leto 1888, Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXXII. — Izdan in razposlan dne 23. junija 1888. Bonifikacija pri izvozu cukra. SIÏ. Zakon od 20. junija 1888, o davku od cukra. , S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora Ukazujem tako: ' Prvi oddelek. Osnovna določila. Predmet in mera potresnim*. §• 1. j j, Vsake vrste cuker, ki se nareja iz sirovin ali Jankov od prejšnjega cukrarskega dela, pod-n Ie po naslednjih določilih potrošnini, namreč: §. 2. Počenši od 1. dne avgusta 1888 bode se pri izvozu cukra, kakeršen je imenovan v §. 1, št. 1, čez colno mejo dodeljevala izvozna bonifikacija (izvozno povračilo), katera iznaša a) za 100 kilogramov čiste teže izvažanega cukra pod 93 do najmanj 88 odstotkov....polarizacije ......................................1 gl. 50 kr. h) zal 00 kilogramov čiste teže izvažanega cukra pod 995/io do najmanj 93 odstotkov polarizacije ................................1 gl. 60 kr. c) za 100 kilogramov čiste teže izvažanega cukra od najmanj 995/l0 odstotkov polarizacije ................................2 gl. 30 kr. Minister za finance določiji, katere colnije smejo na izvozu odpravljati cuker, vpovedan za izvoz čez colno mejo se zahtevom gori ustanovljene izvozne bonifikacije. (tr t *• repni cuker in vsak cuker enakšne vrste edL°VeC) V ka^ererrl bodi stanji čistosti — izimši l00O takšen sirup, ki ni užiten za človeka, 10grarnov čiste teže ^ drugovrsten cuker: — za 11 gl. V. skjen tekoč 3 gl. 1 gl- §• 3. Ako bi izvozna bonifikacija (§. 2) za ves cukeii kar se ga o cukrotvorni dobi, t. j. v času od 1. avgusta do poslednjega dne julija sledečega leta, čez colno mejo izvaža iz avstro-ogerske čolne oko-lije, presezala pet milijonov goldinarjev avstrijske veljave, imajo ta presežek čez pet milijonov goldi- (S,0Tenl8ch.) M riarjev državni blagajni nadomestiti vsi podjetniki cukrotvornic za cuker v §. 1, št. 1, povedane vrste. Da se izračuni po številki, koliko nadomestila mora vsaka posamezna cukrotvornica (eukrotvori-lišče) opraviti, postopa se Lakö: 1. Za množine cukra, ki so bile v dotični cukrotvorni dobi odnesene iz vsake cukrotvornice, najde se iznos, kateri bi po različnih postavkih izvozne bonifikacije (§. 2) bil na nje prišel pri izvozu čez colno mejo. Od tega iznosa odbije se iznos, kateri bi po postavkih izvozne bonifikacije (§. 2) bil na tuji cuker, ki je bil morebiti v isti cukrotvorni dobi prinesen v to cukrotvornico, prišel pri izvozu čez colno mejo. 2. Iz teh takö za vse cukrotvornice avstro-ogerske čolne okolije zadobljenih podatkov sestavi se skupna vsota in po tem izračuni kvota, katera prihaja na vsak goldinar te skupne vsote od skupnega nadomestila honifikacij, ki ga je opraviti državni blagajni. 3. S pomočjo izračunjene kvote poizvé se za posamezno cukrotvornico na podlogi podatka, izra-čunjenega po točki 1, nadomestilo, katero mora dati. To nadomestilo dospeva trideset dni po uradnem priznanilu. Za pravično vplačanje tega nadomestila sme finančni minister zahtevati primerno zavarovanje, predno so začne cukrotvorna doba. Osnima dolžnost plačila in odgovornosti gledd potrošnine. , §• *■ Potrošnino plačati ima dolžnost: 1. Podjetnik cukrarskega dela in v slučaji do-hodarstvenega prestopka voditelj poslovršbe pod ne-posrednjo podjetnikovo odgovornostjo ; 2. ta, za katerega se cuker, ki ni plačan davek od njega, oddâ iz svobodnega sklada, pod nepo-srednjo odgovornostjo podjetnika tega sklada; 3. ta, kdor za se dobi cuker, vedoč, da je bil opravi potrošnine odtegnen proti zakonu. Obseg zaveznosti dveli ali vec osob, ki imajo dolžnost opraviti potrošnino. §• 5- Kadar sta v slučajih, omenjenih v §. 4 potrošnino opraviti dolžni dve osobi ali več osob, zadeva jih nerazdelno zaveznost. Stvarna zastavljenost za potrošnino. §. 6. Potrošnina se drži cukra, dokler se cuker nahaja v cukrotvorilišči (§. 15) ali v svobodne^1 skladu ali pod uradno zaporo, ali na vožnji b cukrotvornice v svoboden sklad ali na robe, ali na vožnji zarad izvoza, ter ima prednost pred vsemi zahtevki, ki se izvajajo iz zasobno-pravnih naslovov. V nikakem izmed teh slučajev ne more cuker vsled zahtevka, ki se izvaja iz kakega zasobno-prav-nega naslova, preiti v svoboden promet, dokler p°' trošnina, ki se ga drži, ni opravljena ali — če se komu pusti na počak — pripisana. §■ 7. Proti tretjemu, kateri ni itak dolžan opra-viti potrošnino, 'sme se cuker v poterjanje ne opravljene potrošnine vzeti v naslednjih slučajih, namreč : a) proti takemu, kateri blago hrani v imenu in n» korist osobe potrošnino opraviti dolžne, ali na podlogi zastave, katero mu je ona pritegnila na blago; h) proti takemu, od katerega osoba potrošnino opraviti dolžna ima pravico, stvar v civilm pravdi z lastninsko tožbo nazaj zahtevati; c) proti posestniku, kateri bi — pridobivajo blago — bil iz njegovega svojstva, iz očitno nizke cene njegove, iz znanih osobnih l#s*‘ nosil prednikovih, iz obrta ali dela, s katerirn se prednik bavi, ali iz drugih okolnosti mora z razlogom sumiti, da je stvar bila opravi p°' Irošnine proti zakonu odtegnena. §• 8. Ako je imetnik cukra, od katerega potroš nina še ni opravljena, pridobil zastavno pravic0 na-nj, ne mora je uveljavati, dokler ne oprav ljena potrošnina ne bode odrinena, če je pridobiva joč