PoStnina plača!"« v gotovini
Uredništvo ln uprava: BtroBBmajerjev trg 1 / Tel. št 7i
Leto XXIV Št. 25,
Kranj, n Junija 1940,
Izhaja vsako soboto Naročnina: celoletno din 10, polletno din 20, četrtletno din 10
Monakovo
Monakovo, živahno središče dobrodušnih Bavarcev, mesto umetnikov in umetniških galerij, kraj veselih predpustnib karnevalov in končno izhodišče in žarišče gjbanja narodnega socializma — čegor zvok in ime je ta teden preletelo zopet vso zemeljsko oblo. stopa ponovno v povojno zgodovino kot kraj važnih odločitev. Tu sta se v torek popoldne seftala Hitler in Mussoiini, da skupno določita pogoje za sklenitev miru s premagano Francijo-Nemški i» italijanski listi so prpisovali temu sestanku zgodovinski pomen, ker se je baje v teh dogovorih pretresala usoda bodoče Evrope,
Ni se minilo polni dve leti, ko je Monakovo zopet stopilo v ospredje evropskega zanimanj«. V zelo svežem in bolečem »pom nu nam je namreč Mouakovo iz 1. 1938. Takrat »eptembra mesca so v tej lepi bavarski prestoli^ v vznožju bavarskih Alp štirje državni i : ; i l .\ *»v njn a — Cfr* hoslovaške in ji krojili usodo. Hitler in Mussolini sta bila v stanu vreči na mizo močnejše adute zato sta se Chamberlain in Daladier morala zadovoljiti gamo kot opazovalca ta k^V i J i... *'? c) ter brez ugovorov vzeti na znanje že vnaprej vidne in storjene sklepe. Morala »ta celo oficietno sankcionirati to, kar morda v srcu nista želel«. Verovala sta pač, da bo « tem ohranjen mir, in v dosego miru niso prevelike nobene žrtve, zlasti če ce-uo plača tretji.
Močno opazilo pa re je pri tej konferenci dejstvo, da nanjo ni bila po/.vaua Sovjetska Rusija, ki je bila zaveznica Ceh slovaške i" od nastopa katere bi morda konferenca izpadla čisto drugače in v drug prilog. To je bjl eden izmed zelo globokih vzrokov, da je tudi Rusija kflsueje preusmeril* svojo politiko — seveda na veliko škodo obeh zaveznikov.
Rekapitulacija teh zgodo vinskih dogodkov in reminiscenc se nam je zdela potrebna zato, da bomo lažje razumeli dogodke, ki so n> odigravali usodne štiri ure v torek popoldne Ni še namreč preteklo dve leti, ko h> je v Monako-vem odločesalo o usodi velesije Francije, ki je takrat hladnokrvno in Ur«! pro'esi« podpisala usodo Čehoslovaške. Njena usoda je danes brez i$W»ttM hujša od tragičnega konca Češke. Ta je danes kot protektorat vključena v okvir nemškega Rajha, prihranjene pa so ji bilo vojne grozote in strahoto. Te je Francija okusila na svoji koži kot še morda nikdar v svoji zgodovini in po trenutnih auspi-cijih njena bodočnost ni prav nič rožnata. 2e sedaj so bile vojne žrtve zelo težko ne samo za armado, nego za vse francosko prebivalstvo, mirovni pogoji bodo pa verjetno še težji in bolj obremenilni ter poniževalni in le Še čudež more danes Franei'jo rešiti iz vseh teh stisk. S tem mirom se namreč zaključuje vojna osiščnih držav proti Franciji po devetih mescih vojne napovedi in po 36 dneh strašnih bojev. Ta .„k   1. i V: i   [. f\* 'y
f*\ • : j '*' v'..i
Monakovo pa no bo prišlo v zgodovino samo kot kraj konference štirih velesil iz 1, 1958, ko se je zdelo, da se bo uresničila Mussolini-jeva zamisel v smislu katere naj bi vsa sporna vprašanja v Evropi reševal direktorij štirih, ki bi izvajal tutorsvo nad malimi narodi in državami in bi nadomeščal že umirajočo Zvezo narodov — s čemer so zlasti hoteli odriniti od soodločanja v Evropi Sovjetsko Rusijo, ki je ravno tedaj po prizadevanju komisarja za zunanje zadeve LHvinova postala Zvezna članica TudJ ne bo priSlo v zgodovinske anale samo kot kraj Hitlerjevega in Mussolinijevega
Odhod angleško »francoska nepripravljenost?
Vmeja intenmivnost britanskega vojnega gospodarstva
Spričo stalnih neuspehov zaveznikov na zahodni fronti, katerim s« je sedaj pridružil še diplomatični poraz — namreč vstop Italije v vojno, v vojaškem pogledu p« popolen *l°W francoska armade, se svet sprašuje odkod nepripravljenost zaveznikov na vse današnja dogodke. AU «nar Angleži in Francozi niso vedeli, da in kako so se njihovi današnji sovražniki pripravljali na boj. Vedeli so že H ^ *e priprave, toda računali so, da so »Ji» ne b« treba bojevati, ali pa šale nazadnje. zato pa tudi niso svojega gospodarstva pravočasno preusmerili za vojna potreb«, O teh napačnih kalkulacijah in njih izvirajočih posledicah, o vsej nepripravljenosti, ter o delu in skrbi Jadanje angleške vliade, da i izrednimi napori in tudi z izrednimi sredstvi nadoknadi zamu-jen* prav z&aimivo razpravlja v Številki z dne 12. junija ..Trgovski Ust." katerega ''|Q-tovitve in razmišljanja podajamo v naslednjem našim bralcem.
Uredništvo.
Silno mnogo je zamudila Anglija v svojih vojnih pripravah, kar se je zlasti pokazalo pb vdoru Nemčije v Belgijo in Nizozemsko. Takrat se je izkazalo, da nimajo zavezniki enakovrednega vojnega materiala, ki bi ga mogli postaviti proti Nemcem. Mogočnim 75 toae'iim nemškim tankom niso mogli zavezeiki odgovoriti t enako močnim orožjem. Izkazal« *e je nadalje, da so angleška lovska in bombna letala boljša od nemških, toda njih število je bi'1'o mnogo premajhno, da bi moglo v resnici zadržati nemško prodiranje. Londonski list „Times" je z vso odkritosrčnostjo vse to poudaril ter zahteval, da se zamujeno čim prej popravi. Krivda za to neverjetno zaostalost v oboroževanju pa zadene prejšnjo francosko in angleško vlado, Id sta zato tudi morali odstopiti. (Op. ured. Podčrtal1! mil)
Churchilova vlada jo imela pogum, da je napravila iz tega stanja potrebne zaključke in zato si je dala izglasovati nova zasilna pooblastila, ki dajejo vladi vso potrebno moč, da poveča vojno proizvodnjo. V dveh urah so bila ta pooblastila sprejeta in uveljavljena.
kar najbolj jasno dokazuje, kako »dno nujno je bilo, da se zamujeno čim preje popravi. Kajtj pomisliti je treba, da dajejo ta pooblastila vladi tako velikansko moč, d« je Anglija postala čez noč diktatorska država. V hudi stiski so bili oziri na star« parlamentarne tradicije brez pomena.
Uvidevni gospodarski politiki Anglije so sicer Že davno spoznali, da ne moro Anglija zadovoljivo povečati svoje vojna proizvodnje, če se ne omeje nekatere pravice, tako delavstva kot podjetnikov. Dokler so bili reutebiii-tetni oziri za podjetnike najvažnejši, se vojna proizvodnja ni mogla prav razviti. A tudi nekatere delavske pravice, ki so jih priborile strokovne orgaaizaeije v dolgoletnih bojih, so ovirale dvig proizvodnje. Tako zlasti stroga omejitev delovno dobe, odklanjanje nastanitve nuvih, ne popolnoma izvežbanih delavcev. Mesce dolgo se je nadalje razpravljalo, če se smejo žene nastaviti v vojni industriji, šeic sedaj, ko je delavska stranka v vladi, je bilo to vprašanje hitro rešeno in računajo, da bodo nastavili v industriji 1 do 2 milijona žen. Pri tem bodo polagoma dobile iato plačo kot delavci, kar bi bilo včasih tudi nedosegljivo. Med zasilnimi uredbami je zlasti važna uredba, ki je odpravila časovno omejitev urnikov. V mtinicijskih tovarnah s« bo odslej delalo po 'U ur aa dan in tudi nedeljski počitek je izgubil svoje veljavo.
Največja ovira za znaten dvig vojne proizvodnje v Angliji pa je pomanjkanje izvežbanih delovnih moči. Neverjetno je, kako vlada Chamberlaiae tega nedostatka ni videla, Samo brezposelnih 50.000 delavcev se je pod Chamber-lamovo vlad > izučilo za nove stroke. Nova vlada pa je poskrbela tudi za to, da se morajo nezadostno zaposleni delavci preseliti v druge kraje. Delavstvo v tem pogledu nima več svobodne izbire, zato pa se jim preselitev dobro plača. Nove vladne uredbe dajejo vladi tudi pravico, da določi višino mezd. 6 tem je preprečeno, da bi podjetja s ponujanjem višjih mezd odvzemala najboljše delavce. Tudi stavke so zdaj onemogočene. Jasno je, da si je
sestanka po porazu Francije — ampak bo postalo pojem kunktatorske politike popuščanja, zavlačevanja pripravljenosti -\ojaske obrambe državo in neprestanega umikanja Anglije in Francije pred vedno bolj grozečimi dogodki, pred obračunom, ki je bil neizogiben.
