36. štev. V Kranju, dne 7. septembra 1907. IVIII.-leto. Političen in gospodarski list. Izhaja vsako soboto zvečer In stane ca Kranj 4 K, po poeti za celo leto 4 K, za pol t 'ti U K, ta druge driave stane 6fi0 K. Posamezna ttevilka po 10 vin. — Na niročbe brez istodobne vpo.Ailjatve naročnine s« ne ozira. — Uredni A Ivo in ti pravnic tvo je na pristavi gosp. K. Floriana v tZvezdi». Mesečna prilega „SloVensHi Tehnik;" t ti ^ niti se računajo za relo stran ROK, za pol sirani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjka oznanila se plačuje za petit-mto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — UpravniMvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, re-klamarijc, oznanila, sploh vse upravne zadrve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankiraU. — Rokopisi se ne vračajo. Politični del. a h h □ oocd Kmetijska šola na Gorenjskem. Naša krasna, naša divna Gorenjska, njene naravne krasote, njeno rodovitno polje, krasne planine, vodne moči, zdravo podnebje— vse to ima noša t olik rat opisana in opevana Gorenjska. Koliko tisoč pridnih in Žuljavih rok se giblje dannadan v mrazu in vročini, koliko znojnih kapljic kane vsaki dan na to rodovitno zemljo, med temi — žal — mnogo zastonj. Vsi stanovi sc izobražujejo in stremijo za višjo omiko ter izobrazbo, ker so prepričani, da je v sedanjem času hitrega napredka stanu primerna izobrazba merodajna za stanovsko blagostanje in njegov obstanek. Mnogo se je v tem oziru že storilo za vse stanove v naši domovini, vendar moram pa trditi, da so je storilo najmanj za stanovsko izobrazbo gorenjskega kmeta. Kmetijska S o 1 a za Gorenjsko. Koliko se je pisalo in razpravljalo o tem, koliko črnila in tiskarske barve prelilo, pa smo Se vedno tam, kjer smo bili tedaj, ko se je zapisal naslov akciji: Kmetijska šola na Gorenjskem. — Morda se mi bode reklo, saj imamo že svojo kmetijsko Solo na Dolenjskem uzorno urejeno, saj imamo c. kr. kmetijsko družbo, ki je ena najdelavnejsih v državi, imamo kmetijske podružnice, mlekarske za* d»ude, potovalne učitelje — z eno besedo vse — kar se more zahtevati za napredek kmetijstva. Res imamo vse to, toda vsi ti pripomočki za kmetsko izobrazbo in napredek se mi zde ravno taki. kakor če bi en učitelj poučeval na štiriraz- redni ljudski šoli obenem v dveh jezikih učence vseh stilih razredih v vseh potrebnih predmetih. Gotovo je, da je za pouk in naprrdek v vinorodnih krajih mnogo bolje preskrbljeno, kakor pa pri nas na Gorenjskem in če premislimo, da se Gorenjska po podnebju, zemeljski legi in sestavini zemlje povsem razlikuje od vinorodnih krajev, kjer je sedaj edina kmetijska šola kranjska, pridemo do zaključka, da jo nemogočo, da bi ta kmetijska šola ustrezala zahtevam Gorenjsko, kjer se vse pridelovanje bistveno razločuje od pridelovanja v vinorodnih krajih. Vzomimo samo eno dejstvo I Umetna gnojila različnih vrst prav dobro služijo paši zemlji in se je z njihovo uporabo doseglo prav mnogo in lepih uspehov. So kmetje, ki so bili očarani vsled izdatnega pridelovanja, ker so rabili umetna gnojila tako, da so pričeli gnojiti z velikimi množinami. Toda prišlo je razočaranje. Umetna gnojila so vsled svojih sestavin tako izrnozgala in razkrojila rodovitno zemljo ali humus, da je tako gnojena zemlja sedaj podobna onemogli pušči, ki potrebuje aH počitka ali nadomestitve tistih snovi, katere so ji od razkrojila in v živež rastlinam pripravila umetna gnojila. Pripravljen sem na to, da se mi bo ugovarjalo, toda pripravljen sem vsakemu Tomažu pokazati črno na belem, pripravljen sem mu pokazati njivo, katero sem z uporabo umetnih gnojil tekom osmih let tako izmolzcl, da se mi, četudi mrtva gruda — smili. To pa vsled tega: Zemljo, sama na sebi plitvo in peščeno, so vzdrževala umetna gnojila tako dolgo, dokler ji je bilo mogoče -— — potem je pa odpovedala vsako sodelovanje z izkoriščevalci — uaietnimi gnojili. Na Gorenjskem, oziroma v okrajih, kjer se prideluje žito, krompir, iižol i. t. d. tudi za izvoz, dela dannadan z vsemi življenskimi silami nad 100.000 ljudi. Delajo po večini z malimi izjemami tako, kakor so delali njihovi predniki. Vsak poskus za zboljšanje, če se jo le enkrat ponesrečil, jih spravi že v večjo nezaupnost proti vsakim no-votarijam, in temu se ni čudili, ker naS kmet je na tako nizki stopnji izobrazbe glede izboljšanja svojega stanja kakor noben drug stan. Naš kmet ne ve, da more z istim delom, z istimi delavnimi silami svoje dohodke podvojili in si zagotoviti svoj obstanek in si obenem tudi privoščiti kak pribolj-šek. In gorenjskega kmeta izobraziti, dati mu vodilo za izboljšanje njegovega tužnega položaja, pokazati mu pot k blagostanju, to bodi naloga, kmetijske šole na Gorenjskem. O nje pomenu, težavnem spočetju in rojstvu naj mi bo dovoljeno pisati v prihodnjih številkah našega «Gorenjca*. Vitez Kaltenegger & Comp. Naprcšeni smo objaviti dobesedno naslednji članek, katerega je pred kratkim prinesel kamniški «Naš list»: Kranjske šolske razmere so obupne. To priznava Via javnost in teh razmer ne občuti le kranjsko srednješolsko učno osobje, ampak ravno-tako, če ne še bolj tudi kranjsko ljudsko šolsko učiteljstvo kot težak jarem. Ne le, da so plače ljudskih učiteljev sramotne ter da še daleč ne dosegajo mezde izučenih delavcev, ki zehtevajo in tudi dobivajo dnevne plače 3 50 do 4 krone, do-čim dobiva začasni učiteljica 2*20 K, stalni učitetj PODLISTEK. Mene, tekel, upharsln »s. Ko se je rodil Fortunat, takrat so mater Slovenijo izpreletavali čudni občutki/ Njen obraz se je strahu raztegnil in obšle so jo smrtne slutnje, zakaj, oblika Fortunatove glave je bila sumljivo-obilna. To bi samonasebi ne bilo tako čudno; Fortunat bi ostal pač bebec. To bi bila pravična doslednost padca nalure in ta greh bi ležal mirno in brez bolečin na Fortunatovih ramenih. Gospodovala bi natura v kvedrih . . . «Kaj hočemo> — so dejali rajni gospod Janez in skomizgnili z rameni. «2e mora tako biti!* Natura obrača, a Človek, tisti navihanec, ki zna tako virtuozno mežikati z enim očesom, potegne čestokrat nje veličanstvo naturo — za nos! « * ♦ Fortunatov oče je bil vinotržec. Bil bi lahko tudi barvar, usnjar ali trgovec, ali to je za našo zgodbo brez pomena. Ostanimo tedaj pri vinotržcu, da se lepše sliši. To je potrebno zapisati, da se ve, kako čudna so pota nature, ki je izgrešila svoj poklic, roditi ljudi po božji podobi. Dalje povemo* da je slari Fortunat znal mežikati z enim očesom. To pa izborno. Prekanil je marsikoga in to mu je dalo poguma. Natura je prekanila njega v njegovem sinu in on si je mislil, lakaj bi jaz nje ne premodril. Pogledal jo je tako po itrani, zaljubljeno, i enim očesom in meziknil. Na- tura seje namuznila in povesila oči, kakor tiikratna vdova, ki trdi, da je še devica. Pri srcu ji je postalo tako toplo, prijetno. Približala sta sc drug drugemu in se pobratila. Postala sta si močna zaveznika in to prijateljstvo je dozorelo v vročo ljubezen. In kaj ne storijo zaljubljenci drug za drugega? Natura jo podelila svojemu zvestemu so* drugu svojo vzvišeno lastnost. Stari Fortunat je prevzel nase posel vinske trte in rodil je vino sam v svoji lastni osebi. To se pravi, tako bi snubil naturo tudi kak trgovec druge vrste. A ostanimo zaradi lepšega pri starem. Odslej se pričenja zanj nova doba. Rodil je, mnogo je rodil. Natura rodi sicer najprvo grozdje, njemu je bil ta trud prihranjen. Vino zori le pod žarkim solncem; — Fortunatov cCe je rodil le v kleti, v prijetnem hladu, pri brleči luči. To je bil velik uspeh. Natura se je namuznila, muzal se je tudi Fortunatov oče in to muzanje, kakor bomo pozneje videli, je čudotvorno uplivalo na Fortuna-tovo eksistenco. Zgodil se je slučaj, ki ni slučaj. Tam