291. Številna.
V Ljubljani, v peteh, 19. decembra 1913.
XLVI. leto.
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto .«••••.  K 24 — pol leta . 12-—
četrt leta 6 —
na mesec 2*—
v upravniStvu prcjeman: celo leto. . t i t t » K 22 — pol leta , 11-—
četrt leta* • •••••  . 5*50
na mesec . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. IfrednlAtvoi Ifeaflsva dlca it. 5 (v pritličju levo,) telefon &t. 88.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemaj nedelje In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 26 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari.
Posamezna številka velja 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon at. 88.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
iz Avsiro-Ogrsko:
celo leto, - » • • • « K 25- -
1 leta s 13*—
etrt leta • 6*50
nz mesec  • «•*•« • 2-30
za Nemčijo:
celo leto ... - K 3fr-
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto....... K 35.—
Vprašanjem glede bisera tov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Cpravzditvo (spodaj, dvorišče levo). KnaUova ulica 81 5, telefon 8t 85.
Državni zbor.
Dunaj, 18. dec.
Kakor vse kaže, je usoda parlamenta že zapečatena. Vlada čaka le še, da končajo delegacije svoje delo, na kar bo državni zbor (zgodilo se bo to najbrže v torek) na nedoločen čas odgodila ter s pomočjo § 14. izvedla aktualne predloge, predvsem torej finančni načrt in budgetni provizorij. S prvim januarjem se uveljavi od državnega zbora že sprejeta službena pragmatika.
Z ozirom na odločnost vlade, poseči po § 14-, se v parlamentu danes vprašanje, ali se naj revidirata v zadnji seji (pri drugem branju predloge o osebnem davku) sprejeta nasprotujoča si sklepa o eksistenčnem minimumu sploh ni razpravljalo. — Zbornica je kratkomalo odobrila sklepe drugega branja, kateri določajo na eni strani, da znaša eksistenčni minimum 1600 K (mesto predlaganih 1200 K), na drugi strani pa prednisujejo v § 172. davek že od 1200 K.
Davčna komisija gosposke zbornice o zvišanju eksistenčnega minimuma niti slišati noče, pa tudi vlada izjavlja, da se pod nobenim pogojem ne odreče onim 5 milijonom davkov, ki jih donašajo obdačenci prvih, prejemke od 1200—1600 K obsegajočih davčnih stopinj. Pri aktiviranju novih davčnih zakonov na podlagi § 14. bo vlada restituirala prvotni tekst zakona o osebnem davku in pridržala torej davka prosti eksistenčni minimum 1200 K.
S silno neprijetnimi in mučnimi občutki se bodo podali poslanci domov. Javne razmere postajajo pri nas vedno neurejenejše, poklicani krmarji države kažejo vedno očitneje svoje reakcijonarne namere, svoje preziranje napram zakonom in ustavi. Zanemarjenje ljudskih interesov, krivičnost napram nenem. narodom, odkrito ustavolomstvo — vse to je Stiirgkhovi vladi že dokazano. Preostal je le še en dokaz — dokaz korupcije. Po dogodkih današnjega dne ni mogoče več dvomiti,da je tudi ta dokaz v popolni dovršenosti doprinešen.
Afera Dlugosz - Stapinski jc znana. Poljski minister - krajan Dlugosz,
do svoje prve izvolitve v 1. 1911 kot politik homo ignotus, je postal kot poslanec poljske ljudske stranke član Stiirgkhovega kabineta.  Voditelj te stranke Stapinski ga je, kakor se je danes sam izrazil, > tekom 10 minut« napravil za ministra. Dlugosz, ki poseduje v Galiciji velike petrolejske vrelce in je večkratni milijonar, je postal častihlepen. Rad bi bil dobil vodstvo poljske   ljudske   stranke v svoje roke ter si tako zasigural trajno politično veljavo. V ta namen je skušal s prva privezati poslanca Sta-pinskega popolnoma na sebe. Ko se mu pa to ni posrečilo, ga je pričel izrivati. Denar ima velikansko moč. Minister Dlugosz si je v državno-zborskem   klubu   poljske ljudske stranke pridobil večino, toda Stapin-skega je bilo treba ubiti pred narodom. Ta ljudski tribun se ne da uničiti v parlamentu. Dlugosz je pričel proti njemu časnikarsko kampanjo, razkril razne tajnosti, spretno je izrabljal Canadian afero. Razdor med obema politikoma je postal očiten, Stapinski je moral odložiti svoja parlamentarna častna mesta. Zbiral pa je armado stranke proti ministru. Zato se je Dlugosz odločil, da ga poseka z enim samim udarcem. V nedeljo se je vršila seja glavnega odbora poljske ljudske stranke in na tej seji je prišel Dlugosz s svojimi razkritji, ki kulminiralo v obdolžitvi,   da je prejel poslanec Stapinski v zadnjih letih na raznih »podporah< od njega, od vlade in zasebnikov oko!? po! milijona kron. Dlugosz je s temi navedbami potrdil očitanje, da je Staoinski svojo politiko prodal vladi, poljskim reakcionarjem in svoj politični vpliv dajal raznim interesentom - špekulantom za intervencije takorekoč v najem. Bomba, katero je zagnal minister Dlugosz proti Stapinskemu, se je razletela — toda zadeia je Dlu-gosza in ne Stapinskega. Glavni odbor poljske ljudske stranke je izrekel Stapinskemu   zaupnico — Dlugosza pa je iz stranke izključil.
Afera je morala priti v parlament, že radi tega, ker so se Dlu-goszevi. prijatelji izrecno sklicevali na Stiirgkhovo pričevanje in tudi za-raditega, ker je pač prvi slučaj, da je aktivni minister govoril o sicer tako tajnih kanalih, po katerih se razteka dispozicijski fond. Cela vr-
sta interpelacij je bila podana in še dopoldne se je govorilo, da se namerava grof Stlirgkh v odgovoru na te interpelacije   odkrito   postaviti na Dlugoszevo stran.  Toda to, kar je poslanec Stapinski na koncu seje povedal, mu je zaprlo usta. Že celi dan se Dlugosz ni upal v zbornico in po govoru njegovega nasprotnika je gotovo, da se ta mož skoraj definitivno vrne k svoji petrolejski trgovini. Poslanec Stapinski, obdan od cel s zbornice, je odkrito priznal, da je prejemal od Dlugosza velike vsote. Zakli-njal pa se je, da je smatral te vsote vedno za Dlugoszeve   zasebne prispevke v prid stranke in njene organizacije. Dlugosz je milijonar in poljska ljudska   stranka ga je dvignila na politični ščit. Ako somišljenik podpira stranko — to ni nič slabega, ni nič nemoralnega.   Stapinski je tudi priznal, da je interveniral na izrecno željo ministrovo za razne podjetnike, priznal je, da si je od konservativnih politikov izposodil za svoj list denar, katerega mu je izročil grof Tarnow-ski.  Stapinski pravi, da je morda v tem ali onem slučaju, oziraje se na strankine interese, grešil, toda, kar je storil minister Dlugosz, za to on ni vedel.    Dlugosz mu je dajal denar, katerega si je dal potem izplačevati od disrozicijske^ra fonda,  izročil je Stapinskemu enkrat od znanega barona Popperia 25.000 K »podpore«, sam pa je od istega Popperia prejel 45.000 K!   Poljski konservativci so posodili Stapinskemu 80.000 K, pobotnica pa se nahajajo sedaj v rokah grofa Stii.rgkha.   V dokaz moralne vrednosti ministra Dlugosza, je citiral Stapinski neko sodbo sodišča v Drohobvszu (iz časa,   ko gospod Dlugosz seveda še ni bil ekscelenca); v tej sodbi kvalificira sodišče industrijalca Dlugosza kot osebo, katera notorično ne zasluži   mnogo vrednosti.
Poslanec Stapinski je nadalje povedal, da je izplačala vlada »svojim« strankam v Galiciji pri predzadnjih volitvah 3 milijone, pri zadnjih pa dva milijona.
Poslušalci so strmeli in klici ogorčenja nad blatom korupcije, ki ga je razkopaval Stapinski, niso hoteli ponehati. Grof Sturgkh se ni upal na ie obtožbe ničesar odgovoriti. Niti z eno besedo ni branil svojega to-
variša, niti sebe- Poslanec Stranskv je mogel citirati v aferi Dlugosz-Sta-pinski iieinejeve besede: »Doch will mich stark bedtinken, dass alle beide stinken«, mogel pa je tudi upravičeno konstatirati, da nista le razkrinkana Dlugosz m Stapinski, da je predvsem razkrinkana tudi strašna korupcija vlade, katera si kupuje politike in stranke, da je žalostno prizadeta tudi večina parlamenta, ki tako dolgo že prenaša Stiirgkhov kabinet. Poslanec Pollauf oa je izrekel prepričanje, da se milijoni dispoziciiske-ga fonda ne raztakajo Ie po Galiciji, temveč da napajajo tudi marsikatero stranko iz drugih dežel . . .
Med Stapinskega govorom se je odigral skoraj neopaženo zanimiv prizor. Med poslušalci je stal poslanec Jarc, ki se ie vidno zgražal nad nekdanjim vladnim zaveznikom svojega učitelja in mojstra. Nekaterim češkim socijalistom je to presedalo. Pričeli so klicati: »Tudi Vi ste prejeli denar. Vlada ie klerikalce bogato plačala!« — Poslanec .Jarc se ni hotel prepirati . . .
Zbornica bo iutri še zborovala, to pa samo zato, ker so pač še zbrane delegacije. Vtisk današnjih dogodkov se ne bo dal dolgo izbrisati. Tekom Stapinskijevega govora ie nekdo v šali zaklical: »Kje je Hochen-burger, da aretira Dlugosza?« Z Dlugoszevo aretacijo se pa žal ne da \ kovati v sramotne okove sistem, v katerega gnilobi se porajajo afere, kakršna je današnja.
*
Poslanec Stapinski je s šestimi tovariši izstopil iz poljskega kluba.
Zvečer se pripoveduje, da so navezana med Poljaki in Rusini nova pogajanja. V slučaju, da bi se posrečila, bi bilo upati v izboljšanje parlamentarnega položaja.
l!$pije.
V včerajšnji seji avstrijske delegacije se je nadaljevala debata o vojnem proračunu. Zunanji minister grof Berchtold sc je najprej obrnil proti delegatu dr. Korošcu, ki mu je bil v njegovi odsotnosti očital, da laže ter zavrnil njegovo trditev. Kar se tiče Primorskega, je zunanji minister izjavil proti delegatu Laginji, da
ne obstoja med Italijo in Avstro-Ogrsko nobena tajna pogodba glede tam živečih Italijanov. Nadalje je odgovarjal zunanji minister na nekatere trditve delegata Vaneka o Albaniji ter izjavil, da Avstrija v Albaniji ni napravila nobenih komunikacij na svoje stroške pač pa je naša vojaška posadka v Skadru izvršila več popravil. Delegat dr. Lechner razume, da za časa krize ni bilo mogoče odpuščati rezervistov. Sedaj pa bi morala vlada uresničiti svoje obljube in po 2. službenem letu odpustiti 23.100 vojakov. V resnici pa je pridržala od tega števila 15.600 mož še tretje leto. Končno pa uvidi tudi še to potrebo in konča svoja izvajanja s slavo-spevom na vojno upravo in na vojnega ministra. Prihodnja seja danes popoldne ob 3.
V ogrski delegaciji se je nadaljevala debata o proračunu zunanjega ministrstva. Opozicija se je udeležila specijalne debate o dispozicijskern fondu zunanjemu ministru, nato pa zapustila dvorano. Referent Pap ie hvalil v debati o bosanskem proračunu skupnega finančnega ministra ter želel samo. da se Ogrska pri železniških tarifih na bosanskih železnicah bolj vpošteva. Ogrska se ne bo odrekla nikdar svojih ^historičnih« pravic do Bosne. O vplivu balkanske vojne na prebivalstvo Bosne je govoril sekcijski načelnik Baloczv ter povedal, da je šlo iz Bosne in Hercegovine 319 mož na bojišča, med njimi 154 mohamedancev, 104 Srbi in 1 katoličan. Od teh prostovoljcev se je vrnilo leta 1913 v Bosno zopet 229, deloma kot invalidi, deloma, ker so se zbali pred vojno ali pa, ker so bili preslabotni. Zaradi raznih majhnih deliktov je bilo za časa krize 300 oseb zaprtih. S sprejemom proračuna skupnega finančnega ministrstva je bilo meritorno delo ogrske delegacije končano. Zaključna seja se bo vršila najbrže v času med Božičem in Novim letom.
Belilu volilna reforma.
V Lvovu se je predvčerajšnjim vršila seja pododseka za razdelitev v okrožja. Po otvoritvenem nagovora predsednika,   so   stavili Rusini
USTEKa
Nedeljske bratovščine dvaindvajseto seja.
Spisal Rado Murni k.
(Konec.)
»Divji zajec, Lepus timidus, spada h glodalcem...«
»— divji zajec je vendar vse nekaj drugega nego krt in močerad. Priznajmo to soglasno! Ako sprejmemo gospoda dr. Kljukca v Nedeljsko bratovščino, nam preskrbi priliko, da bomo mogli vsi streljati na pravega, živega divjega zajca!«
Hahalin je sviral briljanten »Notturno«. Sicer je bilo vse tako tiho, kakor v slovenskem gledališču poleti.
Veselo in zmagovito je gledal Migomig in domigomigal svoj jedrnati govor: »Potemtakem predlagam, da sprejme slavna Nedeljska bratovščina gospoda dr. Kljukca nemudoma med svoje prave člane.«
»Bog ve, če ne bo pri vsej tej stvari kakšen zlodejev humbug,« je ugovarjal mali Zgagogoj. »Doktor Kljukec je vedno poln predpustnih muh, to izdaja že njegovo ime.«
»Nobenega humbuga ne bo!« je zatrjeval Migomig.  »Ako hočete je-
seni streljati divjega zajčka, pošljite takoj po doktorja in ga sprejmite med naše vrste. Doktor že čaka.«
Zbudili so vrlega muzikanta, da bi glasoval tudi on. In vsi so sprejeli Migomigov predlog, razen Zgagogo-ja kajpa.
In neutegoma so poslali poskočno Julo po zaloskalskega zdravnika. Hahalin je zopet sladko zaspal.