zastavno pravico — vedel, ali po svojs1^ stvari, iz prednikovih znanih osobnih lastnosti, obrta ali dela, s katerim se bavi, ali iz drugih raZ mer z razlogom moral sumiti, da je stvar proti konu odtegnena opravi potrošnine, ali da od e stvari takrat, ko je pridobil zastavno pravico na-DJ potrošnina še ni bila opravljena. §■ 9. kj Cuker, na katerega je naperjen zahtev državne agajne v potarjanje neopravljene potrošnine, Puščajo se imetniku, ako plača ne opravljeno po-tr°šnin0. Ako potrošnine ne opravi, treba je cuker, kar je podvrženega potrošnini, o njegovem trošku Uradrio shraniti, ter — ako se potrošnina v treh Mesecih, računeč od dne, katerega je cuker bil pre-Vzet v uradno hranjenje, javno prodati. Dosežena izroči se lastniku — odbivši potrošnino in troške ranjenja in prodaje. Odgovornost za izpolnjevanje prepisov. §• 13. Kjer se kak dolg izgubi, ker se je zanemarilo paziti na izpolnjevanje veljajočih propisov, odgovoren je krivec državni blagajni za škodo. Drugi oddelek. Občni zaukazi za zavarovanje in pobiranje potrošnine od cukra, kakeršen je imenovan v §. 1, št. 1. Opis cukrotvornice in pregled delnih priprav in pa posod, v katerih se cuker hrani. §. 14. Kdor dobiva cuker iz sirovin (sirovih tvarin) ali iz ostankov prejšnjega cukrarskega dela, ali kdor take zdelke prečišča (ralinuje), ima dolžnost, zadnji čas štiri tedne predno se začne delovršba, v vsaki cukrotvorni dobi po finančnemu oblastvu prve slo-pinje, v katerega okraji se nahaja podjetje, podati v dvojnem izdatku : 1. Natančen opis cukrotvornice (§. 15) s tlorisom (načrtom tal), in zveze njenih prostorov med sabo in z vnajščino, kakor tudi polt, po katerih se zdelki cukra imajo spravljati iz cukrotvornice. 2. Spisek vseh delnih priprav in trdno stoječih posod za hranjenje cukra, kar jih ima cukro-tvorniea, 3. Opis tehničnega postopka sploh s pristavkom, katere vrste cukra (sirovi cuker, potrošni cuker itd.) namerja podjetje v dotični cukrotvorni dobi narejati, in s katerim Ivorniškiin znamenjem jih misli zaznamenati. 4. Vsakdanji čas delovršbe po dnevih, in morebiti tudi po ponočnih urah in ime voditelja delovršbe. Imenovani spisi (1, 2, 3, 4) morajo biti čitno pisani ter ne smejo obsezati ni premenjehih, hi izstruganih mest, sicer se dadö nazaj. Pojem cukrotvornice. §• 15. K cukrotvornici (tvorilišču), katere opis je podjetnik dolžan vpodali (§. 14), računijo se; 1)4* ®azloka o pristnjbinski dolžnosti in o meri pristojbine. §• io. Ni o vprašanji, je li v §. 1 omenjeno potrošnino °Pi'aviti ali v {5, 3 imenovano nadomestilo plačati ali ne’ niti o meri potrošnine ali nadomestila nima ltlesta postopek pred rednimi sodišči. •‘oterjevanje neopravljenih potrošnin. §■ H- Ne opravljene potrošnine in nadomestila, ki jih j*! ^ati po 5j. 3, poterjevati je tako, kakor je sano za poterjevanje na dolg ostalih aavkov. kakor javnih Dipomaganje pri izvedenji potrošnine. §. 12. Vsakega občinskega županstva dolžnost je, kanom, katerih poklic je paziti na zVršbo določil j. Cu.l°čega zakona, ko svoje uradne poslove opravil0’ la njih zahtev brez odloga pomoč nakloniti. v Organu občinskega županstva, ki je odposlan naložena je dolžnost, neprestano pričujoč tik* 'IP' ^h uradnih poslih, kjer se najde kaka spo-v a’, °pis djauja in najdenja, zapisnike o zasliše-J1 m vse k davkovno-uradnemu preiskovanju spa-, J . ''sline in pomagala podpisovati in sploh vso °nilo pripomoč dajati. Dolžnost železnocestnih in paroplovstvenih j.lelništev je, po zaukazih finančnega ministra jlJ. , Skazila o vožnji cukra, katero ona posre- 1. Delovršbeni prostori, to je oni prostori, v katerih se vrši tehnični postopek kuhanja ali prečiščenja cukra, 2. Prostori, v katerih se hrani cuker, narejen s tem postopkom. 3. Vse druge zgradbe (poslopja), kar jih biva znotraj ograde (§. 16, št. 1). Kaj se zahteva za varnost cukrotvorniee. §• 16. 1. Gukrotvornico mora oklepati najmanj dva metra visoka ograda — zid, planke, omrežje (okrižje), kolišče. Pri cokrotvornicah, kar jih je že zdaj, smejo ogrado sestavljati tudi kaka poslopja, a v njih ne sme bili zveze držeče od notranjščine na vnanjščino ter morajo vse one odprtine teh zgradeb, po katerih bi se dala napraviti taka zveza, zaprte biti z mrežo iz železne žice, ki ima po pet centimetrov široke luknje največ. Prav tako morajo biti zaprte pri prostorih za delo in hrambo namenjenih, in pa pri poslopjih, ki stojé z njimi v neposrednji zvezi, one odprtine in okna, izimši dimnike in parne pretoke, katere — merjene horizontalno — so manj nego pet metrov oddaljene od ograde (ograje). Kadar ogrado sestavljajo planke, ali omrežje ali kolišče, smejo deske plank ali sohe omrežja, odnosno koli največ sedem centimetrov vsak sebi (na razno) biti. 2. V cukrotvornicah, ki se ustanové pod močjo tega zakona, ne sme razdalja med poslopji, kar jih biva znotraj in zunaj ograde, in med to ogrado iznašati manj nego pet metrov. V cukrotvornicah, kar jih je že zdaj, ne smejo se nova poslopja postavljati, da bi bila manj nego pet metrov oddaljena od ograde. Vendar sme finančni minister v razmerah ozira vrednih dovoliti kak izimek od tega. 3. V ogradi sme biti samo toliko vhodišč, kolikor je neogibno potrebno, da se podjetje vzdržuje v delu, in za navadno občenje smejo biti odprta po dnevi (§. 