete ter izdaje slovenskih šolskih knjig.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.)
Gospod poslanec Klein izroča prošnjo:
Johanna Stupar, Normalschullehrerswaise, bittet um Verlängerung der Gnadengabe.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod Poslanec Povše predlaga prošnjo Jerneja Habjana, Jerneja Babšeka, Antona Garbajsa in Andreja Babšeka iz Babnegorice za milostno podporo vsled nesreče po požaru.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec dr. Vošnjak izroča prošnjo opravilnega odbora „Podpiralne zaloge slovenskih vseučiliščnikov v Gradcu“ za podporo.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Kavčič izroča prošnjo okrajno-cestnega odbora v II. Bistrici, da se skladovna cesta čez Globovnik uvrsti med deželne ceste.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsansschusse zugewiesen.)
Končno izročam jaz še sledeči prošnji: Zastopniki občin Jesenice, Hrušica, Javornik, Potok, Koroška Bela itd. prosijo za preložitev sodišča in davčnega urada iz Kranjske gore na Jesenice.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.)
Okrajno - cestni odbor v Postojni prosi uvrstitve okrajne ceste iz Št. Petra čez Trnovo med deželne ceste.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird betn Verwaltnngsausschusse zugewiesen.)
Preidemo k 3. točki dnevnega reda, to je:
3. (Priloga 37.) Poročilo deželnega odbora o zgradbi dveh hiš za stanovanje paznikov prisilne delalnice.
B. (Beilage 37.) Bericht des Landesausschusses in Betreff der Erbauung zweier Wohnhäuser snr die Aussetzer der Zwangsarbeitsanstalt.
28
III. seja dne 21. oktobra 1890. — III. Sitzung am 21. Oktober 1890.
Želi kdo staviti kak predlog ?
Poslanec dr. Vošnjak:
Predlagam, da se izroči finančnemu odseku.
Deželni glavar:
Prosim gospode, ki so za to, da se priloga 37. izroči finančnemu odseku, naj obsede.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet in prestopimo k 4. točki dnevnega reda. Prosim gospode v roke vzeti prilogo 3.
4. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za leto 1889. (k prilogi 3.).
4. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss der Bandes-Wein-, Obst- und Ackerbauschule in Standen Pro 1889 (zur Beilage 3).
Poročevalec Tisnikar:
Slavni deželni zbor! Čast mi je poročati v imenu finančnega odseka o računskem sklepu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za
1.	1889. priloga 3. Račun, ki se nam podaje v tej prilogi, se ne more imenovati ugodnim, kajti proračun se je tudi letos zdatno prekoračil, kakor bodete razvideli iz številk, katere bodem pozneje navedel. Računski sklep tudi ni jasen in spregleden in želeti je vsaj, da bi bile številke, katere se nahajajo v pojasnilo v uvodu priloge 3. navedene v istem redu, kakor v računu samem. Zadevajoč računski sklep sam omenjam glede prihodkov šole in sicer rednih, da so znašali:
I.	Doneski: a) C. kr. države 2.400 gld. kakor v proračunu; b) deželno - kulturnega zaklada tudi 2.400 gld.; c) iz deželnega zaklada vzelo se je 3.550 gld., torej kolikor je bilo dovoljeno.
II.	Razni prihodki znašali so 2.814 gld. 07 kr., proračunjeni pa so bili na 250 gld., torej več za 2.564 gld. 07 kr. Ta rubrika obsega dohodke šolske kuhinje v znesku 2.664 gld. 74 kr. in šolnine znašajoče 149 gld. 33 kr., torej skupaj 2.814 gld. 07 kr. Dohodki kuhinje niso bili stavljeni v proračun in tako tudi ne troški. Letos se je to zgodilo v dohodkih, kateri se pa kompenzujejo se troški v znesku 2.626 gld. 97 kr. Redni dohodki so znašali skupaj od šole 11.164 gld. 07 kr., proračunjeni pa so bili samo na 8.600 gld., torej več za 2.564 gld. 07 kr.
Izvanredni dohodki šole znašali so: Državni donesek: a) za učiteljski tečaj 400 gld.; b) za napravo učnih pripomočkov 400 gld.; iz deželnega zaklada se je vzelo za izvanredne poprave 2.590 gld. 67 kr., ki niso bili v proračunu in režijni blagajnici oddani preostanki šolske kuhinje znašajoči 700 gld.
Pri gospodarstvu znašali so prihodki posestev 1.838 gld. 56 kr., mimo proračunjenih 3.000 gld., torej manj za 1.161 gld. 44 kr. To izvira odtod, da je bila leta 1889. slaba letina. Vsi prihodki šole znašali so torej 15.254 gld. 74 kr., oni gospodarstva pa 3.777 gld. 46 kr.
Troški za šolo znašali so:
I.	Plače 2.600 gld., to je stalni izdatek, ki se ni spremenil; ravno tako
II.	osobne doklade in petletnice 500 gld.
III.	Nagrade duhovniku, živinozdravniku, vodji in pristavu za učiteljski tečaj in za učiteljski tečaj 345 gld. 52 kr., mimo proračunjenih 580 gld., torej za 234 gld. 48 kr. manj.
IV.	Ustanove znašajo v proračunu 1.200 gld., oddalo pa se je le 896 gld. 70 kr., ker so nekateri učenci pred koncem leta izstopili.
V.	Potni troški in dnevščine 36 gld. 24 kr., proračunjeni so bili na 200 gld., torej se je prihranilo 163 gld. 76 kr.
VI.	Režijni troški znašajo dejansko 1.110 gld. 37 kr., v proračunu pa 370 gld., torej za 740 gld. 37 kr. več. Ta višji izdatek nastal je tako, da se je izdalo za sobno opravo 360 gld. 77 kr., za šolske knjige in za časopise 287 gld. 55 kr. in za kurjavo, svečavo in snaženje 92 gld. 05 kr., torej skupaj 740 gld. 37 kr.
VII.	Razni troški znašali so 3.060 gld. 82 kr., v proračunu pa samo 150 gld. Ta zvišek je le navidezen, ker so se sprejeli v račun troški v znesku 2.626 gld. 77 kr. za šolsko kuhinjo, in ker so med dohodki tudi vstavljeni dohodki od šolske kuhinje v znesku 2.664 gld. 74 kr. Torej se je še pridobilo pri kuhinji 37 gld. 97 kr.
Troški pri g o1 s podarstvu znašali so :
I.	Mezde 864 gld., manj za 39 gld., kakor v proračunu.
II.	davki in doklade so se pomnožili na 367 gld. 29 kr. vsled nakupa novih zemljišč.
III. Režijni troški znašali so 3.496 gld. 73 kr., torej več za 1.041 gld. 73 kr., kakor v proračunu. Ti troški so navedeni v uvodu priloge 3. na strani 3. in 4. in tam na drobno razloženi.
IV.	Razni troški znašali so 418 gld. 61 kr., za 368 gld. 61 kr. več, nego so bili proračunjeni. Ti troški zadevajo nakup živine v znesku 366 gld. 50 kr. in druge male troške.
Izvanredni troški šole so bili: Državni donesek in sicer za učiteljski tečaj 400 gld., za učne pripomočke tudi 400 gld., potem za vzdrževanje poslopij in napravo strehe na grajskem poslopji 4.755 gld. 35 kr., mimo proračunjenih 3.000 gld., torej za 1.755 gld. več. Ti troški razvidijo se iz priloge na strani 5. in slede iz tega, ker se je več novih naprav zvršilo, za katere ni bilo v proračunu ničesar vstavljeno. Iz vsega tega je razvideti, da je za šolo na Grmu dala država 3.200 gld., da so vsi dohodki znašali 3.514 gld. 07 kr. in da se je moral pokriti nedostatek v znesku 7.390 gld. 93 kr. iz deželno-kulturnega in deželnega zaklada.
Troški gospodarstva pa so znašali 5.146 gld. 63 kr. in dohodki 3.149 gld. 46 kr., tako da se je
III. seja dne 21. oktobra 1890. — III. Sitzung a in 21. Oktober 1890.
29
moral primanjkljaj v znesku 1.997 gld. 17 kr. tudi pokriti iz deželnega zaklada. Vsi troski za šolo in gospodarstvo, ki so se morali pokriti iz deželnega zaklada, znašali so 9.388 gld. 10 kr. Ta svota je res velika, ali uvaževati se mora, v kako slabem stanji se je posestvo prevzelo, kako slabo je bilo zlasti poslopje, katero se je moralo popolnoma obnoviti, da je bilo dalje treba napraviti drugih stavb in nasadov in da se je s tem posestvo mnogo zboljšalo. Sicer se pa šola ni ustanovila, da se dela dobiček, ampak da se v nji vzgojajo kmetski sinovi. Le škoda, da ne dohaja, kakor sem se prepričal, v to šolo toliko kmetskih sinov, kakor je želeti, Obžalovati je tudi, da so bili troski v primeri s proračunom previsoki, in usojal si bodem, pozneje staviti resolucijo, da se v bodoče temu izogne.