Da jih ne bi med tem snedel dolgčas, so jeli debatirati o tem, ali bi prestavili krta in močerada ali ne.
Migomig, ves vesel, da je prodrl njegov predlog glede na sprejem novega člana, je hotel presenetiti tovariše z drugim nasvetom.
»Prrnejkuš, ali želi še kdo govoriti?« je vprašal Bibolaz, Nedeljske bratovščine debeli predsednik. »Gospod Migomig? Dobro, mejkuš! Le začnite!«
Takoj je skočil nervozni Migomig pokoncu in se zaletel: »Slavna bratovščina! Ako pogledamo pod društveno geslo, vidimo, da je krt na levi, močerad pa na desni. To se mi nikakor ne zdi umestno. Častno mesto je pri vseh civiliziranih narodih na desni. —«
» ... civiliziranih narodih na desni,« je mrmral in beležil tajnik Plešoprask.
»Predlagam, da bi prestavili krta in močerada, in sicer tako, da bo paradiral krt na desni, močerad pa na levi.«
»A, kaj še!« se je  protivil mali
.Zeragogoj. »Čemu neki. Vse ostani po starem!«
»Saj res,« mu je pomagal Pipo-puh. »Ta predlog se mi zdi pa že čisto nepotreben.«
»Mejkuš, gospod Migomig naj utemelji svoj nujni predlog, prosim!« se je oglasil debeli predsednik.
»Krt mora biti na častnem mestu, saj je vendar više organizirana žival kakor pa močerad. Zato krta na desno!«
»Pa smo močerada dobili cel teden prej, kakor pa krta,« je nagla-šal sam Pipopuh, po milosti Nedeljske bratovščine kralj vseh pravih nedeljskih lovcev.
»Pa res,: mu je pritegnil postar-ni pesnik in babjak Pušoljub samo zato, da bi bleknil tudi on katero. »Močerada smo imeli prej. zato ostani na častnem mestu.
Vnela se je živahna debata. Duhovi so se razburjali čimdalje tem huje. Seme razdora je jelo poganjati strupene kali: prekoristna Nedeljska bratovščina je bila v veliki nevarnosti, da se razleze še nocoj na vse vetrove.
V tem usodepolnem trenotku pa je razsvetlila Bibolazu menda sama sveta Diana pretemne možgane in mu vdihnila misel rešilno.
In pokimal je Bibolaz, Nedeljske bratovščine debeli predsednik in izustil besede krilate: Prrmejkuš, no! Meni se zdi, da jo močerad zdaj na
levi, zdaj na desni — kakor ga pogledamo! Ako mu stojimo nasproti je na levi. Ako pa se vstopimo vštric njega, je na desni. Tako je tudi krt zdaj na levi, zdaj na desni. Mejkuš, zato predlagani, da ju pustimo oba lepo pri miru.«
Navdušeni so odobravali Bibola-zov predlog. Kar so se odprla vrata in vstopil je doktor Kljukec, še precej mlad mož z lepo brado in porednimi očmi. Vsi so vstali, tudi Hahalin. Debeli in dični predsednik pa je nagovoril zdravnika menda tako-ie:
»Velerodni gospod doktor! Veseli nas, da bi radi sodelovali v naši skromni bratovščini. Toda, preden vas sprejmejo za člana, mejkuš, nam morate prvič povedati, kaj vas mika in vabi v našo družbo, drugič pa nam morate obljubiti, da se boste zvesto ravnali po našem pravilniku. Prosim, izvolite sesti!
»Velecenjena bratovščina!« je začel doktor Kljukec; ker je videl, da so vse oči uprte vanj, sc je držal strašno resno. »Slišal sem o vaši požrtvovalni, idealni Nedeljski bratovščini že marsikaj lepega; zvedel sem, kako dovršen je vaš pravilnik —«
»Nad sto paragrafov, mejkuš!«
»Pripovedovali so mi o vaših sejah, o vašem lovišču brez divjačine, in občudoval sem vašo neustrašeno vztrajnost, vašo neomajno krepko voljo, s katero ste viribus unitis sijajno premagali vse zapreke in teža-
ve. V vašem lovišču sicer ni ne medvedov, ne jelenov, ni nobenega gamsa, ne nobenega srnjaka, ni nobenega zajca, ne nobene veverice, nobene jerebice, nobenega fazana — in vendar ste si znali pomagati in rešiti čast nedeljskih lovcev! Občudoval sem vas dolgo od daleč in želel pristopiti vaši družbi. Rad bi vam ponudil svoje skromne moči v prospeh in procvit Nedeljske bratovščine. Pokoravati se hočem vsem vašim paragrafom in — gospodična Jula, deset litrov najboljšega!-
Te prijazne besede mladega zdravnika so navdušile vse člane tako, da so vpili kakor obsedeni: »2i-vio doktor Kljukec! Živio naš novi član! <
Najbolj je kričal virtuoz Hahalin, čudovito pokrepčan od zdravega spanja.
-Mejkuš, kako pa bomo zajca, gospod doktor?« je vprašal Bibolaz.
»Kakor sami dobro veste, se začne zajčji lov šele 1. septembra. Do takrat imam še časa dovolj, da vam preskrbim dolgouhca. Urediti hočem vse tako, da ga mora ustreliti eden izmed vas.«
»Pa ga vendar ne boste privezali, mejkuš?« je bleknil Bibolaz. Vsi so bili strašno radovedni, kaj bo odgovoril zdravnik.
»Da kdo prestreli vrv in nam mrha uide!< je protestiral mali Zgagogoj. »To bi bil star dovtip.«
predlog, da se meritorna pogajanja za enkrat opuste, dokler se Poljaki niso zedinili glede rusinskega ultimatuma. Rusini so nadalje izjavili, da se nadaljnih sej ne bodo udeležili, če ne ugodi že pododsek njihovi zahtevi po 12 dvomandatnih volilnih okrajih. Ker Poljaki tega pogoja niso sprejeli, se seja ni mogla vršiti. Vodstva vseh poljskih strank so se zedi-nila in podpisala sklep, da nobena poljska stranka ne bo pripustila nadaljnih izprememb vladne predloge v prilog Rusinom in da nobena poljska stranka ne sme pričeti na svojo roko pogajanj z RusinL S tem so poljske stranke preprečile zopetno razcepitev v blok in antiblok.
Ljubljanski občinski snet.
Ljubljana, 18. decembra.
Župan g. dr. Ivan Tavčar se začetkom seje spominja jubileja našega vladarja:
Slavni občinski svet!
Dne 2. decembra je obhajal naš vladar jubilej 651etnice svojega vladanja. Globoko dolžnost čutim, da se s tega mesta spominjam tega odličnega dneva, zlasti ker naše mesto nikdar ne more pozabiti dobrot, za katere se ima zahvaliti našemu pre-svitlemu in dobrotnemu vladarju. Slavimo ga pa s še tem večjo hvaležnostjo in navdušenostjo, ker se je izkazal v zadnjih dneh kot tako plemenitega zaščitnika evropskega miru!
Zbornica je zaklicala cesarju trikratni »Slava«.
Slavni občinski svet!
Ravno danes stopa naš prestolonaslednik v petdeseto leto svojega življenja. Želimo mu, da bi mu bila dana dolga življenska doba in srečno nekdanje vladanje!
Za overovatelja zapisnika je imenoval župan nato občinska svetnika g. dr. Novaka in Lihega.
Svetnik g. R 6 t h 1 je bil prestavljen kot poštni nadkontrolor v Pulj. Župan mu želi mnogo sreče na novem mestu ter si izprosi pooblastilo za pismeno zahvalo. Na njegovo mesto je poklical v občinski svet nadzornika g. Jana R u ž i č k o. Občinski svetnik g. V i-š n i k a r je zaradi bolehnosti odložil svoj mandat. Župan mu bo sporočil za njegov trud pismeno zahvalo občinskega sveta. Na njegovo mesto je župan poklical v občinski svet železniškega nadrevidenta g. Ivana V r s t o v -š k a. Oba nova občinska svetnika toplo pozdravlja. Občinski svetnik g. K n e z se je odpovedal članstvu v stavbnem odseku.
Lekarnar Piccoli je ob 401etnici svojega farmacevtskega delovanja podaril za mestne reveže 200 K. Župan se mu je pismeno zahvalil. Ga. Velkavrhova je volila mestnim ubogim 400 K, kateri znesek se priklopi ubožni glavnici. Občina Kromeriž sporoča smrt svojega staroste. Župan sporoča nato o znižanju cen pri mesu. Policija naznanja, da izdeluje nov cestno-policijski red. O občinskem poslovanju sta poslala svoje poročilo mestni občini Dunaj in Line. Zaveza jugoslovanskih učiteljskih društev se zahvaljuje za podporo ob 251etnici.
Župan si izprosi dovoljenje občinskega sveta za eventualno pritožbo proti odloku deželnega odbora v
»Nikakor ga ne privežemo,« je odvrnil doktor Kljukec mirno. »Hočem ga — kloroformirati!«
»Živio doktor! Živio kloroformi-rani zajec!« so kričali prijetno očarani Člani. Kolikortudi se je branil doktor Kljukec — vzdignili so ga na rame in ga slovesno nesli skozi vežo okoli hiše in hleva. Najprvi v tem iz-prevodu je korakal sam Bibolaz s cilindrom na glavi, da si ne bi prehladil preljubo plešo. Bilo je krasno. Ob velikem vpitju je jel lajati Kašoliznikov priklenjeni lovski pes Habakuk in potem so iz prijaznosti sodelovali vsi zaloskalski cucki.
To preugodno priliko je porabil zaljubljeni Pušoljub. ki je ostal z Ju-lo v gostilniški sobi. Objel je dečlo tako burno, da je bila vsa Gorenjska v veliki stiski in poljubil je Julo pod nežne mustafke.
»Kolfoktar!« je dejala tiho. »Kaj pa bi rekli vaša gospa, če bi vas takole videli?«
»Nisem prav nič radoveden.«
Ko so se vrnili člani z doktorjem, je zaključil Bibolaz oficielni del seje in pričela se je takoimenovana neprisiljena zabava. Pozno ponoči je lezla Nedeljska bratovščina narazen. V veži je Pušoljub še enkrat pritisni! Julo na srce, vroče vzdihujoče, in ji slovesno obljubil, da ji kupi za god prav elegantno obvezo za njene mustafke.
Nedeljska bratovščina pa se odslej marljivo pripravlja za lov na kloroformiranega zajca.
sporni zadevi med mestno občino in odborom za obdelovanje Barja. Deželni odbor je bil v svojem odloku z dne 11. novembra t. 1. nekako »iu-dex in causa sua«. Gre za vodno silo v Ljubljanici, katera zadeva se na Dunaju kuha, kakor železo v plavžu.
Župan odgovarja nato na interpelacijo zaradi razsvetljave na Martinovi cesti ter sporoči, da vojaške oblasti za sedaj še ne nameravajo v Ljubljani nastaniti trdnjavskega top-ničarskega polka.
Nato stori novi ljubljanski meščan g. Fran H a r t m a n zaobljubo v županove roke.
Na predlog podžupana g. Karla T r i 11 e r j a je bil nato izvoljen v vse odseke, kjer je bil član bivši občinski svetnik g. R 6 t h 1, občinski svetnik g. R u ž i č k a in v one odseke kjer je bil član g. V i Š n i k a r, občinski svetnik g. Vrstovšek. Na mesto občinskega svetnika g. K n e -z a je bil izvojen obč. svetnik g. Ruži č k a. Kot zastopnik mestne občine v »Društvu za zgradbo delavskih hiš« je bil koncem javne seje izvoljen občinski svetnik g. Staudacher. Na predlog občinskega svetnika g. dr. N o v a k a so bili v odbor za nadzorstvo meščanske imovine za 6 let zopet izvoljeni gg. I. B e 1 i č , A. Gorše, A. Jenko, B. Jesen-k o st. in A. R e p i č, na mesto g. I. M a t j a n a st., ki odklanja zopetno izvolitev, pa g. A. L e n č e k.
Sprejet je bil nato predlog ravnateljstva Mestne hranilnice, da sme sprejemati hranilnica vrednostne papirje, listine in vložne knjižice v shrambo proti pristojbini, kar je v smislu zahtev vlade. V tem oziru se pravila spremene. Izprememba pravil »Političnega in izobraževalnega društva za dvorski okrai«, v kolikor se tiče prevzetja knjižnice in gotovine v slučaju razpusta ali razdružitve, se vzame na znanje.
Občinski svetnik g. Stefe je bil predlagal ustanovitev mestnega pravno-posvetovalnega urada. Ob* činski svetnik g. dr. Novak kot poročevalec se izreče proti temu predlogu. Tendenca predloga je, da naj se ustanovi urad, ki naj daje prebivalstvu brezplačno pravni poduk. V prvi vrsti bi prišle tu v poštev stavbne zadeve, obrtne in vojaške zadeve. Glede teh pa ima vsak pravico, da zahteva pri magistratnih uradnikih pojasnila in pravni poduk. Kar se pa tiče t. zv. sodstvenih zadev je tak urad iz materijalnih in moraličnih ozirov težko ustanoviti. Nastavljeni bi morali biti izvežbani pravniki in ne morda šele izšolani juristi, torej praktični juristi, odvetniki ali notarji. Treba bi bilo tudi več uradnikov in končno bi si iskali ljudje sveta tudi samo v teoretičnih vprašanjih. Mestna občina pa ni v položaju vzdržati tak aparat. Iz moralič-nega stališča ni priporočati tega nasveta, ker bi bil urad odgovoren za dobroto svojih nasvetov in v slučaju neuspeha bi ne manjkalo zabavljanja in očitanja. Ljubljani pa se je že oktroiral posredovalni urad, ki bo provzročal mnogo stroškov in proti kateremu se je občina upirala. — Za predlog sta govorila obč. svetnika gg. Kregar in Kristan, nakar jima je poročevalec g. dr. Novak razjasnil, da so razmere v drugih državah drugače in da ne gre prednjačiti Ljubljani v Avstriji s takim poskusom, o katerem se lahko sodi že v naprej, da se ne bo obnesel. Nikakor pa ne gre, da bi dajali pravne nasvete uradniki, ki za svoje nasvete niso odgovorni. V sodnih stvareh pa dobe interesenti itak že na sodiščih pravni svet.
