Poštnina plačana v gotovini. Leto XX. št. 25. Dolnja Lendava, 18. junija 1933. Cena številki 1 Din, Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din; na posamezni naslov letno BO Din. V inozemstvo: letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din;- IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo v Dolnji Lendavi. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4. Cena oglasov: stran: cela 400 Din., pol 200 Din., četrt 100 Din; mali oglasi do 20 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din.; med tekstom vsaka reč 2 D. Pri večkratnoj objavi popüst. Namen države. V dvema preminóčima številkama „Novinˮ smo si poglednoli,, kakša je bila držáva negda (samo v glavnom i na kráci) pa tüdi to, kakši so fundamenti denéšnje države. Premislimo zdaj malo, kakši je v istini namen države. So najmre lüdje, ki mislijo, da je držáva samo nekši plot ali nekši ograjeni prostor, da ne bi vsi lüdje šli po sveti kak morje brez mej. Drügi pa pravijo, da je držáva dojna krava za ništerne. To je vse jako preprosto mödrüvanje. Liberalca (slobodnjaški) navuk pravi, da je námen, denéšnje države samo to, da brani pravice posamez-níka, — gospodarske i drüžabne boje med lüdmi pa prepüšča usodi, naj zmagajo samo zdravi i močnejši lüdje. To prej najbole spravla človeštvo v vsem naprej. Socialisti pa komunista pa pravijo, da má držáva vse pravice, posameznik nikaj; držáva po tom navuki lejko sega v vse strani človeškoga živlenja, če misli, da je to lüdem na hasek. Videli smo, da so nastanole prve države zavolo potrebóč živlenja. Takša potreboča je bila tudi skupna Obramba. Pa tüdi gospodarski vzroki so pripelali do zdrüžitve lüdi v države. Splošno, sküpno dobro -- to je na-men države! Da k tomi pripomore, skrbi držáva za varnost prebivalstva; ona gospodari nad sküpnov vrednoščov. Podpirati mora tüdi zásebno (privatno) gospodárstvo, davati pomoč i pobüdo v polodelstvo v obrti, v industriji; v té nam en gradi ceste, zida železnice, skrbi za vzgojo državlanov v šolaj i podpira tüdi dobrodelnost. Država — to je: njeno vodstvo, tisti, štere je lüdstvo postavilo za svoje slüžabnike! — mora dnes skrbeti za to, da doségnejo njeni pripadniki kak najvekšo srečo, ki je na zemli mogoča. To je pa ne lejko v takšoj meri, kak si lüdje želejo. V zdrüžbi, kakša je držáva, je najprle potreben red, šteromi se morajo pokorávati vsi zavolo sküpnoga haska. Té red pa ne sme brez potrebe zavirati slobode državlanov! Stare sküšnje svedočijo, da so tiste države, v šterih živé1 nájveč slobode, tüdi najmočnejše! Država, ki se držávle s silov i nasiljom nad posamezniki ali celimi sküpina! propádne pri prvoj priliki. Država mora skrbeti z izobrazbov, s šolov, dá zhajo lüdje slobodo prav ceniti i jo za človeško drüžbo hasnovito porabiti. Vzgoja državlanov je Važna stvar! Toj slüži posebno šolstva. Tüdi šolstvo je ne samo sebi nament, zato je dobro šolstvo nigdar ne izklüčna last (monopol) države, liki mora biti tüdi v tom dovoljena zasebna pobüda. Dobro so znane po vsem sveti verske šole, gde včijo redovniki. Velka pa tüdi najžmetnejša dužnost države je: skrbeti za napredek gospodarstva! Tü pa nastanejo nasprotüvala, tak da se zgodi, da tista plast lüdi, štera má v oblasti Vodstvo države, skrbi zlasti samo za hasek svojih privržèncov. Tak jé n. pr. v kapitalističnih državaj, tak je, če vláda edna sama stranka v državi itd. V zvezi z namenom države so tüdi dužnosti