Če je to popuščanje in umikanje izviralo 'z nepoučenosti in lahkovernosti, se da do neke meje še opravičiti, če pa je izviralo fe notranjih neredov in razkroja državne organizacije in discipline cd najvišjega do najnižjega mosta, iz prevladovanja lastnih materielnih interesov in strahu pred žrtvam) tor doprinosom za domovino, vsled brezbrižja višjih degeneriranih vladajočih kast — ali celo, kot smo že tuji ugotovili, iz kalkulacije, > ,Ji< k .. i v. i ..Z..'" c Ki : — potem je b lo to sramotno in gnusno početje.
Narod sam in vsa ljudstvu, ki so že okusila vojne grozote ter doprinesla tako ogromne Žrtve, so nedolžna in neodgovorna spričo ne-uvldevnosti jn. nemarnosti odločujočih politikov. Tragedija Francije pa kaže vsem državnikom klasičen primer in vzgled, kako se ne s)me vladati, kako je treba vse nevarnosti; naprej predvidevati, se nanje pripraviti že v mirnem času, kajti ko je sovražnik v deželi, j< Žo prepozno. Vodstvo države pa naj b* se
povsod poverilo poštenim in zaupnim možem.
Ne moremo prerokovati, kako se bo sedaj zasukal tok sedanje vojne in bodoče zgodovi-. ne. Neokrnjena je še namreč Anglija s svojim obsežnim in ogromnim imperijem ter z vsem svojim neizmernim bogastvom, ki pravi, da se bo bojevala do končne zmage. Kdo ve, če ne bo tudi Francija vstala ponovno v svojem sijaju, ki jo je obdajal pred to vojno. Morda bo sedanji poraz zanjo dober nauk za bodočnost.
Eno dejstvo pa moramo skoro po desetih mescih najbolj krvave vojne v zgodovini poudariti. Medtem, ko smo Mri priče, gigantskega medsebojnega boja Germanov in Romanov, lahko ugotovimo, da stoje Slovani, ki so v vsaki vojni v Evropi v potokih prelivali kri in tvorili gl»vno jedro armad in vsega odpora, topot še izven vojnega klanja, če izvzamemo seveda tudi precej velike žrtve, katere je moral doprinesti nesrečni poljski narod. Če je slovanska kri do danes očuvana po neki nevidni modri politiki in po vodstvu spretne prp-ke. ali pa je to zgoU slučaj, ne moremo trditi pozitivno, smemo pa bitj hvaležni, da je temu tako in prosimo božjo Previdnost, d« bi bilj Slovani tudi v bodoče obvarovanj vojne vihre iq v»cb njenih grozot.
mogla dovoliti tako velika poseganji v delavske pravice samo vlada, v kateri so zastopniki delavstva, ker ti so tudi Janv*tyof da »e to wadi vojne potrebne zasilne odredbe »e bodo izvajale proti delavstvu iz kakšnih' profjiarskih ozirov. Poleg tega pa jamči vlada delavstvu, da bodo takoj po vojni vse stare delavske pravice v potnem obsegu zopet obnovljen«-
Omejitev delavskih pravic pa je bila za delavce znosnejša tiidi zato, ker so aa drugi strani tudi omejili pravice podjetnikov. Če te pravice količkaj nasprotujejo povečanju proizvedejo, se morajo zapostaviti. Podjetjem se dopušča zmeren zaslužek, posebni dobički, ki bi nastajali zaradi vpjae konjunkture, pa nikakor Vsi b' vojni dobički se tako iuočne obdavčijo, da gre samo za davkarije, Tudi višina dividend se je omejita. (Op. ured- Podobno nadzorstvo nad podjetji v pogledu dobičkarstva in vojne konjunkture hi biLo potrebno tUdI pri nas, čeprav nismo v vojnem Stanju.)
Zakaj «e vsi ti ukrepi niso izdali že prej, najkasneje pa po izbruhu vojne, je prav za prav nerazumljivo in kaže, da se Chamberlain ia njegovi sedelavei sploh niso zavedali resnosti položaja, (Op. ured. Tako postopanje in nemarnost pomen jata izdajstvo naroda in domovine.)
Nobenega dvoma ni, da bi mogla Anglija
s svojo silno razvito industrijo, s svojimi neizmernimi bogastvi ter možnostjo, da dobi zlahka vse potrebne surovine, razviti svojo industrijo do najvišje potence. Mnogo dragocenega časa pa je zamudila in je sedaj v nevarnosti, da bodo zračni napadi ofirali popoln dvig proizvodnje. Velika pomoč bodo zato Angliji dobave orožja in vojnega materiala, ki jih bo dobivala iz čezmorskih držav, zlasti iz USA.
Te dobave pa bodo seveda nekoliko dražje, kakor pa bi bilo dome izdelano orožje. Zato bo potrebovala Anglija veliko deviz, da bo mogla vse te dobave plačati. Iz tega pa sledi ludi nujne naloga Anglije, da poveča svoj izvoz, ker sama ta prinaša devize. Nova pooblastila dajejo zato vladi moč, da z vsemi sredstvi poveča izvoz in da se more podjetja celo pri-sfliti, da sprejmejo naročila iz tujine. Čeprav bi bila nerentabilna.
S svojimi zasilnimi pooblastili je izvedla Ande/al, da so napravil i Anglefi r dveh u/ah to, glija revolucijo cd zgoraj jn dovtipni Shaw je za kar so Rusi potrebovali 30 let. A ni bilo druge rešitve, ker se je ped prejšnjimi v Udarni preveč zamudilo.
Birmovanje p kranjski dekaniji
Birmovanje se zopet nadaljuje v kranjski dekaniji. V nedeljo je Prevzvtfeni prišel iz Krope v Radovljiški dekaniji v Gorice, kjer je bilo birmovanje v pooedeJjek, poltem pa v torek na Trsteniku, v sredo v Preddvoru, v četrtek v Kokri, v petek na Jezerskem, v soboto v Cerkljah, v nedeljo v Smledniku. Prihodnji teden bo birmovanje še v Trl>pjah, v Velesovem, na Sen turški gori, >- Zapognh in V Šenčurju Prevzvišenemu povsod prirejajo lepe sprejeme in tudi vreme je razmeroma dobro, tako da povsod vlada najlepši red- Bir-inancev je z ozirom na to. da že šest let »' bilo birnsovanjs. razmeroma veliko. Prevri-ienemu želimo, da bi z naše lepe Gorenjske odnesel najlepše vtise.
VELIM GASILSKA TOMBOLA v Naklem na sv. Petra in Pavla
t j. 29. VI. 1940 ob 3 pop. na Gasilskem vrtu. Krava in 300 drugih dobitkov.
SnfcAN 2
l^i^^^*>^>)»%»Odfc<% ^e*%<e>SUeUsaUIMIWIUSiniaM>><%'l
»GORENJEC«
Peć narodne »urednosti!
Narodna zavednost, to je tisti občutek posameznika, de, po svojem jeziku, po svojem rojstvu in po vseh drugih karakterističnih /naših pripada neki dctočeni narodni skupnosti, — ni morda abstrakten pojem, ki se nahaja le v besednjaku, ampak živa resničnost, katere pomembna vloga se očituje v najvišji meri ravno danes, ko se ta narodna zavest >n zavednost po vsej sMi hoče z intenzivno propagando in prepričevalno besedo in končno tudi z nasiljem, če ne gre drugače, v narodih ubiti in potlačiti. Če se veliki, mogočni narodi zavedajo pomena razvite in odločne narodne zavednosti, ki je zlasti v vojnih časih potreb na lastnost vsake narodne skupine, toliko bolj je ta zavednost imperativ malim narodom, katerim po modernih metodah uničevanja držav grozi razrušenje od znotraj, ravno na podlagi nezadostne in premalo odporne narodne zavednosti.
Imeli smo zgledov dovolj za to, kako se danes vodi borba ne samo na fronti na mejah držav, ampak tembolj boj za vsakega posameznika, katerega se skuša pridobiti za tuje ideologije, izrablja se vse družabne in gospo-dfarske razmere v prid tej propagandi. To je mnogo bolj nevaren in zahrbten način boja kot pa odkrita sovražnost in temu boju so z presenetljivo naglico podlegle visoko kulturne in zavedne države.
Pojem in potreba narodne zavesti ne izhajata kot morda pred 100 leti ob času preporoda narodov, iz nekega romantične zanos«, ampak iz čisto realne obrambe pred narodi, ki so to zavest razvili do najvišje stopnje in ki danes v inenu te zavednosti terjajo več pravic za sebe, čeravno na račun oškodovanja svojih sosedov. Vsako zanemarjenje narodne zavesti pomenja danes izdajstvo nad domovino.