Župan dr. Tavčar: O stvari sami sem mnenja, da po obstoječih zakonih zadeva ne spada v področje občine. Mestna občina tudi ne more prevzeti nobenega jamstva za eventualno škodo in to bi morala napisati tudi na vrata tega urada. Že itak moramo ustanoviti posredovalni urad in ko bo prišla ta stvar na razgovor, boste lahko zopet sprožili tudi to vprašanje. V celi stvari pa ne vidim drugega kakor ogromne stroške za občino. — Sprejet je bil dr. Novakov odklanjajoči predlog.
V deželno zvezo za tujski promet in turistiko na Kranjskem sta bila izvoljena občinska svetnika gg. R u ž i č k a in pl. T r n k o c z y.
Poročilo o ponudbi F. in Br. Souvan za zameno sveta v svrho regulacije Muzejskega trga se odstavi z dnevnega reda, ker se vrše še pogajanja. Zakup mestnega kopališča Kolezije, — poročevalec obč. svet-Mally, — se pravilno razpiše in pripomni, da Hribarjev gaj ni predmet pogodbe. Na predlog obč. svetnika g. Smoleta se dovoli kuratoriju dnevnega zavetišča na IV. deški ljudski šoli dotacija 25 K, Poročilo mestnega fizikata glede brezplačnega zdravljenja in oddaje zdravil mestnim ubogim z vsoto 3430 K 30 v se vzame na znanje. Poročevalec obč. svetnik g. M a 11 y.   Zdravila ie oddajala le- J
kama U. pl. Trnkoczy s 33 Jb popusta.
Podžupan g. dr. T r i II e r poroča o kolavdaciji zidarskih in tesarskih del pri poslopju c. kr. drž. obrtne šole. Dela je izvršil Filip Supan-Čič in jih je zaračunal s 139.741 K 42 vin. stavbno vodstvo pa na 621.398 kron 66 v. Izplačalo se je že 610.812 kron 71 v in bi imel F. SupanČič zahtevati po računu stavbnega vodstva še 10.586 K 05 v. Vrhu tega zahteva Filip Zupančič povračila obresti za nekatere prekasno izplačane obresti, tako da je zahteval 34.000 K. Magistrat je hotel biti siguren, zato je naprosil zanesljivega in objektivnega moža, deželnega nadsvetnika g. K 11-n a r j a , da je stvar preiskal. Ta je izračunal, da gre g. F. Supančiču Še 11.135 K 36 v in na obrestih še kakih 5000 K, vsega skupaj torej 15.000 do 16.000 K. Končno je bil Filip Supančič pri volji do konca tega leta ostati v besedi za 18.000 K za popolno, pokritje njegovih zahtev. Šanse tožbe so negotove, zato naj se izplača ta vsota. Sprejeto.
Predlog o veseličnem davku in o čekovnem prometu pri mestni blagajni se odloži na podžupanov nasvet do razprave o proračunu.
Proračun mestnega ubožnega zaklada za leto 1914. Poroča podžupan g. dr. Karel T r i 11 e r. Proračun je bil pravilno razpoložen, toda nobeden se zanj ni zmenil. Proračun izkazuje 100.676 K pokritja iz mestnega zaklada. Redni dohodki tega zaklada znašajo 47.424 K, potrebščina 116.100 kron, mestna jubilejska ubožnica izkazuje 26.700 K potrebščine in 500 K pokritja, mestna ubožnica na Karlov-ski cesti pa izkazuje primankljaja 5800 K. Pohlovkina zapuščina ima 3460 K potrebščine in ravno toliko pokritja.
Obč. svetnik g. Kregar izjavi načelno, da obč. svetniki S. L. S. ne bodo glasovali za noben proračun in za noben računski zaključek, ker baje nimajo vpogleda, kakor bi to moralo biti. To neglasovanje naj izraža nezaupanje proti sedanji mestni upravi.
Župan: Bomo tudi prenesli.
Poročevaec podžupan g. dr. Triller' Ne preostaja nam drugega, kakor da to izjavo vzamemo s primernim pogumom na znanje. Proti eni trditvi pa moram odločno nastopati, da namreč proračuna ne morejo odobriti, ker baje gospodje niso dobili dovolj globokega vpogleda v mestno gospodarstvo. Mislim, da na božjem svetu n) avtonomnega mesta, ki bi svoji »deloma nadzoroval-ni« oblasti dovolilo tak vpogled in ki bi proti opoziciji nastopalo tako lojalno, kakor ravno ljubljanski župan. Še danes imamo revizijsko komisijo na magistratu in ne obotavljam se kot deželni odbornik izjaviti, da ta komisija vrši svoje delo v večji meri, kakor je upravičena. Ce župan temu ni storil konca in če se temu ni uprl, le hotel s tem le pokazati, da večina nima ničesar prikrivati in hoče opoziciji izviti iz rok orožje, češ da nima dosti vpogleda. Ta trditev je bila krivična, zato sem jo moral zavrniti.
Občinski svetnik g. Kregar trdi, da vrši komisija svoje delo tajno, kar izzove v celi dvorani bučen smeh. Proračun je bil nato sprejet.
Podžupan g. dr. Karel Triller poroča nato o proračunu zaklada meščanske imovine, ki izkazuje 63.700 K pokritja in 60.934 K potrebščine. Župan je pri tem zakladu kon-statiral, da so se iz zaklada jemala posojila in sicer 19. septembra 1908 v znesku 10.000 K, 30. septembra 1909 v znesku 10.000, 5. marca 1910 v znesku 20.000 K, 23. julija 1910 v znesku 32.000 K, 2. novembra 1911 od vladnega komisarja 30.000 K, 9. novembra istega leta 22.000 K. skupaj torej 124.000 K. Mestna občina je imela namreč od deželnega zbora dovoljeno večje posojilo, ki ga pa vsled nastale krize ni hotela efektu-irati zaradi previsokih obresti. Zato se je začasno vzelo posojilo iz tega fonda, da se znesek pri boljših razmerah vrne v zaklad. Dejstvo, da je po isti poti korakal tudi komisar, kaže, da je bila stvar v bistvu korektna. Vsled denarne krize pa mestna občina še do danes ni vzela onega posojila 200.000 K, ki jih ima še na razpolago. V zadevo pa je treba vendar spraviti tudi formalen red, zlasti, ker je župan mnenja, da je treba oni znesek 200.000 K, ki ga bo mestna občina dvignila, rezervirati za stavbo delavskih hiš. Dolg pri tem zakladu z obrestmi in obrestnimi obrestmi pa bi bil cenejši, kakor drugod, in bi znašal koncem tega leta kakih 143.000 K. Mestnemu zakladu naj se da zadolžnica v tem znesku in dobi za to odobrenje deželnega zbora in sankcija.
Župan dr. Ivan Tavčar zastopa mnenje, da izposojanje iz tega zaklada ni bilo korektno, ker je to posebnemu namenu posvečeno premoženje in bi se smel dvigati denar le
s privoljenjem deželnega zbora. Dejstvo je, da mestna občina dolguje temu zakladu kakih 143.000 K, ki jih mora vrniti. Denar se je seveda porabil izklučno za potrebe mesta. Refundirati pa se mora ta denar s stalno zadolžnico. Obenem pa naj sprejme občinski svet tudi dostavek, da se vse vrednostne knjižice tega zaklada vinkulirajo, tako da se brez dovoljenja občinskega sveta in odobrenja deželne vlade iz tega zaklada ne sme dvigati denar.
Občinski svetnik g. P a m m e r izjavi, da bodo Nemci glasovali za županov predlog, ker hočejo s tem priznati korektno in previdno postopanje župana dr. Ivana Tavčarja. Kar se tiče komisarja pa pravi, da je bil absoluten gospodar na magistratu. Obenem predlaga, da se sprejme resolucija, da se iz ustanovnih fondov ne dviga denar. Podobno se izrazi tudi obč. svetnik g. Kristan in obč. svetnik g. Kregar izjavi, da bo tudi S. L. S. glasovala za županov dodatni predlog. Proračun in županov dodatni predlog ter resolucija g. Pammerja so bili sprejeti. Župan konstatira, da je navzoča kvalificirana večina.
Proračun plošnih ustanov, — poročevalec podžupan dr. Triller, se sprejme, istotako proračun mestnega loterijskega posojila s prebitkom 68.060K 89 v in proračun amortizacijskega zaklada tega posojila. Poročilo o proračunu mestnega zaklada se odstavi k dnevnega reda.
Podžupan g. dr. Karel Triller prevzame predsedstvo. Poročilo mestnega kanalizacijskega stavbnega urada se razmnoži in razdeli svetnikom. Poroča občinski svetnik g. dr. Novak. Dovoli se izplačanje 4000 K tvrdki Eberl za storjena dela. Razdelitev parcele Fr. Povšeta in A. Mauserja se dovoli, istotako Cen-čurju zgradba hiše na Friškovcu, kakor je zaprosil. Ani Zupančičevi se odpuste komisijski stroški.
V imenu šolskega odseka poroča nato občinski svetnik g. Dimnik, ter priporoča pospešitev akcije za dnevna zavetišča, za kar naj se postavi primerna vsota v proračun. Šolski zdravniki naj opozarjajo starše, če zapazijo pri kakem otroku bolezen. Te tiskovine naj obsegajo tudi poduk, kje dobe ubožni brezplačno zdravniško pomoč in zdravila za otroke.
Za klavnično ravnateljstvo poroča občinski svetnik g. B o n č a r. Proračun izkazuje 51.061 K pokritja in 44.136 K potrebščine. Odobreno. Izpremembe klavničnega regulativa se za enkrat opuste. Tehtnice se na-roče pri eni ljubljanskih tvrdk in dovoli se kredit še 360 K za eno tehtnico ter 261 K 36 v za novo gnojno jamo.
Računski sklep mestne elektrarne za 1912, — poroča obč. svetnik g. Reisner, — se odobri, istotako proračun elektrarne s prebitkom 37.532 K 81 v in mestnega vodovoda s prebitkom 34.298 K 29 v. Posestnikom v Jeranovi ulici se vpelje vodovod. Električna razsvetljava dohodov k novemu vojaškemu oskrbova-Iišču se dovoli, v kolikor leže ti dohodi na mestnem svetu, kar bo stalo do 200 K. Petru Schleimerju se to pot še odpiše polovica večje porabe vode, ne bo se mu pa več odpisala, če ne bo nadomestil stare cevi z novo- Tudi Franu Kavčiču se odpiše polovica večje porabe vode.
Nujni predlog obč. svetnika g. Kristana za podpiranje delavcev v slučaju brezdelnosti se odkaže finančnemu odseku. Obč. svetnik g. Staudacher zahteva odstranitev nevarnega dela sankališča pod Tivo-Iijem. Obč. svetnik g. J e g I i č zahteva na vseh križiščih trotoar oziroma prehode, kar bi stalo stotisoče. Več vprašanj so stavili še občinski svetniki gg. Kregar, Ložar, Novak, Kristan in Zupan-č i Č. Podžupan odkaže samostojne predloge obč. svetnika L i k o z a r -j a glede bolniške blagajne za posle obrtnemu odseku in glede podaljšanja razsvetljave na Dolenjski cesti ravnateljstvu mestne elektrarne, nadalje samostojne predloge glede prehoda od Karlovskega mostu, nasipa-nja Galjevice in parceliranja mestnega sveta med Dolenjsko cesto in progo dolenjskih železnic stavbnemu odseku.
Štajersko.
Iz Rajhenburga. Listi poročajo, da je bil komandant 13. kora v Zagrebu Adolf vitez pl. Rhemen imenovan za tajnega svetnika. Vitez plem. Rhemen je stari naš letoviščar in mu na visokem odlikovanju prisrčno čestitamo.
!z finančne službe. Prestavljen je finančni svetnik Rudolf Loffel-mann iz Slovenjgradca k davčnemu od-delku v Gradec.
Iz Vojnika. V Bezovici so se vr-činski odbor. Cel teden Dred volit-
f šile dne 16. decembra volitve v ob-vami je raznašal Črešnjiški župnik Kociper sam izkaznice in glasovnice in pridno agitiral za takozvano »gornjo« stranko. Uspeha pa ta agitacija ni imela, kajti »spodnja« stranka se je tudi dobro pripravila in zmagala v 3. in 2. razredu proti »gornjim«, t. j. župnikovim kandidatom. Tako živahnih volitev še v drugače precej zapuščeni in zaspani Bezovici ni bilo.
Umrl je nemškonacijonalni deželni poslanec Ivan Gerlitz, gostilničar v Hartbergu. Zastopal je v deželnem zboru vzhodnještajerska mesta ni bil znan strokovnjak tudi v kmetijskih zadevah.
Iz Maribora. Dasiravno dregajo Wastiana od vseh strani, naj toži ovaditelja v znani zadevi s knjigami, se vendar doslej k tožbi ni odločil. Odstopil pa je, kakor smo že zadnjič poročali, kot načelnik »Sudmarke« in sedaj tudi kot mariborski podžupan. Da stvar čednejše izgleda, ki je vzel pri obeh funkcijah »dopust«. V nemško - nacijonalnih krogih se že čisto javno razpravlja o njegovem nasledniku v deželnem in državnem zboru. Vsenemška skupina se trudi spraviti v ospredje zopet znanega Schulvereinovega referenta za Sp. Štajersko, dr. Bauma.
V Studencih pri Mariboru je bil izvoljen za župana odvetniški kandidat dr. Juritsch. Novi župan je strasten nemško - nacijonalen agitator, ki je tudi že doslej vodil studenške nemškutarje.
Iz Ljutomera. Nemalo smeha vzbuja junaški časniški boj kaplana Lovrenca proti znanemu »Komaro-vemu Mihaleku«. »Slov. Gosp.« in »Straža« prinašata kilometre dolge polemike Lovrečeve proti temu mu-ropoljskemu veseljaku in šaljivcu, ki si tako dobro privošči včasi Lovre-ca in druge »odlične« klerikalne vodje. Ne vem, če kaplan Lovrec ne bo obžaloval tega nehvaležnega boja.