državlanov. Njihove pravice so povedane nameni države. Za državne nameni pobira držáva dačo; najbole pravico je: več maš — več plačaj ! Denéšnje držáva má različne dohodke: má svoja posestva, návadno gošče (šume),, šterih dohodke rabi za kritje svojih izdatkov. Dohodke dobi držáva tüdi iz monopolov, to pomeni: držáva se pridrži pravico, da kakše predmete samo ona izdelüje pa trži, n. pr. tobak, soli vžigalice itd. Dohodke má tüdi iz raznih pristojbin, ti. pr. kolkov na dokumente itd. Dale so različne dače, ki pa se navadno nalagajo tak, da tista drüžabna plast, štera državo obvlada, plača kem menje, zato pa drügi tem več. V večini denešnjih držav je vpelani velki deo dáč na konsum, to je, na porabo vsakdenésnjih potrebóč, tak da plača siromak v sorazmerno več dače kak bogatin. Če se prilike obrnéjo, se znižajo zdajšnje „posredne" dače, vpelajo'pa se vekše dače na imánje i progresivna (stopnjüvana) dohod-ninska dača, n. pr. da plača od 100.000 čistoga dohodka 5000 dače, od 200.000 pa že 45.000, ka je že vpelano na Češkom. Mogoče pa, da bo ešče hüjše. V prišestnoj številki zvedimo, kakše so različne vladavine denéšnjih držav. Naročnikom M. Listi. V junaškoj številki ste dobili, dragi naročniki dve cedali i popis, ka pomenita. Nabirati smo začeli stalne, večne naročnike za Marijin List. Zahvalni ščemo biti Mariji za njeni veliki dar, za M. List i vse milosti, štere smo po njem dobili, zato si ga pa za stalno, do smrti naročimo. V velkih nevolaj smo i se vűpamo, ka nam Marija bo dala, če njej tüdi mi damo. Mi njej damo čast i diko z tem, da postanemo do smrti naročniki M. Lista, njenoga dara. Ona nam pa da za to dosta več: materinsko lübezen v žitki i smrti pa materinskoga, lübečega srca plačo v večnosti. Podpišite dragi naročniki eden listek i ga izročite širiteli ali dühovnik! ali pa naravnost pošlite v Črensovce. Drügi listek pa dajte takšemi, ki nema M. Lista. V Marijinom i meni ga oprosite, naj postane stalen narnčnik. Širitelje vse listeke Poberte vküp i podpisanomi odpošlje. Ešče letos dobi vsaki, ki postane dosmrtni naročnik, podobico, kak svedočanstvo stalne naročitve. Listekov ne mečite vkraj, nego vse pošlite k meni, tüdi čiste, če bi ostali. Pa Vüpajmo se, ka ne ostanejo. Jaz se vüpam, ka v Slov. krajine nede katoličanske familije, štera ne bi dala mesečno en dinar svojoj nebeskoj Materi na čast. Ve za to dobi vsaki mesec M. List, na konci leta kalendar pa ešče drügo čtenje i to tem več, kem več nas bo. Vüpam se, ka mojo prošnjo, ki je Marijina, ne zavržete, KLEKL JOŽEF, vp. pleb. Vrednik M. Lista v Črensovcih 2 NOVINE 18. junija 1933. Domača i svetovna politika. Jugoslavija. Po dugših počitnicaj se je 8. t. m. znova sestala narodna sküpščina. Gda so prišli na dnevni red, je poslanec Avramovič pitao kmetijskoga ministra, gda dobi odgovor na svojo, interpelacijo zavolo kmetskih zadrug. Znano je najmre, da ministri na interpelacije poslancov navadno niti ne odgovarjajo. Nato so vsi pritrdili poročili od imenüvanja dvej novi ministrov And-jelinoviča i Tomašiča. Vložene so bile vnoge interpelacije na ministre. Med temi je bila tüdi interpelacija poslanca Dragoviča na prometnoga ministra, zavolo dovolitve brezplačnih voznih kart na shode JRKD. Minister je ne šteo včasi odgovoriti, zato je Drago-vič v dugšem i ostrom govori terjao odgovor. Med drügim je pravo, da je to interpelacijo vložo zato, naj narod vidi, ka je ešče nekak v parlamenti, ki šče braniti