Narodna zavest ni nikdar prevelika in nikdar je ni preveč. Tudi med Slovenci je gotovo ne bo toliko, da bi jo prodajali drugam. Med tem, ko sia nekateri narodi strnili vse svoje duševne in fizične sile, vsa materielna sredstva in doprinažajo vse žrtve za dosego tistih ciljev, ki naj jih pripeljejo    na sončni pro-
stor, v boljše razmere in čase, vidimo pri! nas, kako prisluškujemo tej ali oni propagandi, kako se na gibljemo in razmotri vama, na kateri strani bi bilo bolje, ko nas sploh še nobeden ne sili, ne v ta ne v oni tabor. Dogodki okrog nas dedaj« nas plašne in maloduš-šne, vsaka slaba novica v zunanjem svetu že povzroči reakcijo in zmedo tudi pri nas. Ne zavedamo se in nočemo verjeti, da drugje ljudje še v mnogo hujših razmerah ne klonejo-Pri nas se najdejo ljudje, ki bj na vsak majhen pritisk in za vsako malo žrtev bili pripravljeni zatajiti in prodati svojo narodnost svoj slbvenski značaj, samo da bi rešili tiste majčkene osebne koristi. Ali niso že Rimljani učili, da je blagor države najvišji blagor, kateremu se morejo podrediti vsi drugi interesi. In ta rek gotovo velja v prvi vrsti za težke čase, kot so današnji.
Če smo tako malenkostni, tako mlačni, potem ni čudno, če je naša narodna zavest omajana. Potem ni čudno, če delajo pri nas tuji ljudje eksperimente, kot jih v lastni državi ne bi upali.
Prepričani smo, da sedanja stiska ne bo večno trajala. Rešil se pa bo iz nje neokrnjen in neporažen le tisti narod, ki bo kljub težkim žrtvam, bodisi človeškim kot materialnim v vsej nesreči ohranil svojo narodno zavest, ki bo nosil glavo pokoncu za tisti čas, ko se bo otresel vseh sovražnikov, ko se bo razbremenil vseh težav in nesreč.
Zato imamo ravno mi Slovenci najmanj povoda, da bi slabili svojo narodno zavednost ter s tem dajali priliko tujcem za rovarjenje in propagando med nami ter celo za eveatuelne intervencije. Če pa smo narod brez zavednosti, če smo čreda nezavednih in neorganiziranih slabičev, nas bo doletela usoda, ki srno jo sami priklicali, ki, smo si jo sami zaslužili. Izginili- bomo iz zgodovine kot narod po svoji lastni krivdi in nemarnosti. Visoko razvita državljanska in narodna zavest pa ni dolžnost le naših voditeljev, ampak slehernega posameznika, ki naj po svojih močeh pripomore k našemu narodnemu obstanku.
G. Tavčar Ivan 70'letnik
V krogu svoje ljubljene družinlee in sorodnikov bo praznoval v ponedljek 24. junija svojo sedemdesetletnico upokojeni cestni nadzornik g. Tavčar Ivan, katerega jubilej ne sme preiti neopazen mimo nas. Njegov patron, Janez Krstnik, sin Caharije, Jezusov sorodnik ima v naši divni Sloveniji, če smemo zaupati knjigam, kar v treh župnijah in 49 podružnicah kipe ali slike v oltarjih.
G. Tavčar se je rodil 24. junija 1- 1870 v Kranju. Njegov oče je bil železničar, kretnik v Drulovki. Po dovršeni ljudski in obrtni šoli v Kranju, kjer se je g- Tavčar nekaj časa učil tudi obrti, je odšel v vojaški stan in je pri „kranjskih Janezih" služboval dolgo vrsto let, skoro tja do svetovne vojne. S svojim 17 regimentom je služil v Ljubljani, potem v Celovcu. Beljaku in drugje. Še danas je prežet z vojaškim duhom in če pogovor nanese na vojaški stan, se ves razvname.
Leta 1905 pa je naš jubilant slekel vojaško suknjo in nastopil službo cestnega nadzornika, ter so mu bile poverjene v nad zorstvo ceste: Kranj—Jeperca, Kranj—Tržič— Ljubelj, in Kranj—Jezerski vrh. Najprej je služboval v Tržiču, potem je pa prišel v Kranj. Svojo težko in naporno službo je opravljal vseskozi z največjo vestnostjo, veseljem in ljubeznijo vse do lanske jeseni, ko je bil upokojen, o čemer je naš list tudi poročal. Tako je služil kot vojak in pozneje kot cestni nadzornik dvema državama skoro 50 let.
Kmalu po vojni 1. 1921 mu je umrla prva žena, s katero je imel dva otroka, Anico, ki je učiteljica in Emerika, ki je častnik v Beogradu. Oba sta že poročena. L. 1925 se je poročil z vdovo Ivanko Keber roj. Bizjak. Tudi iz drugega zakona ima dva otroka, Marjana ih Marinko. Marljiva zakonqa alta si 1. 1930 zgradila ob Cojzovi cesti lepo hišo.
Naš jubilant g. Tavčar, ki praznuje v ponedeljek svoj rojstni dan in veseli god, je trden kakor dren, delaven kot malokdo in zelo prijeten družabnik, ki ga ima vsakdo rad poleg sebe. Dolgo vrsto je že član Prosvetnega društva, naročnik „Slovenca" preko 40 let in rav-notako »Gorenjca", odkar izhaja. Pogosto ga vidimo v cerkvi, nobene adventne maše ne zamudi in navzlic sedmim križem je še danes hujši kakor bomba, kajti bomba v Kranju ni v tej hudi vojni razdejala in uničila nobene hiše, g. Tavčar pa je v tem tedno razdrl velik del Ljudskega doma, ki se prezidava po najnovejših načrtih,  on pa to delo nadzira,
ker se v tem poslu zelo pozna. Da je še danes tako čil in krepak, mu gotovo pomaga dobra volja, katera ga mine le tedaj, Če, pozabi kupiti tobak.
Za svoje vestno službovanje je bil g. Tavčar dvakrat odlikovan. L. 1928 z zlato medaljo, 1. 1931 pa z redom sv. Save V. stopnje.
Naš list in Prosvetno društvo mu želita še prav obilo zdravih in srečnih let v njegovi družini in naši okolici, da bi še prav dolgo tnko pošterkano držal kot se, danes in da bi vse svoje načrte, v kolikor mu Bog to dopusti, tudi srečno završil. Bog Vas živi g. Janez Tavčar še mnogo let!
Pevska tekma
Za javno pevsko tekmo, ki «o je razpisala uprava Narodnega gledališča v Ljubljani, vlada nenavadno zanimanje. Ne samo naši meščani, temveč tudi občinstvo iz podeželja zasleduje priprave za to prireditev z največjo pozornostjo in javlja svoj obisk *
Uprava je prejela do sedaj že nad sedemdeset priglasov. Med priglašenci je okrog 15 dijakov in dijakinj, prijavljajo pa se tekmovalci iz najrazličnejših poklicev. Iz podeželja je precej članov raznih pevskih in cerkvenih zborov, razen njih so se prijavili uradniki, delavci, šofer-mesar, fotograf, litograf, graver, služkinje, pismonoša, študenti petja, organist', učiteljice itd. Njihova starost je med 15 in 36 letom, največ tekmovalcev je starih med i>i in 28 letom Med temi, kr bodo poskušali svojo srečo na pevski tekmi, je tudi brat našega tenorista Francla in mlada sorodnica dunajskega tenorista Antona Dermote. Zanimivo je tudi to, da ne bodo peli vsi tekmovalci v slovenskem jeziku. Eden izmed njih, zagrebškj konservotorist, bo pel v hrvaščini, atenski kon-servatorfst pa v grščini. Eden izmed tekmovalcev bo pel s sprem'jevanjem kitare
* ■
Pevske točke, ki so jih izbrali, so zelo pisane. Prevladuje slovenska narodna in umetna pesem (Prelovec), vendar pa so močno zastopani tudi Schubert, Schumann in Chopin; izmed opernih komponistov bomo sKSali: Foer-sterja, Čajkovskega, Puccinija in Flotovva, za-
stopani pa so tudi operetni komponisti. Več tekmovalcev si je izbralo pesmi „Moja kosa je križavna" in „Pojdem na prejo", pa še nekaj drugih spevov bomo sjliSali p0 večkrat, kar bo zaradi primerjave med posameznimi pevci prav poučno.
*
Med pevci je 18 tenorjev, !4 baritonov, 2 bas-baritona, 2 basa, 13 sopranov, 4 alti in 4 visoki baritoni. Nekaj pevcev ni navedlo lega glasu. 1 *
Komisija, sestavljena iz gledaliških strokovnjakov, ki bo preizkušala tekmovalce, bo i-mela prav težavno in naporno nalogo. Pevska preizkušnja se bo vršila 23. junija ob 11. uri dopoldne in ob 17. uri popoldne v Operi. Komisija bo preizkusila tekmovalce, izmed katerih bodo le najboljši pripuščeni k večerni! javni tekmi. Ker je verjetno, da se bo v tem tednu, prijavJo še precej novih tekmovalcev, bi bi'o že Zaradi visokega števila nemogoče vseh pripustiti k javni; tekmi; preizkušnja pa bo seveda tudi pokazala, če s© sploh sposobni vsi za nastop.