Iz Ljutomera. V našem trgu vlada odkrito zadoščenje, da se nahaja v vladni predlogi o lokalnih železnicah proga Feldbach - Gleichenberg-Radgona in Ljutomer - Ormož. Ako se ta proga sklene in zgradi, bo prišla naša železnica in naš trg do druge prometne in gospodarske veljave. V narodnem oziru utegnemo nekoliko trpeti, pa škoda ne bo velika, ako se hodemo vedeli braniti. Stališče nemškutarjev se bode tudi s tem nekoliko utrdilo, ker bodo lahko kazali na marljivo delo nemških poslancev7 za lokalne železnice in za to progo; mi imamo žal poslance, ki se za take reči nič ne brigajo.Brenčič je čisto brezpomemben, Roškarju pa hodijo menda tudi samo dijete po glavi in nič drugega. Seve, če bodo volitve, pa bo zopet hodil okoli kot »kmet« in »prijatelj« kmetov.
Iz Gradca. »Grazer Tagblatr pravi, da slovensko klerikalni klub ni bil zato zastopan pri konferenci klubovih načelnikov glede novoletnega zasedanja štajerskega deželnega zbora, ker je bilo povabilo poslano prekasno in ker je bil dr. Korošec vsled zasedanja delegacij zadržan. Iskalo pa se bode s slovenskimi klerikalci Še nadalje stikov.
Razpisano je pri okrožni sodniji v Celju ali pri katerem drugem sodišču mesto sodnika.
Koroško.
Drobne vesti. Žendarmerija je aretirala hlapca Jos. Samca in Leša in A. Herzoga iz Prevalja, ker sta napadla pri Pliberku rudarja Knap-pa in mu vzela s silo lft K. — V Trgu sta se izvršila v noči od srede na četrtek dva vloma. Pri mesarju Schrieflu so ukradli tatovi 10 K. pri trgovcu Reichmanu pa 400 kron denarja.
Koroški vlomilec v Monako-vem. V Monakovem so zasačili nočni Čuvaji v pisarni neke tvrdke vlomilca, ki je vrtal blagajno. Vlomil je v pisarno s ponarejenimi ključi, še pred pa je porezal vse telefonske žice, ki so bile napeljane v hišo. V vlomilcu so spoznali 20Ietnega kotlarja Pija Talerja iz Milstata. Pri njem so našli nebroj ponarejenih ključev in drugih vlomilnih priprav in neko pismo iz katerega se izve, da Je Ta-ler ukradel svojemu bivšemu gospodarju kotlarju v Pasingu tekom štirih mesecev 66 kg bakra, ki je bil vreden 8000 K. Ta baker je prodal Taler neki monahovski tvrdki.
Primorsko.
Avstrijska vohuna pred sodiščem v Vidmu. V četrtek se je pričela pred sodiščem v Vidmu obravnava proti orožniškemu stražmojstru Ventinu iz Cervinjana in proti mizarju Digagnerju zaradi vohunstva v prid Avstriji. Ventin se zagovarja, da mu o vohunstvu ni nič znano in da
je on prenašal samo pisma in sicer na ukaz svojih predstojnikov. On je moral sprejeti vlogo posredovalca, ker bi bil sicer izgubil službo. Prosil je, da bi vršila obravnava tajno, ker bi rad povedal v svoj zagovor take stvari, ki ne smejo priti v javnost, ker bi mu to škodovalo, ko bi se vrnili na Avstrijsko. Njegovi prošnji se je ugodilo. Obtoženec Digagner vohunstvo prizna. Obsodba še ni znana.
Ženska podružnica Ciril - Metodove podružnice v Trstu priredi v soboto, dne 20. decembra ob 4. popoldne božićnico, pri kateri bodo sodelovali otroci šentjakobske šole.
Okraden Amerikanec. Sredi meseca novembra je podedoval neki Zozzi v Meranu 6000 K. Sklenil je, da se preseli v Ameriko. Med potjo se je ustavil v Trstu, kjer je zašel v nevarno družbo nekaj prostitutk in njenih prijateljev. Zozzi je zapravil v eni noči 400 K. Ko se je zjutraj zbudil, je opazil, da mu je bil ukraden ves denar. Preiskava je dognala, da je bilo v družbi tudi več vojakov. Aretirali so jih in ti so priznali, da so ukradli Zozziju 2000 K. Tudi denar so našli pri njih. Med aretiranimi vojaki je bil tudi neki Inhasz. Ta je tatvino trdovratno zanikal. Tudi prostitutka Roman je potrdila, da se Inhasz ni udeležil tatvine, ker je bil cel čas pri njej. Inhasza so izpustili. Pred kratkem pa je zvedela policija, da se vozita Inhasz in Roman z avtomobilom v okolico in da obiskujeta ponoči kabarete. Aretirali so jih in pri preiskavi je Romanova povedala, da ji je Inhasz izročil v oni noči bankovec za tisoč kron.
Mesto Reka v madžarskih j kretnpljih. Kakor smo že poročali je [ pozvala vlada povodom razpisa volitev v hrvaški sabor mesto Reko, da voli dva poslanca v sabor. V prejšnjih letih se na podobne pozive mesto z avtonomno upravo ni oziralo in je voilo svoje poslance naravnost v državni zbor ogrski. S tem se je seveda kršilo zakonske določbe glede sestave hrvaškega sabora, toda Madžarom na ljubo, ki hočejo Reko priklopiti na vsak način Madžarski se je to trpelo, dasi ni bilo pravično. Letos, ko vlada na Reki kraljevi komisar, so pričakovali, da se bo ta striktno ravnal po zakonskih predpisih. Toda to se ni zgodilo. Madžarom na ljubo se je obdržal star usus kršitve določb zgoraj omenjenega zakona in Reka ni zastopana v hrvaškem saboru. Govore celo, da hrvaški ban kraljevega komisarja, katerega imenujejo že reškega guvernerja niti pozval ni, da bi razpisal volitev in sicer z ozirom na madžarsko državno idejo. »Union« piše k temu sledeče: Z ozirom na madžarsko državno idejo, ker potrebujejo Madžari morje, da lahko nastavljajo nož Avstriji, se zakonske določbe kratkim potom razveljavljajo. Kraljevi komisar na Reki se imenuje guverner mesta Reke in madžarskega obrežja ob Jadranskem morju. Hrvatom se očita v ogrskem državnem zboru ne-hvaležnost in sicer samo zato, ker ne vržejo svojih neizpodbitnih pravic do mesta Reke brez ugovora v nenasitno madžarsko morje, ki požira pravice in zakone ter interese monarhije in dinastije. Kako naj se upre monarhija, katere zgradba je izpostavljena takim pretresljajem v njenih fundamentih. zunanjim sovražnikom? Vnovič smo primorani Jugoslovani, da javno in ostro protestiramo proti temu, da se tepta z nogami javna in zakonita pravica, ustrezaje s tem politiki, ki se opira edino le na premoč in katere konsekvence ogrožajo državo in dinastijo. S silo se trga iz obmejnega ljudstva, ki je že tolikrat pokazalo svojo neomajno zvestobo, zaupanje v pravico in ustavo. Jugoslovanska delegacija pred vsemi in vsi Avstriji prijazni faktorji imajo dolžnost, da si ne naprtijo težke odgovornosti žalostnih posledic, da posežejo pravočasno v to zadevo in ščitijo zakon in pravico.
Dnevne vesti.
4- Klerikalci in mestne volitve.
Zmaga narodno - naprednih kandidatov v mestih in trgih je klerikalce strašno potrla. Kar pihajo in sikajo same jeze, da so se ponesrečili vsi njihovi naklepi in dvigajo v svoji onemogli besnosti pesti, češ, bomo že pokazali. — Uboge reve! Vse se jim podira, pa tako govore. Klerikalne grožnje so samo smešne, najbolj smešna pa je trditev, da klerikalci kot stranka niso potrebovali mestnih mandatov, ker imajo tudi brez njih večino. Res, večino imajo klerikalci, a tako majhno, da komaj dihajo, in dali bi kdo ve kaj, če bi jo mogli pomnožiti. Prav zato so se s tako silo vrgli na mesta. Vsaka pridobitev bi jim bila utrdila stališče, olajšala delo v deželnem zboru in povečala njih vpliv pri vladi. Tako se vlada vsaj
nekoliko ozira na mesta, če bi pa imeli klerikalci še nekaj mestnih mandatov, bi vlada sploh samo upoštevala klerikalce in potem bi mesta šele prav spoznala vso besnost klerikalizma. Glavna želja klerikalcev pa je bila in je še, dobiti v deželnem zboru dvetretjinsko večino. V ta namen so naskočili mesta s tako silo, to je njih cilj, kajti samo z dvetretjinsko veČino se da potlačiti mesta popolnoma pod klerikalni podplat in izpremeniti deželni red in volilni red tako, da bi prišlo mestno prebivalstvo ob vsak vpliv v javnosti. Za enkrat je ta lepi klerikalni načrt zopet splaval po vodi. Mesta se niso dala premagati, ker vedo, da morejo zastopati svoje koristi le z zastopniki, ki so pripravljeni delati in se boriti za mestne interese, ne pa z zastopniki, ki bi bili le brezvplivni priveski kmečke stranke. Svoje bedaste grožnje pa si naj klerikalci le prihranijo, saj vendar ves svet ve, da so klerikalci spravili deželo tako-rekoč na kant, tako da še za kmečke koristi ne more nič storiti, kaj šele za mesta! Razumemo pa jezo, ki tare klerikalce. Tako trdno so upali, da pomnože svojo moč in oslabe mestni vpliv, pa se je vse razbilo ob zavednosti mestnega prebivalstva. Iz volilnega boja v splošni kuriji in v kmečkih občinah so klerikalci izšli s krvavimi glavami, v mestih pa so bili poraženi — to je seveda bridko!
-f O pogubnem Šusteršičevem vplivu na jugoslovansko politiko v parlamentu in v delegacijah pišejo razni jugoslovanski listi. Vsi so si edini v sodbi, da je dr. Šusteršič največji škodljivec jugoslovanskih na-•ndnih interesov. Istega mnenja je tudi glasilo hrvaško - srbske koalicije zagrebški »Hrvatski Pokret«, ki piše v članku »Poguban Susteršičev vpliv« med drugim tudi to-Ie: »Glede izdajalske vloge, katero so poklicani igrati med Jugoslovani dr. Šusteršič in njegovi pristaši, smo dovolj poučeni po senzacionalnih razkritjih pra-vaškega politika dr. Drinkovića. V letošnjih delegacijah je Šusteršič s svojimi ljudmi vrgel krinko z obraza in se pokazal v pravi lučči. Obžalovati je, da mora tudi sicer tako pošten mož, kakor je dr. Laginja slediti tej politiki... Ono, za kar se ni mogio pridobiti dr. Laginjo, je prevzel parlamentarni adjutant klerikalnega voditelja dr. Korošec. Govor, ki ga je izrekel v delegacijah, ni ose-bovai niti besedice kake konkretne kritike o balkanski politiki grofa Berchtolda, ta njegov govor je imel docela druge cilje. Dr. Korošec je napadel ^srbski imperijalizem«, proti kateremu mora biti monarhija oprezna, češ, da srbska dinastija hoče prodreti na avstrijsko Adrijo. Proti temu je za Avstrijo edino obrambno sredstvo trijalizem. Kakšen trijali-zem je imel v mislih klerikalni izzi-vač, je razvidno iz njegovih besed, da so Srbi po veri in kulturi mnogo bližji Rusom, kakor nam. Iz teh besed je razvidno čisto frankofurtima-štvo, ki se ni sramovalo zadati na svetski pozornici avstrijske delegacije udarec edinstvu Jugoslovanstva. Z ozirom na to dejstvo ne pomenja ničesar, ako je dr. Korošec izjavil, da je vseeno, ali glasuje za ali proti Berchtoldu, češ, da je vsak avstro-ogrski minister ujetnik Madžarov, in ako je Še pripomnil, da on kot predstavnik »patrijotskih« Jugoslovanov (jasna aluzija na »nepatrijotske« narodne jugoslovanske stranke) smatra za glavno naglašati, da mora biti monarhija na jugu jaka in silna ... Vrlo značilno je tudi postopanje samega delegata dr. Šusteršiča. Ta se zadržuje daleč od delegacijskih sej in on — vodja največje in najmero-dajnejše jugoslovanske delegacije v avstrijskem parlamentu nastopa tako, kakor da bi cela stvar njega čisto nič ne brigala. Ta moralna kuka-vičnost klerikalcev se opaža tudi pri glasovanju: dr. Šusteršič in njegovi ljudje nimajo srčnosti, da bi se priznali za opozicijonalce. Klerikalci so najvdanejši sotrudniki one politike proti Jugoslovanom, ki hoče po izreku češkega delegata Klofača pospeševati avstrijske interese s Stadler-jevim programom. Primerno jih je označil neki jugoslovanski poslanec kot prve Iegijonaše v avstrijski delegaciji. Jugoslovanska narodna politika mora po teh skušnjah letošnjega delegacijskega zasedanja smatrati klerikalizem še bolj kakor dosedaj za svojega smrtnega sovražnika.«
4- Poslanec Jarc se ni hotel prepirati ... Iz našega poročila o včerajšnji seji poslanske zbornice spoznajo čitatelji nad .vse škandalozno afero ministra Dlugosza in poslanca Stapinskega. pa tudi lepo vlogo, ki jo v ti stvari igra ministrski predsednik grof Sturgkh. Kdo more po teh razkritjih še verjeti v pravičnost in objektivnost vlade? Komu se ne vsiljuje spričo tega korupcijskega slučaja misel: Ako se vlada v Galiciji poslužuje   takih   sredstev — ali ni
verjetno, da se jih poslužuje tudi drugod? Ta misel je prešinila velik del parlamenta, a nad vse značilno je, da so se poslanci najprej spomnili slovenskih klerikalcev. Ti imajo pač tako dober glas in uživajo tako velik ugled, da se nanje obrnejo vsi pogledi, kadar pride kaj prav sramotnega na dan. Na poslanca Jarca so v včerajšnji seji prileteli laskavi komplimenti: »Tudi vi ste prejeli denar — vlada je klerikalce bogato plačala.« Ta - Ie pljunek so vrgli češki poslanci Jarcu in celi slovenski klerikalni stranki v obraz. A — »Jarc se ni hotel prepirati, - Jarc le molčal in ž njim vred se je potuhnila vsa klerikalna stranka. Niti eden se ni upal ziniti, kaj šele ugovarjati, zlezli so pod klopi in molčali, polni strahu, da planejo poslanci nanje in jih primejo za vrat. »Tudi vi ste prejeli denar — vlada je klerikalce bogato plačala« — nas ni ta obtožba čisto nič presenetila, saj dobro vemo. pri čem da smo.