Razkaz imovine kaže nam, da je bilo pri šoli končno v blagajnici imovine 247 gld. 58 kr., končnih dohodkovnih zastankov 120 gld., in da je denarna vrednost inventarnih reči znašala 2.526 gld. 23 kr., pri gospodarstvu, pa je bilo končnih dohodkovnih zastankov 3.436 gld. 46 kr. in da je znašala vrednost inventarnih reči 4.440 gld. 81 kr., denarna vrednost materijala pa 137 gld. 03 kr., vsega skupaj torej 10.908 gld. 11 kr.
V dolgovih pa se kažejo pri šoli končni za-stanki troškov z 383 gld. 05 kr., in pri gospodarstvu z 144 gld., torej skupaj 527 gld. Ako se primerjajo dolgovi v znesku 527 gld. 05 kr. z imovino v znesku 10.381 gld. 06 kr., kaže se, da se je premoženje pomnožilo za 1.470 gld. 31 kr. proti preteklem letu.
Po teh opazkah predlagam v imenu finančnega odseka:
„Slavni deželni zbor naj sklene:
Računski sklep deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1889. se odobruje.
Deželnemu odboru se naroča, da strogo pazi na to, da šolsko vodstvo ne prekorači v proračunih odobrenega pokritja in da zastanke točno izterjuje. “
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. - Niemand meldet sich.) Ako ne, prosim gospode, ki pritrdijo temu predlogu, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prestopimo k 5. točki dnevnega reda, to je:
5. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu bolniškega zaklada za leto 1889. (k prilogi 7.).
5. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Kranken-haussondes Pro 1889 (zur Beilage 7).
Poročevalec Tisnikar:
Poročati mi je dalje v imenu finančnega odseka o računskem sklepu bolniškega zaklada za leto 1889., priloga 7.
Iz tega računa je razvidno, da se je pri izdatkih precej držalo proračuna in da je z višek troškov
le neznaten. Iz razkaza imovine je razvideti, da je imovina v zastalih vplačilih znašala 7.679 gld. 94 kr., v glavnicah 52.735 gld. in v lastninah in sicer v vrednosti poslopij in inventarnih reči 116.675 gld. RP/s kr. Dolgovi pa so znašali v zaostalih izplačilih 13.884 gld. 41?/s kr. Ti so se pomnožili vsled tega, ker se je tudi kupnina zemljišča za novo bolnico stavila med te dolgove. Dolgovi so znašali v zastalih izplačilih 13.884 gld. 414/2 kr., in ako se primerjajo dolgovi z imovino, se kaže, da se je premoženje zmanjšalo za 5.300 gld. 79 kr. in to zaradi tega, ker se je vrednost inventara vsled odpadka nekaterih reči znižala in ker se je posojilo iz deželnega zaklada stavilo med dolgove.
Dohodki so znašali in sicer 2.210 gld. 75 kr., kakor v proračunu; prihodki od lastnin 141 gld., ustanove in doneski 24 gld. 99 kr.; povračila oskrbnih troškov so se pomnožila proti proračunu od 9.500 gld. na 10.983 gld. 23^/s kr., torej za 1.483 gld. 231/a kr. Da so se ti dohodki pomnožili, je naravno, ker je bilo, kakor je povedano v uvodu na 1. strani priloge, več bolnikov v oskrbovanji. Volila in darila znašala so 8 gld., mimo proračunjenih 13 gld.; razni prihodki 490 gld. 31 kr., torej več za 340 gld. 31 kr., kakor je bilo proračunjeno. Vsi redni prihodki so se pomnožili za 1.788 gld. 91 1/ž kr. Troški in sicer redni, pa so znašali: Stalne plače, doklade, remu-neracije, adjuta, mezde in dnevščine 11.385 gld. 22 kr., to je za 810 gld. 22 kr. več, kakor so bile proračunjene in to vsled tega, ker se v proračun niso postavile aktivitetne doklade uradnikov, katere so se jim dovolile ob jednem s povišanjem plač. Stanarine znašale so 550 gld.; emolument! 32 gld., to je za 126 gld. 60 kr. manj, kakor v proračunu; podpore 115 gld., torej za 5 gld. manj, kakor v proračunu ; ustanove in doneski 66 gld. 4<T/s kr. Uradne in pisarniške potrebščine so se tudi znižale za 86 gld. 65 kr. in znašajo 313 gld. 35 kr. Za vzdrževanje poslopij se je izdalo 537 gld. 65 kr., proračunjeno je pa bilo 1000 gld. Davki so se pomnožili za 29 gld. 74 kr. in znašajo 41 gld. 22 kr. Režij ni troški so znašali 45.446 gld. 81 kr., torej več, nego je bilo proračunjeno za 1876 gld. 81 kr. Zakaj, to je tudi navedeno v prilogi. Ta višji trošek sledi namreč iz tega, ker je bilo precej več oskrbnih dni, kakor je bilo proračunjeno in ker se je potrebščina za enega bolnika na dan pomnožila od 41 21 kr. na 42T8 kr. Pokojnine znašale so 960 gld.; miloščine 300 gld. in razni troški 2373 gld. 58*/s kr., torej mimo proračunjenih 2150 gld., več za 223 gld. 58^/s kr. Ti troški so razloženi v prilogi na 3. strani in sicer se je to izdalo za popravo kirurgičnih instrumentov.
Redni troški so torej znašali skupaj 62.121 gld. 24 kr., pokritje pa 13.978 gld. 65'/s kr. in faktični primanjkljaj 48.142 gld. 58'/s kr., torej za 670 gld. 83*/2 kr. več, kakor je bilo stavljeno v proračun. Za nove stavbe se je izdalo 619 gld. 33 kr. Ta znesek zadeva potne troške zaradi stavbe nove bolnice in pa troške kupne pogodbe zaradi zemljišča, kjer se ima staviti nova bolnica.
Predlagam torej v imenu finančnega odseka:
„Slavni deželni zbor naj računski sklep bolniškega zaklada za leto 1889. odobri.“
30
III. seja dne 21. oktobra 1890. — UI. Sitzung am 21. Oktober 1890.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne, prosim gospode, ki pritrde predlogu finančnega odseka, naj blagovole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet. Preidemo torej k 6. točki dnevnega reda, to je:
6. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu porodniškega zaklada za leto 1889. (k prilogi 8.).
6. Mündlicher Bericht des ^inanzausschttsies über den Rechnungsabschluss des Gebär-hanssondes Pro 1889. (zur Beilage 8).
Poročevalec Tisnikar:
Poročati mi je v imenu finančnega odseka o računskem sklepu porodniškega zaklada za leto 1889., priloga 8. Tudi ta račun kaže, da se je proračun za leto 1889. le za neznatno svoto 169 gld. 68 kr. prekoračil.
Prihodki znašali so in sicer obresti 75 gld. 60 kr., povračila oskrbnih troskov 724 gld. 90 kr., mimo proračunjenih 900 gld., torej manj za 175 gld. 10 kr., razni prihodki pa 1 gld., in vsi prihodki torej 801 gld. 50 kr., ali za 189 gld. 10 kr. manj, kakor je bilo ustavljeno v proračun.
Troski znašali so in sicer: Stalne plače, doklade in petletnice 1157 gld. 15*/s kr., torej za 57 gld. 151/2 kr. več. Ta pomnožitev opravičuje se s tem, da se je aktivitetna doklada primarija zvišala, kar pa ni bilo v proračun vstavljeno. Stalne plače znašale so 240 gld., v proračunu pa samo 143 gld., torej za 97 gld. več; emolument! 25 gld. 08 kr., manj za 8 gld. 37 kr., kakor v proračunu; ustanove in doneski 1 gld. 61 kr.; uradne in pisarniške potrebščine 99 gld. 681/2 kr., torej za 9 gld. 68'/ü kr. več, kakor je bilo v proračunu dovoljeno. Najemščina znašala je 126 gld.; pokojnine 66 gld. 66 kr.; režij ni troski 2804 gld. 47 kr., mimo proračunjenih 2810 gld., torej manj za 5 gld. 53 kr.; podpore za izstopivše porodnice 387 gld., to je za 213 gld. manj, nego v proračunu; razni troški 110 gld. 97 kr., to je za 43 gld. 64 kr. več, nego v proračunu. Vsi troški znašajo 5018 gld. 63 kr., pokritje pa samo 801 gld. 50 kr., tako, da se kaže primanjkljaj 4217 gld. 13 kr. Proračunjeni primanjkljaj pa je znašal 4047 gld. 45 kr., tako da se kaže dejanski primanjkljaj za 169 gld. 68 kr., višji.
Iz razkaza imovine je razvideti, da je imovina znašala v zastalih vplačilih leta 1888. 579 gld. 31 kr., leta 1889. pa 323 gld., torej manj za 256 gld. 31 kr., kakor v prejšnem letu, ker se je manj iztirjalo. Imovina v glavnicah je znašala 1800 gld., vrednost inventarja 3947 gld. 69 kr., torej skupna imovina 6070 gld. 69 kr.