*
Posebna privlačnost na tej prireditvi bo nastop gosp. Lipaha, člana Drame, kot kon-ferenciera med posameznimi pevskimi točkami. Njegov dobrodušni in duhoviti humor nam bo predstavljal posamezne tekmovalce in bo mnogo pripomogel k uspehu tega pisanega večera. (
Adventisti na delu
Kot bi ne bilo že dovolj zmede na svetu, se skušajo vtihotapiti v našo vas tudi adventisti. Dobro je, da so ljudje na splošno toliko poučeni, da vedo ločiti resnico od zmote. — Vedo, da so že same po sebi za vernega katoličana prepovedane knjige in slike, ki nasprotujejo katoliški veri ali nravnosti, pa tudi od nekatoličanov prirejene izdaje sv. pisma. Kazni izobčenja zapade, kdor bi izdajal odpadniške, krivoverske ali razkolniške knjige ali pa jih vedoma brez dovoljenja hranil in čital- — Adventistične zmote o Bogu, o človeku, o poslednjih rečeh, o razmerju4 do cerkve in duhovnikov, o spovedi in češčenju M. božje in zlasti še o sv. pismu morajo biti nevarne in škodljive v prvi vrsti ljudem, ki se že itak odtegujejo cerkvenemu življenju in so zato močno nevedni v resnicah sv. vere, v veri dobro podkovan katoličan more adventistične zmote z lahkoto zavrniti.
Samomor na Leteneah
Vso goriško okolico je v torek močno pretresla nenadna vest, da se je na svojem domu dopoldne ustrelil posestnikov sin Logar Jožef, p. d. Pekovčev, star ?5 let. Kot pripovedujejo ljudje, je treba iskati motiv za samomor v dejstvu, da se pokojnik ni strinjal s svojim očetom glede izročitve posestva. Nekateri pravijo, da je oče nameraval sinu Jožetu izročiti le polovico posest\a, med tem ko bi drugo polovico izročil starejšemu bratu, ki je poročen v sosednji vasi. Drugi zopet pravijo, da so mu branili vzeti neko dekle. Težko je uganiti pravi vzrok, ki je pognal nesrečnega fanta v smrt. Res je pač, da se na kmetijah večkrat očetje in sinovi sprejo, če oče predolgo noče iti v kot in prepustiti posestva mladim. Baje se je oče Logar že napotil v Kranj k notarju, sin mu je pa naročil, da bo prišel za njim, potem pa je napravil usodno dejanje.
Ivan Oman: 2
SIROTA MARTA
Martin najstarejši brat Jernej pa je bil dober in tih. Malo je govoril in tisto tiho. kar je bilo modro. In njegove globoke pod čelom počivajoče oči so bistro opazovale in spoznale, da se Marta vedno pred očetom zakriva in vse irpljenja v smeh odeva, zato je hotel, da bi ji bil velika opora, in bil je dober z njo.
Sploh pa je bil Jernej usmiljenega srca. Ko je bila Marta še prav majhna, jo je nosil po izbi in jo zabaval, da se je ta otrok smejal na ves glas. Potem, ko je malo zrastla, ji je v sobotah prinašal bonbonov in jh samo njej na tihem potlačil v ročico. In tako sta polagoma postala prijatelja Marta in Jernej, da se je on na vsakem koraku trudil, da bi razveselil in tolažil bolno sestro. Ona pa je postala precej zaupljiva do njega.
Saj ni mogla Marta reči, da sestra Lucija ni bila dobra z njo. Ljubezniva je bila in stregla ji je. Toda kdo bi zameril razposajenim letom Lucijinim, ki so Ramo pomladi iskale. Kdo bi se jezil nad zlatorumeno sončnico, ki se ves poletni dan zasanjana za soncem ozira. Tako je pač v njej pisano; -vse to ji je dano s svetlobo sončnega dne. Ko zamre luč v zaton dneva, žalostno povesi glav0 s spominom na vso lepoto kratkih ur.
Prav takšna je bila Lucija. Gospodinjila je doma, živela v razposajeni mladosti in postregla očetu, ko je ves utrujen domov prihajal, pazila na bolno Marto. Pri vsem tem pa vedno smeh v sred in v očeh. zdrav in zrel kot rdeč češnjev sad.
Dobra je bila, pa ker še ni nikdar trpela, ni poznala in razumela trpljenja.   Zato je bi-
la Marti precej odtujena. Marko, drugi Martin brat se je že v zgodnjih letih oddaljil od doma. Pri kmetu Boštjanu na koncu vasj je služil za pastirja, potem za hlapca. Le ob velikih praznikih je prihajal domov, da so jih skupaj praznovali in, se malo porazgovorili. Takrat je pravil Marti, da je v knjigah čital o velikih mestih, ki ležijo daleč, daleč za gozdovi in kamor bi tako rad. Se bi ga poslušala Mart«, pa se je že poslavljal in zopet odhajal nazaj. Tako se je res vsak kolikor toliko izgubljal v svojem: oče Mihael v delu in skrbeh življenja, sestra Lucija v mladostni pre-šernosti in v pomladni pesmi, brat Marko v sanjah o čudovitih svetovih tam daleč za vaškimi gozdovi in v vseh skrivnostih i/, knjig dobljenih.
Le Jernej, najstarejši brat, ta dobri fant, je videl, da je Martina mladost borna i„ siromašna, med štirimi pustimi stenami mrjoča. Izpodjedena roža, ki usiha in poveša svoj cvet. Velika ljubezen je zrastla v njem; ljubezen brata do sestre ,ki hoče pomagati in storiti dobro. Le ko je utegnil, se je Jernej pomudil pri Marti, da bi jo razvedril in vsaj malo dal njeni mladosti.
Prijatelja sta postala Jernej in Marta. Posebno tedaj, ko je Marta zaživelo v sedemnajsto pomlad.
Takrat jo je zapeljivo zaklicalo, vabilo je sem od umirjenih, zelenih gozdov, ki so samevali v ozadju vasi in pomežikovali so ji beli oblački pomladnega neba. Marta je široko odprla oči, hotela več prostora in svetlob. Med štirimi stenami jo ni in hotela se je rešiti vsaj tega oklepa.
Pomagal bi ji prav lahko Jernej, saj je tako dober in prijazen, tako gledu, da ji ustre-
že vsaki njeni želji in da se ji srce včasih vsaj malo nasmehne.
Ko je prišel nekega večera domov, ga je zaprosila. „Jernej, ven bi radu. V pomladne sape in sonce. Kako rada bi, Jernej, da bi mo te stene ne oklepale več in dušile, da bi gledala modro nebo in oblake, ki hitijo kdo ve kam."
Jernej je razumel in pomislil.
..Kaj, Marta, ko bi napravila klop pred hišo in tam bi sedela ter gledala v daljni svet Tam pod sprednjim oknom bi bilo dobro. Odtod vidiš dolgo cesto in gozdove za poljem. Pa še sosedov vrt bi metal senco v vročih popoldnevih nanjo."
Kar zustrmela je Marta nad modro mislijo.
_In potem bom lahko vse dneve posedala tam na klopi. Še daleč po cesti bom gledala ljudi in vozove pa sosedov vrt, ki bo v cvetju svojo krasoto ponujal. Oj, Jernej, kmalu napravi to. Boš?"
Kot bi prilil ugašajoči lučj olja, je zaživela Marta. Obraz ji je žarel v veselju in večkrat je živahno plosknila z rokami.
Potem bo lepo, potem bo lepo," ji je nd veselja prikipelo na dan.
Jernej je bil tudi vesel, do je bolni sestri V sedemnajstem letu vlil s to mislij0 takšno veselje v srre. ,.Kar kmalu bo gotovo. Jutri takoj začnem In potem boš lahko sedela tam vse lepe dni. S late palico boš prišla tja, jo položila poleg selie pa uživala lepe pomladne dneve. O, bom gledal, da boš kmalu mogla tja.
Se večja prijatelja sta po vsem tem postala.
Tisti večer je Marta še dolgo časa mislila o tem kot otrok, ki ne more zaspati, ker mu je nekdo obljubil za drugi dan nekaj neskončno lepega. Potem se je prerneiovula po po-
stelji, še dolgo \ noč. Bila je res otrok, ki je komaj razumel, da so mu obljubili dobri ljudje za malenkost vsaj malo pomladne sreče.
Okoren smehljaj je ležal bratu Jerneju drugega dne na licu, ko se vračal od trgovca A rbnika, kjer je delal že več kot pet let.
Pa je ta dan po delu pohitel po oni prlpo-■uti, cesti kjer je hodil dan /a dnem, vedno počasi, ker se mu ni mudilo proti domu.
I/, malega okna pa je žarelo dvoje oči in iskalo po eesli kdaj se bo prikazal Jernej.
Kar plosknila je z rokami Mana, ko je zagledala Jerneja, hitečega proti domu. In vse tri dni je tako gledala in vselej plosknila od v esel ja.
Pa se ni Jernej doma odpočil, temveč kar takoj zopet začel. Z veliko resnostjo se je lotil dela, saj je vedel, da bo že ta borna deska na stilih nogah, kjer bo prostora dobro za dva, veliko, veliko bogastvo za Marlo.
In vse te tri dni, ko je Jernej delal klop ob steni pod srednjim oknom, je Mu na slonela pri veznih vratih in se opirala na palico. Vsako njegovo kretnjo je božala s svojimi lepimi, svetlomodrimi očmi in polno zahvale je bilo v njih. „Kaj pa boš tam pod sprednjim oknom napravil?" je vprašal oče, ko se je vrnil pod večer domov. „Za Marto bo nekaj, da se bo lahko odtod malo razgledala naokoli," je Jernej s počasnim glasom odgovarjal.
„Glej, glej, to je pa presneto modro. Naj še ta naš bolni otrok užije vsaj malo sončnih dni."