31) največ štiri vhodišča, a po noči (§. 31) največ dve. Vhodišča za navadno porabo neodprta držč se pod sozaporo finančnih organov, nadzirajočih podjetje ter se smejo samo v pričo teh organov odpreti za totiko časa, dokler jih je potreba. Z razlogov vrednih ozira sme finančni minister dovoliti, da ostane odprto eno vhodišče za prehod osobja, če se s tem ne preseže omenjeno največje število duri, kar jih sme ostali odprtih. Vzprijem najdenja. §• 17. Finančno oblastvo prve stopinje dâ na podlog' opisov in spiskov (§. 14), če nimajo vnanjih nedo-statkov na sebi, opisane delovršbene prostore, delne priprave in trdne posode za hranjenje cukra pre' iskati. Podjetnik je zavezan, v tem dajali na roko vsako dopoved in izkazilo, ki je potrebno zarad davkovno-uradnega prigleda. Tudi vse za delovršbo določene osobe imajo dolžnost, poslušati finančni organ, ako jim' na to stran kaj naroči. Opravljaje to preiskovanje mora se pred vsem gledati na to, da je popolnem izpolnjeno, kar se zahteva v §. 16. Zveze delovršbenih prostorov na zunaj, ki z® delo niso neogibno potrebne ter bi davkovno-uradn' nadzor otežkočile, mora podjetnik na zahtev finančnega oblastva prve stopinje, predno se delo začne, ali ako bi se zahtev izrekel med delovršbo, precej o svojem trošku odstraniti ali vsaj porabi zapret' takd, da bode popolnem varno. Po tem ko je ogled opravljen in najdenje ugotovljeno, naj finančni organ prirede za dobivanje soka in izparilnike, po tem trdno stoječe posode, v katerih se ima cuker hraniti, z uradnimi znamenj' in številkami opravi in o posledkih preiskovanja naredi zapisnik, ki ima služiti v podlogo davkovno uradnemu nadzoru, in katerega naj torej podpre tudi podjetnik ali njegov namestnik, kakor tudi voditelj delovršbe kot takšen s pristavkom te svoje lastnosti. V tem zapisniku je na tanko povedat' vrata v ogradi in poti, skozi katera, odnosno po ka terih se sme cuker iz cukrotvorniee odnašati z ozi-rom na potrebo podjetja z ene in na zahtev davkov nega prigleda z druge strani. En primerek spisov, ki jih je podjetnik vpod (§. 14), in zapisnika narejenega o preiskovanji izr°^ se podjetniku, po tem ko so bili pretehtani ter J na-nje udarjen uradni pečat in pristavljen dan terega so bili vpodani. ka- Podjetnikova dolžnost je, hraniti ta pomaga}3 v cukrotvornici v shrambi, ki je v to določena 1 finančnim organom vsak čas dostopna. Podjetnik je dolžan, čas, kdaj se ima začeti delo-Vršba, 48 ur poprej naznaniti uradu, katerega mu bančno oblastvo prve stopinje na znanje dâ. dnevih po ustavljenem delu pismeno naznaniti finančnim organom, ki jiin je nadziranje podjetja izročeno. Oznamenilo obrtovališča. §. 18. Počenši od časa uradnega preiskovanja (§. 17) dolžnost je podjetnikova, nad glavnim vhodom, ki sk°zi ogrado drži v cukrotvornico, od zunaj lahko ^'ten napis, ki določno zaznamenava vrsto podjetja, 'akisto tudi nad vhodi v prostore za delovršbo in zalogo namestiti in v dobrem stanu vzdrževati na-P'Se> ki naznanjajo, čemu je kateri prostor namenjen. Dalje je podjetnik in kadar njega ni vpričo, veditelj delovršbe zavezan, poslati pismeno naznani0 v dvojnem izdatku zadnji čas v 24 urah o Vsaki premeni v poizvedenem stanji podjetja in °nih ljudi, katere ima naznanjati, finančnemu urad-*fiku, kateremu je podjetje odkazano v nadziranje. Podjetnik in kadar njega ni v pričo, voditelj delovršbe je odgovoren, da se v nepokvarjenem slanji ohranijo napisi nad glavnim vhodiščem cukro-^V(jrnice in nad vhodišči v prostore za delovršbo in halogo, in tako tudi uradna oznamenila na delnih Pripravah. Ako bi se uradno znamenje na delni pripravi sUČajno ali kako drugače pokvarilo ali do dobrega 'jmčilo, dolžan je podjetnik a če njega ni doma, delovršbe voditelj v 24 urah po tem, ko je zvedel 2a Poškodbo ali uničbo, vpodati naznanilo, da se kamenje obnovi. Nezavisno od dolžnosti na znanje dati delovrš voditelja, ki mu je v §. 14 naložena, dolžan je podj za ta čas, dokler ga ne bode v cukrotvorni Postaviti osobo, ki ostane tisti čas ondukaj, „ njegovem imenu daje kako potrebno dopo\ ^ančnirn organom, nadzirajočim cukrotvorni zeine se, da je ta, ki vodi delovršbo, ali kateri ,as' ko voditelja ni doma, nadzira obrtne pomagž . delavce, prejel od podjetnika oblast, v njegov (Jer>u dajati dopovedi. Ako podjetnik za to post rugega človeka, mora ga pismeno naznaniti fina 6mu organu, kateri nadzira cukrotvornico. bočila za slučaj, če se delo za nekaj časa ali za vselej ustavi. Uajm; §• 19. Kadar podjetnik vršbo svojega podjetja ustavi auj na štiri tedne, dolžan je to najdalje v 14 Ti organi ppizvedô vsled naznanila vso zalogo gotovega in negotovega cukra. Podjetniku je na voljo, potrošnino za najdene množine gotovega davkovnega cukra po nekem delu ali vso precej z gotovimi novci opraviti, ali pa, če mu je dovoljeno, da mu se potrošnina na počak pušča, privzeti jo v to dovoljenje. V obeh slučajih prepusté se podjetniku množine, od katerih je opravljen davek, v svobodno razpolaganje s to dolžnostjo, da jih spravi iz cukro-tvornice, predno se vnovič poprime dela. Kar je gotovega cukra ostalo, da se ni opravil davek od njega, treba ga je zvagati in ves ta čas, dokler delo stoji, v varnih hraniščih, ki se dadô pod uradno zaporo djati, držati ga pod uradno sozaporo. A podjetnik lahko, če