Dolgovi pa so znašali v zastalih izplačilih 363 gld. 07 kr. V primeri s skupno imovino se je
premoženje zmanjšalo za 86 gld. 751/2 kr., kar je tudi neznatna svota.
Predlagam torej v imenu finančnega odseka: „Visoki deželni zbor naj računski sklep porodniškega zaklada za leto 1889. odobri.“
Deželni glavar:
Želi kdo besede P
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne, prosim gospode, ki pritrde predlogu finančnega odseka, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet in s tem rešena 6. točka dnevnega reda. Prestopimo k^7. točki, to je:
7. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu najdenškega zaklada za leto 1889. (k prilogi 9.).
7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Find-lingsfondes Pro 1889 (zur Beilage 9).
Poročevalec Tisnikar:
Poročati mi je dalje o računskem sklepu najdenškega zaklada za leto 1889., priloga 9. Pokritje znaša samo 43 gld. 15 kr. več, kakor je bilo pro-računjeno. Pri različnih dohodkih za leto 1889. namreč ni bilo proračunjeno ničesar, došlo pa je faktično 43 gld. 15 kr. Dohodki na obrestih znašali so 298 gld. 20 kr., torej skupaj 341 gld. 35 kr., ali 43 gld. 15 kr. več, kakor v proračunu.
Troški pa so znašali in sicer:	Ustanovni do-
neski 6 gld. 44 kr.; uradne in pisarniške potrebščine 4 gld. 351/2 kr., v proračunu pa 10 gld., torej manj za 5 gld. 641/2 kr. Oskrbni troški za najdence znašali so 3279 gld. 731/2 kr., mimo proračunjenih 4117 gld. 30 kr., manj za 837 gld. 56^2 kr.; in razni troški 107 gld. 85 kr., torej več za 32 gld. 85 kr., nego v proračunu. Ta višji trošek razložen je v prilogi na 1. strani.
Skupni troški znašali so 3398 gld. 38 kr., pokritje pa le 341 gld. 35 kr., tako, da se kaže primanjkljaj v znesku 3057 gld. 03 kr. Proračunjeni primankijaj pa je znašal 3910 gld. 54 kr., tako, da je dejanski primanjkljaj za 853 gld. 51 kr. manjši.
Imovina ostaje mimo leta 1888. v zastalih vplačilih v znesku 142 gld. 06 kr., v glavnicah pa znaša 7100 gld., torej skupaj 7242 gld. 06 kr. Dolgovi pa znašajo v zastalih izplačilih v znesku 2989 gld. 171/2 kr. Ako se primerja skupna imovina z dolgovi, kaže se, da se je premoženje pomnožilo za 33 gld. 531/2 kr. mimo preteklega leta.
Tudi glede tega računskega sklepa nimam dalje ničesar omenjati, številke so utemeljene v prilogi. Nasvetujem torej v imenu finančnega odseka: „Visoki deželni zbor naj računski sklep najdenškega zaklada za leto 1889. odobri“.
III. seja dne 21. oktobra 1890. — III. Sitzung am 21. Oktober 1890.
31
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne, prosim gosdode, ki pritrde predlogu finančnega odseka, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet in prestopimo k 8. točki dnevnega reda, to je:
8. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu blazniškega zaklada za leto 1889. (k prilogi 10.).
8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Jrren-hausfondes Pro 1889 (zur Beilage 10).
Poročevalec Tisnikar:
V imenu finančnega odseka mi je še poročati o računskem sklepu blazniškega zaklada za leto 1889., priloga 10. Iz razkaza imovine na strani 5. te priloge razvideti je, da se kaže imovina v zastalih vplačilih v znesku 6780 gld. 62 kr., v glavnicah 1588 gld. 15 kr. in v lastninah, to je v vrednosti zemljišč 285.500 gld. 65 kr. in v vrednosti inventarja 25.268 gld. 12 kr. Skupna imovina znaša torej 319.137 gld. 54 kr. in se je pomnožila proti prejšnjemu letu za 41.558 gld. 68*/s kr. vsled novih stavb in naprave novih inventarnih reči.
Dolgovi znašali so v zastalih izplačilih 190.942 gld. 27 kr., torej znatno več, nego v prejšnjem letu, to pa zato, ker se je vsled sklepa slavnega deželnega zbora vstavilo v račun posojilo, prejeto iz deželnega zaklada, med dolgove. Vsled tega se je zmanjšala tudi imovina za 26.847 gld. 48 kr.
Prihodkov bilo je: na obrestih 70 gld. 51 kr.; od zemljišč 573 gld., kakor v proračunu; na povračilih oskrbnih troskov 11.886 gld. 921/s kr. V proračunu pa je bilo vstavljenih pod tem naslovom samo 8150 gld. in došlo je torej več za 3736 gld. 921/a kr. Ta povišek prihodkov izvira od tod, da so se zastanki bolj vestno in točno iztirjali. Razni dohodki so znašali 944 gld. 30 kr., v proračunu pa 1210 gld., torej manj za 265 gld. 70 kr. Skupni prihodki so znašali 13.474 gld. 731/a kr. ter so se pomnožili mimo proračuna za 2471 gld. 231/ž kr.
Troški pa so znašali in sicer redni: Stalne plače in mezde 1921 gld. 50 kr., to je za 143 gld. 50 kr. več, kakor je bilo proračunjeno, to pa vsled tega, ker se je zdravniku podelila osobna doklada. Stalne nagrade so znašale 660 gld., torej manj za 150 gld., kakor v proračunu; emolument! 51 gld.; ustanovni donesek 54 kr.; davki in davščine 149 gld. 53 kr., torej več za 8 gld. 23 kr., kakor je bilo proračunjeno; za uradne in pisarniške potrebčine 71 gld. 721/a kr., torej več za 1 gld. 721/s kr. nego v proračunu. Za vzdrževanje poslopij se je izdalo 1855 gld. 94 kr., torej mimo proračunjenih 1305 gld. 47 kr. več za 550 gld. 47 kr., to pa zaradi zavarovanja in poprav pri starih poslopjih. Režijski troški znašali so 43.350 gld.
62 kr. mimo 40.739 gld. v proračunu, torej več za 2611 gld.187 kr., ty zaradi tega, ker je bilo več bolnikov in je torej naravno, da so se troški morali povišati. Oskrbnih troškov za blazne hiralce je bilo 8298 gld. 87 kr., v proračunu pa samo 6240 gld., torej so se ti troški povišali za 2058 gld. 87 kr. in to zaradi tega, ker je bilo več bolnikov v oskrbovanji in se število bolnikov množi. Razni troški so znašali 2287 gld. 39 kr., torej mimo proračunjenih 1710 gld., več za 577 gld. 39 kr. Ta višji znesek izvira iz tega, da se je veliko več oskrbnih troškov povrniti moralo, in tudi več izdalo za prevožnjo premoga in za nakup novih obligacij. Glede izvanrednih troškov izdalo se je za nove stavbe 39.177 gld. 45 kr., med tem, ko je bilo v proračunu dovoljenih samo 28.000 gld. O porabi tega kredita se bode poročalo v posebni prilogi in se bode takrat pokazalo, kako se je to izdalo.
Ako se primerja dohodke v svoti 3471 gld. 231/ä kr. s troški znašajočimi 16.979 gld. 25^2 kr., se razvidi, da znaša primankljaj 13.508 gld. 02 kr., ki se mora pokriti iz deželnega zaklada.
Sta vijam torej v imenu finančnega odseka nasvet: „Slavni deželni zbor naj računski sklep blazniškega zaklada za 1. 1889. odobri“.
Deželni glavar;
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich)
Ako ne, prosim gospode, ki pritrde predlogu finančnega odseka, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prestopimo k 9. točki dnevnega reda, to je:
9. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu zaklada deželne prisilne delalnice za leto
1889. (k prilogi 17.).
9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Zwaugs-arbeitshausfondes Pro 1889 (zur Beilage 17).
Berichterstatter Kuckmarrn:
Hoher Landtag! Die Beilage Nr. 17 befindet sich bereits seit einigen Tagen in den Händen der geehrten Herren, weshalb ich es nicht für nöthig halte, die Ziffern der Beilage vorzutragen; die Abweichungen, die in dem Rechnungsabschlüsse gegenüber dem Präliminare vorkommen, sind in dieser Vorlage eingehend begründet und findet der Finanzausschuss diesfalls nichts zu beantragen, als die Genehmigung seitens des hohen Hauses.
Der Finanzausschuss beantragt:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
„Der Rechnungsabschluss des Zwangsarbeitshans-fondes für das Jahr 1889 mit den Einnahmen von
•32
III. seja dnč 21. oktobra 1890. — III. Sitzung am 21. Oktober 1890.
109.073 fl. 04!/s kr., Ausgaben von 96.731 fl. 99’/ü kr. und mit dem Vermögensstande von 149.763 fl. 6 kr. wird genehmiget".	' .