In silno zadovoljen je vstopil oče skozi vežo v izbo. Potem mu je Marta na dolgo in široko pripovedovala o tej klopi pod srednjim oknom in še sestri Luciji, ki je mimogrede prisluhnila.
Pri vsem tem pa se je Marta sama pri sebi smehljala.
(Dalje prihodnjič)
»GORENJEC« «J
TEDENSKE NOVICE
Primskovljani »*■ sahvaljujejo g. šupastu Češnju
Pi-edno so biie priključene okoliške vasi — med temi tudi Primskovo — mestu Kranju, nismo imeli toliko ugodnosti kot) sedaj, ko smo meščani. Ce so nas trle kake neprdike, se nismo vedeli do koga obrniti, če smo pa vendar potrkali na prava vrata, so bili gospodje brez moči, tako da ni bilo nikoli pravega uspeha.
Danes pa vsak P^zna prijaznega in vedno ustrežljivega župana g. Češnja, vedno se lahko oglasi pri njem in mu pojasni svoje želje. Tako smo se zatekli k njemu tudi mi hišni posestniki v okolišu poleg tovarne g. Božiča, ki smo takorekoč priseljeni vuščani in v mescu avgustu 3. 1938 izrazili svoje prošnje. Nas je 36 hišnih posestnikov-delavcev, ter smo vsi bili brez vode, nekateri smo imeli 500 in še več metrov daleč do prvega korita, oziroma vodovodne pipe v sredini vasi. Ko smo prihajali domov z dela pozno ponoči aH ob slabem vremenu, je bilo tre.ba najprej nanositi vode, šele potem je prišel čas za počitek.
Pojasnili smo g. županu, da smo napravili drugje že mnogo korakov, ne da bi najmanjši uspeh dosegli. Kot bi se zgodil čudež, v kratkem času 6 tednov je bil izvršen podaljšek vodovoda dolg nad 100 m ter je voda pritekla v večino naših kuhenj in v veliko veselje na-
ših gospodinj. K temu delu je občina prispevala vsoto okrog 20.000.— din. Zahvula gre tudi vodovodnemu mojstru Tesariku, ki se jo tudi zelo potrudil za nas.
Človeški naravi pa je dano, da ni z malim zadovoljna Taki nehvaležneži smo bili tudi mi. V navedenem okolišu se zida kur naprej ter je prejšnja stavbna komisija izdajala dovoljenja, ne da bil predvidevala kake izhodne poti. Tako sta se v našem slučaju zaprli celo dve stezi kot edina prehoda i!n smo ostali skoro brez zveze s svetom.
Zopet smo se obrnili do g. župana, čeprav je bila zadeva precej kočljiva. Regulacijski načrt mesta še ni izdelan ter niso nekateri posestniki pustili nikogar v bližino njihovih parcel, drugi pa so zahtevali za zemljišče naravnost velemestne cene. G. župan pa je po načrtu g. obč. ing. BrtMV-ja- ki nam je bil kljub svoji zaposlenosti vedno na uslugo, v svoji previdnosti izpeljal vse tako, da se danes nasiplje lepa 6 m široka cesta nam v korist in v ponos občine Dolžni smo posebno zahvalo rudi še g. tovarnarju Antonu Božiču, ki je pustil krasno parcelo pretrgati na dvoje in prostor 6x50 kv. metrov podaril.
G. župan Češenj, sprejmite našo prisrčno zahvalo za Vaš trud in neprekosljive dobrote.
Gorjupova kolektivna umetnostna razstava v Kranju
Poslušal sem izvajanja g. prof. Fortune, ki je v svojem nagovoru ob otvoritvi Gorjupove kolektivne razstave med drugim omenil, da smatra mladega razstavljalca za naslednika onih umetnikov, ki so v Krnrju imeli svoje umetnostne delavnice. Imenoval je v tej zvezj Laverja, lir a daš ko in Koširja. Ta poudarek umetnostne tradicije Kranja se mi zdi zelo posrečen, kajti s tem se je g. predavatelj dotaknil one točke, ki je za naše kulturno življenje največje važnosti. Le tradicija more ustvariti v narodu kulturo in spoštovanje do kulture. Tradicija pomeni namreč tudi vzgojo generacij, pomeni impregnacijo naroda s čutom za potrebo kulturnega dela. Kjer ni kulturne tra dicije, tam je umetnost podobna lepi salonski obleki, ki jo obleče divjak.
V prelepem Kranju se je naselil Tine Gor-jup po žalostnem koncu umetniškega delovanja Franja Koširja. Talentiranemu škofjeloškemu slikarju, ki je smrtno bolan za vedno zapustil Kranj, je sledil v cvetu svojega zdravja in svoje delavnosti naslednik poln novih načrtov in vnet za svoje umetniško poslanstvo.
Tine Gorjup je izšel iz skromnih domačih razmer na Viču pri Ljubljani in je že zgodaj pokazal veselje za slikarski poklic. Iskal je najprej v Ljubljani priliko za umetnostno izobrazbo. Obiskoval je zasebno umetniško šolo društva „Probude" in je že takrat pokazal izredno sposobnost. Končno mu je uspelo priti na zagrebško akademijo, od koder se je vrnil kot absolvent g najlepšimi uspehi.
Posebnost Gorjupove narave je nenavadna marljivost. Prirojenemu notranjemu nagonu sledi, ko neprestano riše in slika in vedno stremi za večjo izpopolnitvijo.
Danes je vsnk mladi umetnik postavljen pred težko dilemo, ali naj sledi modnim ukazom, ali pa naj slika tako, kakor mu veleva lastna narava. Gorjup si je izbral nekako srednjo pot. Njegova nadarjenost ga sil; k posnemanju in približevanju naravi. Vendar se ne pusti zavajati k onemu načinu slikanja, ki mu je objekt vse, slikarska tehnika pa postranska stvar-Imel je priliko študirati vse načine modernega slikanju, spoznal je impresionistično reakcijo, ki se je izogibala mehkobi in živobarvno-sti plenaira ter je uvedla zopet uporabo črne barve in ostrih obrisov. Spoznal je pehanje za novimi izraznimi sredstvi, ki so bila pri na9 v stvari skoraj vedno le posnemanje slikarskih načinov pri modernih Francozih. In ni se mogel odločiti, da bi siopil v krog teh posne-malcev, kajti čutil je v sebi moč za individualni razvoj. Seve je pri tem opazoval vse tehnične pridobitve novega časa in si je prisvojil kar je mogel sprejeti s prepričanjem. Zato njegove slike, nikakor ne vplivajo „nemoderno".
Srečna misel je bila prirediti razstavo v gimnazijski telovadnici, ki je dovolj prostorna, da se morejo slike ogledovati iz potrebne distance. Preureditev telovadne, dvorane \ razstavno se je s pomočjo enobarvne jute in okenskih zaslonov prav dobro posrečila.
V glavnem prostoru so na stenah obešene oljne slike, nekaj jih je pa tudi v stranski sobici. Na improviziranih pultih so pa razvrščene risbe in enobarvne akvarelne študije. Slike so deloma iz najnovejše dobe -- zato so motivi iz Kranja in okolice dobro zastopani — deloma pa izvirajo iz ..predkraniske" dobe.
Gorjupove krajine se odlikujejo po pravil-
ni risbi jn svežem koloritu. Narava s svojimi neštevilnimli podrobnostmi, iga mi zavaja k temu, da bi se v takih podrobnostih izčrpal. Stenska slika je že po svojem namenu določena za tO, da jo gledamo iz primerne daljave. Zato so gotove podrobnosti odveč. Umetnik pa mora' Znati presoditi, kaj sme izpuščati in mora znati najti pravo mero za stopnjo izdelave. V tem oziru je našel Gorjup povsodi pravo mero. Njegove krajevne ne zahtevajo pretirane oddaljenosti gledalca in se dajo z užitkom gledati tudi iz bližine.
Med slikami, ki bi jih bilo vredno posebej omeniti, je prelepa Planina pri jezeru, kjer je voda in zrcalenje v njej mojstrsko podano. Tudi drugi planinski motivi so kaj lepi. Spominjajo pač — radi izbire motiva — na tipične planinske slike iz prejšnjih dob, vendar ačinkujejo radi krepke slikarske tehnike zelo sveže. Med temi je morda najbolj uspela slika „Triglav" z dobro podano zračno perspektivo. — —
Gorjupa seveda zanima v prvi vrsti Kranj in njegova lepa okolica. Dva motiva iz Rupe in več slik iz Kranja samega pričata o tem. Posebno učinkovita in čista v barvah je slika „Roženvenske cerkve". Izbrdl si je razen tegu celo industrijske predele gorenjske metropole, kar mu pa ne štejem v dobro. Drugo je namreč, če gledamo na razvoj na.'e industrije z ekonomskega in socialnega stališča, druga pa če gledamo nanj z estetskega vidika..
Lepota naše Gorenjske gotovo ne pridobiva ničesar od dolgočasnih železobetonskih stavb in od črnih dimnikov. In umetnik, ki hoče opevati lepoto naše Krajine, naj hi se izogibal on m motivom, ki to lepoto uničujejo!