v cesarskem mestu so priredili vinarsko razstavo. To je bila voda na mlin Fortunatovega očeta« Čudno, da se vrši ta zgodba v znaku vode. Potrudil se je. Šel je v klet in ob tajinstvenom svitu, v prijetnem hladu je rodil sad svojega truda. Bila je izborna kapljica. Napolnil je z njo ozko-vratne butiljke in jo krstil s ponosno besedo. Slučajno je prišla taka butiljka v roki dvornega do- stojanstvenika. To hipernaturno vino je našlo ravnotak hipernaturni jezik; in želodec, sorodne sile so se strnile in te sile so rodile nov produkt: Fortunatov oče je poslal dvorni dobavitelj. Zopet omenjamo, da bi take uspehe imel lahko tudi kak trgovec druge vrste, a ostanimo pri starem. Nad glavo mladega Fortunata je zažareto in ta je postala ob tem svitu mnogo manjša. Ljudje so se čudili temu, ker niso vedeli, da sta si voda in nimbus dva zelo sorodna elementa .., t * • 1-fl ni 3, kar dokazujejo mnogi faloti; — ravnotako ni bilo vino starega Fortunata vino, ampak voda in tudi iz vode se ne rode možgani* V pričo teh razmer so bili vodeni tudi vsi njegovi uspehi, ves njego? sijaj. A kaj, ko je ljudem voda tako priljubljena. In to je stari Fortunat hotel izrabiti prav korenito. Dobro je vedel, kaj je z njegovim sinom. Ravnal pa se je po starem zakonu: davi, če ne boš zadavljen!... Položil je svojega sina v naročje alraae materi? šiloma. Ta se ga je branila, vsaj na videz. Seveda, tudi otrok je brcal, kričal in se zvijal, kot bi jedel poper. Očividno, ta jed mu ni teknila. Očetu je bilo pač vseeno, ali pije otrok pristno mleko aH ponarejeno} glavno, da ga alma mater obdrži v svojem naročju in da mu da konečno za popotnico nakaznico, da bo naposled Živel in se redil v nje imenu in na nje troške. čimbolj se ga je alma mater branila, tembolj je očetu raste! ali učiteljica pa šele v drugem leta namešćenja 173 kron na dan. Na Šolstvu in učiteljstvu leti poleg teg* le neznosna meri Sikan in omalovaževanja v&led vladajočega ostudnega birokratskega tu temi. Ta stitr m je itar te nekaj let in izvira is dobe barona 11 h.na in izza časa ncoraejeoe moči liberalne stranke. Nc trdimo, da ga je liberalna stianka naravnost zakrivila, posredno ga je pa podpirala, četudi nevede in nehote. Liberalna stranka se ni brigala dovolj za deželno vlado ter je dostikrat celo zafovarjala in Kitila zagrizenega in tiranskega birokre.ta Ueina. Liberalna stranka ni storila dragega, kot da je pobijala klerikalizem in s klerikalizmom tudi demokratično misel, ki je nalla v tedanji kat. narodni stranki zavetje. Demokracija pa je edino sredstvo proti birokraciji. IMn si je vzgojil in protežirnl celo vrsto birokratskih elementov tudi v ljudskošolski upravi. N.\ videz le je Hein celo zavzel za povijanje učiteljskih plač, zato da je učiteljstvu zaprl v javnosti sapo. Na tihem pa je »koval najhujše verige ljudskemu šolstvu. Učiteljska glasila so smela zabavljati pro'i klerikalizmu, za svoj pravi interesni krog pa so izgubila mnogo smisla, namreč za avtonomijo šolstva in iičiteljslvu. V te;n lici vse zlo. Pol vlado Seli\v,irzovo, ki jo pravzaprav bil poslan le v namenu, da doseže redno delovanje de/., ibort, je dotegla ta Heinova zalega svoj vi-šrk. Schuarz je germanizator in, ker gre germanizacija z birokratizmom vedno roko v roki, odo-bra'.a korupcijo. Nositelj te nadute in nepoštene birokratsko smeri v šolstvu je slaboznani vitez Kaltenegger, vladni šolski poročevalec. Kaltenegger pašuje v šolskem referatu, kakor se mu zljubi. — Kako «neustrašen* mož jo dež. šolski nadzornik Lovec, se je pokazalo v Prof-tovi aferi. Kaltenegger suče Levca, kakor se mu zdi, priznali pa je treba, da tiči v Levcu že tako ali tako dobršen kos streberja in samooblastnika in pa precej komoditete. Tak nadzornik je bil dobro-d »šel birokratskemu sistemu, zlasti še ker jo do-sedaj veljal za Slovenca. Kaltenegger je osebno nadut nemški nacijona-lec ter pajdaš pangermanskih agitatorjev. Sarno-vlastcn značaj, prepotentna osebnost, nedosegljiva domišljavost, zabitost in hribovska sirovost se združuje v njem. Vse te lepo lastnosti izvaja v popolni mori tudi v svojem delokrogu. Nevredno protežiranje na vse strani in vzgajanje Štrelerslva in petolizstva mu je namen. Dež. šolski svet je napram njemu čisto brez pomena! In Kakšni ljudje sede poleg tega v tej korporaciji, ki je vredna kianjskega dež. odbora I Že sestava dež. šol. sveta sama brez ozira na osebnosti jantči, da doseže vladni referent v njem, kar hoče. — Kaltenegger oddaja službe ram, v naprej žs določi, kdo dobi to ali ono mesto. Slučajev je znanih na desetine. Dobro leto dni je tega, ki se daleč ni mogel primerjati po kvalifikaciji s sokom-petenti, ker naravnost ni imel akademičnih študij, greben. Konečno se je ta pridušil in udaril ob mizo, rekoč: »Rad bi vedel...» Obrnil so je do domačega gospoda župnika. Stopivši predenj, je svoj tilnik globoko sklonil, potem vroče pogledal proti nebu, položil eno roko na srce, z drugo napravil fino ge3to in pokazal na svoj naslov in svojo klet. Gospod župnik je bil ginjen ob tolikem blagostanju in dobrosrčnosti in pobožnosli. Potrkal je pri nebeškem očetu. Govorila sta nekako takole: Nebeški oče: Ce prav premislim, ne gre in ne grel — Kaj bo rekla gospa alma mater? Fant ni za njo! — Hm, glejte, kje ima možganiP» Župnik (se prekriža na prsih, udano): «Go-spod oče, — vaša dobrotljivost . . .* Nebeški oče (nevoljno, zamahne z roko): «Ej, vsakdo se že sklicuje na mojo dobrotljivost! Lepega dne mi je zmanjka, — kaj potem? Župnik: In vaša vsemogočnost P Glejte, ljudje nosijo ponarejene bisere, pijo ponarejeno vino in Yaša vsemogočnost stori ljudi zadovoljne. Menim, zakaj bi voda, ta dobra vodica ne mogla namesto-vati možgan ? Vaša vsemogočnost. . . Nebeški oče: Moj služabnik, ne gloj mi pod prste, sicer.. . Župnik (ga pogleda prekanjeno, tako z enim očesom): Gospod oče, kaj pa vaša pravičnost? Jaz bi menil, da voda ni kar tako . . . (Stopi tik njega, zaupno.) Poglejte dol na zemljo! Tam so voditelji naroda, eden, dva, trije, o, cela gruča, — tam zopot dojenci almae materis, na stotine, tam ozna- dobil dobro mesto. Govorilo se je, da je dotičnik prinašal referenta postrvi ali rake; ljudje, ki so osebno z referentem znani ter so mu ugajali, ker so mu osebno tlačanili in izkazovali hlapčevska opravila, spravljal je na najboljša mesta. Pedagoškim principom pljuje v obraz. Za avtonomijo šolstva se meni slaboglasni Kaltenegger toliko kot za lanski sneg. Mnenje okrajnih in krajnih šolskih svetov meče principijelno v kol. ŠoUki svsti stavijo predloge in če ti niso prikrojeni natanko po volji Kalteneggerjevi, pošlje jih naravnost nazaj ter zahteva njemu povoljnih predlogov. Ce jih ne dobi, napravi po svojo ter udari v obraz vr.cm avton. zastopom. Dostikrat se mu niti ne ljubi jih nazaj pošiljati, nego preko vseh predlogov uveljavi svojo samovoljo. Sptcijaliteta Kaltcneggerjeva je tuli — seveda v prid šolstva! — da zavlačuje razpise in oddaje služb. Znnikerno poslovanje je njegova m( čna stran. Zgodilo se je, da vloženih prolenj po več nego pol leta ni spravil niti v sejo ter da je skušal žo oddana mesta zopet razpisati. Vladni referent razvija svoje delovanje med okraj, šolskimi nadzorniki na svoj način, da tako tlači po njih učileljslvo in korumpira šolstvo. Tudi tu ima svoj sistem. Ne trdimo, da je pokvaril že vse okraj, nadzornike, toda če jih še ni, jo to le zasluga zadnjih, ker so nekateri imeli še nekaj po-šlenosti v sebi. A kdor mu lezo v čreva, in naj še tako zanikerno vi Si svoje delo, je vendar pri njem v največji milosti. Kallenegger si skuSa napraviti med nadzorniki eskadron svojih huzarjev, ki bi bil njemu podobni na las. Še tako slab in brezvesten nadzornik, pa bo našel v njem svojega