Deželni glavar:
Želi kdo gospodov besede k predlogu finančnega odseka ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) AkO' ne, prosim gospode, ki pritrdč predlogu finančnega odseka, glede priloge št. 17., da blagovole obsediti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Preidemo k 10. točki dnevnega reda in prosim gospoda poročevalca, da stavi svoj predlog.
10. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada deželne prisilne delalnice za leto 1891. (k prilogi 18) in o prošnji Franca Bajca, provizijoniranega paznika deželne prisilne delalnice za stalno umirovljenje.
10. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Zwangsar-beitshanssondes pro 1889 (zur Beilage 18.) und über die Petition des Franz Bajc, provisionirtcn ^wangsarbeitsl)aus-anfsehers um definitive Pensionirung.
Berichterstatter Kuckmaun:
Ich werde mir erlauben, zuerst über das Gesuch des Franz Bajc zu berichten, weil dasselbe mit dem Voranschläge im Zusammenhange steht.
Der Aufseher Franz Bajc wurde am 19. Dezember 1864 provisorisch und im Juni 1866 definitiv angestellt; am 1. August 1869 mußte er wegen eines schweren Augenleidens, dass ihn betroffen hatte, beurlaubt werden. Er wurde hierauf von Zeit zu Zeit ärztlich untersucht, aber sein Leiden wurde nicht besser, eher schlimmer, weshalb er zeitlich provisionirt wurde. Mit Rücksicht auf sei» Leiden und seine Familie wurde ihm eine Provision von 120 fl. jährlich zugesprochen. Später hat er mehrere Gesuche an den hohen Landtag gerichtet, in welchen er Zeugnisse darüber beibrachte, dass sein Leiden sich nicht nur nicht gebessert, sondern vielmehr verschlimmert hat, dass er eine größere Familie zu erhalten habe, weshalb er mit dieser Provision nicht auszukommen in der Lage sei; der hohe Landtag hat ihm eine Gnadengabe von jährlichen 60 fl. bewilliget von je 3 zu 3 Jahren. .Nachdem keine Aussicht vorhanden ist, dass er dienstfähig wird, bittet er um seine definitive Pensionirung.
Mit Rücksicht darauf, dass er im Gnadenwege und an Provision jährlich 180 fl. bezieht, beantragt der Finanzausschuss ihm diese , Bezüge definitiv als Pension zuzusprechen und denselben vom 1. Jänner 1891 an definitiv zu peusioniren.
Der Finanzausschuss stellt daher den Antrag:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
„Der Gesuchsteller Franz Bajc, zeitlich provisionirter Aufseher der Landeszwangsarbeitsanstalt, wird vom 1. Jänner 1891 an, in den bleibenden Ruhestand versetzt und demselben statt der bisherigen Provision von 120 fl. und Gnadengabe von 60 fl. von jener Zeit an eine definitive jährliche. Pension von 180 fl. bewilliget".
Deželni glavar:
Prosim gospode, ki pritrde predlogu finančnega odseka, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Berichterstatter Kuckrnann:
Bezüglich des Voranschlages des Landeszwangs-arbeitshausfoudes hat der Finanzausschuss nicht gefunden, irgend welche Änderung zu beantragen von der Vorlage, wie sie die geehrten Herren in Nr. 18 vor sich haben. Es tritt nur als Consequenz des Beschlusses, der bezüglich des Franz Bajc gefasst wurde, die Änderung ein, dass bezüglich der Pensionen eine Erhöhung von 180 fl. stattfindet, dagegen die Provisionen um 120 fl. und die Gnadengaben um den Betrag von 60 fl. sich vermindern. Wenn es die geehrten Herren erlauben, so würde ich der Hauptsache nach die römischen Titel vorlesen und wenn diesbezüglich eine Bemerkung gemacht wird, später darauf zurückkommen.
Zum Titel I. „Gehalte und Quinquenalzulagen" unverändert 4.270 ft. ordentliches Erfordernis.
(Obvelja. — Angenommen.)
Capitel II. entfällt vollständig.
Capitel III. „Emolumente" werden mit 1.617 fl. veranschlagt.
(Obvelja. — Angenommen.)
Capitel IV. „Bestallungen" unverändert mit 536 fl.
(Obvelja. — Angenommen.)
Capitel V. „Löhnungen der Aufseher" 14.296 fl.
(Obvelja. — Angenommen.)
Capitel VI. „Remunerationen und Aushilfen" mit 300 fl.
(Obvelja. — Angenommen.)
Capitel VII. „Kirchenerfordernisse" mit 200 fl.
(Obvelja. — Angenommen.)
Capitel VIII. „Erfordernisse für Montur und Armatur" mit 1.600 fl.
(Obvelja. — Angenommen.)
Capitel IX. „Amts-, Kanzlei- und Unterrichtserfordernisse" mit 340 fl.
(Obvelja. — Angenommen.)
Capitel X. „Fabrikserfordernisse" mit 26.000 fl.
(Obvelja. — Angenommen.)
Capitel XI. „Erhaltung der Gebäude" mit 700 fl.
(Obvelja. — Angenommen.)
33
III. seja dnč 21. oktobra 1890.
Capitel XII. „Steuern und Gaben" mit 17 fl. (Obvelja. — Angenommen.)
Capitel XIII. „Regiekosten" mit 35.570 fl. (Obvelja. — Angenommen.)
. Capitel XIV. „Pensionen" würde sich der Betrag von 575 auf 755 fl. erhöhen.
(Obvelja. — Angenommen.)
Capitel XV. „Provisionen", es entfällt der Betrag von 120 fl. und bleiben daher 1.245 fl.
(Obvelja. — Angenommen.)
Capitel XVI. „Gnadengaben", entfällt der Betrag von 120 fl. und bleiben daher 725 fl.
(Obvelja. — Angenommen.)
Capitel XVII. „Verschiedene Ausgaben" mit 100 fl. (Obvelja. — Angenommen.)
Im ganzen würde daher das Gesammterfordernis 88.271 fl. ausmachen.
Wir kommen zur Bedeckung; dieselbe besteht:
I.	Aus den „Interessen" per 86 fl.
(Obvelja. — Angenommen.)
II.	„Ertrag der Fabriks- und Arbeitsanstalt, dann Verdienste der Zwänglinge" 41.100 fl.
(Obvelja. — Angenommen.)
III.	„Verpflegs-,Heil- und Leichenkostenvergütungen" 44.500 fl.
(Obvelja. — Angenommen.)
IV.	„Verschiedene Einnahmen" 3.000 fl.
(Obvelja. — Angenommen.)
Der gesammten Bedeckung per ... . 88.686 fl. steht gegenüber ein Erfordernis per . 88.271 „ es zeigt sich daher ein Überschuss per .	415 ft
Der Finanzausschuss stellt den Antrag:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
„Der Voranschlag des Zwangsarbeitshausfondes für das Jahr 1891 mit den Gesammteinnahmen
von.................................... 88.686	ft.
Ausgaben von........................... 88.271	„
und dem Überschüsse von................... 415	fl.
wird genehmiget".
Deželni glavar:
Prosim gospode, ki pritrde ravno prečitanem predlogu finančnega odseka, glede navedenih svot iz proračuna deželne prisilne delalnice za 1. 1891., naj blago vole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Preidemo k 11. točki dnevnega reda, to je:
11. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada za leto 1889. (k prilogi 31.).
- III. Sitzung am 21. Oktober 1890.
11. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Landes-fondes pro 1889 (zur Beilage 31).
Poročevalec Šuklje:
Slavni zbor! Prosim blagovolite v roke vzeti prilogo 31. s poročilom deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep deželnega zaklada za leto 1889. in razkaz skupne imovine tega zaklada koncem leta 1889. Predno preidem na meritorično stran svojega poročila, dovolil bi si nekoliko opazk o sestavi, o obliki tega računskega sklepa. Finančni odsek bil je soglasno mnenja, da računski sklepi letos niso sestavljeni tako, kakor bi morali biti. Imajo namreč premalo detaila in to izvira od tod — in to je glavna nedostatnost — da je razložena tukaj le svota pokritja, oziroma potrebščine za leto 1889. Ta svota pa je zgolj kombinirana, zgolj iz-računjena, in sicer tako, da se dejanskemu prinosu prištejejo zaostanki koncem leta in odtegnjejo potem zaostanki pričetkom leta. Že iz te opazke je razvideti, da to, kar tu nahajamo kot pokritje ali pa kot potrebščina za 1. 1889., ni identično s svotami, ki so bile ali izplačane ali vplačane. Iz tega nastanejo lahko velike diskrepancije. Vzemimo slučaj, da je bilo veliko aktivnih zastankov pričetkom leta. Ako bi se ti bili izplačali, bi to jako vpljivalo na dejanski efekt, v tej svoti pa, ki je izkazana kot pokritje, pa ne nahajamo tega. Istina je sicer, da se kot komplement, kot dopolnilo k temu računskem sklepu nahaja nek posebni dodatek „vplačilo“ ali „izplačilo“ in tukaj nahajamo pač one redke prihodke, ki so bili dejansko vplačani in one redke troske, ki so bili dejansko izplačani iz deželnega zaklada, ali za vse to imamo samo eno skupno svoto in ne detaila, ki je neob-hodno potreben, da se more vsak poslanec prepričati o dejanskem gibanji. To je neka opazka, katero stavlja finančni odsek, oziroma jaz kot poročevalec finančnega odseka glede oblike letošnjega računskega sklepa, in finančni odsek bode o svojem času, kadar bode predložil slavnemu zboru poročilo o proračunu deželnega zaklada, stavil tudi svoj predlog o obliki, katero on nasvetuje za bodoče računske sklepe.