Gorjup je pa tudi dober figuralist- Ze njegova „Mati", delo, ki ne izvira iz zadnje dobe, to dokazuje. Tu se je potrudil slikar upodobiti svojo mater tako, da mu ostane v spominu v vseh podrobnostih. Zdi se mi naravno in upravičeno, da je prav pri tej sliki opustil svoj sicer bolj široki način slikanja. Druge portretne in figurulne študije pa kažejo Gorjupovo sposobnost, da na enostavnejši način upodablja izpuščajoč neopazne podrobnosti človeka, kakor se mu zdi najbolj značilen. Zelo dobro je ..Dekle" s kratkimi rokavi, posebno posrečena pa „Gospodična z belim klobukom".
Končno naj omenim še Gorjupove risbe. S krepko, nezmotljivo potezo so narisane vse te študije, ki predstavljajo Krajinske motive, in-terieure, kostume in portretne študije- Umetnik jih je izdelal deloma z rjavim aH rdečkastim butrom, deloma pa s čopičem. Tudi take Študije lahko tvorijo lep okras stanovanja, če so lepo opremljene. To je treba vedno na novo ponavljati, kajti pri nas se zdi, da občinstvo smatra samo oljno sliko za primeren okras stanovanja, a risbo z grafiko vred podcenjuje. Gorjupu pa bi želel ravno v oziru prodaje prodoren uspeh, kajtil to mu bo najboljša podlaga za nadaljne uspehe.
' Saša Santelj.
Občinstvo ponovno opozarjamo, da bo Gorjupova kolektivna razstava odprta ie v nedeljo 23. junija ves dan in da je še dovolj prilike za ogled razstave kot tudi za nakup slik.
Kranjskim in gorenjskim pianineom!
Kranjski zdravnik dr. Herfort, ljubitelj planin iti prirode, je obiskal kot strastni planinec in lovec planine v kraljestvu Storžiča.
V neki številki „Gorenjca' je popisul svoje vtise pri planinskem zavetišču „Velika Poljana" pod Storžičem.
Opazil je poruvnn in pomandran toliko cenjeni lepi kranjski jeglič, pa tudi drugo poru* ano, uvelo in pohojeno planinsko cvetje, ki je z zakonom zaščiteno. Pr'tožil se je nadalje, do oskibnik ne ve, da je planinsko cvetje pod zakonito zaščito in da jo bil slep in ni videl početja divjakov v okolici koče in v koči sami. Nato kritizira SPD Kranj, du ne pozna oskrbnikov svojih planinskih postojank in da jih ne kontrolira. Okoli zavetišča je namreč opazil pravo, pravcato gnojišče: oglodane kosti, umazane cunje, izžete limone, stare gal-oše, raztrgane damske nogavice, zavr/.ene robce, zajrjavele odprte konservne škatljc. ostanke, hrane in na pretek raznega papirja in drugih smeti, med vsem tem pa pomnpdrnno planinsko cvetje, zlasti kranjski jeglič. Slišal je po vseh bregovih rjovenje, tulenje, valenje kamenja in na raznih krajih je videl „planince", ki so trgali in ruvali planinsko cvetje.
Nato opozarja SPD in vse turiste, gospode in gospodične, da zberejo vse sile in iztrebijo iz svoje srede take „turiste"-divjake, »iničevnlce prirode, sicer se morajo lovci in „planinci" gledati kot pes in mačka.
Slednjič prosi SPD in „planince", da so v naravi skromni in tihi, sicer jim grozi s sankcijami.
SPD in vsak pravi planinec mora biti g. doktorju iz srca hvaležen, da je opozoril javnost na tako grda dejanja, ki jih „turisti" počenjajo po naših planinah in s tem ekrtinijo ne samo prirodo, pač pa tudi Stvarstvo božje Res, to niso turisti, ampak — po besedah g. dokto-ja — pravi divjaki.
Da bi imelo SPD in oskrbniki naših planinskih postojank sredstva, priti v okom vsem takim nedostatkom. Ne enim ne drugim ni to mogoče, ker „turisti" so nasilni proti turistom, kar se je ob raznih prilikah večkrat dogodilo.
Vsem opisanim dejanjem ni krivo SPD, pa tudi oskrbn';štvo planinskih postojank, najmanj pa SPD Kranj za zavetišče na „Veliki Poljani pod Storžičem", ker to ne spada v njegovo področje, krive so le razmere, v katerih živimo.
Za sanacijo teh neznosnih razmer v planinah je možno edino sredstvo: vzgoja mladine z raznimi tostvarnimi predavanji in eskurzi-jami v prirodo, v Stvarstvo božje.
SPD Kranj kontrolira svoje planinske postojanke po svojih funkcionarjih in doslej ni imel nihče vzroka pritoževati se odbora niti pismeno, še manj pa v javnosti.
V planinskih postojankah SPD Kranj- Val-vazorjev dom pod Stolom, Prešernova koča na Stolu ter Smarjetna gora nad Kranjem, kakor v vseh ostalih pravih planinskih postojankah celokupnega SPD ni takega nereda, da bi mogli planu,, i. lovci in drugi posetniki se zgražati. Pri teh vlada povsod red in snaga, vljudnost in postrežljivost. Naši okrbniki in naše oskrbnice imajo navodila, po katerih morajo ravnati, sicer jih zadenejo sankcije O vsem tem se more prepričati vsak ljubitelj prirodo, torej tudi g. dr. Herfort.
SPD Kranj bi bilo g. doktorju Herfortu, kot ljubitelju prirode, prav hvaležno, če bi blagovolil prirejati planinska predavanja za planince in za mladino v Mladinskem odseku SPD, kakor tudi za nečlane, ki bi — uvidevši koristi, ki jih nudi to idealno društvo - z veseljem in v velikem številu pristopali v SPD.
Svet: SPD Kranj naj stopi v stik z g. dr. Herfortom v svrho prirejanja vzgojnih predavanj o planinstvu, planinski flor; in favni in sploh o Stvarstvu božjem.
Ljubitelj planin.
Salesijanski zaroti Marijanih"ie v Verieju
Sredi lepega Murskega polja se v zgodovinskem trgu Veržeju pri Ljutomeru dviga zavod Marijanišče, ki je že tolikim gojencem prav domače nadomeščal za čas šolskih študij rodni krov. Suj tu salezijanci vzgajajo in poučujejo po vzgledu in navodilu sv. Janeza Boska, ki je znal svojim zavodom vliti in ohraniti blagodejno, zdravo ozračje domačnosti.
Zavod sprejema v svojo gimnazijo, ki obsega prvih pet razredov, zdrave, dobre fante, predvsem tiste, ki čutijo veselje do duhov-skega in redovnega stanu. Vsako leto delajo izpite na realni gimnaziji v Murski Soboti. Uspehi so nad vse zadovoljivi. Za leto 1940. je splošen izid naslednji: od 120 dijakov je 21 odličnih, 62 prav dobrih, osiulo dobri razen 10 popruvnih izpitov. Padel ni nobeden.
Zavod omogoča studiranje tudi tistim, ki rudi kakršnegakoli vzroka niso pravočasno začeli z ličenjem, pa čutijo veselje do duhovskoga poklica, a jim je radi starosti zaprta pot v javno gimnazijo.
Mesečnina je vkljub dobri oskrbi zelo zmerna. Prostora je ?a 120 gojencev.
Prošnje je naslavljati na ravnateljstvo Ma-rijanišča, p. Vcržej.
Sprejem v Dijaški zavod v Kranju. V Dijaški zavod v Kranju se sprejemajo zdravi, dobri dijaki, ki obiskujejo tukajšnjo državno realno gimnazijo. V zavedu imajo za
primerno ceno vse os^jfbo in tudi poffijjž pri učenju. .
Pred vsem si vodstvo želi dobrih kmečkih sinov, ker so se prav ti iizka^aii kot naj ti dno j ša opora slovenskemu narodu, iz katerega so izšli. f
Za sprejem se lahko oglasijo pismeno in pn lože krstni Hst, ali pa osebno do 31. julija
KRANJ
Smrtna kosa. Letošnjo spomlad je imela smrt v naši župniji' zelo obilo žetev. V nedeljo so pokopali Mihelčiča Matevža, dolgoletnega vodovodnega instalaterja pri kranjskem vodovodu, ki je umrl v petek po hudi bolezni. Pozaia-la ga je vsa okolica, saj ga je opravek pri vodovodu privedel v sleherno vas, koder imajo vodovod. Bil je miren, marljiv in povsod priljubljen. Za njim žaluje žena ;n otroci, ki so že vsi preskrbljeni. — V torek je pa na Kokrškem bregu umrla 35 letna Vilma Požgaj, hčerka posestnika in knjigoveza. Bila je dolgo časa v bolniški postelji. Pokopali so jo v četrtek popoldne. To je letos v Požgajevi rodbini že tretji smrtn; slučaj.
Licitacija za dobavo gramoza za kranjski sodni okraj se vrši v ponedeljek 24. junija ob 9. uri dopoldne v pisarni okrajnega cestnega odbora v Kranju. Licitacija za tržiški sodni kraj pa se vrši v torek 25. junija ob 10 uri dopoldne pri podnačelniku cestnega odbora g-Femcu v Tržiču.
Ljudski dom podirajo. Poročali smo že da bo letos Ljudski dom povečan. Zaenkrat podirajo ''teno proti župnišču in teraso nad dvorano. Na vrtu kopljejo in beteoirajo temelje za novo zunanjo steno. Dom bo razširjen na vrt za 2.50 m. '
Vsi absolvirnni bolničarji in bolničarke letošnjega tečaja v Kranju se pozivajo, da se zgtaše v nedeljo dne 23. junija ob 9 uri dopoldne v važni zadevi v gimnaziji. Udeležba je strogo obvezna! r Sreski odbor društva Rdečega križa v Kranju.