zaščitnika, ako je kreatura, ki spada v njegov sistem. Pripovedujejo o nadzorniku, ki je napisal referat o inšpekciji, pa vendar dotično šolo ni videl od znotraj, V neki šoli je bilo stranišče v takem stanu, da vrat ni bilo mogoče odpreti, pa ne zaradi vrat samih, nego zaradi nesnage. Znano je še, kako jo ravnal in še ravna z ljubljanskim učiteljstvoin znani nadzornik, ki ni niti kvalificiran za svojo službo, ko naj nadzoruje učiteljstvo z vsposobljenostjo za meščanske šole, dasi ima sam komaj kvalifikacijo za ljudske šole in je opetovano zagrešil najhujšo nesramnosti. Nadzoroval je pouk pri zapitih vratih, prisluSkovaje za durmi, trgal otrokom na cesti zvezke iz rok in starejšim kolegom, ki jim ne sega po zmožnosti in poštenju niti do gležnjev, napravljal šikano na šikano v svoji omejenosti. Očitali so mu vse te uma-zanosti javno v «Učit. Tovarišu* ter ga poživljali, naj toži. Ali ni tožil. In on je tip Kalteneggerjeve ere, največji Kalteneggerjcv proteže. Kaltenegger hoče, da bi poslali vsi nadzorovalni organi taki ter ga drži kvišku kljub vsemu. Tako hoče korumpirati šolstvo in učiteljstvo do kosti, iz nadzornikov napraviti kreature, s tem pa škodovati šolstvo in zatreti njega procvit. Učiteljstvo samo pri svoji mizeriji se gotovo ne bo moglo upirati takim kri- njevalci svetega miru, potem .... Glejte, koliko vode! . . . Pravico prosim, nič druzega. Fortunatova glava ne bo kalila lepe harmonije tam doli, verujte! .. . Prosim, logika! Nebeški oče (ae zasmeje na vse grlo): Prekanjeni c ! Župnik (izvleče iz žepa tobačnico in mu jo ponudi z lahkim poklonom). Oba (njuhata in zamišljeno zreta po slovenski zemlji). Nebeški oče (čegar oko 3C je vslcd hudega tobaka zalilo s solzo): Res lep košček zemlje; ali ta presneta voda. — Dvoje je: Živeti ali umreti 1 Župnik: Ne meniva se o tako žalostnih stvareh, gospod oče! Ej, vodica, vodica, pravim; — ta ni kar tako , . . * * * Kmalu na to so nebeški krilatci prejeli ukaz od prestola, da narose na Fortunatovo glavo blagoslova. Alma mater je imela usta zamašena. Bala se je, da je ne zadene jeza nebeškega očeta in zato je fanta tešila na vso umetne načine. Kljub temu pa se je našel prudrznež. Eden Izmed portirjev almae matere, ki je imel navado imenovati se profesorja frunologije, je Foitunatu svečano branil vstop in z vso unemo protostiral proti taki profanaciji. Glas tega portirja se je razlegal širom sveta, vendar malo, malo je takih, ki ga čujejo, ki zro odkrito in ki imajo odpita ušesa. Fant so je naposled privadil in sladko je ipaval vim oblastnikom; udajati se bo moralo, ker dražega ni mogoče. Obe slovenski politični stranki, napredna in slov. ljud. stranka, naj storita svojo dolžnost ter prekucneta ta koš sramote, kajti v interesu obeh strank je to, še bolj pa v interesu naroda in ljudske prosvete. — Slov. časopisje in vsi posamezniki pa naj zasledujejo vsak korak in pojav tega sistema, da se odkrije in pribije vsak sramotni čin in tako ustvari obtožnica, ki bo izzvala preki sod, da iz čisti ozračje. _ ' V Kr*Dju, dne 7. septembra. Bodoči prestolonaslednik. Ker otroci nadvojvode Franca Ferdinanda, ki je določen kot naslednik cesarja Franca Jožefa I., ne bodo imeli pravice do prestola (Franc Ferdinand namreč ni vzel žene iz kako vladarske hi*e, ampak grofico Chotckt), zato je določen za bodočega naslednika nadvojvoda Kari Franc J ožef, ki je dne 17. m. m. dovršil 20. leto in bi' proglašen polnoletnim. Kari Franc Jožef je sedaj nadporočnik pri dragoncih in bo v jesen nadaljeval juridične (pravne) študije. Državni Zbor so snide, kolikor je znano po dosedanjih dispozicijah, sredi oktobra. Ker gre pred božičem vsako leto na počitnice, je čas za njegovo delo prav kratko odmerjen. Vlada pač računa s tem, da naj reši samo njene predloge; to se pa nikakor ne vjerna z nalogami ljudskega parlamenta, ki ima delati iz lastnega nagiba. Parlament, ki nima dovolj časa za zborovanje, mora postati navadna mašina za dovoljevanje državnega proračuna in rekrutov. Konstitucionalno pa ni to uiti izdaleč. Sedaj je vzrok prekratkega časa ta, da zborujejo do srede oktobra nekateri deželni zbori. Treba bo pač najti sredstvo, da bodo v bodoče deželni zbori lahko zborovali neodvisno od državnega, zakaj sicer ne bodo imeli no deželni, ne centralni parlament nikdar dovolj časa za delo. Preosnova avstrijske vlade se vleče že celo poletje kakor morska kača po časopisju. Pred vsem bi krščanski socialci radi prišli v ministrstvo, čeprav pisari GeBniann v svojem listu tako, kakor da bi preziral vse portfelje tega sveta. Izpozna se pa prav lahko, da hrepeni še v spanju po visoki Časti, in sicer se mu sanja v novejšem času največ o trgovinskem ministrstvu. Tudi Ebenlio ch irna podobne želje; njegov cilj je poljedelsko ministrstvo. Po tem imajo pa tudi nemški in češki agrarci skomine. Za galiski deželni zbor je bil pri dopolnilnih volitvah v pondcljck izvoljen prvi socialno-demokratični poslanec, kmet Andrej Smigielskvj. I'.voljen je bil v kmečkem volilnem okraju Zb ar a z, ob indirektni volitvi z 78 proti 66 glasovom volilnih mož. Žlahta je sicer napela vse strune, a kakor so vidi, brez uspeha. Hud volilni boj se je bil dne 26. m. m, v okraju Belenješ na Ogrskem med rumunskim kandidatom Lukaču in onim madžarskih košutoveev Kardošem. Lukaču jo zmagal s 797, glasovi večino, V Maroku je torej resnično prava vojna. Francija pošilja neprenehoma nove vojake tja in dan-nadan se vrše boji med francoskimi četami in domačimi ustaši. Značilno je, da imajo Francozje tako malenkostne izgube, da ni vredno govoriti o njih, domačinov pade pa vedno veliko število. Težko je torej verjeti, da bi bili Francozje res prisiljeni na vse streljanje. Seveda pa draži to doma- v naročju svoje visokorodne dojiljo. Rastel je v božjem strahu. Ko pa je bil Že vos trd od lenobe, ga alma mater nekega dne poljubi na čelo in se poslovi od njega prav presrčno. In ta poljub je svitlo žarel na njegovem čelu. Nato se je vrnil v naročje svojega očeta. Fortunatov oče bi se bil skoro zakrohotal na ves glas. Ali vzdržal se je, napravil resen obraz in so vprašal natihoma: «Morda bo pa vendarle res, da tudi med možgani in vodo ni nikakega razločka? ...» « * t Stari Fortunat je imel s svojim sinom velike namene. Ko se je ta vrnil, ga je premeril od nog do glave. Ni mu bilo vse všeč; jezila ga je njegova velika glava. «Hm, — bomo videli* — je dejal in postavil ga je pred svoj narod. Fortunat ni bil ustvarjen za take posle in zato so njegove oči zijalasto zrle te množice. Konečno pa se je v njem vendarle nekaj zganilo. Navada in potreba sta ga silili, da sedaj, po tolikih uspehih, pozdravi svoj narod. Prišlo mu je nekaj na um, kar ga je učila alma mater. Povzdignil je svoj glas in s težavo je izustil nekaj besedi. Te besede so bile nekoč morda učene in resnične, a Fortunat ni razumel njih smisla. Ledenost in mrtvaški duh tega pozdrava, teh obljub, tega programa šta mu stopila celo v njegove ude: vsa njegova postava je bil mrtev kip, ki se je gibal le tedaj, če mu je posodil življenje njegov oče. A I. priloli „Gortnlcu" it. 36 U 1907. I. čin« bolj In bolj in tako m istrže ix začetkoma neznatnega dogodka prava vojaka, ki ima služiti interesom francoske vlade in francoskih kapitalistov. Sicer je pa v celi deleli zmešnjava ie velikanska. Uporna pismena so razglasila sultanovega brata Mulej llafida ta sultana, ki je resnično prevzel vlado. Ntkaj tvestih pristašev se zbira le okrog itarfgi sultana Abdul Atiia, razen tega hodi pa se neko! ko pretendentov po deleli, vse na račun ubozega, zapeljanega prebivalstva. Gospodarski del. □□□□□ -■ Narodno gospodarstvo. Vrate produkolje. 