4- »Ena sama stranka!« Klerikalcem je izid pravkar končanih de-želnozborskih volitev prav pošteno pretresel kosti in možgane. In kako tudi ne. saj je število protiklerikalnih glasov tako mogočno naraslo, da se lahko sedaj že na prstih ene roke izračuni, kdaj bo pri nas na Kranjskem za vedno odklenkalo absolutnemu gospodstvu klerikalne stranke. Dasi se klerikalci zavedajo, da gre ž njimi odločno navzdol, vendar ne-čejo tega odkrito priznati, marveč se na vse pretege trudijo, da bi širokim masam prikrili, da je tudi za klerikalce sreča opoteča, da je njihova stranka že prekoračila višek svoje moči in da se preje mogočna skala klerikalne moči in slave vali polagoma, a nevzdržno nizdol v jarek in jamo. Zato priobčuje včerajšni »Domoljub« pod naslovom »Ena sama stranka« članek, v katerem pripoveduje naivnim svojim bralcem to-le ginljivo bajko: »Visok gospod na Dunaju je rekel o naših deželnozbor-skih volitvah, da je na Kranjskem samo ena stranka. Ta vtisk so naredile volitve nanj in na še marsikoga drugega.« Prav radi privoščimo tistemu »visokemu gospodu« ta vtisk, dasi ta vtisk jasno kaže, da se možu že prav nevarno mehčajo in kisajo možgani, ako misli, »da je na Kranjskem samo ena stranka«, čeprav je bilo v vseh volilnih kurijah oddanih okroglo 50.000 glasov. Privoščimo tudi klerikalcem, da sami sebe varajo z bajko o eni sami stranki, in naravnost želimo, da bi liki ptič noj držali svoje glave v pesek, bo potem njihov poraz tem sigurnejši in popolnejši — čez šest let!
-f- Volitev v Idriji. Kako neosno vana in iz trte izvita so očitanja soci-jalnodemokratičnega glasila glede volitve v Idriji, se da najbolje dokazati s številkami. Pri volitvi 1. 1908 so dobili Gangl 122 glasov, Arko 120 in Kristan 72. Pri letošnji volitvi se je število volilcev pomnožilo za 150. Napredna stranka je od vsega začetka računala, da od teh novih volilcev dobe klerikalci 60, socijalni de-mokratje 60, naprednjaki pa 30 glasov. Tako vestno in natančno so naprednjaki šteli, da so z idrijskim županom celo stavili, da bo tako in da pride med Ganglom in Arkom do ožje volitve. To se je tudi uresničilo. Pri volitvi je dobil Gangl 147 glasov. Arko 181, Kristan 126. To odgovarja popolnoma računu, ki so ga napravili naprednjaki pred volitvijo. Arko je dobil 61 glasov več, kakor 1. 1908., Kristan jih je dobil 54 več, Gangl pa 25 več (dva napredna vo-lilca nista glasovala, ker sta bi'a pri rešilnih delih v Vremskem Britofu). Naprednjaki niso socijalnim demokratom niti enega glasu vzeli, pač pa so se socijalni demokratje v svojem vedno pretiranem optimizmu vračunali.
4- Vzorni klerikalci v Višnji gori. Čudo je, pravo čudo, kaj si vse upajo višnjegorski klerikalci. Kako domišljav in predrzen je postal nadebudni klerikalni župan »Jurkelček«. Kake grde reči se slišijo iz hiše pobožnega Peruška! A vendar se upajo ošabno nastopati. Pa to ni vse skupaj nič v primeri s početjem političnega kameleona Antona Zavodnika. Ta možakar mohamedanskih navad se je drznil na dan volitve obrekovati našega poslanca g. Julija Mazclleta in čitati javno zbranim volilcem laži in obrekovanja »Slovenca«. Pač veliko predrznost. Naj se ta pobožni možakar raje briga za svoja dva novorejenčka. da ga ne bodo prijeli zaradi pretepanja v otroški postelji ležeče ženske ...
-r Lepe   stvari   iz Dobrepolj.
Klerikalci so imeli 7. decembra shod. Govorilo se je seveda največ o liberalcih, a nihče ni pričakoval, da bo Jaklič na tem shodu molil litanije. Toda zgodilo se je tako. Jaklič je klical vse svetnike po Imenih in zraven še po eno dodal. Najbolj mu je ležal v želodcu čevljar, ki mu je bil očital, da je usnje  podražil. Ti
preklicani liberalci so Jakliča tako zmešali, da še sam ni več vedel, kako mu je ime. Na neki tiskovini smo videli podpis Fran Jaklič, drž. in deželni poslanec. Naj bi bil še pristavil »vitez podrte peči«, da bi bili koj vedeli, pri čem da mo. Tako pa smo morali malo študirati, kdo je ta Ivan. Da, da, gospodine Jaklič, to vas jezi, da ste 1500 glasov manj dobili, kakor pred dvemi leti. Pa tega ste sami krivi, ker niste nič storili za svoje volilce, ampak Ie hodili v Ljubljano in na Dunaj kimat in dijete pobirat. Tudi »Slov. Dom« nam je bral in je kazal Lampetovo sliko, rekoč: Lejte, to ste vi, zgoraj je pa liberalec, ki vas jaha in bi vas rad uničil. Oj, Jaklič, saj vendar čutimo, da nas uničujejo klerikalci! Jaklič je potem še malo pozabavljal na liberalce, končno pa se je junaško potolkel po prsih, rekoč: jaz lahko tako govorim, vi pa ne smete, da ne boste imeli sitnosti. Nastopil je na to kaplan Skulj, ki je prisegal za slučaj izvolitve, da se ne bo vezal z nobenim klubom in da bo pomagal obema strankama, kakor hitro pa bo zapazil, da se kmetom dela krivica, da odloži svoj mandat. Dobrepoljci, zapomnite si te Skuljeve besede, ki jih je izrekel v Štihovi dvorani. Gospod Skulj — ali ne vidite, kaka krivica se godi vsem stanovom izvzemši klerikalne pripadnike ravno od tiste stranke, ki se ji vi prištevate?
— Za profesorja gimnazije v Pi-rotu na Srbskem bil je na priporočilo »Slovanskega kluba« imenovan Fran Dobrave c.
— Slovanski omladini. Urednik A. Voznesenskij v Petrogradu nas prosi objaviti to - Ie njegovo pismo, naslovljeno slovanski mladini: Balkanska vojna je pokazala, da je v Slovanih še slabo razvita slovanska samozavest, da Slovani še slabo poznajo drug drugega in da še ne smatrajo sebe kot člane ene velike rodbine. Proti temu se je mogoče boriti samo z vzajemnim spoznavanjem Slovanov in prvi korak k temu bodi »Zbornik adres slovanske mladine, želeče vstopiti v medsebojno dopisovanje.« Nadejam se, da se bo slovanska mladina zbrala okrog »Zbornika« in s svojim dopisovanjem razpledla duhovne niti med posamnimi slovanskimi zemljami. Neznanje jezikov ne dela nobenih ovir, saj je pri malem trudu možno Slovanu razumeti vsak slovanski jezik, poleg tega pa je tudi mnogo Slovanov, ki so vešči ruskega jezika. Kdor bi hotel stopiti v krog sotrudnikov »Zbornika«, naj mi sporoči svoj naslov in svoj poklic ter navede jezike, katerih je vešč. Vsa pisma je nasloviti na »Sbornik adre-sov slavjanskoj molodeži«, St. Pe-terburg, Podoljskaja 44. kv. 6.
— Pravno stališče žene v Avstriji. Pogostokrat se pripeti, da si ženska: mati, vdova, nevesta, ločena žena v pravnih vprašanjih ne ve pomagati. Znano jej ni, kaj je njena pravica in kaj njena dolžnost. Zato prirejajo različna ženska društva po svetu javna predavanja, ki v lahko razumljivih, popularnih besedah pojasnjujejo pravno stališče žene. Tudi »Splošno slovensko žensko društvo« priredi prvo tako predavanje jutri, v soboto ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Predava c. kr. sod. svet. g. dr. Fr. M o h o r i č.Vstopnina 20 v za osebo. Dijaki in dijakinje vstopnine proste.
— Iz magistratne službe. Magi-stratni koncipist Viljem Buk ovni k je definitivno nameščen s 1. aprilom 1913. — Vdovi magistratne-ga uradnika Valentovi se je zvišala pokojnina do normalne visočine v znesku 1200 K z veljavo s 1. januarjem 1914. — Prošnja rodbine umrle vdove nekega magistratnega uradnika za posmrtno podporo, je bila odklonjena. — Glede uradne obleke šolskih slug se je sklenilo, naj ostanejo dosedanje določbe glede šolskih slug tudi v bodoče v veljavi. — Ri-kardu Svetliču se vsteje v službeno napredovanje eno leto in 8 mesecev, slugi Ivanu Mihlerju pa 4 leta. — V smislu določil službene pragmatike so postali: Fran Trdina magistrat-ni računski ravnatelj: Albin Semen magistratni tajnik; Danilo Š a p 1 j a računski revident; Ivan Žemljic magistratni stavbni nadoficijal II. razreda; Josip Hafner magistratni pisarniški pristav; Anton Slivnik mestni živinozdravnik I. razreda; Rikard S v e 11 i č magistratni računski asistent in Avgust S p e i 1 magistratni računski asistent.
— Fran Josipovo ustanovo za realce je občinski svet podelil sed-mošolcu na tukajšnji realki Ravnikarju.
— Dragotin Žagarjevo ustanovo
je dobila ustanovnikova sorodnica gdč. Klotilda Praprotnikova.
— Jubilejno ustanovo za obubožane obrtnike v znesku 100 K je mestni občinski svet podelil v včerajšnji tajni seji tem - Ie obrtnikom: Rudolfu Bischofu, Mariji Bončarjevi, Valentinu Golobu, Jakobu Jazbarju,
Valentinu Jerini, Alojziju Kuneju, Jakobu Lavtarju, Juriju Luknisu, Pavli Mrakovi, Josipu Tomcu, Jakobu Razingerju, Josipu Smrkolju, Josipu Plankarju. Mariji Tavčarjevi, Ani Trdanovi, Ivanu Potokarju, Franu Vrtniku, Ljudevitu Zadniku, Franu Zdešarju in Jožefi Žagarjevi.
— Podružnica Ljubljana I. av* strijskega društva državnih uslužbencev je v klerikalnih rokah in ji načeluje somišljenik klerikalne stranke Marinko. Vkljub temu bi se društvo rado posluževalo reklame naprednega lista za svojo prireditev. Toda ne bo šlo, čeprav se je včeraj načelniku Marinkotu posrečilo anonimno spravit? v list reklamno notico za prireditev v »Unionu«. Za to izjavljamo, da ne sprejmemo od podružnice Ljubljana I. avstrijskega društva državnih uslužbencev prav nobene notice, ker nas ni volja, da bi delali reklamo za klerikalne peteline.
— 251etnico društvenega Članstva praznuje podpredsednik pevskega društva »Slavec« gospod Matej Oblak, čevljarski mojster v Ljubljani. Pevski zbor mu priredi tem povodom v nedeljo, dne 21. t. m. pred njegovim stanovanjem ob pol 8. uri zvečer podoknico, na to pa ob pol 9. uri zvečer časten večer v »Slavčevih« prostorih v »Narodnem domu«. Člani in prijatelji društva dobro došli.
— Betonska dela v glavni strugi so se za par tednov dokler bo vladal zimski mraz, zaustavila, nadaljevalo pa se bo po možnosti razstreljevanje skalnatih tal med prisilno delavnico in šentpeterskim mostom.
— K zgradbi mostu čez Ljubljanico na Barju. Kakor smo svoj čas v tej zadevi že na kratko omenjali, se je bila pred kratkim pričela akcija iz interesovanih krogov, da bi se barjanske vasi onkraj Ljubljanice in ob podnožju Krima zvezale po mostu, zgrajenem čez Ljubljanico, n. pr. pri Lipah, z mestom. S tem bi se dosegla za tretjino krajša pot do Ljubljane nego je dosedanja po Karlovski in Ižanski cesti na Crno vas, Lipe, Tomišelj itd. Ker je že zasigurana cesta iz Strahomerja dalje do Iškevasi* odn. Rakitne pa do Begunj, bi se s tem mostom tako v ekonomnem kakor prometnem oziru interesi kmeto-valstva in lesne trgovine pospeševali. Zainteresirani so pri tej krajši zvezi tako mestni posestniki ki imajo svoja zemljišča na Barju, kakor oni s Po-savja. Na drugi strani pa tudi kmetovalci iz vasi, ki leže ob podnožju Krima, to so: Strahomer, Iškavas, Verbljene. Rakitna, odkoder vozijo sedaj svoj les skozi Ig na postajo Škofljico, a bi ga potem ko bi bil most zgrajen, vozili po krajši poti čez Ljubljanico pri Lipah mimo Goric na postajo Brezovica juž. žel. pri čemur bi imeli za svoje tovorno blago mnogo manj stroškov, kajti diferenca od Škofljice do Brezovice je že znatna pri sedanji tarifi. Ta akcija je v najlepšem tiru, cesta do Begunj sklenjena stvar, in ker se bodo v kratkem začeli podirati v mestu mostovi, bi se za most pri Lipah dalo tudi od teh porabiti kaj materijala. Most bi stal razmeroma malo, a prispevali naj bi zanj v prvi vrsti seveda dežela in prizadete občine, ki bi imele glavno korist od njega.
— Invalidska ustanova. Razpisano je ono mesto dosmrtne vojaške invalidske ustanove ljubljanskega gospejnega društva v letnem znesku 67 K 20 v. Podrobnosti so razvidne iz razpisa, ki je na magistratu javno nabit.