Darujte za rdeči križ! Sreski odbor Rdečega križa v Križa organizira po liaVOdiLh nadrejenih odborov tudi v Kranju zbirko posteljnine, telesnega perila, ob>ezll itd., ki jo mora imet; pripravljeno za vsak slučaj. Po> glejte v vaše zaloge in pripravite, kar lahko utrpite in bi moglo služiti svojemu namenu. Kdor pa ničesar ne bj mogel darovati v blagu naj se oddolži z denarnim prispevkom.
Glavna nabiralna dneva bosta v petek 28. in v soboto 29. junija. Zb'rale bodo naše vrle bolničarke, ki že sedaj kažejo s tem svojo pripravljenost za naloge Rdečega križa. Naj ne bo nikogar, ki bi odklonil svoj prisj>evek v prid Rdečega križa, ki v sedanji dobi še bolj potrebuje vsestranske pomoči, ako naj bo kos svoji visoki nalogi. Hvala vam že vnaprej!
Davčna nprava v Kranju razglaša: Z dnem 27. 6. 1940 posluje davčna uprava že v novih prostorih na Mencingerjevem trgu št. t, II. nadstropju  (bivša tovarna „Ika").
Radi selitve se davkoplačevalci in ostale stranke opozarjajo, da blagajna v času od 25. do 26. junija ne posluje in naj se za ta čas poslužujejo vplačil poiboi pošte.
Tudi v ostalih davčnih zadevah se bo v teh dveh dnevih poslovalo samo v najnnjnejš h primerih.
Razstava meščanske šole je bila prav lepa in je tudi zelo lepo uspela. Odprta je bila v nedeljo dopoldne in v ponedeljek dopoldne. Obiskovalcev je bilo oba dneva, zlasti pa v nedeljo veliko. Posebno pozornost so vzbujali krasni izdelki prtičev, perila in drugih predmetov ki so jih naredila dekleta. Pa tudi deška ročna dela so pokazala, da je šola gojila vse leto koristen in praktičen pouk. Vsakdo, ki je razstavo ogledal, se je lahko prepričal, da je šola dosegla res lepe uspehe, h katerim ji je treba le čestitati.
Berite in širite
„Gorenjca"
Fosiužujmo se
»PUTNIKA«
V KRANJU
Vozne karte stanejo točno toliko kot na postaji, dobite jih dan, dvn ali več pred odhodom, ako ste zadržani, lahko karto vrnete.
Preden se podaste na pot, pridite na bresplaeen posvet
k »PUTNIKU«
STRAN 4
^»■»■^»^'»^^'»^^^oo^^^.^aj.^^i »GORENJEC«
V cerkvi na Savi so bila minuli teden dokončana dela pri popravljanju notranjščine. Renovirani so vsi oltarji, znrite in popravljene vse oltarne slike. Zlasti kameniti veliki oltar, s katerega so bili sneti razni poznejši (neoriginalni) okraski in venci električnih žarnic, je spet prišel do polnega izraza s svojo umetniško lepoto Sedanja električnu razsvetljava je tako urejena, da žarnic ni videti. Z zakritimi žarnicam.; sta razsvetljeni obe oltarni sliki. Zlasti razsvetljava zgornjeg« dela oltarja in gornje slike je prav dobra. Celotni oltar bo dobil še razsvetljavo od skritih reflektorjev nad prvimi slopi v ladji cerkve. — Iz podstrešja je bil prenesen nekdanji taber-nakelj ter renoviran. Na lepem oltarju učinkuje kot biser celotnega oltarja. Prejšnji ta-
bernakelj je sedaj nameščen na stranskem oltarju sv. Antona. — Prebeljene so stene cerkve. S sten so bile snete razne darovane slike, ki so zelo motile prvotni okru« in slog cerkve. — V harmoniji z glavnim oltarjem je prenov 1 jena tudi prižnica. — Tako jo postala savska cerkev spet lepa hiša božja, v kateri se bodo verniki toliko rajši zbirali k molitvi in službi božji.
Mont« Carlo naših upokojencev je dovršen. Prejšnji teden se je namestila notranja oprava.
Novo zajetje vode za novi vodovod za Pod Vfežakljo se 1» začelo graditi Delo je prevzel zidarski mojster Novak. Gradnja rezervoarja Se nI oddana. Stal bo v bližini Monte Carla na pobočju Mirce.
ŠKOFJA LOKA
Ali res nič ne pomaga! Šoferji so res svoje vrste ljudje. Neštetokrat smo jih že prosili po časopisih in osebno, bili to že neštetokrat kaznovanj vsled prehitre vožnje, a ne pomaga na lepa in ne grda beseda, denarua iu ne zaporna kazen. Šoferji divjajo z avtomobili in motorji po naših ozkih cestah kot nori. Ne ovirajo jih no klanci, ne ožina cest, ne ovinki, sploh na. Za avtomobilska znamenja imajo posmeh, za stražnika aH orožnika po surovo besedo. Pešci in vozniki so reveži pred njuni. Lahko rečemo, da morata imeti pešec in voznik oči zadaj in spredaj, pa sta na cestah še vedno v smrtnj nevarnosti. Prav poseben primer divjanja šoferjev s svojimi vozili se je zgodil te dni. Po Lahovem klancu navzdol sta mirno stopali dve osebi. Navzgor pa sta v divjem diru privozila dva avtomobila kar vštric. Skušala sta prehiteti drug drugega. Po vsej dolžini klanca sta vozila drug ob drugem. Nista pa prav nič pazila na pešce Dotični o-sebi sta se ognili prav v obcestni jarek. A tudi to ni bilo dovolj. Avtomobila sta privozila mimo, da je obe osebi vrglo ob breg. K vsej sreči se ni zgodilo nič hujšega, lahko pa bi se pripetila smrtna nesreča.
Skrajni čas je, da se temu divjanju napravi konec.
Grozeča nevarnost. Pri Heinricherju na kolodvoru kopljejo jamo, kjer bo zgrajeno protiletalsko zavetišče. Čez to jamo pa so zgradili leseno streho iz desk, da bi delavci lah-
ko delali tudi v slabem vremenu- V petek pa se je velika količina gramoza vsula iz stene in podrla bi se tudi streha. Delavci so v prvem strahu pobegnili iz jame, a nato so hitro s koli podprli streho, grušč pa odstranili-Če bi se odtrgala večja količine gramoza bi najbrže ostali vđ dellavcf šest' po številu, spodaj.
Kdor zida hišo
mu zasteklim hišo po konkurenčnih ceoah. — Pri plačilu šip v naprej še po stari ceni
F. Hlebš ^M«rai Kranj
NAKLO
Svoji k svojim! Kmečki denar v kmečke Posojilnice' Tega naj bi se spomnili zlasti tisti, ki so dobili te dni dvotretjinsko odškodnino, izplačano za novo državno cesto vporabljeni svet. Vložili naj bi svoje prihranke v domačo naklansko Hranilnico in posojilnico, ki se je preteklo leto tudi velikodušno spomnila na-klanskih faranov, ko je z znatnim darom prispevata za cerkvena popravila.
Gospodarstvo*
Hlevski gnoj In gnojnica
s podnaslovom »Ureditev gnojišč in gnojničnih jam" je naslov novi knjigi, ki jo ju izdala Kmečka zbornica. To prezanimivo knjigo za našega kmeta je spisal mladi ing. agr. g. Jože Suhudolc. Stane samo 8 din.
Vas je vir slovenske narodne moči in kmetijstvo osnova našega narodnega imetja. Kmečki stan tvori jedro našega naroda. Da bo pa to jedro naroda ostalo zdravo in močno, moramo predvsem skrbeti, da bo kmet trden in neodvisen. To pa bo dosegel le tedaj,, če bo vodil svojo kmetijo res dobro in smotrno. Za umno in smotrno kmetovanje je potrebno danes marsikaj, a med najvažnejše spada nedvomno pravilno gospodarjenje z gnojem. Veliko število slovenskih rekov in pregovorov, ki je v zvezi z gnojem, dokazuje, da so neši kmetje že od nekdaj cenili velik pomen gnoja za proizvodnjo, navzlic temu pa mnogi še danes ne znajo z njim pravilno ravnati. Naš slovenski kmet še danes nima pravilno urejenih gnojišč in gnojn enih jam tako kakor zahteva moderno gospodarstvo, da bi mogel čim najkoristneje izrabiti ti dve važni gnojili. Pisec je vse to nazorno razHožfl, s slikami in skicami pokazal, kako bi po našiH razmerah moglo in moralo biti.