1. Organizacija produkcije. (Hn Mirovinska in skladiščna društva. Sirovinsko društvo je podobno konsumnemu društvu, ker ima namen nakupovati na skupni račun na debelo sirovine, orodje in posode, ki so potrebne za kak obrt in to na drobno prodajati udom proti gotovini. Čeprav so taka društva gotovo zelo koristna, vendar sc ne morejo nič kuj razširiti med obrtništvom; bolje je s podobnimi društvi med kmeti (kmetijske zadruge za skupno nakupovanje umetnih gnojil, strojev semen i. t. d.). Skici il i si*-n.> društva imajo namen na pripravnih prostorih napravljati skladišča, v katerih se razstavlja in prodaja blago društvenih udov. Udje plačujejo ležnico in neki odstotek od vrednosti prodanega blaga; zato pa dobe svoj del od društvenega donosa in pa obresti od svojih deležev. i) Stavbcnskc družbe (Building Sod-eties) nakupuje o z zadružnimi sredstvi stavbišča In na njih grade poslopja, ki se ali oddajajo v najem zadružnikom ali pa postanejo sčasoma last zadružnikov. prih. Tedenski gajem t Kraoju dne 2, teptembra. Prignalo se je — konj, 162 glav domače goveje živine, 49 glav hrvaške goveje živine, 13 telet, 91 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — koza, 27 hrvaških kozlov, — domaČih ovac in — hrvaških ovac. *« Pšenica po K 10*75, proso po K 7'—, rž po K 850, oves po K 8—, ajda po K 9 25, fižol ribničan po K 12, mandolon po K 1150, koks po K 1275 in krompir po K 450 za 50 kg. Mestna hranilnica t Kranju. V mesecu avgustu 1907 je 340 strank vložilo 189.683 K 28 v. 308 strank dvignilo 148.091 K 23 v. 8 strankam se je izplačalo posojil 21.400 K. Stanje hranilnih vlog 4,439.091 K 35 v. Stanje posojil 2,534.739 K 07 v. Denarni promet 502 398 K 39 v. Mestna hranilnioa v Radovljici. V mesecu avgustu 1907 je 201 strank vložilo 55.483 K 93 v. 185 strank vzdignilo 39.016 K 85 v. 28 strankam se je izplačalo posojil 16.390 K — v. Denarni promet 177.983 K 83 vin. Okrajna hranilnioa in posojilnica v Škofji Loki. V mesecu avgustu 1907 je 86 strank vložilo na hranilne vloge 33.453 K 80 vin., 29 strank vložilo na tekoči račun 24.869 K 52 vin., 84 strank dvignilo na hranilne vloge 16.530 K 35 vin., 15 strank dvignilo na tekoči račun 18.292 K 61 vin., 3 strankam se je izplačalo posojil 16.200 K. Stanje hranilnih vlog 864.005 K 11 vin. Stanje vlog v tekočem računu 43.270 K 83 vin. Stanje posojil 769949 K 53 vin. Denarni promet 153.364 K 15 vin. Mestna hranilnica t Kamniku. V mesecu avgustu li)t)7 je 1Đ2 strank vložilo 49.655 K 39 v. 109 strank vzdignilo 26.404 K 06 v. 12 strankam le je izplačalo hipotečnlh posojil 22.000 K. Stanje hranilnih vlog 1,575.388 K 04 v. Stanje hipotečnih posojil 1,265.692 K 08 vin. Denarni promet 221.866 K 31 v. Godovi prihodnjega tedna: f, Marijino ime, Ncnada, Tolimlr; 9. Korbi* nijan, Ujemir; 10. Nikolaj ToL Nepostoj, Bakita; 11 Prot In Hijacint, Slavan| 12. Macedonij, Ve-Cedragt 13. Virgilij, Ljubivoj, Zremil; 14. Povišanje sv. kriza, Bajna, Znanoslav. Novičar. s & q □□□□□ g-- Volitev ttrajasea oeataoat odbora ti ekla-taval An| tka*! Lika. Inol^m to bili v •kupni te It ki h oblin flanom: Luka Da farm, lupan v Puttalu, Frane P reve, posestnik na Sta-dearn, m A loju j Grotelj, župan v Dolini; namestnikom: CisApar Triller, tnpaii v Vir mala h, in Fran Demšar, inpan v Zalem logu. — V skupini občinskega odbora mesta Skorja Loka članom Niko Lonček, e. kr. notar, in namestnikom Lovro Sušnik, posestnik in pek. — V skupini veleposestnikov članom Josip Guzelj v Skorji Loki in namestnikom Gašper Car man v Škofii Loki. — V skupini industrijalcev članom GaJpar Čar man v Skofji Loki in na-mestnikom Oton G u so I j v Skofji Loki. Porodil se jo minulo sredo zjutraj v tukajšnji topni cerkvi Anton Peter lin, c. kr. profesor na kranjski gimnaziji, z gospo Zofiijo Guzelj -Pučnikov o. Tukajšnji čitalniški pevski zbor jo na predvečer poroke zapel nevesti podoknico. — Prihodnjo sredo se porod v Ljubljani g. Alojzij Novak, učitelj na tukajšnji deški ljudski šoli, z gospico Franjico Sinidovo i Gatteja. Čestitamo t Odlikovanje, /a 40 letno svetlo službovanje Je dobil častno svetinjo Ivan Hebolj, hlapec v uršulinnkeiii zavodu v Skofji Loki. Javaa telovadba. »Sokol, v Kranju je priredil Javno telovadbo s obsežnim vspuredom in reče to lahko, da te nikdar ni nastopil s tolikimi telovadci ko zadnjič. Nastopilo je okrog 70 dečkov in deklin, telovadkinj in telovadcev Sokolov. Ze pogled na celo to tložno sokolsko družino, koje prikorakala na telovadišče, je moral vzradostiti vsakogar. Nekak bratski, pa vendar svečani duh jo zavladal po trgu, saj se je vršilo, rekli bi, najsvetejšo opravilo v službi domovine. Junaški sinovi in vrle hčerko slovensko doprinašajo javnosti dokaz, kako so se oborožili s močjo, okretnostjo in plemenitostjo telesno in duševno za nadaljni boj življenja. Vsa telovadba naredi na gledalca vtisek, da je med temi vrstami telovadcev trud doma, in ni mesta za lenobe in zaspance, da velja tukaj le trdo, vztrajno in premišljeno delo, ki je edino vir napredka in gotove zmage. Telovadba se je začela s prostimi vajami in telovadbo na orodju dečkov. Ze med temi si opazil niarsikak resen, odločen obraz in bistro oko, in čez nekaj let bo eden ali drugi čast delal kot Sokol tekmovalec društvu, v katerem je pridobil takorekoč materino vzgojo. Strumen je bil nastop deklic in posebno lepa telovadba telovadkinj na bradlji. Članstvo je naravnost v jako častnem številu nastopilo na orodju, slikovitih skupinah, pri prostih ljubljanskih in pruskih vajah. Marljivi vaditeljski zbor je s to javno telovadbo dokazal, da je kos svoji nalogi in bo na tej poti dosegel vedno lepše, te popolnejšo vspehe. Telovadbo je trpela poldrugo uro m mnogobrojno občinstvo, med katerim je bilo mnogo slovenskih vojakov, jo do zadnjega vztrajalo na telovadišču in glanno dajalo pohvalo posameznim točkam vsporeda in lepim izvedbam. Gotovo bo ta javna telovadba privabila v Ulovadnico marsikaterega, ki še dosedaj ni bil Sokol, v bratski krog telovadcev; pa tako lep napredek domačega društva bo morda zvabil nazaj na pravo pot enega ali druzega, katerega smo pogrešili v nedeljo. — Po telovadbi se je vršil koncert na Mavrjevem vrtu, ki je bil do zadnjega kotička zaseden z odličnim občinstvom. Svirala je topot ljubljanska meščanska godba in priznati moramo, zelo marljivo. Med odmorom je pozdravil brat starosta dr. Kušar v vznesenih besedah vse navzoče, zlasti zunanje goste iz Škofje Loke, Ljubljane, Tržiča, Jesenic in Štajerskega. Vrli čitalniški pevski zbor pod vodstvom bruta Vilka Rusa pa je razveseljeval poslušalce s prepevanjem narodnih pesmi. Prijatelji plesaželjne mladino so zložili na to še malo svotico, da se je razvil po koncertu v čitalniški dvorani prav živahen ples, ki jo trajal čez polnoč. Ustanovilo se je v Kranju društvo trgovskih nastavljencev. Deželna vlada je pravila tega društva že potrdila. Veliko ljudsko veselico priredi gasilno društvo v Stražišču pri Kranju v nedeljo dne 8. septembra L 1. na vrtu gosp. Smida na «Gašteju» s sledečim vsporedom: 1. Koncert slav. društvene godbe iz Krope. 2. Srečolov. 3. Šaljiva pošla in koriandoli-korso. 4. Prosta zabava in ples. V mraku zažiganjo umetalnega ognja. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina za osebo 30 vin., za družino 1 K, gasilci v kroju vstopnine prosti. Za točno in izborno postrežbo, kakor tudi za zabavo bo v polni meri skrbljenu. Ker je čisti dohodek namenjen v pokritje atroškov za gasilno orodje, se preplačila hvaležno sprejemajo. Veselica se v slučaju neugodnega vremena vrsi prihodnjo nedeljo. Z ozirom na človekoljubni namen društva vabi uljudno k obilni udeležbi odbor. Vodstvo drnibe tv. Cirila in Metoda v Ljubljani z ozirom na neistinite vesti, ki so se zadnje čase širile glede razmerja «Družbe» do založnika vžigalic tvrdke I. Perdan in glede njenega poslovanja objavlja sledečo ž njim sklenjeno p o-godbo z opombo, da «Družba* nima nobene zveze in tudi mora v smislu pogodbe odkloniti vsako •vezo t kako tvrdio, kl bi prodajali vžigalice v i njen prid. Kar se pa tiče kakovosti vžigalic, prepušča vodstvo sodno kupujočemu občinstvu. Pogodba Je sledeča: «| 1. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prepeača s osinim rta sklep, storjen v 184. vouetveni seji dne 12. julija 1907, tvrdki I. Perdan v Ljubljani razne tavanje vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda sa čas od I. (prveg.i) julija 1907 (sedem) do 1. (prvega) julija 1917 (sedemnajst), tedaj za dobo desetih let 0 2. Tvrdka I. Perdan prevzema razpečevanje vžigalic družbe sv. Cirila in Mrtoda v Ljubljani za dobu desetih let, to je od 1. (prvega) julija 1907 do 1. julija 1917 (sedemnajst) pod sledečimi pogoji: a) se zavezuje plačevati družbi sv. C rila in Metoda v Ljubljani, po-centi s 1. (prvim) julijem tega leta od vsakega razpečanega vagona vžigalic znesek po 240 K (dve-stoinštirideset); h) garantira družbi sv. Cirila in Metoda iz razpečavanja teh vžigalic najmanj G000 kron (šesttisoč) dohodkov na leto. Za slučaj, da bi ne razpečala toliko vagonov vžigalic na leto, da bi to razpečevanje doneslo družbi 0000 knr (šesttisoč) na loto, uvezuje se kljub temu e\ tualni primanjkljaj do 0000 kron (šesttisoč) družbi sama plačati tako, da je družbi garantiran iz razpečavanja vžigalic znesek G000 kron (šesttisoč) na leto. «*-$ 3. Ta pogodba je zn družbo sv. Cirila in Metoda za dobo desetih let neodpovodljiva, dočim Je tvrdka I. Perdan opravičena od te pogodbo tudi pred pretekom to dobi' po poprejšnji enoletni pismeni odpovedi odstopili. £ 4. Družba sv. Cirila in Metoda pa je upravičena to pogodbo pred pretekom pogojene dobe razrušiti, to pa le tedaj, če bi tvrdka I. Perdan nepravilno postopala in bi se vršile kake nerednosli, vsled katerih bi bila družba oškodovana, g 5. Vžigalico morajo biti tudi v bodoče glede kvalitete take vrste, kakor so bilo doslej ter morajo noiiti na zunaj tisto etiketo, kakor dosloj. — g G. S to pogodbo se razveljavljajo vse prejšnije pogodbe, katere je družba sklenila glede razpečavanja vžigalic vžigalic s tvrdko I. Perdan. — Le glede vžigalic, katero je razpečala tvrdka do 1. (prvega) julija tega leta. velja še prejšnja pogodba in je glede teh razpccnnih vžigalic tvrdka I. Perdan zavezana brez zamude družbi podati račun, g 7. Dokler traja piedle/.nča pogodba, ne smo družba sv. Cirila in Metoda nobenemu drugemu poveriti prodaje in zalogo tacih in cnacth vžigalic, ki se prodajajo na korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, g 8. Tvrdka l. Perdan je zavezana družbi sv. Cirila in Metoda o prodanih vžigalicah dati vsako četrtletje natančen obračun in pri tej priliki družbi izročiti dotične doneske, od katerih pa mora vsak četrtleten donesek znašati najmanj 1600 kron (petnajst sto), g 1). Ta pogodba se je napravila v dveh enako se glasučdi izvodih, od katerih dobi vsak pogodnik po en izvod. — V Ljubljani, dne 20. julija 1007. Luka Svetce 1. r., prvomestnika namestnik; A. Uudovernik I. r., blagajnik; Josip Perdan I. r. •Kronanje Marije* so imeli v nedeljo na Brezjah. To je nova iznajdba klerikalcev, ki si niti v sanjah ne belijo glave z vprašanjem, kako silno morajo take priredbe prejalislej škodovati pravi veri. Ali za vero se klerikalni gospodi sploh ne gre; njih namen je pri takih rečeh vse drugačen in tega dosežejo v polni meri. Take reči privlečejo ogromne množice ljudstva, množice prinašajo seboj obilne «ofre», na tisoče kron se zbere na oltarju «v čast božjo» in klerikalni bojevni fondi se množe, da je kaj. Tudi pri nedeljskem romanju je bila žetev obilna in pobožni frančiškani, ki žive «od revščine«, so se smejali v pest. Pomisliti je treba, da prihajajo vsi bogati darovi večinoma od najsiroriiašnejših ljudi, ki pogostoma ne vedo, kako bi si potolažili lakoto. To je ena žalostna strun takih »božjih poti*. Druga je pa ta, da se pri ihajanju ogromnih množic kaj lahko zgode nesreče. In ns ac pripoveduje po Gorenjskem o ženskah in otrocih, ki so bili v nedeljo kar pohojeni. Nismo bili na tej božji poti in ne trdimo ničesar, t Slovenec* sicer pripoveduje, da se ni zgodilo nič hudega, ali »Slovencu* ni v takih rečeh nič verjeti; če bi se izvedelo za take nesreče, bi se lahko pokvaril kšeft gospodom frančiškanom in zato jih je treba utajiti, ludi Čo so resnične. Ali v deželi imamo vendar oblasti in tem bodi povedano, da jim ne smo biti vseeno, ali so vznemirljive vesti, ki se razširjajo, resnične ali ne. Pri nas se n. pr. vlada še danes no zaveda, da je ona zaradi prebivalstva na svetu, ne pa prebivalstvo zaradi nje. Vlada ima na razpolago »Laiba-herico*, ki menda ne ekzistira le za razglase dražb. Pričakujemo torej, da se v uradnem lialu pojasni zadeva, kajti prebivalstvo ima pravico, izvedeti kaj da je na stvari. R. P. Citalniška veselici f Cerkljah, ki se vrši jutri, 8. t. m., bo, kakor jo soditi po pripravah, največja in nnjzanimivijta, kar se jih je vršilo doslej v Cirkljah. Poleg »Divjega lovca*, Mečolova, šaljive pošte in plesa je na programu i tekmovanje lepotic. K veselici prilutć tudi ljubljanski »Slavci*, ki s svojim priznanim petjem šo posebno povzdignejo našo veselico. Vsestranska zabava torej zagotovljena. Lojtrski vozovi čakajo pri »Slonu* oh l8/*. uri popoldne (in ne ob 2. uri kakor stoji pomoloma v «91. N.»). Povratek v Kranj po dogovoru izletnikov. Kako nam odvračajo tujce od naših letovišči Iz Bohinja se piše: Ne le domači listi, pišoči na dolgo in široko o nastopivfti vročinski bolezni v Postojni in Ljubljani, ampak posebno artaiti isti to največ vzrok, da se ogibajo tujci naših po prirodni krasoti se tako odlikujočdt krajev t Neki gospod r Dunaja, bivajoč sedaj s svojo obitelju pri Ivanu na Bohinjskem jezeru, Jo pravil, kako so ga doma na Dunaju čudno gledali, ko jim je pravil, da misli iti na Gorenjsko na počitnice, »kaso morete biti tako latikoraeftljeni, da greste v tako nevarnosti Ali ne čitato v nemških listih, da razsaja po vsem Kranjskem legar ali vročinska bolezen in le malo krajev j«' se neokuženih?* To je brezvestno hujskanje nasproti natisu v vsakem oziru popolnoma zdravim letoviščem na vsej gorenjski strani t Škofjeloški »Sokol* priredi — kakor nam poročajo odondod — v nedeljo, dne 8. t. m. ob 4. uri popoldne v prostorih brata Otona Guzelja v Škofji Loki vrtno veselico z jako izbranim sporedom : Igra, petje, srečolov, šaljiva pošta, mrgolinčki in ples. Sodelovala bo društvena godba z Goričan. Vstopnina za osebo b'0 vin, br. «Sokoli* v kroju plačajo polovico, vendar se radodarno«.!i cenj. gostov ne stavijo nikakršne meje. Veselica so bo vršila ob viakršnem vremenu. Kor je to sploh prva veselica, ki jo prireja naš mladi 'Sokol*, si bo ta gotovo tudi vsestransko potrudil, da v nedeljo ne bo nihče ničesar pogrešal. Soj zabave ne bo manjkalo, zato bodo že preskrbelo naše, za vsako narodno prireditev vedno tolikanj vneto delujoče narodne dame in pa vrlo dijašlvo, ki se ho kmalu jelo pripravljati za odhod iz milega zavičaja svojega v druge kraje nabirat si znklnde duha — za telesno pokrepčanje ima gostilničarka Mažovka že natanko določeno, kaj bo najukusnejšegn pripravila za na rnizo, brat Oton Guzelj pa itak že slove, da ima svojo kleti vedno dobro založene z vsakovrstno pristno vinsko kapljico! Torej je »Sokol* zavsem izborno priskrbel za svoje cenjeno goste, ki ga počaste s svojim posetom v nedeljo, naj hi torej tudi ti se odzvali vabilu v obilnem številu in prihiteli v našo narodno probujeno Loko, kajti »Sokol*, ki se je pred kratkim ustanovil, potrebuje — pomoči. Zdajci popravlja zgradbo, v kateri bo uredil svojo telovadnico, in nabavlja telovadno orodje in za vse to je treba, kakor umevno, šteti obilo — denarja ! Vabljeni so vsi, kajpada tudi oni, ki slučajno pomotoma ne prejmejo posebnega vabila. — Na svidi nje v Loki prihodnjo nedeljo, komur je za za-havo, in krepak: Na zdarl Novo nazivanje v davčnih uradih. Vuled ministrske odločbe z dne 1. avgustu t. 1, no bo noben davčni urad več avanziral za glavni davčni urad in vsled tega tudi višji davčni uradniki ne bodo vezani samo na take urade, ki nosijo naslov glavnih uradov. Vsi davčni uradi se bodo nazivali počen ti s 34. septembrom t. 1.: davčni in sodnijsko depozilni urad. S tem dnem te izpremene tudi naslovi davčnih uradnikov, in sicer se bodo imenovali: vi^ji davkar višji davčni oskrbnik, višji dnvčni kontrolor in davkar davčni oskrbnik, davčnega urada ollcijal, oziroma kontrolor davčni oflcijal, davčnega urada udjunkt davčni asistent in davčnega urada praktikant davčni praktikant. Razen lega nazivali se bodo višji uradniki v službeni lastnosti: uradni predstojnik, oziroma kontrolor. K poučno-zabavni prireditvi vabi gasilno društvo v Gorenji vasi. Vrši se v nedeljo, dne 8. septembra 1907 v prostorih društvenega načelnika g. Ivana Fer lani DO sledečem vsporcdn: 1. O kmečkih uporih na Slovenskem. Predava član »Prosvete*, stud. iur. g. Iv. Stanonik. 2 »Nemški ne znajo*, iiurka v enem dejanju. 8, Šaljiva dražbu, šaljiva pošla in prosta zabava. Zičcttk ob 4. uri popoldne. Vstopnina: sedež 1 K, stojišče 50 vin. K prav obilni udcleŽt)] vabi uljudno odbor. Prijateljem slovenskega dijastvi. «Rado- gojev* odbor je letos dobil 60 prošenj za podporo, ustanov po 200 K pa ima podelili le 10. Primoran bo torej ;!■! prošenj odkloniti. Odkloniti bo moral med temi večino zelo vrednih in potrebnih prosilcev, ki ne morejo na visoke šole, ako se jim ne seže pod ramo. V tej sili si dovoljuje »Rado-gojev* odbor apelirali na slovenske rodoljubje, da mu priskoči na pomoč, da mu ne bo treba vršiti prebridkega posla odklanjanja revnih prosilcev. Slovenski Ljubljančanje, ne zapustite nas v toj sili I In Vi, spoštovani rodoljubi po širni slovenski domovini, ne odrecite nam tople prošnje, saj podpira »Uadogoj* dijake iz vseh slovenskih pokraj, i. Naj bi ta prošnja odmevala tudi v srcih rodoljubnega ženstva slovenskega, da bi zbiralo od hiše do hiše za uboge slovenske dijake, ki žive v bedi ali pa ne morejo slediti želji svojega uma, da bi sli študirat na visoko šolo. Podpore je pošiljati na naslov »Dijaško podporno društvo Iiadogoj v Ljubljani*. Kamniška železnioi je menda nekaka pastorka, ker ni deležna tiste skrbnosti kakor druge proge, dasi je precej draga. Zdaj se lesni trgovci bridko pritožujejo zaradi pomanjkanja vagonov, češ, da imajo veliko izgubo, ker promet ne funkcionira redno. Ali se temu ne da odpomoči? Telovadno društvo »Sokol* v Tržiča priredi v nedeljo, dne 15. septembra 1907 veliko vrtno veselico na gostilniškem vrtu g, Jos. Primožiča V Pristavi. Spored: Javna telovadba, godba, petje, šaljiva pošta, koriandoli i. t. d. Ples. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. Vstopnim 40 vin. ta osebo, K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Snežilo je v sredo popoldne na Gorenjskem, Pobelil jo sneg celo nižje vrhove* * i ■ . i ( f hotel«. Razširjajo se že dlje časa 1 govorice, daje bil v hotelu »Stara posta* v Kranju 9. avgusta g. ministrski predsednik baron Btck, da je našel grozno nesnago r hotelu. V hotelu »Stara posta* ni bil se nikdar g. ministrski predsednik, torej ni mogtl najt* nobene nesnage. 0 smrkavosti konj, ki se razširja v našem okraju, nam je obljubljena razprava iz strokov-naškega peresa, katero priobčimo prihodnjič. »Dijaški do« V Ljubljani*. Sedaj, ko se bliža začetek novega šolskega leta, se nam vidi umestno, da opozorimo slavno občinstvo na gori imenovano podjetje. Živa potreba po dobrih stanovanjih in po strogem nadzorstvu za naše dijake je vodila ustanovitelje, da se jo oživotvorila ta ideja. V zavod se sprejemajo dijaki različnih kategorij, na razpolaganje so lepe, prostorne in zračne sobe. Vso dejanje in nehanje v zavodu je uravnano po pedagoških principih. Določen jo natančno hišni in dnevni red, sonadzorstvo in pomaganje pri učenju je poverjeno samo osebam, ki so so sprejele po vsestranskem višjem priporočilu. Za hrano, stanovanje in pomaganje pri učenju je določen mesečni prispevek K 00, posebne ure za izvenšolske predmete se plačujejo po dogovoru. Zi letošnje šolsko leto je število gojencev omejeno in je na razpolaganje samo še nekoliko prostorov. Vsi potrebni podatki glede sprejema, nadzorstva, hrane in dnevnega reda ae dajejo ustno ali pismeno vsak dan od H.—12. uri pri vodstvn na Poljanski cesti št. 22., K. n a d s t r. Na kamniških planinah bo 8., 9., 10., 11. in 12. septembra (od Urintovcn do Ojstrice in v predgorju) lov na divje kozle. Občinstvo se opozarja, da naj v tem času opusti hojo po kamniških planinah, da se ne zgodi kaka nesreča in se ne moti lov. 0 '% i Svetovni kongres »Svobodne Mi ali* zboruje letos od 8. do lil. kimavca v Pragi. Zbrani bodo tam glasoviti znanstveniki, učenjaki, politiki i. t. d. iz vseh koncev sveta. Prvikrat bodo zastopani tam tudi Slovenci, najštevilnejc od vseh Jugoslovanov. Ig Celovoa so nam pišo, da je policija odstranila slovenske trobnjnice, ki so vihrale na hišah družbe sv. Mohorja. Zvečer jo pa zletela frank-liu tatica z droga, ki je bil postavljen poleg tiskarne. Na ta drog so mestni uslužbenci nalašč obesili frankfurtarico. Nekdo je vpričo množice splezal gor in potegnil izzivajočo cunjo dol. Novi velikanski cesarski brzoparnlk «Kron priucusln Cecilija- je zgradilo parobrodno društvo Severonemškega Lloyda v Bremenu. To je najhitrejši in najmodernejši cesarski brzoparnik, ki ima 210 m dolžine in 22 m širine. Odhod iz Ljubljane na cesarske hrzoparmke je vsaki teden, in sicer v četrtek popoldne in vozi takoj iz Bremena v New Yoik v severno Ameriko. Glavni zastopnik Severonemškega Llovda je Edvard Tavčar v Ljub Ijani, kolodvorske uhee št. <36. Žrtvo manevrov. Manevri zahtevajo vsako leto obilo žrtev. Iz. Dunajskega Novega Mesta so poroča o žrtvah 14. in 21. domobranskega polka. Na žrtvah je kriva tudi strogost, ki no pozna no benega ozira ter sili bolne vojake marširali naprej, dokler ne padejo in izdihnejo. Rezervist Krobušek •e je prijavil za bolnega, uli zdravnik je rekel, da Je zdrav. Revež je poleni padel in v bolnišnici umrl. sto!ako neki drugi rezervist. Pri 21. polku je padlo 89 mož. Pri 25. polku se je zglasit bolnega rezervist MihaliČek. Zdravnik ga je zavrnil. Mihaličuk je padel, zadet od solnčarice. Zapustil jo «3 nepreskrbljene okroke. Padli so še ."5 rezervisti ter umrli. Polk je bil 1. t. m. na polu od 3. ure zjutraj do 3. popoldne. Onemoglo je 150 mož. — Iz Celovca poročajo, da so vojaki streljali na Radiju z ostrimi patroni. Ustreljen je neki častnik 2. bosen:kiga polku. Kljub strogi preikavi se ni našlo onih, ki so streljali z ostrimi patroni. — Do 2. t. m. je na manevrih umrlo 7 vojakov. Vse je zadela kap na srce. Zastrupljena rodbina. V Vamošu na Ogrskem je dne 17. t. m. žena nekega kmetovalca zastrupila gosi misi dinje, ker so ji delale škodo na vrtu. Lastnica gosi je videla, kako ena gos pojema, in ker je mislila, da se bo gos najbrž nad kukim Večjim kamenom zadušila, jo je naglo zaklala in potem pripravila za kosilo. Vsled zavžilja te gosi je zbolela cela rodbino, obstoječa iz osmih oseb in dveh služkinj, in najmlajši otrok jo žo umrl; poginila slo tudi dva psa, ki sta dobila ostanke in kosti. Stanje obolelih je smrtonevarno. Čudež, ki je vsekako večji, ko oni na Brezjah, se je dogodil