najmanj 12 ur po-pred vpodâ zglasilo, odnosno vzame plačilno boleto, tudi, dokler delo stoji, spravi cuker iz hranišča, a v to zvani finančni organ mora se dela vdeležiti. Nedogotovljen davkoven cuker mora ta čas, dokler delo stoji, brezuvetno hraniti se pod uradno sozaporo v prostorih, ki so popolnem varni na to stran, da se brez zglasitve nič cukra iz njih ne odnese. Da hoče delo zopet začeti, dolžan je podjetnik najmanj osem dni popred pismeno naznaniti finančnemu oblastvu prve stopinje. To oblastvo dâ po tem v tem roku vnovič zvagati gotovi cuker, ki se hrani pod uradno sozaporo. Uradna zapora; odgovornost za-njo, da ostane nepokvarjena. §• 20. Dokler delo stoji, utegnejo se za narejo cukra neogibno potrebne delne priprave porabi odtegniti z uradnim zapečatenjem ali na drug pripraven način (z uradno zaporo). V času delovršbe odgovoren je voditelj delovršbe za uradno zaporo, da ostane nepokvarjena, a zunaj časa delovršbe podjetnik, ali pa kak zastopnik njegov, ako bi katerega imenoval finančnemu oblastvu prve stopinje, ako se ne izkaže slučajen dogodek, katerega ni kriv on (delovršbe voditelj, od- nosno podjetnik ali njegov namestnik), ali tuja krivnja take osobe, za katero ne odgovarja. Katere delne priprave je odmakniti porabi in s kakimi sredstvi, to presojajo finančni organi po namenu in svojstvu teh priprav. Snemanje uradne zapore. §• 21. Cas, kdaj se ima pod uradno zaporo djana delna priprava zopet začeti rabiti, dolžan je podjetnik ali njegov namestnik zadnji čas šest ur poprej naznaniti linančnemu organu, kateri podjetje nadzira, ali, ako bi stalnega nadzora ne bilo, najbližjemu linančnemu organu, v katerega nadzornem okraji stoji podjetje. Ako bi do tega časa ne bilo v cukrotvomico nobenega finančnega organa, da bi snel uradno zaporo, ima podjetnik ali njegov namestnik pravico, sneti jo sam. Pod enakšnimi uveti snema se z delnih priprav ali prostorij (§. 19) tudi uradna zapora zarad kake priprav^ istih, odnosno v njih. V slučaji neprevidnega in neodvratnega prihodka, vsled katerega je neizbežno potrebno uradno zaporo sneti, sme se sneti tudi brez poprejšnjega naznanila, a naznaniti je to treba najdalje v 24 urah, ter izkazati neogibno potrebo. Pomagalu, ki morajo biti v cukrotvornici. g. 22. V cukrotvornici morajo se nahajati in finančnim organom, kadarkoli zahtevajo dati: 1. po propisu preskušena tehtnica (vaga) za vaganje cukra; 2. toplomer po Reamuru ; 3. gostomer. » Dolžnost podjetnika dobaviti stanišče stalnim nadzornim organom. §• 23. Podjetnikova dolžnost je, finančnim organom, kateri lieposrednje in stalno nadzirajo podjetje, dati v poslopji znotraj ograde stanišče sestoječe iz naj manj štirih izb s pečmi in pa iz kuhinje in drugih potrebnih pritičnih prostorov, in tako tudi na zahtev bilančnega oblastva prve stopinje pri vratih navadnemu prometu odprtih v ogradi stažnice, dalje v poslopji, v katerem se vrši tehničen postopek dobivanja cukra ali hrani cuker, pripravno prostorij0 kot pisarnico s pečjo, opravljeno s potrebnimi m1' zami, stoli itd., ter dobaviti kurivo in svečavo a stanišče, kuhinjo in za pisarnico. Najmovina za stanišče in povračilo za kurivo in svečavo ustanovi se po dogovoru med fmančn0 upravo in podjetnikom. Ako bi se dogovor ne napravil, ustanovi to najmovino politično oblastvo prve stopinje ter je proti njeni razloki odprt utečaj na višje politično oblastvo. Dolžnost, poizvedeti težo gotovega cukra. g. 24. Podjetnik naj po svojih ljudéli da izvagati, kat prihaja dogotovljenega prodatnega cukra iz zdelo-valnice, ter izvagani cuker precej shranili v posebne prostore. Da bode uradni prigled tega zapored idočega vaganja možen, treba je dan poprej pismeno naznanjati finančnim podjetje nadzirajočim organom, kdaj se začne vaganje. Ako se cuker, ki je že bil izvagan pod uradnim prigledom, ima predelati, treba je to dan popt-eJ pismeno naznaniti podjetje nadzirajočim finančnim organom. Cuker, kar se ga ima predelati, v pričo finančnih organov izvaga ter je to v dotičnih zapiskih (g. 33). naj izvesti Tretji oddelek. Določila zarad zaznamenovanja cukra. Zaznamenovanje cukra z obrtnimi znamkami. §• 25. Za vsako cukrarnico mora se dati vpisati obrtna znamka (marka), odnosno zaznamenanje sè sam0 pravico na njeno porabo po določilih zako v obrano znamk ter jo je na golov prodaten cuker, Kar se ga v ti cukrarnici naredi, namestiti na pri-Praven način, ki ga je ukazoma določiti. ^ftziiameuovanje citkra, od katerega je plačan davek, z uradnimi znamkami. §. 26. Cuker, od katerega je plačan davek, mora se, Prodno bode odnesen iz cukrotvornice ali iz svo-'°dnega sklada, opraviti z uradnimi znamkami. finančni minister v porazumu s kraljevsko ferskim finančnim ministrom določi zarad tega, am (v kako ovijalo) naj se spravi tak cuker, in ako naj se namesti uradna znamka na-nj, in PR kolika bodi najnižja teža cukra, skrinjic ali artonov kockovitega cukra itd., ki jili je opravili ^ znamkami. Za take vrste cukra, pri katerih se 0 more dopustiti, sme finančni minister v porazumu s kraljevsko ogerskim finančnim ministrom tudi flo-°citi, da ima v vsakem ovijalu, ki je opravljeno z uradnimi znamkami, bili enakšna čista teža cukra. Znotraj čolne meje mora davkoven cuker, kar ga nahaja kje zunaj cukrotvornice ali svobodnega ' k|ada, na sebi imeti uradne znamke, dokler se ne Utora vzeti iz ovijala (posode) z uradnimi znamkami, a se razprodâ na drobno ali potroši ali kako dru-karodajejo ali ki vršijo tak obrt,'v katerem se uporablja cuker. §. 