— Poštni promet za Božič in za Novo leto. Ker se za praznike poštni promet silno pomnoži, so se ukrenile tele odredbe: Dne 21. t. m. (nedelja) se bodo raztegnile uradne ure pri predaji pošiljatev vozne pošte, kakor ob navadnih dneh, do sedmih zvečer. Občinstvo se zato nujno opozarja v svojem lastnem interesu in pa, da olajša pošti poslovanje, da odda pošiljatve. v kolikor mogoče, že v dopoldanskem času ali vsaj kmalu popoldne, da se jih bo dalo še tisti dan odpraviti. Da se bo poštna manipulacija lažje in hitreje razvijala, je priporočati, da se pošiljat*, ve, njih obsežnosti, teži in transport* ni daljavi primerno trdno in trpežno zavijajo, in da je naslov natančen in razločen (če je treba ime ulice, hišna številka, nadstropje, številka vrat). Naslov bodi zapisan neposredno na ovoj sam. če to ni mogoče, ga je pri-šiti na pošiljatev ali pa trdno 'in s čeloma prilepiti nanjo, nikakor pa ne samo pripečatiti. Priporočati je tudi, da se dene v pošiljatev še eden, popolnoma enak naslov, ker se jo na ta način lahko odpošlje tja, kamor je namenjena, tudi tedaj, če jc zunanji naslov odletel ali če se je zbrisal. Taka pošiljatev se odpre in poišče v nji drugi naslov. Želeti je tudi, da stranke spremnice pravilno izpolnijo in osebno natanko označijo, da se izognejo pri predaji vsak te rim neprili-
kam. Posebno se opozarjajo na poši-Ijatve, ki so podvržene vžitnini. Pri takih pošiljatvah, ki gredo v mesta, kjer je uvedena užitnina, kakor Dunaj, Praga, Gradec, Trst itd. je priporočati, da se na naslovni strani pošiljatve same in na spremnici označi vsebina v tistih množinah (kilogrami, litri, komadi) po katerih se zaračunava užitnina, da gre tako tudi poslovanje pri odmeri užitnine hitreje izpod rok. Da se tudi dospele po-šiljatve ročneje dostavljajo, se stranke nujno naprošajo, da dostav-Ijalca čim hitreje in brez zamude časa odpravijo s tem, da oddajne listke hitro podpišejo in pristojbino z drobižem poravnajo, ker menjavanje večjih bankovcev dostavljalca silno zamudi, najmanjša zamuda pa na splošni promet neugodno vpliva. Za pošiljatve do pet kilogramov je dosta vnine 10 v, za težje 20 v. Če gre k eni spremnici po več paketov, je plačati dostavnino za vsakega posebej. Končno se opozarja občinstvo še na to, da ne gre prilepljati na dopisnicah in razglednicah dobrodelnih In varstvenih kolekov na prostor, ki je odmerjen naslovu, ker se sicer take pošiljatve smatrajo za pisma, ki morajo biti kot taka frankirana, pa mora zanje plačati naslovnik naknadno poštnino.
Umrla ie in bila včeraj v Mengšu slovesno pokopana gdč. Frančiška Stare, stara 76 let, iz znane Sta-retove rodbine. Mengeš z okolico je izgubil veliko dobrotnico, posebno za prejšnjih časov. Pokojnica igra po svojih lastnostih eno glavnih vlog v Josipa Stareta romanu »V naslonjaču« (»Ljubljanski Zvon«) in prof. Janez Trdina, njen rojak in čestiiec Iz mladih dni, se je spominja v svojih delih na več mestih simpatično, kakor je zaslužila. Pokoj njeni blagi duši!
Redek gost. Po Gorenjskem, posebno okrog Radovljice se je pokazal te dni v mnogoštevilnih tropah redek severni ptič pegan (Seidenschwanz, lat. Bombvcilla garrula.) Ker ga prižene v naše kraje le huda zima iz njegove severne domovine, se nam obeta pač mrzla zima. —ga.
Požari. Z Bleda nam pišejo: V noči na 13. t. m. je nastal na do sedaj nepojasnjen način ogenj v podstrešju hotela »Avstrija« na Bledu, ki je last zidarskega podjetnika Andreja To-lazzija. Ogenj je uničil le del strehe, škoda je prav znatna. Hotel je bil zavarovan za 50.000 K. Pripominjamo, da ni bilo dotično noč gospodarja slučajno doma in da je bit hotel zaprt, ker ni sezije. — V noči 16. t. m. proti pol 4. zjutraj je pa zopet pričelo goreti v leseni baraki, ki je bila napolnjena z raznim lesom tesarja Janeza Kokalja, Bled h. št. 123. Ogenj je v najkrajšem času vpepelil barako in njeno vsebino. Škode ima gospodar nad 9000 K, zavarovalnina pri »Pho-niksu« znaša 6000 K. — Dne 17. t. m. okrog 12. opoldne je pa nastal ogenj v kozolcu Janeza Mežana iz Rečice h. št. 21, ki je v najkrajšem času do tal pogorel. Gospodar je imel pod kozolcem shranjen voz, več lesa in kup koruzne slame. Zavarovan je bil za 300 kron pri »Slaviji«, škode ima pa baje do 500 K. Zažgal je enajstletni šolar Franc Potočnik, ki je v bližini kadil cigarete. Dozdeva se nam, da hočemo doseči Blejci rekord v požarih.
Mlad požigalec. Dne 17. t. m. je
zažgal v Zagorici (Bled) enajstletni Franc Potočnik kozolec, ki je last Janeza Mužana. Škode je kakih 600 kron. Ta malopridni fant je že večkrat poskusil užgati kak kozolec, pa ae bil vedno prepoden.
Kinematograf »Ideal«. V petek |19. decembra Specialni večer. Drama Nordiskfilm Co. 1. San Martin di Castrozza. (Potovalni film.) 2. Vili je proti ločitvi zakona. (Komično.) f3. Amerikanska jahalna drama. \4. Obup Luluja. (Humoreska.) 5. Pri krmilu. (Drama Nordiskfilm Co. v 3 dej. V glavni vlogi Kari Wieth in Ebba Thomson.) 6. Preganjana nedolžnost. (Veseloigra Nordiskfilm Co.)
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 7. do  13. t. m.
Novorojencev je bilo 28. Umrlo pa jih ■je 24, med temi 13 domačinov in 11 tujcev. Za vratico so umrle 3 osebe, za jetiko tudi 3, ena oseba vsled mrtvouda, 17 pa za različnimi boleznimi. Za škrlatico sta zboleli dve osebi, za tifuzom tri, za vratico pa dve.
Ogenj v sobi. Včeraj popoldne je nastal ogenj v podstrešnem stanovanju hiše št. 16 na Radeckega cesti. Neka stranka je sušila pri zakurjeni peči slamnico, katera se je vnela. Oddelek požarne brambe je bil takoj na licu mesta, a ni stopil v akcijo, ker so bili ogenj že domači prej pogasili.
Pri izdelovanju kartonov se je ponesrečila v tobačni tovarni 33!et-na delavka Doroteja Ježekova. Pri delu ji je ostal del kartona v strolu 1
in ga je hotela z roko odstraniti. Pri tem pa je nehote sprožila z nogo stroj, kateri ji je odščipnil na desni roki prva členka srednjih prstov.
Nezgoda. Ko je minuli teden Bergmanov strojnik Maks Leopold odvijal vijak neke zarjavene parne cevi, mu je pri delu spodletel ključ, s katerim se je s tako močjo sunil v rebra, da si jih je nalomil in je moral par dni po poškodbi ostati doma in poklicati zdravnika.
Semenj. V sredo je bilo prignanih na živinski semenj 180 volov, 52 krav, 64 konj in 21 telet.
Pisarna zavoda za pospeševanje obrti bo radi snaženja prostorov v soboto 20. t. m. popoldne zaprta.
Frosveta.
V. gostovanje hrvatske opere dne 22. in 23. t. m. nam prinese operno noviteto, Julesa Masseneta »Zon-glerija M. B.«. Dejanje se godi v 14. stoletju in sicer pred samostanom na sejmu, v samostanu in v samostanski kapeli. Žonglerji so glumači, ki kažejo svojo umetnost v žongliranju, poziranju mečev in ognja in v plesih po sejmih in gostilnah. Tak žongler postane pobožen menih. Redkokdaj se je pokazal Massenet toli mnogo-stranskega glasbenika, kakor v tej operi. Že v I. dejanju, kjer se pleše stara bergeretta, je napisal mojstrski zbor in podal v narodnem duhu per-siflažo »Haleluja vinu«. Žonglerjeva lepa »arija svobode« je biser operne glasbe. V II. dejanju nas takoj spočetka očara zbor. Canonicus cantor vež-ba himno »Ave rosa speciosa« s svojimi često neskladno pojočimi fratri. Med najlepšimi mesti partiture je legenda, ki jo poje kuhar Bonifacius žonglerju. Prijetna je humornost, s katero slika Massenet v tem dejanju samostansko življenje. Čustvena predigra k III. dejanju, nazvana »Pastorale mystique«, uvaja v lepo himno a capella za moški zbor. Okusno je obdelal skladatelj glasbo v prizoru »čudeža« in efektnega zaključka opernega. — Opera »Žongler M. B.« odkriva zopet vse sijajne strani Mas-senetovega talenta, ki je v svoji jasnosti, sigurnosti in svojem espiritu vselej cel Fr?,ncoz. Massenet je iz cerkvene glasbe prav genijalno prevzel pastoralni ton in silo tematike. To dvoje tvori najlepši del njegove opere, II. dejanje, v katerem je z uprav krasno dovršenostjo ohranjen pastoralni značaj povsem v skladnosti z vsebino poetično pobožne legende. Enako sijajni so zbori v vseh treh dejanjih. Karakteriziranje je bilo vedno najlepša prednost melodične in čuvstva bogate Massenetove glasbe, in ta vrlina je odlično ohranjena tudi v tej originalni operi. Glasom vseh kritik zagrebških listov izvaja hrvatska opera to delo naravnost vzorno.
Nedeljska popoldanska predstava
bo druga repriza izborne srbske veseloigre »Svet«. Pisatelj Branislav Nušić piše najboljše jugoslovanske veseloigre ter je njegov humor vedno neprisiljen, svež in fin. »Svet« je lokaliziran v Ljubljano ter je dosegel tudi na našem odru najboljše uspehe. Kdor se rad smeje, bo te, res zabavne igre, vesel. Človeku se zdi, kakor bi Nušić poznal tudi ljubljanske razmere, tako izvrstno je pogojen milje našega mesta v »Svetu«. Vsi značaii so realistično slikani in vzeti iz življenja. Ta imenitna igra je primerna tudi za mladino in priproste sloje, ker je lahko umljiva. Predstavlja se prav dobro in so glavne vloge v najboljših rokah. Ker so cene vstopnine jako nizke, se je nadejati najštevilnejšega obiska. Zabava cenena in izborna!
Operna noviteta »Aladonin Žongler«, ki se vprizori v Ljubljani prvič in drugič v ponedeljek in torek, je mirakel v treh dejanjih. Sodelujejo vsi moški operni solisti, oba tenorista, gg. Jastrzebski in Lowczynski, oba baritonista, gg. Vuškovič in Kon-dracki, oba basista, gg. Križal in Le-sič, ter še pet moških solistov; prvega in drugega angela pojeta gdčna. Lovrenčakova in gdčna. Štorekova. Zbor predstavlja fratre, kavalirje, kmete, pisarje in prodajalce. Za vsa tri dejanja so dospele iz slikarskega ateljeja kr. deželnega gledališča v Zagrebu krasne, nove kulise in novi prospekti, popolnoma po vzoru dunajske dvorne opere. Začetek ob S. zvečer, konec po 10. uri. — Lože in vstopnice za vse sedeže je dobiti v Češarkovi trafiki. Tudi gostom z dežele je možno postreči z vsemi vrstami prostorov.
»Svet.« Komedija v štirih dejanjih. Srbski spisal Branislav Nušić, prevel C. G., za slovenski oder priredil Fr. Kobal. Vpokojen uradnik živi v lepi idili s svojo ženo in dvema hčerkama. Obiskuje ga edino prijatelj Gašpar Srebotnjak. Naenkrat vidijo, da je njegova starejša hčerka stara osemnajst let. Treba se je ozreti po ženinu in to je le na ta način mogoče, da si poišče v srečnem zatišju živeča rodbina stike s svetom. Ali svet je vražji. Opravlja takole: Dekla, ki je
že 15 let pri hiši, postane mahoma sumljiva. Najbrž bo — namigujejo — kaka teta. Prijatelj, ki hodi v hišo, bo neki štel hčerki doto. Ženin se je baje nekoč napil in dejal: »Boljša mati nego hči!« Torej mati na stara leta nekaj plete in koketira. Staro deklo so zapodili iz vzeli novo, mlado. To je najbrž dišalo očetu, ki še ni tako star, kot se zdi. Učitelj glasbe, ki uči mlajšo hčer Jelico violino, prične z učenko korespondenco: Gedur in Amol se podpisujeta. Svet razbije rodbinsko srečo. Gospodar izkuša še enkrat zaživeti staro lepo idilo, rad bi se popolnoma zaprl pred svetom, ali prepozno je. Svet je vdrl v njegovo rodbinsko življenje in zdaj velja ž njim živeti ali umreti. — Idilično življenje prvega dejanja je naslikano zelo ljubeznjivo in značilno za malc-mestnega uradnika, dasi ni tako živahno, da bi vzbujalo zanimanje za razvoj komedije. Drugo in tretje dejanje sta močni, polni originalni, za komedijo tipičnih domislekov. Značaji nastopajočih oseb so izvedeni logično in karakteristično, povzročajo duhovit zaplet dejanja in vzdržujejo v gledalcu zanimanje in napetost. Zdi se, da v četrtem dejanju avtorjeva sila nekoliko pojenjava. Prizori se ponavljajo, zapletljaji drugega in tretjega dejanja pa niso dovolj izrabljeni. — Mi smo gledali to igro, o kateri trdi nekje hrvatski kritik Ma-toš, da je najboljša jugoslovanska komedija, v prirejeni obliki. Nušić je priznan, naturen humorist, mož imena. Njegov »Svet« kaže finočo avtorjevega ustvarjenja in eleganco njegovega humorja, in bi bil tudi brez priredbe izvrstno uspel. Priznati moramo, da nam ni jasno, zakaj se je vodstvo odločilo za lokalizacijo te komedije. Nušić je pač umetnik, ki lahko sam odgovarja za svoje slabosti, in Belgrad in Ljubljana sta dve pobra-timski mesti. — Igrali so v celoti prav dobro. Zlasti gospod Danilo! Bil je v vsej svoji kreaciji naraven, dotipen, živahen in tako resničen, kakor da si ga postavil iz malomeščanske okolice na desko. Zelo primerna je bila gospa Bukšekova, jako karakteristični gospodična Wi n t r o v a in gospa Juvanova. Gdčni. G j o r g j e v i ć e v i dela še neprilike slovenščina, igra pa spretno. Gdčna. Gorjupova, mlajša, vzbuja pozornost: bila je jako živahna in mnogo obeta. G. Š e s t in g. P o v h e sta ugajala, enako g. Drenovec in drugi, ki so imeli posla z manjšimi vlogami. Režija (g. Danilo) zasluži vso hvalo. Igra je tekla gladko, kjer je igralo manjše število ljudi, raz-vlekla pa se je nekoliko z nepotrebnimi pavzami, kjer je nastopilo številnejše osobje. Obisk ni bil povoljen ob prvi vprizoritvi. aplavz pa iskren. Ob reprizi je bila hiša prazna.