Po tej kratki opazki lahko preidem na meritorno poročilo in konštatiram, da je efekt bil v obče ugoden. Mi vidimo, da se je mimo proračuna rednih dohodkov več dobilo v tem letu za 59.327 gld. 82 kr. in kar se tiče rednih troskov, se je manj potrosilo za 162.659 gld. 67 kr. Samo ob sebi se razume, da to nikakor še ni prihranek. Stvar je večinoma le navidezna, ker se mnogo kredita ni porabilo, kateri pa pride morebiti v letu 1890. na vrsto, in ker so se na drugi strani izdale svote, ki pa se niso vknjižile kot dejanski troški, ampak računile le kot predplačila.
Pri rednih dohodkih vidimo, da znaša pokritje za 1. 1889. 767.560' gld. 40 kr. Razdele se ti prihodki na pet naslovov. I. Doklade na davke in deželna naklada 698.560 gld. 16 kr. Tu vidimo, da se je prejelo mimo proračunjenih 633.822 gld. več za 64.738 gld. 16 kr., torej imamo mi glavni del onih številk, onih svot, za katere je v istim gospo-
34
III. seja dne 21. oktobra 1890. -
darstvo dežele naše leta 1889. bolj ugodno bilo nego v proračunu. Tu. se je v istini toliko več dobilo in sicer:	I. za „doklade na direktni davek“ več za
17.294 gld. 44 kr. To je naravno." Gospodje veste, da preliminiramo po državnem preliminaru, da se doklade proračunjajo po predpisu državnega direktnega davka in država — to nas uči skušnja — pri direktnih davkih manj preliminira, nego znašajo dejansko.
Kar se tiče II. naslova, „doklade na užitninski davek“ je diferenca mala, opozarjati pa moram na III. naslov, na samostojno deželno naklado na porabo žganja. Lanskega leta smo pričeli z mnogo bojaznijo z lastno režijo, preliminirali smo le 100.000 gld. in bali se, da z ozirom na žganjarski zakon še teh ne dosežemo. Vender pa je dosežen čisti donesek 146.890 gld. 05 kr., torej višji za 46.890 gld. 05 kr. To je uspeh, s katerim sme dežela, vsaj v finančnem oziru, biti zadovoljna. Pri prihodkih iz deželnega posestva znašale so aktivne obresti 35.205 gld 61 kr., to je za 308 gld. 63 kr. več, kakor je bilo proračunjeno. Stvar se pojasnuje s tem, da je nekoliko obligacij več bilo v premoženji dežele in od tod izvira po-množitev aktivnih obresti. -Pri III. naslovu „doneski za upravne troske“, vidimo, da se je dohodek pomnožil za 357 gld 03 kr. proti proračunu. To pa izvira od tod, ker se je glavnica pri nekaterih ustanovah, zlasti pri dijaških ustanovah, pomnožila in razmerno so tudi prirastli večji doneski za upravne troške. Pri IV. naslovu „čisli prihodki iz deželnih zavodov“ vidimo, da je proti proračunu pri prisilni delalnici se manj dobilo 14.776 gld., ali gospoda moja, ta svota je tudi zgolj računska in nima nobenega pravega pomena. Razlaga se s tem, da se je iz dohodkov prisilne delalnice pomanjšal dolg, katerega ima zaklad prisilne delalnice nasproti deželnemu zakladu in sicer za 5.426 gld. 93 kr., drugo pa je nek trošek, iz katerega so se pri prisilni delalnici nove zgradbe pokrile. Pri V. naslovu „Različni prihodki“ vidimo, da je več pokritja bilo za 8.700 gld. in sicer večinoma zaradi zaporednih številk 3. in 4. Pri 3. številki vidimo, da se je manj dobilo 2.558 gld. 61 kr., pač pa pri 4. številki več prejelo za 7.850 gld. Razloženo je na 3. strani priloge 31., kak pomen imajo te diference,, in razvidno je, da prav za prav te svote za razsodbo računskega sklepa niso nikakega pomena.
Ako se torej oziramo na dohodke, vidimo, da je bilo pokritja pri rednih dohodkih vsega skupaj 767.560 gld. 40 kr.; izredni dohodki so znašali, in sicer za izžrebanje obligacij 4.305 gld., vsega skupaj torej 771.865 gld. 40 kr. Iz tega, kar sem povedal pričetkom svojega poročila, se razvidi, zakaj je številka ali svota dejansko vplačanih rednih dohodkov za nekoliko manjša, in opozarjam še na to, da je vrednost papirjev, katere smo prevzeli 1. januvarja 1. 1889., znašala 113.828 gld. 2ß1/s kr.
Preidem na troške. Troskov in sicer rednih je vsega skupaj bilo 536.694 gld. 05 kr., proti proračunu manj za 162.659 gld. 67 kr. Razloženi so ti troški v 13 naslovih in sicer I. „za deželni zbor“, ki znašajo 2086 gld. 81 kr. več, nego je bilo pre-liminirano, namreč 15.472 gld. 81 kr. Pomnožitev
- III. Sitzung am 21. Oktober 1890.
jfc razjasniti s tem, ker je seslja dalj časa trajala in ker je bilo mnogo in obširnih prilog in vsled tega tudi višji trošek za tisk. Pri II. naslovu, pri administrativnih troški h, kjer zhaša pristojbina ali potrebščina za leto 1889. 48.914 gld. 09. kr., proti proračunu več za 2.945 gld. 23 kr.; pri tem naslovu je omeniti, da največ vpljiva na to svoto1 potrebščine to, da so se aktivitetni užitki uradnikov zdatno povišali, za več nego 4.400 gld., vsled nove organizacije, z druge strani pa se je potrebščina zmanjšala, ker je več penzijonistov, vpokojencev tekom lanskega leto umrlo. Pri III. naslovu omenjam, da so troški za deželno posestvo znašali več za 651 gld. 57*/s kr. mimo proračunjenega zneska. Ta pomnožitev gre popolnoma na račun višje potrebščine za vzdrževanje poslopij, zlasti pri dvorci in pri vrtu pri dvorci, kjer je bilo treba več naprav. IV. „Troški za deželno-kulturne namene“. Tukaj vidimo, da je bil dejanski efekt ugodnejši mimo proračuna za 3.165 gld. 48 kr. Vender je tudi ta prihranek bolj navidezen. Nahajamo namreč v tem naslovu sledeče točke: 1. Donesek c. kr. kmetijski družbi 1.050 gld.; 2. premije za pokončavanje škodljivih živali 334 gld.; 3. ribar-skemu društvu letni in izvanredni donesek 60 gld.; 4. za hidrotehniška dela 24.810 gld. 26 kr., mimo proračuna manj za 2.799 gld. 48 kr.; 5, za pogozdovanje Krasa 1000 gld.; 6. nagrada živinozdravniku v Radoljici 300 gld.; in naposled 7. podpore v pro-speh kmetijstva 2600 gld., za 400 gld. manj, nego je bilo proračunjeno. Eno proti drugem znaša vsa svota potrebščine v tem naslovu 30.154 gld. 26 kr. mimo proračunjene svote 33.319 gld. 74 kr., tako, da se kaže za 3165 gld. 48 kr. na videz ugodnejši efekt proti proračunu.
Pri V. naslovu „troški za javno varnost“ nahajamo več potrebščine za 269 gld. 04 kr., in to se opravičuje s tem, da je pri nekaterih žandar-merijskih postajah trebalo novih naprav.
Prihranka je bilo pri VI. naslovu „troški za zdravstvo“ v znesku 1988 gld. 46 kr. Ta prihranek izvira iz tega, ker se onih 2.000 gld., katere smo za okrožne zdravnike vstavili v proračun, ni potrebovalo , ker je dotični zakon stopil v veljavo šele s 1. januvarjem 1890. leta.
Pri VII. naslovu, pri „dobrodelnih napravah“ vidimo, da se je dejansko potrebovalo 180.300 gld. 821/ž kr., torej manj za 35.393 gld. 711/ä kr. proti proračunu. Tudi tu se vidi, da je prihranek večinoma le na papirji, ker se je namreč pri blazniškem zakladu prihranilo 25.105 gld. 221/a kr., pa le vsled nekega sklepa visokega zbora lanskega leta. To je namreč le predplačilo, in za to svoto se je pomnožil dolg blazniškega zaklada, nasproti deželnemu zakladu, katerega imate na 3- strani izkazanega.