27. Vsak, kdor hoče 1. dne avgusta 1888 trgo-Uu s cukrom, prodajo cukra ali vršbo obrla, ki se v ujem uporablja cuker, nadaljevati ali začeti, dol-Zan je to zadnji čas do 15. dne julija 1888, in če , e tako delo ali tak obrt začeti po 1. dnevi avgusta 1888. zadnji čas 14 dni pred njegovim za-e*k°m naznaniti. Ako te osobe prevzamejo kaj cukra o času in v stanji, da bi imel biti opravljen z uradnimi znamkami, imajo dolžnost, preveriti se o tem, da bivajo na njem po propisu nameščene uradne znamke. Ako takih znamek ni, ali če se najde, da so krive (izopačene), ponarejene ali uže uporabljene, podjetnik ni podvržen kazenskemu postopku po §. 50, ako najdalje v 48 urah, računeč od prevzetja, to najbližjemu finančnemu organu naznani. Dolžnost gori omenjenih osob je, vzevši cuker iz posode, opravljene z uradnimi znamkami, te znamke raztrgati ali kako drugače pokaziti, da ne bodo več za rabo. §. 28. V prejšnjem §.27 imenovane osobe dolžne so, kadar na cukru, kar se ga najde pri njih, ni uradnih znamk, kakor bi imele biti, izkazati, odkod so prejele cuker, ali da je davek ali col od njega plačan. Isto mora izkazati tudi voznik, in pa vsak, kdor cuker v množini, ki njegovo potrebo očitno preseza, prevaža ali hrani, gledé prevažanega, odnosno hranjenega cukra, ki nima na sebi prepisanih uradnih znamk, a voznik vendar samo tedaj, ako ne izpolni naložene mu po redu za col in državno samoprodajo zaveznosti, dajali med vožnjo do povedi. Prigledna pravica finančne straže, dolžnost podjetnikov v oziru na vršenje prigleda. Prigledna pravica v obče. §• 29. Cukrotvornice (§. 15) devajo se pod stalen davkovno-uraden nadzor ta čas, dokler se delo vrši in dokler finančno oblastvo prve stopinje meni da je neogibno potrebno. Finančnim organom je vsak čas brez vgovora dopuščati, da gredo v vse znotraj ograde bivajoče prostore izirnši edino stanišča, ki niso v notranji zvezi s prostori namenjenimi za delovršbo in zalogo, in da ostanejo ondukaj, dokler je treba, in ko svoj uradni posel vršijo, naj jim, če zahtevajo, podjetnik ali njegov namestnik ali njegovo služabno osobje pomaga, kolikor je treba pri tem delu. Stopiti v stanišča, ne stoječa v notranji zvezi s prostoii za delovršbo ali zalogo, dopuščeno jo zarad kak ek a uradnega posla finančnim organom samö v prisostvu moža, ki je ud županstva, ali pa človeka, ki ga županstvo ali politično oblastvo pošlje, in tudi v tem slučaji samö po dnevi. Kadar se v cukrotvornici vrši davkovno-uradno preiskovanje, ima podjetnik dolžnost finančnim organom brez odloga pokazati in ako je treba za prejemno potrdilo izročiti bolete, v §. 33 omenjene vpisnike in zapiske in druge listine, za katere je ukazano, da se morajo hraniti. Dolžnost cukrotvornico nadzirajočih finančnih organov je paziti na občenje ali promet med ograjenim prostorom in vnanjim svetom, torej jim pri-stoji tudi pravica v to potrebnega pregledovanja. Finančnim organom je tudi brezvgovorno dopuščati, da stopijo v prostore za prodajo in hranjenje cukra namenjene takih, ki tržijo s cukrom, ki cuker na drobno prodajejo ali v svojem obrtu cuker rabijo, po dnevi in — kjer so prostori tudi po noči odprti —, tudi po noči, in da ondukaj ostanejo, dokler jim je treba, da uraden posel opravijo, ter naj jim na zahtev pri njihovem uradnem poslovanji podjetnik ali njegovo služabno osobje z delom pomaga, kolikor je treba. Poizvedba cukra, kolikor ga je v zalogi, kako postopati, kadar se najde kak nodo-statok ali prebitek. §. 30. Tudi razven slučaja omenjenega v §. 19 smejo finančni organi po ukazilu finančnega oblastva prve stopinje od časa do časa poizvedeti težo zalog cukra v cukrotvornici završivši popred vpisnike in zapiske (§. 33). Ali praviloma naj se vendar samo enkrat na leto poizveda zaloga cukra, in to zunaj slučaja §:* 19 — kolikor se le dä — lak čas, ko je najmanj cukra v zalogi. Najde li se s poizvedbo v primeri k zalogi, kolikor bi je imelo biti po zavrženih vpisnikih in zapiskih (§. 33), da je več cukra, zapisati je ta prebitek (presežek) med prejemke. A če se nasproti pokaže nedostatek, mora se od njega, kjer gre za suh, trd, bel cuker ali sploh za cuker od najmanj 99ya odstotkov polarizacije (po-trošni cuker) gledé dela y4 odstotka, a kjer gre za drug cuker (sirov cuker), gledé dela 4 odstotke po poslednjem pregledu prejetih (med prejemke zapisanih) množin presezajočega plačati davek, ako pod- jetnik popolnem verovno ne izkaže, da je množina, kar je nedostaje, propisu primerno izstopila ali P° elementarnem prigodku pokončana bila, in & v poslednjem slučaji podjetnik ni tega dogodka v 24 urah, po tem ko je on ali njegov postavljenec (§. 18) zvedel za-nj, pismeno naznanil finančnemu oblastvu prve stopinje. Vsako potrošnino, kar je prihaja takö, treba j® zadnji čas v 24 urah v gotovih novcih vplačati P1* uradu, ki je določen v to. Kadar prebitek ali nedostatek potrošnega cukra preseza i/2 odstotka, ali pri sirovem cukru 4 odslolkc o poslednjem pregledovanji med prejemke zapisanih množin, upotiti je kazenski postopek. Postopka, zapovedanega v zgornjih določilih držati se je tudi gledé onih razlik, ki se pokažejo pri izvagovanji ukazanem v §. 