P.
Gledališka predstava v Radovljici. V nedeljo, 21. t. m., ob pol 8. uri zvečer vprizori gledališko društvo iz Jesenic v dvorani restavracije Kun-stelj v Radovljici sijajno dramo »Golgota«._
Rožne stuori.
* Blaznež kot dirigent. Iz Budimpešte poročajo: Pri predzanji predstavi »Lohengrina« v kraljevi operi je med tretjim dejanjem kar naenkrat pritekel neki nag mož po hodniku v parter. Tekel je do orkestra, skočil čez bariero ter začel dirigirati. Med gledalci je nastala velika panika. Le z največjim trudom so moža odpeljali. Konstatirali so, da je neki blazni šofer z imenom Viljem Szabo,
* Stekel pes obgrizel petnajst častnikov. Iz Pariza poročajo: Hu-zarski poročnik v Chambery je imel majhnega psička, ki so ga vsi častniki zelo radi imeli. Poročnik je jemal psa s seboj v restavracijo, kjer so častniki obedovali. 15. t. m. je pri obedu pes obgrizel vse navzoče častnike. Eden izmed častnikov je rekel lastniku psa: »Tvoj pes je danes nekako nervozen«. Drugi dan zjutraj so dobili psa mrtvega. Živinozdravnik }e konstatira!, da je bil pes stekel.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Državni zbor. — Politično obglav-Ijenje ministra Dlugosza. Dunaj, 19. decembra. V današnji seji zbornice je odgovoril ministrski predsednik grof Sturgkh na razne interpelacije o aferi Dlugosz-Stapin-ski. Stiirgkhov govor pomenja popolno rehabilitacijo Stapinskega in popolen fiasko ministra Dlugosza ter je tudi značilno spričevalo o moralič-nih kvalitetah in idejah, ki vodijo vlado. Začetkom svojega govora je ministrski predsednik izjavil, da obžaluje, da se je pričelo javno razpravljati o aferi vsled polemike, ki se je vršila na političnem strankarskem zborovanju, katere po njegovem mnenju ni bilo primeren kraj za podobna pojasnila zlasti ne za one, ki so
bili vezani po uradni zapovedi diskrecije. S tem je grof Sturgkh priznal, da je minister Dlugosz izdaj uradno tajnost. Ministrski predsednik priznava, da so ga leta 1912 naprosili njegovi poljski politični prijatelji, da naj jim stavi primerno vsoto na razpolago za nakup nekega opozicijo-nalnega lista. List naj bi prevzel poslanec Stapinski proti obveznosti, da bo podpiral večino poljskega kluba. Stapinski je sprejel ono vsoto kot posojilo od poljske strani. Ministrski predsednik Sturgkh pravi nadalje izrecno: »Jaz pa sem denar vzel iz dispozicijskega fonda. Na tem mestu pa konstatiram, da s Stapinskim niti v tem niti v kakem drugem slučaju, ne prej ne pozneje nisem imel nikakršnih direktnih stikov in da Stapinski tudi ni imel nikakršne vladne subvencije niti osebne, niti kake druge. Tudi mi ni znano, ali je Stapinski, ko je prejel denar od poljskih konservativcev za ta list, vedel, da je bil ta denar posredno izplačan iz dispozicijskega fonda.« Nato brani ministrski predsednik prakso razpolaganja z dispozicijskim fondom, ki da ni ustanova za humanitarne svrhe ter pravi: »Ne dopustim, da bi dvomili o moji moralični tankoćutnosti, ne dopustim, da bi dvomili o integriteti vlade. Nakup opozicijonalnega lista, da piše v smislu vlade, je povsem dovoljen, naraven in odgovarja svr-ham dispozicijskega fonda. Tak nakup je samo dovoljena politična tiskovna akcija. Govor ministrskega predsednika je vzbudil velikansko senzacijo tem bolj, ker Sturgkh z nobeno besedo ni branil ministra Dlugosza in ga niti omenil ni. Minister Dlugosz velja splošno za pokopan. Stiirgkhov govor so spremljali mnogoštevilni medklici. Nato je predlagal poslanec Daszynski otvoritev debate. Poslanec Reitzes je predlagal poimensko glasovanje. Njegov predlog je bil odklonjen, predlog Daszynske-ga pa je bil sprejet s 150 glasovi proti 140 glasovom. Za predlog poslanca Daszvnskega so glasovali socijalni demokrati, Rusini, vsi Jugoslovani, češki agrarci in radikalci ter poljska skupina poslanca Stapinskega. Proti predlogu so glasovali Nemci in Poljaki. Vladne stranke so računale, da bo predlog propadel In konsternacija nad izidom glasovanja je bila na klopeh vlade splošna. Socijalni demokrati so se ljuto zaganjali v Poljake. Ko je nato prešla zbornica na dnevni red, se je oglasil k besedi poslanec Stranskv, ki je slavil zmago pravice z besedami: Danes se je pokazala majoriteta časti proti minoriteli sramote.
Dunaj, 19. decembra. Vlada je predložila zbornici predlogo o reformi hišnega davka.
Dunaj, 19. decembra. Med strankami se vrše pogajanja ali nuj se jutri vrši seja parlamenta ali ne. Predlog Daszynskega gre na to, da naj se vrši v eni prihodnjih sej državnega zbora debata o odgovoru grofa Stiirgkha. Zdi se, da se bo debata vršila jutri, dasiravno se vlada temu silno upira.
Poljski klub. Dunaj, 19. decembra. Poslanci Bis, Bomba, Lvszczarz, Kubik, Ma-dej in Stapinski so izstopili iz poljskega kluba. Za predsednika nove parlamentarne skupine je bil izvoljen poslanec Kubik.
Nemški nacijonalverband. Dunaj, 19. decembra. V nemškem nacijonalverbandu je opozoril poslanec dr. Steinvvender na dejstvo, da je sklenila davčna komisija gosposke zbornice s 17 glasovi proti enemu glasu izpremembe pri osebnodohod-ninskem davku. Tudi glede eksistenčnega minimuma se hoče gosposka zbornica držati prvotnega načrta vlade. Vsled te izjave nemški nacijonalverband ni vstrajal pri svoji zahtevi po rektifikaciji določb o eksistenčnem minimumu.
Italijanska zbornica. Rim, 19. decembra. Zbornica nadaljuje adresno debato. Poslanec Meda se zavzema za volitve po listah in za proporcionalno zastopstvo. Socijalist Kalda opozarja na velik razloček med izdatki za vojsko in za socijalne namene.
Francoska zbornica. Pariz, 19. decembra. Poročevalec za volilnoreformni načrt, Gronssier, je utemeljil resolucijo, ki odobrava tri storjene sklepe zbornice ter zahteva od senata, da sprejme od S bivših ministrstev zastopano glasovanje po listah s proporcionalnim sistemom. Ministrski predsednik Doumergue se je pridružil tej resoluciji, nakar je zbornica sprejela resolucijo s 330 glasovi proti 161 glasovom.
Savernska afera. Strassburg, 19. decembra. Danes se je pričela pred vojaškim sodiščem obravnava proti poročniku Forstner--ju, ki je obtožen  težke telesne poškodbe in nedovoljene   rabe orožja.
Sufragetke. London, 19. decembra. Snoči je bil izvršen na jetnišnici, v kateri je zaprtih   nekaj   sufragetk, bombni atentat, ki pa ni napravil večje škode. Mehika.
Berolin, 19. decembra. Iz Mehike poročajo, da napadajo vstaši predmestja glavnega mesta. Vrše se ljuti boji. Trgovci ne sprejemajo državnih bankovcev, vsled česar je Huerta naznanil, da bo izdal povelje, da se morajo državni vrednostni papirji sprejemati v polni nominalni vrednosti.
*    * * Dogodki na Balkanu.
Srbija.
Belgrad, 19. decembra. Srbska skupščina je sklicala za 24. t. m., da reši proračun za leto 1914. Opozicija hoče proračun obstruirati. Zato je vojni minister svoj proračun znižal od 80 milijonov na 70 milijonov. Tudi to je opoziciji še previsoko.
Pariz, 19. decembra. Francoski ministrski predsednik je sprejel včeraj srbskega poslanika, ki mu je sporočil, da Srbija ne more več čakati na posojilo. Poslanik je dal zagotovilo, da bo ostala Srbija zvesta svojim obveznostim napram Francoski in Angliji glede Albanije. Srbsko posojilo se razpiše najbrže sredi januarja.
Odlikovanja v Srbiji. Belgrad, 19. decembra. Kralj je odlikoval princa Jurja z najvišjim odlikovanjem, zvezdo Karagjorgja z meči. Isto odlikovanje je dobilo 15 zastav, zlato hrabrostno medaljo je dobilo 25 zastav, srebrno pa 7. Več višjih častnikov je bilo dekoriranih. Kakih tisoč rezervnih častnikov je avanziralo in nad tisoč rezervnih podčastnikov je bilo imenovanih za rezervne častnike.
Orijentske železnice.
Dunaj, 19. decembra. Pogajanja zaradi orijentskih železnic se nadaljujejo. Danes dospe sem g. Dutasta od pariškega Credit mobilier, ki so ga odposlali v Belgrad k pogajanjem s srbsko vlado. Tu so mnenja, da bo sprejela Srbija francosko formulo kot podlago za nadaljna pogajanja.
Belgrad, 19. decembra. Včeraj se je sestal pod predsedstvom PaŠića ministrski svet, da se posvetuje o vprašanju orijentskih železnic. Posvetovanje je trajalo pozno v noč. Bolgarska.
Sofija, 16. decembra. Skupina čeških industrijalcev dospe te dni v Sofijo, da prouči razmere za bodoče stike med češkim in bolgarskim odje-malstvom.
Egejski otoki. Dunaj, 19. decembra. Med velesilami se vrše pogajanja o Grevevem predlogu glede vprašanja Egejskih otokov. Nemčija bo prepustila odločitev v tem vprašanju Avstriji in Italiji.
Nemška vojaška   misija   v Turčiji.
Berolin, 19. decembra. »Lokal-anzeiger« piše: K protestu tripe-lentente proti nemški vojaški misiji se izve, da namerava Francoska ustanoviti v Atenah popolnoma analogno vojaško misijo za Grško. Ustvari naj se vzoren armadni zbor s francoskimi častniki pod francoskim generalom. Francoska artilerija pa naj dobi francoske inštruktorje. Kar se tiče Angleške, ima angleški admiral, ki ima v rokah reorganizacijo turške vojne mornarice, absolutno poveljništvo nad celo turško vojno mornarico in zato več vpliva na nemško vojaško misijo.
Romunska.
Bukarešta, 19. decembra. Senat je soglasno sprejel zakonski načrt glede odobritve bukareškega miru in določitve meje med Romunsko in Bolgarsko.
Bukarešta, 19. decembra. Ker so srbski delegati sprejeli romunski predlog, da se zgradi most Čez Donavo pri Ciganušu, bo sedaj tehnična komisija izdelala načrte za ta most.
Sahoafa.
Ponosen na sijajen dokaz zaupanja pri dezelnozborsld vo~ litvi dne IG. t. m. izrekam ća-stitim g. volilcem skupine dolenj' skih mest in trgov spoštljivo zahvalo, da so me izbrali za svojega poslanca in jih zagotavljam, da bom vedno zvesto in z vnemo zastopal kmisti dolenjskih mest in trgov in svojih volilcev ter vedno neustrašen stal na braniku slovenstva in naprednosti.
Ljubljana, 18. dec. /9/3.
Julij Mazelle,
deželni poslanec.
Društveno noznonilo.
IV. družinski večer narodne čitalnice. V soboto, dne 20. decembra ob pol 9. zvečer se vrši v »Narodnem domu« IV. družinski večer narodne čitalnice, — zadnji v tem letu.
Silvestrov večer. Kakor vsako leto, priredi telovadno društvo »Sokol« v Ljubljani tudi letos Silvestrov večer v svoji telovadnici v »Narodnem domu«. Vsak, ki je ta večer ljubljanskega »Sokola« že kdaj poselil, ve, da so ti večeri nele dobro obiskani, marveč tudi res jako zabavni. Tudi letos bo preskrbljeno tako za prijetno in neprisiljeno zabavo, kskor tudi za dobro in točno postrežbo. — Spored večera bodo prinesli lepaki.
»Sokol I.« priredi dne 3. januarja 1914 v veliki dvorani »Mestnega dona« velik »Sokolski ples«. Prireditev bo vseskozi zanimiva in domača, sodeloval bo izborni salonski orkester »Sokola L« in nikomur ne bo žal, :e se bo te prireditve udeležil! Bratje n sestre, rezervirajte si ta večer za Sokola I.« — Na zdar!
Plesna zabava društva slovenskih trgovskih sotrudnikov se vrši v iede1jo, dne 21. decembra od 6. do 10. zvečer, kakor običajno v mali dvorani »Narodnega doma*.
»Sokol« v Krškem priredi v soboto, dne 10. januarja 1914 veliko plesno veselico s sodelovanjem vo-aške godbe c. kr. pešpolka št. 53 iz Zagreba. Prosimo sosednja društva, da se na ta dan ozirajo pri določeva-iju svojih veselic.
Jezdni odsek ljublj., Sokola4.:
V nedeljo, dne 21. t m.
jahalna vaja.
Hnfiževnost.
aoomnite si
1- ScottOVS emulzija je edina na Scottov način napravljena, na skoro 40 letno izkušnio se opirajoča emulzija ribjega olja
2. Scottova emulzija ribjega olja
se izdeluje izključno iz najfinejšega lofotskega parnega ribjega olja in drugih prvovrstnih sirovin. Zato je vedno enake dobrote in učinkovitost'.