Ravno tako je pri št. 7., kjer za nakup zemljišča za novo deželno bolnico ni izkazana nobena svota in se je torej prihranilo 5.500 gld. Ali ta znesek se ni dejansko prihranil. Slavna gospoda, Vi veste, da se je zemljišče v istini kupilo, da se je denar izdal, ampak ni se zaračunal kot definitiven trošek, temveč kot predujem bolniškega zaklada in izkazan je v aktivnem zastanku, katerega ima deželni zaklad pri bolniškem zakladu. Druga stvar je pri
IH. seja dne 21. oktobra 1890. — III. Sitznug am 21. Oktober 1890.
35
8. zaporedni številki. Tu vidimo, da je 10.000 gld. za zgradbo bolnice za infekcijozne bolnike v proračun postavljenih. Efekt je bil ugodnejši za to svoto, ker se dotična bolnica tekom 1. 1889, še ni bila sezidala. Pri Vlil. naslovu, pri troških za pouk, omiko in dobrodelne namene vidimo, da je skupaj znašala potrebščina 158.623 gld. 71 V2 kr., nasproti proračunu manj, torej bolj ugodno za 8.602 gld. 28*/s kr. Iz številk takoj sprevidite, od kod to izvira. Ugodno je vpljivalo na računski sklep pri tem naslovu to, da primankljaj normalno - šolskega zaklada ni bil tako velik, kakor se je pri proračunu mislilo. Potrebovalo se je manj za 13.613 gld. 351/2 kr., in sicer deloma, ker so bili dohodki pri 10°/o nakladi na davke večji, nego se je moralo proračuniti po predpisu državnega davka, potem pa z ozirom na dohodek iz zapuščinskih pristojbin, ki je tudi zapopaden v proračunu normalno-šolskega zaklada. Ravno tako je pri učiteljsko - penzijskem zakladu. Pri subvencijah za šolske stavbe se je manj potrosilo za 1.200 gld., ker se niso vse občine, katerim so bile dovoljene subvencije, obrnile do deželnega odbora, da bi se jim izplačalo tekom 1. 1889., kar jim je bilo dovoljeno. Kar se tiče podpor za humanitetne in druge namene, imate itak razložen ta manjši trosek na strani 6. priloge 31., in kar se tiče troškov za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu, ki so znašali mimo proračuna več za 3.923 gld. 25 kr., se to razvidi in je upravičeno v računskem sklepu Grmske šole.
Pri javnih stavbah vidimo, da se je manj potrosilo za 8.800 gld. 77 kr., kar je večinoma računska stvar, pri X. rubriki. Pri troških za priprege in vojaške namene vidimo, da je potrebščina večja bila za 9.251 gld. 38^/s kr., in sicer ste dve zaporedni številki, kateri pridete tu v poštev. Za vojaško pri-prego se je izdalo več za 1.696 gld. 951/2 kr,; tu vidimo vsako leto, da troški rastejo vsled večjih manevrov in potovanja raznih vojaških dostojanstvenikov, in potem za stalno vkvartiranje vojakov tudi več za 7.594 gld. 43 kr., in sicer iz uzrokov, kateri so razloženi na strani 7. priloge 31. Pri XI. točki, pri troških za brambovsko vojašnico, potrebovalo se je manj za 34.797 gld. 09 kr., kateri trošek je pa le odložen in se ne more govoriti o pravem prihranku. XII. Primankljaj deželnega posojilnega zaklada kaže mimo proračuna ugodnejši efekt z 85.761 gld. 801/2 kr. Preliminirali smo namreč o svojem času 97.858 gld. 18 kr., porabilo se je pa le 12.096 gld. 371/ž kr. in sicer je ta diferenca razjasniti s tem, da se je za to svoto prodalo obligacij deželnega posojilnega zaklada drugim zakladom in vsled tega se je znižal za to svoto naš primankljaj.
Pri različnih troških, naslov XIII., omenjam le, da znaša potrebščina več za 645 gld. 89Ps kr. To gre večinoma na račun remuneracij, ki so se dale uradnikom deželne blagajnice leta 1889. po sklepu deželnega zbora z ozirom na posel, ki so ga imeli pri konverziji našega zemljiško - odveznega zaklada.
Preidem k imovinskemu razkazu deželnega zaklada. Tu vidimo, da je znašala imovina v gotovini in vrednosti papirjev, ki smo jih prevzeli začetkom 1889. leta 113.828 gld. 23^2 kr. in v gotovini
koncem leta 188^. 22.475 gld. 45 kr. Tu se je torej imovina v gotovini in vrednosti papirjev zmanjšala. Zato pa vidite pri dnugem naslovu namreč pri za-stankih, to je pri tirjatvah deželnega zaklada, da je znesek zastalih aktivnih prihodkov pomnožil se od 400.213 gld. 62 kr. na 512.842 gld. 82 kr., torej poskočil za 112.629 gld. 20 kr.
Iz česa se sestavlja ta znesek, razvidite iz opazke pri naslovu II. Pri III. naslovu, pri kapitalih, vidimo, da je št. 3. in 4. ostala nespremenjena, pri št. 5. pa je imenska vrednost obligacij, katere smo prevzeli začetkom 1. 1889. od 822.900 gld. poskočila na 835.900 gld. koncem 1. 1889., torej za 13.000 gld.
Pri posestvih vidimo, da je prvih 6 točk ostalo nespremenjenih, povišala pa se je vrednost posestva na Grmu od 54.286 gld. na 59.041 gld. 35 kr., kar se tudi vjema z razkazom imovine te šole. Ravno tako vidimo tudi neko pomnožitev pri V. naslovu, pri vrednosti inventarja in sicer pri inventarju v dvornem poslopji in v realki. Ake seštejemo te zneske, vidimo, da skupna imovina deželnega zaklada znaša koncem 1. 1889. 1,555.374 gld. 93 kr. in ako od-' bijemo dolgove, katere smo imeli koncem 1. 1889. v znesku 77.366 gld. 24^2 kr., kaže se nam čista imovina deželnega zaklada koncem leta 1889. v znesku 1,478.008 gld. 681/ž kr. Ge čisto imovino primerjamo začetni čisti imovini, vidimo, da se je čista imovina pomnožila tekom 1. 1889. za 231.113 gld. 42 kr., kar se precej tudi strinja z ono svoto višjih dohodkov in manjših troškov.
Z ozirom na vse to nasvetujem v imenu finančnega odseka:
„Slavni deželni zbor naj sklene: Računski sklep deželnega zaklada za leto 1889. z rednim pokritjem . .	767.560 gld. 40	kr. z izrednim pokritjem . .	4.305 „ —	„		
skupaj	771.865 gld. 40	kr.
in z redno potrebščino .	536.694 gld. 05	kr.
z izredno potrebščino	16.404 „	70	„
skupaj	553.098 gld. 75	kr.
dalje: Razkaz imovine deželnega zaklada s skupno imovino		1,555.374 gld. 93	kr.
z dolgovi		77.366 „	241/2	„
torej s čisto imovino .	.	1,478.008 gld. 681/2	kr.
se odobri“. Deželni glavar:		
Želi kdo besede glede predloga, katerega stavlja finančni odsek P
Poslanec Hribar:
Visoki zbor! K posameznim številkam računskega sklepa ne bodem govoril, ker so opravičene, poleg tega pa tudi, ker bode še prilika govoriti o posameznih točkah deželnega gospodarstva, kadar bodemo sestavljali proračun deželnega zaklada za prihodnje leto. Dovolil bi si pa nekoliko besed z ozirom na opombo, katero je storil gospod poročevalec, predno je poročal o računskem sklepu samem. Razume se samo ob sebi, da mu pritrjujem v tem, da letošnji
36
III. seja dne 21. oktobra 1890. -
računski sklepi niso tako sestavljeni, kakor bi morali biti. Zaradi potrebne preglednosti, ker sem tudi jaz že imel priliko naglašati, ko sem poročal o računskem sklepu nekega manjšega zaklada, da letošnji računski sklepi nimajo preglednosti in je treba jih v prihodnje spremeniti. Šel sem še dalje in sem dejal, da so bili lanski računski sklepi sestavljeni bolj pregledno, in da je obžalovati, da nam letos deželno knjigovodstvo, oziroma deželni odbor ni predložil vsaj tacih, kakor lanskega leta. Vender pa, da se ne misli, da zadene deželni odbor, oziroma deželno knjigovodstvo kaka krivda, štejem si v dolžnost konštatovati, da deželno knjigovodstvo nima nikake krivde, da so letošnji računski sklepi taki, kakoršne imamo pred seboj; pač pa krivda zadene finančni odsek sam, ki je, dasi se tu v visoki zbornici o tem ničesar ni sklepalo, po večini glasov sklenil, da naj odpadejo pri računskih sklepih vse rubrike razun zadnjih treh.
Manjšina finančnega odseka je naglašala zastonj, da se bode finančni odsek še kesal, ako kaj tacega naroči, kjer potem računi ne bodo več pregledni in veseli me, da bode deželno knjigovodstvo ali deželni odbor dobil zadostilo na vsa ona očitanja, katera so se 7 let sem čula v tej visoki zbornici, očitanja namreč, da računi niso sestavljeni pravilno s lem, da sedaj finančni odsek sam prekliče lanski svoj sklep in zahteva, naj se računski sklepi zanaprej predlagajo tako, kakor so bili predlagani doslej.