Knjiga je razdeljena v tri dele: Prvi de! govori o sestavi hlevskega gnoja in gnojnice, o spremembah gnoja od proizvodnje do uporabe, o spravljanju gnoja iz hleva in nadaljnje ravnanje z njim in potem o različnih načinih kon zerviranja gnoja Nato po istem redu razpravlja o gnojnici. Drugi del tvori razlaga gnojišča in gnojničnih jam o njih velikosti, položaju in graditvi. Tretji del pa o črpalkah, o sodih in o vozu za razvaženja gnojnice- Na platnicah knjige je slika prijazne slovenske kmetije. Knjiga je pisana v zelo preprostem tonu-Nad vsakim, p.e«byoin v knjigi je na tvarino se nanašajoč narodni pregovor, ki vsebini daje močan povdarek in zanimivost. N. pr.: Gnoj in gnojnica nista svetnika, vendar delata čudeže, ali Pokaži na gnojišče in povem Ti, kakšen kmetovalec si, ali če se iz gnoju kadi. grunt gori, in Gnoj z dvorišča dekleta od hiše, kadar je čas za to, itd. Knjiga se zelo lahko čita in pred bralčevimi očmi se kar odpira cel niz novih spoznanj in novih pohodov o tej do sedaj tako malo obravnavani stvari. Vsak slovenski kmetovalec bi moral to knjigo imeti v svoji hišni knjižnici, poleg ostalih gospodarskih knjig. Imeti bi jo morale vse kmečke gospodarske institucije. Vsaka slovenska živinorejska, poljedelska in mlekarska zadruga, bi morala svojim članom preskrbeti to knjigo. Napisal jo je človek, ki je zrastol' iz kmečke grude.
Mislimo, da imamo dobro urejeno gnojišče in gnoj nične jame, ko pa prećitamo to knjigo, vidimo, kaj še vse manjka in kaj bi se moralo
popraviti, da bi se gnoj in gnojnica čim racionalneje izrabila. Pisec nam podaja tudi mnogo novih načinov, kako se z manjšini trudom kakor do redaj, doseže večji uspeh Slovenski gospodar, vzemi to knjigo, ne ho ti ialt '
MALI OGLAS.
Za vsako besedo v malih oglasih se I plača D. 0"50. Najmanjši znesek je 8 D.
Važno! Modrece, otomane, spalne divane Ud, izdeluje solidno in po nizki ceni BEKNARD MAKS, tapetnik — Na skali St. 5. (v hiši g. Šipica)
Kapci In prodajalci hiš, stavbnih parcel, gozdov in travnikov ali posestev zbašite se pri meni. Dam Vam brezplačno informacije po Vaši želji. — Nakup in prodaja nepremičnin v Kranju L. Rebolj.
Krepkega kmečkega fanta poštenega in pridnega, starost U — 16 let sprejme restavracija ..Peterček" Kranj.__
Trlstanovanjrika hiša blizu Kranja naprodaj-Ponudbe na upravo „Goronjca" j>od „Nova"-
Tečno domačo hrano event. tudi s stanovanjem išče uradnica Ponudbe pod „Hrana"' na upravo lista.
Iščem skromne stanovanje za l. julij pri pošteni družini v Kranju, kjer bi imeli šivalni stroj za šiviljo. Naslov v upravi.
SivfJja išče pomočnico v Kranju. Naslov v u-pravi lista.
Odda se opremljena soba za enega ali dva stanovalca preko velikih počitnic, ali tudi še nadalje. Naulov v upravi Usta.
Kolesa nova in rabljena kupite />o neverjetno nizkih cenah samo pri tvrdki Julij Zevnlk, Stražlšče.
VINA
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite pri  Centralni vinnrui v Ljubljani - Frankopanska ulic« IV
Eiektrovarjene štedilnike, kakor ta41 vsa •stala kU*i»TBlčarika (leta IzvrSnje v straker«! U4el«vl
R. FLORJANČIČ ključavničar KRANJ
Joža Herfort: 7
SIN ČRNIH GORfl
Vidiš takole je moje delo, mu je govoril spotoma, pečam se samo z grdimi, skoro gnusnimi živalmi in moje delo je nevarno, pa ga prav zavoljo tega ljubim. Če bi mogel, bi šel v svet, daleč, daleč, da bi mogel preizkusiti in najti še drugih novih strupov, ki jih še ne poznam in da bi potem izdelali serume. Tako pa je moje delo več ali manj brezplodna igra majhnega dečka, ki postavlja na potoku mlinčke in misli, da bo mlel žito." Suho se je nasmehnil in sedel na klop zraven Alme in Marka.
— Ven iz mesta, to je moj načrt!" jima je dejal Marko, ko sta ga vprašala, kam naj bi šli.
„Iu orli, Marko, bom dobil mladiča? Veš rad bi ga imel, da bi me kratkočasil *,redi mojega dela, sredi tega brezplodnega ubijanja, ki mi jemlje moč in voljo dan za dnem!" Trpko, doživeto je govoril, prošnja je bila v njegovem glasu.
„Kaj pravite pa vi Alma" je vprašal Marko.
„No, saj bo menda tudi meni v zabavo, kaj jie Fred?"
„Na vsak način!"
In ko je videl Marko proseči Almin pogled se je dokončno vdal, bil je trenutek, katerega «e je kasneje še tolikokrat kesal.
,Dobro, peljal vaju bom v Črne gore, do gnezda bomo šli in plezali po orle. Morda jih bomo šli samo obiskati, morda samo vznemiriti, ali pa bomo tam pustila samo malo kože, katero bo-
mo opraskali in zaznamovali skale, koder bomo plezali," je razlagal Marko.
Še nisi bil pri gnezdu?" ga je vprašal Fred.
„Nikdai še in nikdo še ni bil pri" gnezdu, še one, ki so bili pri jezeru ti seštejem na prste ene roke.
„Borno torej rabili cepine in vrv?"
„Vsekakor. Tudi šotore moramo vzeti s seboj, zakaj najmanj dva dni bomo na sedlu taborih, če bo šlo vse gladko in po sreči. Računaj pa, da bomo zunaj lahko ves teden."
„No, toliko imam časa! Si ti tudi za to Alma?"
.,/.ukaj ne, saj sem prosta in očeta lahko mirno pustim v mestu, saj se ne bo dolgočasil. Ob meni samo molči, čita in premišljuje. Na jesen pa itak misli iti domov na grad, jaz bom pa najbrž v mestu do Božiča."
„0 tem bomo govorili drugič. Kdaj greš ti Marko, da pripraviš vse potrebno?"
„Najbrž še danes. A ti? Oziroma vidva?"
„Jutri enkrat bi prišla, točno ne vem, sicer te pa že najdeva. Ne mudi se pa itak ne!"
„Pridem lahko na kolodvor!"
„Ni potreba ker imam še dela pa ne vem: kdaj bom končal."
..Torej, tovariša na svidenje!"
Opoldne je Marka odpeljal vlak v gore, Fred pa s? je zaprl v delavnico in okna so žarela pozno v noč.
Sonca polno nasmejano jutro. Žito je zorelo, palilo, žgalo se je v soncu čez dan, v jutrih je sonce pilo močno roso. Markov dom je ves bel blestel v soncu, lična bela hišica se je cesti skrila za drevje, vendar vesela nagajivo kukala skozi zelene listne zastore, kot bi se ozirala na belo cesto, ki je tekla daleč v širni svet. Marko se ni niti spočil in prespal, tako redko je prihajal domov, pa se že spet odpravljal v gore. Kako skrbno «e je pripravljal ono jutro, kako vestno je pregledal vrv, puško, cepin, kako je zlagal šotor! Mati ga je opazovala s tiho zvedavostjo. Hodila je iz hiše v kuhinjo, iz kuhinje na vri, ho-
tela je s tem pripraviti Marka, da bi povedal, čemu gre tako urno od doma, če gre sam, čemu jemlje šotor, cepin in vrv. Toda Marko je bil odkar se je predzadnjič vrnil iz mesta mrk, tih, ni imel več one miline glasu, osoren je postal, sam v se zaprt. Premagalo jo je, obrisala si je roke ob predpasnik, uprla vele roke v bok in dejala:
„Marko greš za dolgo v hribe?"
„Ne vem, mati," je bil kratek odgovor.
„Greš sam?"
„Ne, še dva iz mesta gresta, gospod in gospodična. Danes prideta, pa moram imeti vse nared, ko prispeta."
„Pa po kaj greste v gore?"
„Po orle!" je odsekano dejal.
„ Jezus, pa ne na Smrtno peč?"
„Da tja, ker drugje ne gnezde več."
„Marko, za Kriščevo voljo nikar! Ne poznaš „Crnih gora"!"
„Bolje kot ve že, sicer pa ne bom sam." Zasukal se je na peti in šel urno na podstrešje.
Ves dan je bila mati v skrbeh. Tz oči se ji je zrcalil strah. V črne gore, no tja je šel že velilkokrat, je govorila sama s sebojj toda na Smrtno peč, Bog varuj! Nihče še ni šel tja, nihče ne pride živ z nje. To je vedel že njen oče, to vedo vsi. Marko ie neugnan, neizkušen. Ubil se ho!" Jo je zabolelo in stisnilo za grlo.
Prav v opoldanski vročini sta prišla Fred in Alma. Vsa vroča in utrujena. Zgovorna sicer in vljudna, toda mati je molčala in skoro s strahom opazovala nabito polne nahrbtnike, cepine in puške.
„Samo v pogubo so mu meščani, samo mesto ga žene v Črne gore. Nikdar ne bi sam šel, če ne bi bilo teh, na Smrtno peč, nikdar!" Tiho je zaihtela, ko se je tako potožila možu.
„ Ne cmeri se, saj so previdni, gibčni in spretni pa tudi dovolj. Ne vidiš li, da gre tudi gospodična z njima?!" jo je možato tešil.
Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju. liska tiskarna Tiskovnega društva v Kranj