19. Določila gledé časa, kdaj, in gledé poti, p° kateri je odnašati cuker iz cukrotvornice; po tem gledé knjigovodstva. Pas, kdaj gre v stran spravljati narejeni cuker. §• 31. Cuker se praviloma ne sme iz cukrotvornice odnašati, niti va-njo vnašati, niti iz poslopja v poslopje čez odprto dvorišče prevažati ali prenašati v mesecih od aprila do vštevši oktobra pred 6. uro zaj nlra in po 7. uri zvečer, a v mesecih od novembra do vštevši marcija ne pred 7. uro zajutra in ne po 5. uri zvečer. Finančno oblastvo prve stopinje sme dovolil* kak izimek od določil, obseženih v prvem odstavku tega paragrafa. Poti za odnašanje narejenega cukra. §. 32. Cuker se sme iz cukrotvornice odnašati sanm po cestah in potih, ki jih za to določi finančno oblastvo prve stopinje z ozirom na prometne razmere podjetja in na to, kar je zarad uradnega nadziranja potrebno. Knjigovodstvo. §. 33. V vsaki cukrotvornici naj podjetnik sam ali I)0 postavljenem človeku vodi (drži) naslednje zapiske: 1. Zapisek o vaganji, ki je zapovedano po S. 24. . 2. Zapisek o prejemu cukra iz drugih pod- Jelii ali iz svobodnega sklada, ki ga je dobil ne P acavži davka od njega, in o nadaljšnji uporabi leKa cukra. 3' Prodajni vpisnik za eu ker. Obrazec zapiskom navedenim po 1 do 3 do-‘1 se ukazoma ter prejme podjetnik liskanice od ančnega oblastva prve stopinje za povračilo do-1 Oih napravnih troškov. prineseni cuker vozi po železnici ali na ladji pamici, biti priloženi vzprijemni, odnosno vozni listi, ki jih je potrdila prejemna postaja. 6. Zapiski, navedeni v §. 33, št, 1, 2, 3, za-vršujejo se vsak mesec in po tem, ko se zaloga, kar je ostane, prenese v zapiske zagrnene za bodoči mesec, z dotičnimi davkovnimi bolelami, voznimi listi, vzprijemnimi listi in kakimi drugimi prilogami vred predlagajo finančnemu oblastvu prve stopinje. O lem, da je zapiskom priloženo, kar je treba (št. 5), in da je vse bilo predloženo finančnemu oblastvu prve stopinje (št. 6), naj podjetniku stalni finančni organi dadö začasno potrdilo ter naj se mu vozni listi, vzprijemni listi in kake druge priloge sè strani finančnega oblastva prve stopinje, po tem ko jih je pregledalo, v enem mešeci po predložbi nazaj dado. opisovanje v zapiske in njili predlaganje. §. 34. 1- Vpisi v zapisek, ki je v §. 33, pod št. 1, ^povedan, naj obsezajo množine (količine) cukra, r se ga. je dogotovilo v 24 urah od 6. ure zajutra dne do 6. ure zajutra drugega dne, 1er se °rajo vsak dan zadnji čas do osmih zajutra °Praviii. 2. V zapisek, ukazan v §. 33, št. 2, treba je ( prejemke postaviti prejeti cuker, od katerega sf davek shranil. ni plačal, precej čim se je izvagal in g Množine cukra, ki se v dobah po 24 ur od dm “'e zajutra enega dne do 6. ure zajutra drugega , e ’z zaloge vzamejo v podelovanje, treba je vsak ^ /. 3 f IÏ1 il namili n n lnlun m An lrinollrA zadnj Ustaviti. čas do osmih zajutra med izdatke 3. V prodajni vpisnik (§. 33, št. 3), treba je, r se provede cukra, za vsak slučaj posebej »lasno vpisati v juksto in v boleto, ter je na tanko vir l atb kakšen je cuker in koliko vaga, in prista-hupčevo ime in stanovališče. *t. d-’ Vsak vpis v zapiske, navedene v §. 33 D ' do 3, naj podpišejo podjeluik ali njegov Slavljenec, in pričujoči finančni organi. Uiou 5. Zapisnikom, naštetim v §. 33, št. 1,2,3, UJ°> ako se iz enkrotvornice odneseni ali va-njo Pravica finančnega oblastva vpogledovati v zapiske in obrtne knjige podjetništva. §• 35. Finančnemu oblastvu prve stopinje pristoji pravica, po svojih odposlancih vpogledovati v vse obrtne knjige podjetništva, naj se pišejo v cukrotvornici sami ali kje drugje, ter iz njih izpisovati podatke, ki se odnašajo na množino in vrsto zdelka, naročbo, uporabo in preved cukra. Določila za opravo potrošnine. Davkovni postopek. §• 36. Za davkoven postopek proglašuje se odnesenje cukra iz cukrotvornice ali svobodnega sklada brez ozira, je li opravi potrošnine podvržen ali ne. Zglasitev. §. 37. Kolikorkrat se iz katere cukrotvornice hoče človeku neužiten in za to davka prost sirup ali iz cukrotvornice ali svobodnega sklada davkoven cuker '‘»’•mudi,) 65 odnesti, treba je finančnim organom, ki podjetje nadzirajo, pismeno v dvojnem izdatku zglasiti (napovedati) : 1. Dan, katerega se poslatev dene iz hra-nišča, odnosno katerega stopi iz cukrotvornice ; 2. vrsto in čisto težo cukra, ki se ima kam poslati ; 3. namenišče poslatve in adreso njenega ne-posrednjega prejemnika ; 4. iznos potrošnine, kar je prihaja. Predno poslatev iz cukrotvornice izstopi, vpo-staviti je v zglasitev še: 5. število, znamenja in številke posod, iz katerih sestoji poslatev; 6. vrsto, in pa kosmato (sirovo) in lakö tudi čisto težo cukra za vsak kos poslatve (collo); kadar se odnaša cukrov kruh, tudi število in čisto težo takih kruhov; 7. dnevni čas, kdaj izstopi poslatev iz cukrotvornice, in vozila. Kadar se je delo ustanovilo ter ni več stalnega nadzora v podjetji, mora se zglasitev 12 ur, predno se misli cuker v stran spravljati, pri organu, določenem za to vložiti. Potrošnina od davkovnega cukra naj se zunaj slučajev, v katerih je po §. 42 dopuščeno odnesti ga ne plačavši davka, opravlja od uradno najdene čiste teže dotičnega cukra. Najnianja množina cukra, kar se ga sme na enkrat odnesti. §. 