po poročilu «Arb. Ztg.» v Gjuru na Ogrskem. Mesarji so namreč sklenili — znižati cene mesu, in sicer pri teletini za 18%, pri govedini pa za 10%- Tudi Kranjci bi bili veseli, uko bi se tgodil tak čudež pri nas. Najsevernejša tnristovska koča. Pred nekaj leti so zgradili v švedski Laplandiji iz rudniških, obrtnih in prometnih vzrokov Ofatsko železnico, ki je najsevernejša železnična proga v Evropi. Ko so odprli prometu to najsevernejšo, preko 08 širinske stopinje segajoče, prirodnih zakladov bogato pokrajino, so začeli na eni strani v večjem obsegu izrab« Ijati zaklade raznih rud, na drugi strani pa so jeli v množicah zahajati turisti v to zanimivo deželo. Ker se je Število turistov vedno bolj množilo, je bilo treba zanje poskrbeti. Zato je postavilo Šved* sku turistovsko društvo pri Abiako ob južni obali jezera Tornetraik, kjer prekorači Lofotska železnica 68. šiiinsko stopinjo in doseže skoro svojo najsevernejšo točko, turistovsko kočo, ki utegne biti najsevernejša na sveto. Koča ne obsega nič manj nego i'»0 sob s 1GY» posteljami, nadalje sobe za kopanje, dvorano za zabavo, prostorno restavracijo, ki je telefonsko zvezana z železnico v Abisko i. t.d. Drag poljub. Albert Hensen je poljubil na cesti v Passaicu učiteljico Margcrito Gallagtier. Za to je dobil kazen 25 dolarjev, zaušnico, katero mu je prismolila učiteljica sama, ljudstvo, katero je pa pomagalo učiteljici, mu je razbilo nos, ranilo očesi in raztrgalo obleko. Vrhu vsega je moral še eno noč sanjati v zaporu o sladkih poljubih. Res dragi so poljubi v Ameriki! Trda lobanja. V Jeni je padla strešna opeka na glavo nekemu študentu, ki je bil znan po svoji trdi lobanji, kakor tudi po svoji posebni mirnosti. Opeka se je zdrobila na studentovi glavi. Ta dogodek je vendar nekoliko vznemiril študenta, kajti vzkliknil je proti omenjeni hiši: »No, sedaj naj pa opeko Se plačam?* ZAHVALA. Podpimni si tem potom izivkati v Imena •Javn« ljudike knjižnice, v Radovljici vsem onim, ki *. pripomogli, da se je predstava ■Rosovojaci* tako izborno ob Beala — v vsakem oziiu — najsrčnejšo zahvalo. Imenoma dovoljuje se podpisani najtoplfje z:ih\a'iti BledeiBU gospodom, oziroma tftSPodfrntS*: BoSpćdoma aV, 1. I lomnim in r«s svetniku I. Mernika za velikodušni preplavili, vsem gospodom igralcem, poučimo gospodu stud. ta. I. Dobravu - za njih v resnici požrtvovalen trud; gogpiram M. Pretnerjevi, I. II**-manovi in Vosnikovim za dovršeno igranje in vapeino raz-prodajanje Aopkov ter razglednic; gosp' dieni Klementini Uro vutinovi za njeno prekrasno pelje. — ('.isti dohodek 1(j8 kron naj vam ho v spodbudo, da ta vaša predstava ni bila zadnja v prid »javni ljudski knjižnici* v Radovljici, temveč prva, ki ji hodu iltdtM se druge. Trud s\oj rte p'ložili na ži t ven i k narodna provele, in narod, ki ima tako požrtvovalno mladino, ni še posvećen smrl», temveč boljš« bodočnosti, „S prosveto k svobodi lM V RADOVLJICI, koncem avguBta 1U07. Iv. Šego, tč. knjižničar. Dva dečka Iz poštene hiše sprejme takoj za vrtnarska učenca IVAN V7IDER 166 vrtnar v Ljubljani. KokriSko predmestje se dado v najem 3 meblirane sobe s hrano in tudi brez nje. Pripravno za dijake ali kake gospode. Vee se ajzve i sto tam. im Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 130—8 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča uvoje najbolj prignano šiv. stroje in kolesa Ceniki nn zabtevanje zuRtonj. Jtiša s poljem oziroma stanovanje se Uko) odda t najea v Čirčali hišna štev. 18 f. J. pri Ulčarjn. Već sc izve pri posestnici Katri Ko Iran v Ćireah. iM 8-1 JOS. 1FEIBL J. Sproitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomtkove ulloe ašt. Slivmo-oietio li toutniicllsko kiiočaviićaritvo. Žično omreije na stroj, ograjo na mirodvom, obmejno omroajo, veina vrata, balkoni, vorando, stolpne krile, Štedilnike 1.1, d. Specijaliteta: 152-8 valjičui zastori (Rollbalken). jK. Kant V Hrani« priporoča slavnemu občinstvu v nakup otroške vozičke od 5 gld. - do 20 gld. M 12-7 košarice in kovčeke kakor tudi razno galanterijsko in špecerijsko blago po najnižjih cenah, na debelo in drobno. Fateol redilna krma za prašiče, 1 zavoj 10 kr. Andropogon steklenica gld. 150, najbolje sredstvo za rast in proti Izpadanju las. Milo3 sovo. Karte za igro. Palice, Srajce In nogavice, tepke za dečke In odrasle, Pipe za sode najboljše kvalitete (Elbenplppen), Najboljše strune za gosli, citre in kitaro. Pelinkovac« liter 1 goldinar 20 krajcarjev. Preblavioa (Preblau-Sauberbrunn) l zaboj gld. C-50. .s a%%SMSWM Kupujem staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni. a M*«y*¥ii **** ^^^^^»%(wvv^*%% *a>eaaaa#*iM M i 83 F r. Čuden • irar LJubljana, Prešernove ulice nasproti frančiškanskega samostana priporoča svojo bogato tovarniško zalogo najboljilh in najfinejših nr, zlatnine, srebrnine, kina-srebra in dragoc. kamnov. Razpečavam le prve vrste blago. Zadovoljujem se z malim dobičkom. Na sahtevanje pošiljam cenike (s koledarjem) brezplačno in poštnine prosto. Inpnjea staro zlato in srebro po na)viš|i dnevni cent, S3 LoUrtjska srećka dna 31. avfnsta 1.1. Trst 76 54 27 82 70 VSK SOLSKK POTREBŠČINE ZA UUDSKK IN SRKDNJK ŠOLE; PISALNO IN RISALNOOHODJK, VSE NAJBOLJŠE KAKOVOSTI UKUSNO IN TRPEŽNO IZDELANO TER PO NAJNIŽJIH CENAH prodaja Janko 3(ocmut Kranj glavni trg poleg farne cerkve Kranj TW(i()VINA / galanterijskim In norimberšklm blagom. Velika zaloga vsako* nt nega papirja In vseh pisarniških potrebščin; dalje različnih Šolskih torbic, ročnih kovčekov, denarnio , različna tollttna mila In parfumov, pletenlo In košar, različnih krtačlč za zobe, za snaženjo zob Sc/dlln, Odol In Kalodont. Otroški vozički v veliki izberi I DALJE PRIPOROČAM OENJ. DAMAH ZA ROČNA DELA RAZLIČNE F&EDTI8KABIJE NA PLATNO I. T. D. TER JUTO (ALI C0N0RE8 8TOFF) IN VSE ZRAVEN HP ADA JOČE PREDMETE: KAKOR SVILA IN SVILNATO PREJO L T. D. 147 6-3 RAZGLEDNICE V VELIKI IZBERIl postrežba točna! ym MT (esc nlzKc! Tukaj se tiskajo tudi monogrami. V hiši št, 55 SSSS KiSiŽ "Wechiel" se s I. oktobrom odda lepo stanovanje lis a -a (3 sobe in kuhinja). Već se izve pri posestnici Mariji Urbane. Ludovik Borovnik puikar v Borovljah (Ferlach na Korolkem) se priporoča v Izdelovanja, vsakovrstnih pulk za lovci) in strelci po najnovtjAili Hialetnih pr>«l | ■<>)■< >1 n i m kmstvom, Tmli prodeluja >i.u<- H;uuokie.snice, Vspl* {trna vsakovrstne popravila, tor j>h loeno in C3 Pod to znamko je spoznati prodajalne, ▼ katorih se prodajajo samo Slngerjevi šivalni stroji CA CD jSingerKo., ako. druž. za šivalno stroje g i m m 82 Kranj, glavni trg 192. • Zaloga olja, šivank in posameznih delov. ^ Nad 5000 fllljalk po vsem svetu. ^ C* IS KOTLE za žganiekuho prodaja po najnižjih cenah tvrdka i"." :j 2 f MERKUR* Peter Majdič, Hrani. 71 Modna trgovina Pavel Magdić, Ljubljana, Prešernove nI. 7 Svilnato blago, barlunl, p h h in tančice bltfo, pajćolani, iipkaiti ovratatal, tipk*, vioiai, evllnate vetealae. Jabota, Flchua, damski ovratniki In kravat«. Svilnati ln bariunaetl trakovi ruiaftifrjk m«lm, rtu? *rit*c! n hcn i i iJitfkt Krapi In flori aa zvlovaoje. Hita In trebne resice, Čipke in Inora. I« atvll«*« «MpU Iti volne. Nof avlca sa damo, dekleta In otroke. Jopice, Mačke, otročje perilo In 136 G odejo ta voilčke. Oprava la novorojenčke, posteljne podloge i i kavčuka. ttJM ll livms, Kitaj; H KRM. Gumbi in različne Igle. Ratlllne podloge ln potreoadlne ta krojaće ln livilje. JJrJskc čipfa vtjtne čipke in vlciki. Pajoolanl aa nevcate, mirtovl vanal. Damako perilo, epodnja krila, pr«d-pašniki in kopalne obleke. Modrci In potrebKIne za modrce. yhce-roJ(avi:e in rokavice ta uni/or-m/ronce, pletene, letne in jimsfre ro-kaeice, Xty.iio petin Alan, nni>ii k (na nto Krtače ta obleko, tlavo In sobe. Srajce aa foapode in dečke, •podaje hlade, ovratniki, aapeatmee, napraniki ln topne rute Prava Jaorova normalno parilo, trloot-arajoe, joploe In hla6e. Mrdaste In potne Jopice, srajce, Čepice In Iport-pasoil. /fogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje. Kravata, gumbi aa manart.. Za lovca: telovniki, nogavica, rokavice, dokolenlce. OgrevaUi ja ko/ena, meče, prsi, Ijrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki. ovratbikJ, robci. Narodni trakovi ln zailave, narodne Cepiče, torbice ln drugI domaČi narodni Izdelki 1.1, d., 1.1, d. ilACnAiil Btrlte novice, ker io UOSpUa: za Vaz vatne ln ko rlztnet Razpošiljam po postnem povzetja za 12 K 60 vin. krasno, dobro in moderno opravo katera u Moj i ji ■ledjih predmetov: Fina bela a U barvasta arajoa It?. Dobre spodnja hlač«. Lapa apalna srajoa. 