Gospod poročevalec mi bode morebiti odgovoril, da tacega predloga ne bode stavil. Mogoče, da ne popolnoma tacega, ampak s tem, da je priznal, da se morajo v računskih sklepih izkazovati zastanki pričetkom in zastanki koncem leta, želi on ravno ono, kar nam je deželno knjigovodstvo doslej podajalo. Ono je šlo celo še dalje, pridejavši v računskih sklepih še dve rubriki, tako, da ni bilo treba referentu še posebej odračunavati zastankov na pričetku in odračunavati zastankov na konci leta, kar pak je deželno knjigovodstvo samo to storilo. Zaradi tega ostajem pri trditvi, da so računski sklepi, kakoršne smo imeli doslej, popolnoma zadostovali in pravi pregled dajali, in veselilo me bode, kadar se bode vrnilo k staremu načinu.
Poročevalec Suklje:
Slavni zbor! Nasproti opazki častitega gospoda predgovornika, katera se nanaša in ozira zgolj na formo, na, obliko računskih sklepov, konstatiram, da ta opazka anticipira nekaj, o čemer jaz nisem prepričan, da se bode tako zgodilo, kakor je sedaj povedal gospod poslanec Hribar. On je dejal, da se bodemo vrnili k stari obliki, jaz pa se nadejam, da se to ne bo zgodilo in sicer zaradi tega ne: Finančni odsek je premišljeno grajal toliko in toliko let staro obliko računskih sklepov. Stari računski sklepi niso bili pregledni, ker so imeli nekaj, kar po mojem mnenji ne spada v računski sklep. Vi ste imeli pre-hajalne točke v starih računih in te prehajalne točke so vsakega motile, ki ni bil bolj izvežban v računih. Po mojem prepričanji mora računski sklep biti sestavljen, kakor proračun, on mora biti zrcalo proračuna. Kar se tiče pa onih svot, katere le prehajajo iz enega zaklada v drug zaklad, teh svot ne gre
III. Sitzung a in 21. Oktober 1,890.
izkazati v računskem sklepu, ampak če se že hoče, v posebnem izkazu blagajničnega gibanja. Na Dunaji1 — in gospodarstvo z državnim premoženjem je vender nekaj večjega, nekaj tacega, da se deželno gospodarstvo ž njim po obsegu ne more primerjati — kaj vidite tam, gospoda moja, v računskih sklepih ? Da nimate tistih prehajalnih točk in da se lahko brez njih izhaja, da le kale oni pregled, katerega mora imeti poslanec. Če se hoče kaj posebnega imeti, naj se stavljajo te prehajalne točke v posebni izkaz, v izkaz blagajničnega gibanja, kakor ga imamo tudi na Dunaji v državnem zboru, oni »Gassenver-waltungs-Ausweis“. Lanskega leta govorilo se je že v finančnem odseku, da je neobhodno potrebno, da se razvidi v računskem sklepu tudi gibanje aktivnih in pasivnih zastankov. Proti temu pa sem odločno, da se prehajalni troski in dohodki tudi vstavljajo v računski sklep.
Na druge opazke častitega gospoda predgovornika se ozirati, nimam povoda, dejanskega ugovora ni in zaradi tega le še enkrat priporočam svoj nasvet.
Deželni glavar:
Sedaj prestopimo na glasovanje in prosim gospode, ki pritrde predlogu finančnega odseka, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet in prestopimo k 12. točki dnevnega reda, to je:
12. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za leto 1889.
(k prilogi 29.).
18. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Landes-anlehensfondes pro 1889 (zur Beilage 29).
Poročevalec Gorup:
Slavni zbor! Čast mi je poročati o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1889. z razkazom njegove imovine, oziroma dolga, z opazko, da so se vsi dohodki in troški zemljišno-odveznega dolga vsprejeli v posojilni zaklad, ker se za zemljiško-odvezni dolg ni poseben računski sklep napravil.
Razkaz imovine koncem leta 1889. je sledeči: A. Imovina v zastalih vplačilih deželnega posojilnega zaklada koncem 1. 1888. je znašala 22.000 gld.; terjatve zemljiško-odveznega zaklada koncem 1. 1888., kar se iz priloge 1. za leto 1889. razvidi: v po vračljivih predplačilih 108.948 gld. 54 kr., v zastalih različnih prihodkih 594 gld. 10 kr., tedaj skupaj 131.542gld. 64 kr., ako se od te svote odbijejo popravki iz leta 1889. v znesku 13 gld. 47 kr., ostane 131.529 gld. 17 kr., kar je v prilogi št. 29. razvidno.
Končni ostanek v gotovini koncem leta 1888. posojilnega zaklada je znašal 60.024 gld. 26'/- kr. in zemljiško-odveznega zaklada pa 88 gld. 58 kr., torej skupaj 60.112 gld. 84'/«.kr. Ostanki iz leta
37
III. seja dne 21. oktobra 1890. -
1888. so se zmanjšali koncem leta 1889. in sicer: v zastalih vplačilih na 20.844 gld. 22*/s kr.; v glavnicah na 78.900 gld. in v gotovini na 32.274 gld. 10 kr.; torej znaša skupna imovina 132.018 gld. 321/ž, kr.
B. Dolgovi: v zastalih izplačilih deželno-poso-jilnega zaklada koncem leta 1888. 19.814 gld. 78 kr., kar se razvidi iz priloge 30., leta 1889., zemljiško-odveznega zaklada: režijni troški 639 gld. 53'/a kr. in neizplačana predplačila v znesku 786 gld. 22 kr., torej skupaj 21.240 gld. 53x/a kr., in ako se odštejejo popravki vsled izplačila 06 kr., ostane končno, kakor v prilogi št. 29. razvidno, še 21.240 gld. 47^/s kr.
V prilogi št. L, stran 7., leta 1889. so zneski pod št. 1., 3. in 4. skupaj sešteti, kar se ujema s številkami priloge 29. letošnjega leta. V obrestih je bilo lani izkazanih 80.303 gld. 5P/s kr., od katerih se je lansko leto, — kot zastaranih, izbrisalo 69 gld. 81 kr., ostane torej še 80.233 gld. 701/ž kr.
Dolgovi so se zmanjšali v vseh številkah v skupni svoti od 6,888.277 gld. 781/-’ kr. na 4,030.117 gld. 73 kr. in se v primeri s skupno imovino 132.018 gld. 321/ž kr. kaže še Čisti dolg 3,898.099 gld. 4(P/s kr.
Sedaj preidem na računski sklep, stran 4. in 5. Kakor se vidi, znašajo skupni prihodki 3,000.647 gld. 25 kr. in troški pa 3,126.102 gld. 40l/s kr., in če se ti svoti primerjajo, ostane 126.000 gld. več troškov, kar pa ne more biti. Tukaj je namreč več številk računjenih samo v »pokritje« in »potrebščino«.
Na strani 6. in 7. so navedeni reelni prihodki in troški; razkaz je bolj v skupnih svotah sestavljen.
Pravilni računski sklep za 1. 1889. se glasi tako - le:
Prihodki. A. Redni: 1. pogojeni državni donesek 127.227 gld.; II. obresti od aktivnih obligacij 2824 gld.; III. drugi dohodki za poravnalne obresti in takse za blankete 794 gld. 33 kr.; skupaj 130.845 gld. 33 kr.
B. Izvanredni: IV. 1. Povračila glavnic: a) Izžrebane posojilne obligacije, lastnina deželnega zaklada 1.400 gld.; b) skupilo posojilnih glavnic raznim zakladom 66.563 gld. 50 kr. 2. Vplačila dežele —. V. a) Doklada k direktnim davkom za zemljiško odvezo 22.865 gld. 56 kr.; b) doklada k indirektnim davkom za zemljiško odvčzo 1.394 gld. 63 kr.; skupaj 24.260 gld. 19 kr. VI. Razni dohodki: a) povračila obrestij zemljišno-odveznih obligacij 1.003 gld. 51 kr.; b) drugi prihodki 54 gld. 87 kr.; skupaj 1.058 gld. 38 kr. VII. Za prejete 4°/o deželne obligacije in povračila obresti od »Unionbanke« 2,659.492 gld. 77 kr. Vlil. Dotacija deželnega zaklada 135.496 gld. 371/a kr.
. Svota ad B. 2,888.271 gld. 21 l/a kr., k tej je.prišteti ono ad A. v znesku 130.845 gld. 33 kr., torej znaša skupna ‘svota vseh prihodkov 3,019.116 gld. 5-P/s kr. K tej svoti je še prišteti: IX. a) Početni ostanek zemljiško-odveznega dolga v znesku 88 gld. 58 kr.; b) početni ostanek posojilnega zaklada v znesku 60.024 gld. 261/2 kr., skupaj torej ad IX. 60.112 gld. 84'/s kr., kar daje svoto 3,079.229 gld. 39 kr. in k tej prišteti še rubriko X. Prehajalni dohodki v znesku 2,774.136 gld. 43 kr., kaže se nam končna svota. vseh prihodkov v znesku 5,853.3165 gld. 82 j^r.