38. Na enkrat ne sme iz cukrotvornice izstopiti po manj nego 500 kilogramöv, razven ako bi narejeni cuker v hraniščih pošel. Za peslatve cukra na poskus to določilo ne veljâ. Izročitev cukra namenjenega podjetnikom in njih nameščencem. §. 39. Podjetniku ali njegovim nameščencem znotraj ograde cukrotvornične v potrošek namenjeni cuker sme se v stanišča prinesti samo, ako se naprej zglasi teža in vrsta cukra in cuker uradno izvaga ter potrošnina opravi. Rok dospetja in puščanje potrošnine 'lil počak. §. 40. Potrošnino od cukra je treba, kolikor se ne odnese po §. 42 brez plačila davka, opraviti, predno se zglasi odnašanje cukra iz cukrotvornice, pri dav-kovnem uradu, ki je določen za to. Da ne bode treba za vsako posamično dav-kovno odnašanje cukra opravljati potrošnine, sme podjetnik iznos novcev, ki zagrinja potrošnino za več poslatev, naprej položiti na obračun. Na dovoljno zavarovanje dedeljuje se takim podjetnikom cukrotvornic ali svobodnih skladov, ki niso bili obsojeni ni zarad hudodelstva ali p1'1'" greška iz dobičkoželjnosti, ni zarad takega pre-stopka, niti zarad tihotapstva (kontrabanta) ali tež* kega dohodarstvenega prestopka storjenega v oziru na potrošnino od cukra, puščanje potrošnine na počak takö, da je iznose, kar se jih v teku katerega meseca pripiše (predpiše), stoprv do poslednjega dne četrtega meseca po onem, v katerem je bila potrošnina pripisana, torej n. pr. potrošnino od meseca januvarja stoprv do poslednjega dne meseca maja, in ako bi tam bil praznik, prvi delovnik za njim na enkrat vplačati. Počak se dovoljuje na podjetnikovo prošnjo za pripisilo davka, ki pada v eno delovršbeno dobo. Dovoljenje to se na vnovično prošnjo obnavlja vsako leto. Kdor na počak (upanje) puščenih mu iznosov ne opravi v postavljenem roku, izgubi dovoljenje za ostanek delovršbene dobe ter se mu sme za bodočo dobo dovoljenje po polnem odbiti. V tem slučaji treba je po zvršilu poterjati vse na počak puščene iznose, kar jih je še na dolg ostalo, sè šest odstotki zamudnih obresti vred, K jih je računih od dne dospetja, odnosno od dne izgubljenega dovoljenja. Ako se potrošnina naprej v gotovini vplača računi se davkovcem v dobro 1 l/s odstotek polro» nine, brez ozira na to, je li vmes ali ni kak° puščenje na počak. To veljd tudi za slučaj, če podjetnik, ki mu | dovoljen počak (odstavek 3), iznose v enem me-*eci pripisane v gotovih novcih plača poslednjega dne dotičnega meseca. ^ veti, pod katerimi se sme davščini podvržen cuker odnašati. §. 41. Davkoven cuker se ne sme iz cukrotvornice ali * 11 iz svobodnega sklada odnesti, dokler ni — lučaje §a 42 izimši — holeta o plačanem ali na Pocak puščenem davku v cukrotvornici, odnosno ^ svobodnem skladu, in to v rokah onega človeka, Kateri daje dopovedi finančnim organom, in dokler n' teža tega cukra uradno ovedena in cuker sam z uradnimi znamkami po propisu opravljen. Tudi davka prost sirop se ne sme odnašati 2 cukrotvornice, dokler ni uradno preiskan. Ako bi kaka ovira zadržala poslatev. dodeli Se vračilo, odnosno odpisilo potrošnine, če se ovira Precej finančnim organom zarad stalnega nadzora v cukrotvornici bivajočim ali v slučaji, ako takrat 111 bilo stalnega nadzora, najbližjemu finančnemu 0rganu in če takega ni v kraji, kamer spada cukrotvomica, precej pismeno naznani občinskemu upanstvu in istodobno pošlje za rečeni organ na-Uienjeno naznanilo. Odnašanje cukra, od katerega ni plačan davek. §• 42. Pod uveti in opreznostmi potrebnimi v obrano ržavne blagajne smejo se brez plačila davka °dnašati: a) Potrošen ali sirov cuker, ki se znotraj čolne meje izvaža iz kake cukrotvornice v svoboden sklad ali pa iz svobodnega sklada ali cukrotvornice čez colno mejo; °) sirov ali peščenast cuker (cukrov pesek), ki znotraj čolne meje iz cukrotvornice ali svobobnega sklada prehaja v cukrotvornico. Ako hi se cuker, kar se ga brez plačila avka odnese, ne uporabil pravočasno v zgla-'en° namembo, mora se za-nj opraviti potrošnina. Kako se opravlja potrošnina za vzorce cukra. §. 43. Finančnemu ministru je dana oblast, v po-razumu s kraljevsko ogerskim finančnim ministrom glede tega, kako naj se opravlja potrošnina za vzorce (muštre) cukra, oddajane iz cukrotvornice, in pa gledé zglasitve odnesenja teh vzorcev, dopuščati izimka od določil §§ov 37, 40 in 41 tega zakona ter dotičen postopek ukazoma urediti. Svobodni skladi cukra. §. 44. Tanja določila o svobodnih skladih za cuker izdadd se ukazoma. Četrti oddelek. Splošna ukazila gledé zavarovanja in pobiranja potrošnine od cukra, kakeršen je omenjen v §. 1, št. 2. §• 45. Določila obsežena v §§. 14 do vštevši 41, po tem v §. 42, a) pričujočega zakona veljajo tudi za narejanje cukra, kakeršen je v misel vzet v §. 1, št. 2. Olajšujoče izimke od prej omenjenih določil sme dovoliti finančni minister v porazumu s kraljevsko ogerkim finančnim ministrom. Peti oddelek. Določila v oziru na promet s cukrom v §. 1, pod št. 1, omenjene vrste, od katerega davek ni plačan, ako se znotraj avstro-ogerske čolne okolije prevaža iz ozemlja v ozemlje. §. 46. Ako se brez plačila potrošnine davkoven cuker, kakeršen je omenjen v §. 