1 ovratnik po ielji. Krasna kravata. 1 par trp o inih no ga vio. Močna brisalka. Izvrstno naramnice. S dobra lavna ruto vie v ikatlji lepo araniirano. Razpošiljam t obratno pc'to. Ako hi kaj ne ugajalo, vrnem denar nazaj. G. Tdnnies iti it tovarna r« »troj'\ )y\w.n in kovinolivnrna v Izubijani priporoča kot posrbnoat žage Ln vst stroja /a obdelovanje lesa, r*ran ci s*lur bi ii o osobito is tagiiM naprave SvesarM rjepotredne z vratilom, S ona I no - tfoneratorski plirukl motori, najo noj.^a gonilna sila 1 da il v. /.a lonjsko silo in uro. 188 16 Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, k a kot tudi kipe p vaze ln drage glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v Ljubljani. Šolske potrebščine kakor iolske torbice, nosila sa knjige, knjige ta ljudske iole, ivezki za višje ln nižje razrede, črnilo in barve, vsakovrstno pisalno ln risalno orodje ter druge šolske predmete v obill izberi na debelo ln drobno dobite pri Antonu Adamiču v Kranju aaspr, ntarja jt, Satlatrla nasl. Dalje priporoča aaspr. urarja K. jjttjtfjl nasl. svojo bogato zalosono trgovino galanterijskega, norimberškega, modnoga in drobnega blaga, pletenin in tkanin, igrač, in papirja. Kramarsko in krošnjarsko blago v veliki izberi. Zaloga Igralnih kart. Največja tovarniška zaloga vsakovrstnih otroških vozičkov od O K uaproj, ročnih in tržnih taik, potovalnih kovčogov In korb, nahrbtnikov in palio za hribolazce, Prepričajte sa o niskih oenah in solidni postrežbi. 58 62-23 Mavrici) 5moUj urar priporoma »vnjn veliko znlogo pravih ivicarskih žepnih tir f vsaka vr-1.-, oa|) * budilke, ura nn nihala, pratana ln varicloe, po najnižjih cenah. Popravila se Izdelujejo v lastni delavnici, tur sem zmoten |>o muji blizu 20letni skušnji v«iikn tudi najtežja popravila izvršiti natančno ln po nizkih cnmh. Popravljajo »o budilke po HO vin. do 1*|0 K. Žepno ure od K 1*80 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam potebno premijsko uro „INTACT". Kolesarske potrebščine Nit. Ako idile imeli uro rca dobro popravljeno Jo De dajajte takim, ki urarije niti iiufani oleo, 17—!ll O O Najcenejša in najhitrejša vožuja v* AneriHo je s parnikl ,Severnonemškoga Xdoyda' u §remetia v ]tew~york s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprina Wilhelm, Kaiser Wilhelm der Crrosae. — Prekomorska vožnja traja 0 do 0 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenoga parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških Železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah it. 85 nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tislorjn*. Udhod iz Izubijan« ju vsak torek, četrtek in soboto. Vaa potovanja ae tikajoča po* Jaanila tor no in brezplačno. Postrežba poiUtma, ruelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne državo kakor: Colorabo, Moziko, Culifurnljn, Arizona, Utuh, \Yvuming, Navada, Orogon in VVaahiiigton nudi nato drufttvo poncbno ugodno in izvan* rodno runo čez Oni det« ton Odhod na tej progi it Hrtinena enkrat uu-a«cno. Tu so dobivajo pi tudi listki preko 11 alt i mor« In na vse ostal« dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Himno« Airea, Coloinbo, Singapore, t Avstralijo itd. itd. 228—43 rtv [jf\t\wr*ni( % fi j - jiii- ii l i u aaavaaaajaejeaja^iaaa/ i^raT*v*^»iyf ^a%a|%aiiw_^>y»i>^a_^/>u^ijaR. LJubljana, Prešernove ulice 9. .. ■ ■ ■ . ' - ■■ ... i.......... ■ i.ii ■ _ . i ■ Slavnemu občinstvu uljudno naznanjava, da je zaloga za jesensko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kokor v konfekciji za dame popolna in se priporočava za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo s spoštovanjem 167 rt 1 Gričar in Meiač. 76 17). ^odfcrajšck frizer ta dame in gospode Ljubljana, Sv. Petra ceita 30. PiUjalka na-U7 U 4 sproti hotela ..Union" priporoma u gojitev laa in m umivanj«* gUveavojidrav-ni-ko priporo-<>ni forko io mrilo ud. m sušilni aparat. Suli brei nad-lelne vročina. Ne provzročuje ■krčenja laa. Vpliva dobro na pospeševanje ruti laa. Zaloga inkovrstiii vpierjc strtUatk U zidani m Oddelek ia dame i separatnim vhodom. Kupujejo se zmešani in odslrlženi lasje po na]vlš]ih cenah. •i- Najcenejša in naj vsej a domaća eksportna tvrdka. Eaipoliljanje Švicarskih ar yse kraje svotal Urar in trgovec H. Suttner v Ljubljani i I 1 am priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih Švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, O- mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnlne, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski i. i d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Doka*, da |e mo|e blago zares Uno in ceno, |e to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glavat. BOH. Nikeloasta anker* m ■■ .... remoatoar Hotkopf, trpeino RaVUO JO lZ»el naJBOVejSl VOliU COnll, S^'STiA k«teri se pošlje zastonj in poštnine ista s dvojnalim trAim sre- prOStO. ^AtffiJ&tT™ Moškc ure» 2 trctJini naravnc ™likosti- St. 506. Prava srebrna oilia-der-remontuar, trpeino kolesja in mo^ni pokrovi, grl d 4 k.">, ista i dobrim ankar kulesjrui tfld. 0ifo in naprej. 6 -56 A £jRbljana (Kolizej) \\. £ang Marije Terezije cesta Bogata taloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, etike v vaeh velikostih. i« ur.-" Zalagatelj društva o. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava ia vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki sebi, Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld. ZobOtebaični fttclji Modrool Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske travo aH žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 700 gld. naprej. Divan z okraski. Oprava za jedilne soba, salone, predsoba, oale garniture. Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju. Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. POSOJILNICA V RADOVLJICI registrovana zadruga z omejenim poroštvom s podražnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po pri g*, dr. E. CHofeočniku v Kranja ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z aH brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJt se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje 111-12 tu SPECIJALIST. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. Denarni promet v klu 1006,: I ■ brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovan je. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5lA7. ali z i% amor-tizacijo, na menice pa po 6Ve. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice. Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. U raduje se v centrali In v podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. ure pop. izvzemši nedelje pop. Postno-hranilnični račun centrale št. 45.8G7. Podružnice na Jeseni« culi št. 75.209. Udaja komorclj aQftren}ci»< Odgovorni urodnlk (v odsotnosti) Iv, Pr. Lampret. Lastnin*, in tiwk Iv, Pr. Lampruta v Kranju.