3 Scottova emuiziia ribjega olja
je blagosiastoo, lahko prebavno, tek zbolšajoče krepilno sredstvo, tako :.:\ odrasle kakor za otroke. 4. ScOitOVa emulzija je spričo preizkušenega Scottovega izdelovalnega načma neizpreme-njeno stanovitna in ima poleti isto učinkovitost kakor pozimi.  — Pa vedno samo
Scottova emulzija,
in nobena druga1
<~en» orig'nalni atekleniei u K So v Dobiva se po vseh -kamah Proti vpoiiljatv: r0 v. v pismeniti eoamkah do-i. te od trrdke SCOT & BOVfSE, d. t. o. z. na Dunaju VII. skhccraje se na naš iiat enkratno vposiljateT po« Lulnje od kake lekarne.
Zbirališče ob 1« uri popoldne.
Na zdarI
— Luigi Calco: Cerkvene miši. |
Ta velika in zanimiva povest iz so- ' dobnega našega življenja   izide za nraznike v posebni knjigi, na kar že daj opozarjamo občinstvo.
— Na kmetiški svatbi. Svatbeni irizor iz »Volkašina«, roparske pravljice v enem dejanju, ki jo je spini Fr. M i 1 č i n s k i. Po narodnih iapevih za mešan zbor in samospev s spremljevanjem klavirja, priredil :mil Adamič. Založil L. Schwentner. Cena 2 K 50 v.
— Milan Plut: Po macedonskem iojišcu. Samozaložba. Pisatelj te Knjižice se je udeležil prve balkanske vojne in je kot vojni poročevalec .rehodil s srbsko armado vso dolgo pot od Vranje čez Kumanovo, Skopje, Veles in Prilep do Bitolja. Svoje doživljaje na tem potu in svoje vtise e v tej knjižici prav mično in poduč-no popisal. Knjižico bo vsakdo čital z zanimanjem. Cena broširanemu izvodu je 1 K 20 v, oziroma celo zastonj in poštnine prosto za naročni-:e »Slov. Uustrovanega Tednika«, j za nenaročnike in po knjigarnah 2 kroni._
Umrli so v Ljubljani:
Dne 12. decembra: Marija Hu-hinger, soproga vpokojenega železniškega višjega oficijala, 82 let. Rimska cesta 9.
Dne 13. decembra: Marija Koš-nik, delavka-hiralka, 79 let, Rade-ckega cesta 9. — Ivan Potokar. sin užnega nadstražnika, 2 leti. Sv. Flo-rijana ulica 10.
V deželni bolnici:
Dne 10. decembra: Ferdinand Hribar, bivši čevljar, 36 let. — Fran ferančič, posestnikov sin, šest in pol leta.
Dne 12. decembra: Fran Pogačnik, rejenec, 9 dni.
dzmlm list obsega 6 strani
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Ali veliko sedite? Sedežne po-ložke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabra-nijo odrgnenje in ono nevščeno svet-likanje hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Prospekt pošlje na zahtevo: Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, Selenburgova ulica št. L _ (3578)
Ako vam je drago zdravje, čitajte današnji Lvsoformov inserat in zahtevajte zanimivo knjigo »Kaj je higiena« gratis od kemika Hubmau-na. Dunaj XX. Petraschgasse 4.
Prav nevarna izgleda mala hri-pavost začetkoma, a postane lahko nevarna; zato naj jo, kakor tudi bolečine v vratu, pri poziranju, zaslinje-nje itd. s Fellerjevim sline razpustiv-šim, olajšujočim, zeliščnim esenc-fluidom z znamko »Elzafluid« čim hitreje odpravimo. To sredstvo naj bi bilo vedno pri domu, ker je najboljše varstveno sredstvo. 12 steklenic za le 5 kron franko pošlje edino pristne lekarnar E. V. Feller, Stubica 238 (Hrvatsko); tam se lahko tudi Feller-jeve staroznane, mile in sigurno vplivajoče krogljice z znamko »Elza-krogljice«, 6 škatljic za 4 krone franko naročijo.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 19. decembra 1913. Termin.
Pšenica za apr 1914. . . za 50 kg 11-38 Rž za apr. 1914 .... za 50 kg 8'63 Oves za apr. 1914. . . . za 50 ker 746 Koruza za maj 1914 .   .  .   za 50 kg 657
TA
Poizkusite enkrat! :: Pazite na ime
LTSOFORM
in na ori g. zamot.
ERAT
ima interes za vsakega izobraženega človeka! Vedeti morate, ako polagate važnost na higieno svojega telesa, da je v VaSi hi5i zanesljivo razkužilo neutrpljivo. Bolezni kakor kolera, tifus, oSpice, škrlatinka, koze, ranitve, opečenine nastopijo večkrat: za desinficiranje ob bolniški postelji, za antiseptične obveze ran in oteklin, za irigacijo telesa in zabranitev nalezenja pri vsaki vrsti desinfekcije in odpravljenje duha je najboljši znanstveno mnogo preizkušeni in po vsem svetu za najboljšo desinfekcijo sedanjosti znan
LYS0F0RM
Ker učinkuje hitro in zanesljivo, ga brez nevarnosti vsakdo lahko rabi, pr!|etno aromantično diši, kože ne draži in je naposled prav ceno, ga skoro vsi zdravniki priporočajo in v vsaki hiši radi rabijo. V originalnih steklenicah (zeleno steklo) z navodilom vred se dobiva steklenica za 80 vinarjev s 200  grami   po  vseh   lekarnah in  drogerijah monarhije.
Pomnite, da Lvsoform slab duh in pot hitro in zanesljivo odstrani.
Poučno brošuro, ki jo je spisal odličen zdravnik »Kaj je higiena?« Vam oošlje gratis kemik C. A. HUBMANN, referent Lvsoformvverke Dunaj XX., Petraschgasse 4.
Zahvala.
Za vse izkaze presrčnega sočutja ob bridki izgubi našega nad vse ljubljenega 449.
Dušana
kakor tudi za krasno cvetje, s katerim so obsuli rajnika ter za mnogoštevilno in častno spremstvo na zadnji poti, izrekamo najsrčnejšo zahvalo, posebno pa slavnemu ravnateljstvu c. kr. I državne gimnazije, Slovenskemu Planinskemu Društvu in sokolskemu naraščaju.
V Ljubljani, 18. decembra 1913. Žalujoča rodbina Hanptmarj.
J*a Drobno!        }fa iebelo!
NaSlepše božične in novoletne
vin naprej,
Jaslice In okraikl za
božično drevo
Pisemski papir, spominske knjige In draga darila
priporoča
Marija TIčar
Sv. Petra cesta it. 26.
Po Najv. pooblastitvi Njeg. '!§§ c. in kr. apostol. Veličanstva.
42. Ca kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežela.
Ta denarna loterifa "T^I^JS^jMSE?T
Glavni dobitek znaša
200*000  kron. 5268
Žrebanje bo javno na Dunaju, dne 22. januarju 1914.    Srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivaio pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zoll-amtsstrasse 5, ro loterijah, trafikahah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce srečk zastonj. — Srečka se pošiljajo poštnine prosto. — Od c. kr. gen. ravn, drž. loterij (oddelek za dobrodel. loterije).
Dražbeni oklic.
Dne 9. januarja 1914 predp. ob VslO nri bo pri tem sedišču, v izbi št 9. oa podstavi odobrenih pogojev dražba
1 ? Hevem isu l 144 i gostilno in kavarno
2 vrtov in 2 gozdov vi. št. 332 kat obč. Rudolfovo in pritiklina v cenilni vrednosti 41 567 K najmanjši ponudek znaša 20.784 kron.
Pritikline obstoječe iz 6 parov podlag (legnarjev), 1 acetilenski aparat z napeljavo in hišni električni telegraf v cenilni vrednosti 478 K. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja
C. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem odd. IL,
dne 23. oktobra 1913.
Št. 25.769.
4401
Pobiranje pasjega davka za leto 1914. se bode pričelo z 2. dnem ja-nuvarija 1914.
Ta davek plačati je v okrožju ljubljanskega mesta od vsakega psa, izvzemši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni.
Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih znamk najkasneje do 20. dne februvarija 1914 pri mestni blagajnici proti plačitu
ne pomaga!
Vse vpitje je glas vpijočega v puščavi. Ker prave angleške
ffrćUnOfODG 5n originalne
gramofonske plošče
dobite iz prve roke
Z ozirom na § 14. izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka, opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. februvarija 1914 nadalje vse one pse, kateri se dobe na ulicah brez veljavnih znamk.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 5. decembra 1913.
edino v moji trgovini«
Caruso, Slezak, Demuth, Battistini, Selma Kurz in drugi svetovni pevci pojo vsaki dan v moji prodajalni
Scdna ulica 5, poleg c. kr. dež. sodnije.
Poslušanje popolnoma brezplačno.
A. Rasberger, LJubljana.
Glavni zastopnik: The Gramophone Co. Limitd. London, Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, Homo-phon Compnv Berlin.
Velike godbene automate vedno v zalogi.
flOVOST!   Srunoigraiofl klavir z na?ijaniem na pero. NOVOST!
3513 Od dobrega najboljše!
Lastna delavnica za popravila. Ceniki franko;
Za jesensko in zimsko sezono
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9
svojo bogato zalogo
za gospode in dečke
ter rrične novosti
Ceniki zastonj in franko
Avstr. amerikan. :: zaloga čevlSev :: Prešernova ul. 52.
j\'aš! čevlji po kakovosti, :: priložnosti in eleganci :: prekose vsako konkurenco.
J
>
64
42
Pogrešno navadno steklo za očala. 2688
Optik in specialist. ...
Optični zavod z električnim obratom.      ljubljana, UustroMife
X K .^SMiill^BaM^I^5^1^^^   K K Selenburgova ulica št. 4. |)ngZQlaČllQ.
najnovejše
Pravilna lega plošč, d ruše ni h po sistemu Perpha.
LJUBLJiffiSSI
zvon
MESEČNIK Zli KNJIŽEVNOST IN PROSVETO
Letnik XXXIII. (1913).
Is&aja po a pol« obsožen v veliki osmorki po eden pot ca mesec v av^zkib ter stoji vn leto 9 K »o h, pol leta 4 K 60 h, četrt
leta s K so h. Za vas ueavetrijsk- đeSele iz K ao h na leto Posamezni svezki bo dobivajo po 80 h.
„Narodna Tiskarja" v Ljubljan*.
s: UradnSkom s:
aktivnim vseh kategorij 2264
profesorjem in učiteljem
katerih neobremenjena služnina znaša najmanje K 2300-— na leto, dalje
penzije§3lsi@s3i '
ki imajo vsa jK 1400*— pokojnine, dovoljuje
pOSO] 1±3.
na podlagi življenskega zavarovanja, proti zaznambi na služnino, oziroma pokojnino na prvem mestu in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5—30-letno amortizacijsko dobo
„SLAVU A"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Po. -drobna pojasnila daje brezplačno „Generala izastop banke „Slavlje" v LfKblfani"
umetniške.'
pOKra]inske
se dobe vedno v veliki izbiri v
Prešernova ulica 7.
1 vozov Peter Wl
nasl. brata Qroszy
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
prodaja zaradi prevelike zaloge vozov, eno- In dve- \ vpreine vozove pod ceno.
Obenem  priporoča  svojo  bogato   zalogo  drugih  vozov ter pošlje cenike brezplačno.
Tudi vsa  tozadevna popravila  in dela  se po  najnižji ceni izvršujejo. 2611
Tovarna izdeluje tudi
liili lisi 11 ti vrste anionu.
kvalitativno najfinejšo in nogam najbolj priletno obutev ya dame in gospode.
Jrave ruske gaioše, g ama se 1  t. d. priporoča
milim  ■ m      ■ 11
7&iglo zaloga čevljev j^nton Aova/(, Ljub iJCtHCC, Selenburgova ui ?.
m*
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Največja zaloga
ur 5 juveloV| zlatnine in srebrnine.
Tovarniška znamka
Zastopstvo tvornice ur
„ZENITH".
BBBBBBBBBBBBBflBBBSB^BBBBBBBBBBBBBBBB
- ■—' 1
bbbeJ
Umetnik
prosi slov. rodoljuba  za  svoto kakin 200   K,   da   ne   pride   umotvor (iznajdba) v tujčeve roke. 4423 Blagohotne   ponudbe  pod MUp
1870" poštno ležeče Ljubljana, glavna pošta.
" Slednjič boljši časi!
Pomembni profesorji in zdravniki priporočajo in rabijo tudi zase naSo patentirano higienično iznajdbo, ki glede na preprostost vse postavi v senco. :'664
Zakonski dobe natančno bro suro 20 od Verlag fflr hygieni»ctae Literatur, Dunaj L. VVolIzeile 12.
0
ilnglBšHo skladišče oblek
ima v svoji novi razložbi perzijski plašč v ceni K 1000*— in eno imitacijo za K 50*— kakor tudi druge najnovejše in najlepše modele, mm
NaiooveiSi
h Božič!
posnetki.
Original pte&e „Qnm:foD ingei" prej« X 4'—, sedaj K 3*— Original plošie Joaoplien" preje H 2*50, sedaj K 2*—
Tvoru i ška zaloga avtomatov gramofonov in plošč
Um
O.
cd
o
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stara trg 9.
Zastopnik največjih tvornic tu in inozemstva Favorite, Columbia, Jncibo, Eden, Zono-phon, Avstr. gram. dr. ,.Angeli" Itd. Itd.
Nad 20.000 plošč v zalogi.
Specialne plošče najslavnejših opernih pevcev in pevk: Caruso, Szelezak, Naval, Demuth, Battistim, Arnoldson, Destin, Selma Kurz itd.
Vsa popravila izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Pri večjem odjemu popust. Ceniki brezplačno.
Največja božična oceasion prodaja v angleškem skladišču oblek.
Cez 20.000 kosov konfekcije za dame, gospode* deklice in dečke in sicer za dame raglane in vrhne jopice iz angleškega modnega blaga, išill-pliša in krzna, nadalje kostume v na j elegantne jših fasonah, gledališčne m spalne plašče- kolliers m mufe. Za gospode zimske navadne in športne obleke, raglane, suknene hlače, modne zde je. Ker se mora večji del tega blaga razprodati, dobijo cenj. odjemalci blago po vsaki ceni in vsak naj porabi to redko
priliko, katera traja le do novege leta.
Angleško skladišče oblek, O. Bematović, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
Telefon štev. 132.
Telefon štev. 132.
L7TE
42