1, št. 1, cukro- tvornice ali svobodnega sklada kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru prenese v cukrotvor-nico ali svoboden sklad dežel ogerske krone ali dežel Bosne in Hercegovine spadajočih, v vkupno avstro-ogorsko colno okolijo ali narobe, nadomešča potrošnino, držečo se tega cukra, ozemlje cuker prejemajoče ozemlju, iz katerega izvira cuker, v tej meri, za kolikor je množina tega cukra večja od množine cukra, iz prejemajočega ozemlja za izvozno bonilikacijo izvažanega čez colno mejo. To nadomestilo odmerja se na podlogi vzajemnih obračunov za vsako cukrotvorno dobo, t. j. za čas od 1. dne avgusta enega leta do poslednjega dne julija onega leta, ki prihaja neposrednje za tem, po potrošninskem stavku, vendar s to pre-drugačbo, da se cuker — izimši cuker od 99r,/io odstotkov polarizacije najmanj — računi samo z onim delom teže, ki prihaja na cuker od 995/io odstotkov polarizacije najmanj, kar se ga d à dobiti iz njega po prečiščanji, to je na njegov rendement. Kot rendement vzema se za cuker od in čez 98 odstot. polarizacije, 93 težnih odstot. pod 98 do 97 „ » 97 , 96 „ » 96 „ 95 » » 95 , 94 „ , 94 , 92 » 92 „ 91 „ „ 91 - 90 , , 90 „ 88 . 88 , 86 „ » 86 „ 84 „ za cuker, pod 84 odstotkov polarizacije izračunja se rendement takö, da se od vledenljivega cukra, kar ga v čisto deva polarizacija, peterina pepela odbije. Šesti oddelek. Splošna kazenska določila. Veljavnost občnega in dohodarstvenega kazenskega zakona. §• 47. Nezavisno od kazni, ki utegne po občnem kazenskem zakonu obveljati, uporablja se na pre- stopke propisov o potrošnini od cukra, kolikor v pričujočem zakonu ni drugače določeno, kazenski zakon o dohodarstvenih prestopkih z dodatnimi ukazi, a v Dalmaciji, kjer poslednjič v misel vzeti zakon ni vveden, ondukajšnji gledé potrošninskih prestopkov že navadni postopek z onimi določili, ki jih bode z ozirom na dotična po ostali državi veljajoča določila ukazoma izdati za Dalmacijo o vrsti in meri dohodarstvenih kazni po tem o odgovornosti za-nje, in pa o zastarevanji dotičnih dohodatstvenih prestopkov. Nenaznanjeni ali prezgodnji začetek delo-vršbe. §• 48. Začetek delovršbe v cukrotvornici brez naznanila ukazanega v §. 17 poslednjem odstavku kaznih je s 1000 do 10.000 goldinarji, a začetek delovršbe pred naznanjenim dnem s 100 do 1000 goldinarji. Propisom nasprotno odnesenje ali hranjenje cukra znotraj ograde kake cukrotvornice. §. 49. Kazen zarad nezglašenega davkovnega postopka odnašanja cukra iz cukrotvornice je prisojati kadar se cuker: a) v stran spravi skozi druge izhode, nego so v §. 17 za odnašanje cukra iz ograde cukro-tvornične povedani; b) najde brez opravljenega davka v katerem v §. 15, št. 3 omenjenih poslopij. Kazni (globe) v ohrambo reda v iznosu od 5 do 500 goldinarjev prisojati je delovršbe voditelju, ako se potrošnini podvržen cuker (§• št. 1) razven časa ustanovljenega v §. 31, najde v odprtem prostoru znotraj ograde brez uradne zapore. Kazenska določila gledé uradnih znamk. §• 50. 1. Kol težek dohodarstven prestopek je kaznih: Ako katera v tj- 27 imenovanih osob cuker v takem času in v takem stanu, da ima biti oprav- Jen ü uradnimi znamkami, opravi s krivimi, pona-reJenimi ali že uporabljenimi znamkami, da si je ?a te okolnosti vedela ali po svojem poslovanji uiela vedeti s pristojno pazlivostjo, ali brez uradnih ZI*amk shrani, za se pridobi, na prodaj ponudi, rugemu odtuji ali razširi ali razširiti skuša. Kazenski odmeri je v podlogo jemati potroš-ln° za cuker, ki je predmet težkega dohodarstve-nega prestopka. 2. Kazen v ohrambo reda od 2 do 200 goldi-earjev prisoditi je vsaki v §. 27 imenovanih osob, ! ~~ jemaje cuker iz ovoja opravljenega z urad-lrru znamkami — teh znamek ne raztrga alf dru-8aista 1 888 v čolni okoliji, bode stoprv od 1. dne septembra 1888 počenši podvržen v §. 26 in 28 °bseženem določilom glede nameščenja uradnih zOamk in gledë dolžnosti izkazati dobavo, plačilo davka ali cola. Kar bode davkovnega cukra pri ose-bah imenovanih v §. 27, opravi se v času do po-slednjega dne avgusta I 888 z uradnimi znamkami, razven ako mora ostali nezavit, ker je na prodaj, kjer se troši ali v kaj drugega rabi. Tudi je dolžnost jeli usob, do 3. dne avgusta 1888 davkoven cuker, ga imajo v zalogi 1. dan avgusta 1888, in pa davkoven, še ne z uradnimi znamkami opravljen cuker, ki ga v teku meseca avgusta 1888 prineso v svojo obrtovalnico, v 24 urah zglasiti pri finančnem organu, določenem za to, da se uradne znamke ria-nj namestijo. Kdaj začuti veljati zakon in zvrsitvena določila. §. 62. Pričujoči zakon veljâ za kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru, razven Tržaškega col-nega izimka 1er stopi v moč gledé §§ov 14 in 17, 1. dne junija, gledé §. 27, odstavka 1, 15. dne julija in gledé ostalih določil 1. dne avgusta 1888. S poslednjič imenovanim dnem razkrepljajo se še veljajoča določila zakona o davku od cukra, danega 27. dne junija 1878 (Drž. zak. št. 71), po tem določila zakona od 18. junija 1880 (Drž. zak. št. 7 4) s tem omejenjem, da bode še ne pravo-krepno razločene prestopke določil onih zakonov, ki jih je kdo storil predno je pričujoči zakon veljavo zadobil, še po tistih zakonih soditi. S. 63. Zvršitev tega zakona je izročena Mojemu ministru za finance. V Budim-Pešti, 30. dne junija 1888. Franc Jožef s. r. Taaffe s. r. Dunajewski s. r. ■ • M y