- III. Sitzung n m 21. ©ktober 1890.
Sedaj preidem k troškom:
A.	Redni. I. Izplačilo izžrebanih posojilnih obveznic 30.500 gld.; II. Plačilo obrestij od posojilnih obligacij 155.776 gld.; III. Režijni troški: a) deželne komisije 3.551 gld. 76 kr., b) lokalnih komisij 2.570 gld. 46^2 kr.; IV. Obresti od prejetih posojil 776 gld. 66 kr.; V. Dohodarina zemljiško - odveznega dolga 16.350 gld. 18 kr.; VI. Razni troški 2.154 gld. 93*/s kr.; skupaj 211.680 gld.
B.	Izvanredni: VII. 1.) Po žrebanji obligacij 2,636.739 gld.; 2.) Po pobotanji 79 gld. 80 kr.; 3.) 5°/o premija 131.653 gld. 19 kr.; VIII. a) 5°/o obresti od zemljisko-odveznih obligacij 42.841 gld. 89^2 kr.; b) urbarjalne in desetinske obresti 27 gld. 03 kr.; c) prepisninske obresti 2 gld. 791/s kr. IX. Razni troški 482 gld. 401/2 kr. X. Oddaja preostankov deželnemu zakladu 123.400 gld.; tedaj skupaj ad B. 2,935.226 gld. IP/s kr., in če se prišteje še svota ad A. v znesku 211.680 gld., znaša vse skupaj 3,146.906 gld. 10/2 kr. Prištevati je še: XI. Končni ostanek v gotovini 32.274 gld. 10 kr., kar daje skupaj 3,179.180 gld. 2 P/2 kr.; in XII. prehajalni troški v znesku 2,674.185 gld. 6tP/s kr. tako, da znaša skupna svota vseh troškov 5,853.365 gld. 82 kr.
Dotacija znaša 135.496 gld. 37*/s kr.; vračilo pa 123.400 gld., tako da ostaje faktično 12.096 gld. 37^2 kr.
O skupni svoti troškov 5,853.365 gld. 82 kr., katera se s skupno svoto prihodkov bilancira, omenim še, da je bilo koncem leta 1889. zastankov in sicer: pri troških: a) rednih 16.411 gld. 53 kr.; b) izvan-rednih 52.743 gld. 97‘/2 kr.; skupaj 69.155 gld. SCP/ä kr. Pri prihodkih: a) rednih 6.312 gld., b) izvanrednih 2.321 gld. 60 kr., skupaj 8.633 gld. 60 kr.; proti 69.155 gld. 5tP/s kr., ostane 60.521 gld. 9(P/s kr.; ker je bil, kakor zgorej navedeno, končni ostanek v gotovini 32.274 gld. 10 kr., ostane še 28.247 gld. 8tP/s kr. dolgov na zastankih rednih in izvanrednih troškov koncem leta 1889.
Finančni odsek nasvetuje:
Slavni zbor naj sklene:
»Računski sklep posojilnega zaklada zal. 1889. in razkaz premoženja se odobri.«
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne, prosim gospode, ki pritrde predlogu finančnega odseka, naj blagovole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Preidemo torej k 13. točki dnevnega reda, to je:
13. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega posojilnega zaklada za leto 1891. (k prilogi 3(k).
IB. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Boranschlag des Landesanlehens-fondes pro 1891. (zur Beilage 30),
38
IH. seja dne 21. oktobra 1890.
III. Sitzung am 21. Oktober 1890.
Poročevalec Gorup:
Čast mi je dalje poročati o proračunu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1891., priloga 30. Vsa potrebščina tega zaklada znaša 216.614 gld.; izplačilo glavnice povodom rednega izžrebanja je za 1.800 gld. višje, kakor za leto 1890.; obresti in do-liodarina so manji vsled znižanja dolga, ravno tako so režijni troški deželne in lokalnih komisij primeroma veliko nižji.
Ravnokar mi je došel od visoke vlade razkaz o režijnih troskih in sicer v nemškem jeziku. Prosim dovoljenja, da ta ekspoze prečitam.
(Bere: — Liest;)
„Nr. 510 de 1890.
Expose
über 8en Stavb bes Krunbtcrsten - Abföfurrgs-unb ^tegufiruuflsgefcbäftes in strain für bie Jeit vorn 23. (Sfttcbcr 1889 bis bin 1890.
Dem geehrten Finanzausschüsse ist mit dem letzten gleichartigen Expose vom 23. Oktober 1889 Z. 900, betreffend die Zeit vom 1. Jänner bis 23 Jänner 1889, mitgetheilt worden, dass fid) der Geschäftsrückstand mit Schluss des Jahres 1889 auf 13 bis 15 Operate belaufen werde, und dass der größte Theil derselben sehr umfangreiche Verhandlungen im Bezirke Radmannsdorf betrifft.
Diese Verhandlungen wurden im Laufe des Jahres 1890 von dem zu diesem Zwecke für das genannte Jahr noch fortbelassenen Localcommissär, beziehungsweise dem Bezirkshauptmanne Ludwig Marquis Gozani in Radmannsdorf fortgesetzt und ist, soweit die Vorlage der Operate nicht bereits geschehen, solche, wenn, wie anzunehmen ist, in nächster Zeit die noch ausständigen Sachverständigen-Elaborate überreicht sein werden, bis zum Schlüsse des Jahres 1890 zu gewärtigen, wobei bemerkt wird, dass sich die Verhandlungen ausnahmslos in vorgerückterem Stadium befinden.
Desgleichen wurden die wenigen restlichen Verhandlungen im Rayon der Localcommissionen Laibach und Gurkfeld gefördert und befinden sich letztere gleichfalls in demselben Stadium.
Mit Rücksicht auf diesen Stand des Grundlasten-geschästes ist die Auflassung der zweiten und letzten, aus dem krainischen Grundentlastungsfonde, beziehungsweise aus dem Auleheusfonde bohrten Bezirkscommissärsstelle mit Schluss des Jahres 1890 möglich und wird die schließliche Durchführung des gedachten Geschäftes weiterhin durch Organe der Staatsverwaltung ohne Inanspruchnahme eines Entgeltes besorgt werden, wobei aber allerdings die Regiekosten der Landescommission und der Localcommissionen, dann die Kosten für Reisen der Localcommissäre, resp. der mit der Durchführung betrauten politischen Beamten, und jene der Sachverstän-
digen, soweit dieselben nicht normalmäßig den Parteien zur Last fallen, noch weiterhin aus dem Anlehensfonde zu bestreiten sein werden.
In dieser letzteren Richtung wurden infolge Note des krainischen Landesausschusses vom 21. Mai 1890 Z 4554 die fraglichen, für das Jahr 1891 in Anspruch genommenen Kosten demselben mit der Zuschrift der Landescommission vom 6. Juni 1890 Z. 302 bekannt gegeben und beziffern sich solche auf den Betrag von 1452 fl. 75 kr.
Laibach am 20. Oktober 1890.
Winkler
k. k. Landespräsident."
V	pokritji imamo: Pogojeni državni donesek 127.227 gld.; obresti obligacij, lastnine posojilnega zaklada samo 400 gld., ker so te obligacije drugim zakladom večinoma poprodane; takse za blankete in razni dohodki 1004 gld.; izžrebane svote deželnih obligacij 300 gld.; prodaja deželnih obligacij drugim zakladom 9700 gld. Skupna svota pokritja znaša 138.631 gld.; v primeri s potrebščino 216.614 gld., se kaže primanjkljaj 77.983 gld.
V	imenu finančnega odseka nasvetujem:
Slavni deželni zbor naj sklene:
»Proračun deželno-posojilnega zaklada za leto 1891. s skupno potrebščino . . . 216.614 gld.
in s pokritjem...................... 138.631 „
torej s primankljajem............... 77.983 gld.,
katerega je pokriti iz deželnega zaklada, se odobri.«
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne, prosim glasovanja in prosim tiste gospode, ki pritrde nasvetu finančnega odseka, da blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet in s tem rešen dnevni red današnje seje.
Naznanjati imam še sledeče seje odsekov: odsek za letno poročilo zboruje danes popoldne ob 3. uri; finančni odsek jutri, 22. t. m., ob 10. uri dopoldne; upravni odsek.23. t. m., to je pojutrnjem ob 3. uri popoldne.
Za prihodnjo sejo predlagam prihodnji petek, to je 24. t. m. ob 10. uri dopoldne in sicer s sledečim dnevnim redom:
(Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.)
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne, sklepam sejo.
uni 1 Uhr Nachmittag.
Konec seje ob 1. uri popoldne. — Schluss der Sitzung
—---- -----------------------------
Založil kranjski deželni odbor. — Tiskal J. R. Milic.