narodno premoženje pred takšov politikov denešnje vlade. Dnes, gda se delavec, ki pride v Belgrad iskat krüha nemre pelati domove ar nema penez, bi se kaj takšega ne smelo dogajati. Ščem, da se prepreči takša politika, i da v bodoče ne dobijo udeleženci takših shodov brezplačnih kart, ar se s tem zmenšajo državni dohodki i narodno premoženje, štero je last celoga naroda ne samo pristašov JRKD. Minister je nej šteo odgovoriti, i tüdi poslanci JRKD kluba 'so bili proti tomi. Pri tom prvom zasedanji je bilo navzoči samo okoli 150 poslancov. Vseh vküp je pa više 300. Ne vemo, gde tisti zastopajo narod! Poslanec Alojz Pavlič je izstopo iz kluba JRKD i vstopo v kmečki klub. Nemčija. V Nemčiji se je „vednačenje“ stavilo, i. Hitler se je začno pogajati s centrumom za sodelüvanje pri vladi. Bivši kancler dr. Brüning, šteri je po odstopi dr. Kaasa prevzeo vodstvo centruma i dobo diktatorska pooblastila šče napraviti velko reformo v stranki. V prvom redi šče Brüning preci prečistiti svojo stranko. Vsi tisti, ki so iskali v stranki svoje lastivne haske bodo izklüčeni. Med temi tüdi podpredsednik državnoga zbora Esser i takzvani nekronani porenski král Španija. Španska vláda brezvercov i socialistov je spadnola. Že - od tistoga časa, gda so se vršile občinske volitve, ki so prinesle večino opoziciji, je bila vláda ves čas ne slabih nogah. Čiravno je predsednik Azaner dobov parlamenti zmerom večino, je bila ta tak slaba, da je vido, da se duže nede mogoče držati. Tüdi protiverski zakon je bio sprejeti z večinov pa vseedno je nej bila gvüšna. Za izvršitev agrarne reforme pa vláda rabi dosta važnih zakonov, štere pa s tov večinov nemre dobiti zato njoj je nej ostalo drügo, da ti demisijo predsedniki republike Zamori, šteri jo je tüdi sprijao, ar je sam tüdi nej naklonjeni vladi. Nove vlade je šče níšče nej sestavo i katoličani terjajo v svojem listi popuno spremembo vlade, štera naj narod pomiri i napravi konec protiverskomi rovanji tistih lüdi šterim so lastivni haski več od narodnih. Pakt štirih. 7. junija je bio podpisani pakt štirih velesil Francije, Anglije, Nemčije i Italije. Prvi je začno s tem že pred tremi meseci Mussolini, šteromi bi te pakt naj slüžo pri reviziji mirovnih pogodb. S tem je pa naleto na veliki odpor kak pri Franciji, tak tüdi pri mali državoj Srednje Evrope, ki so po njem prizadete, to so Mala zveza i Polska. Nazadnje se je po vnogih pogajanjih te pakt ščista spremeno, ar je, Francija prle nej štela podpisati dokeč nede tak kak bo njoj prav. Nazadnje so se le pogodili i Mala zveza štera je prle bila jako proti, je mogla vtih-noti i povediti, da se nje to ne tiče; edino Poljska je ostala odločno proti. Zvünešnji minister Poljske je povedao, ka ne sprejme nikših sklepov toga pakta, ki bi se nje tikali, čiravno ste Francija i Mala zveza pristali na to. Zdrüžene države. V zdrüženi državaj Severne Amerike se je preci spremenilo, kak je nastopo vlado Roosevelt. Gda je Roosevelt pred 10 tjedni prevzeo oblast v roke je najšeo vse porüšeno. Na stotine bank je zape-ralo blagajne, konkurzi so bili na dnevnom redi, industrija skoro vničena nad 10 miljonov lüdi brezi dela i tüdi kölnski župan dr. Adenauer. To čiščenje je za obstoj stranke jako potrebno, ar či je gda bila nemškim ka-toličanom potrebna dobro organizerati stranka, njim je zdaj potrebna. Centrum šče najmre ostati v prvom redi versko-kulturna stranka ar bo kak takša najmočnejša. Či se je dr. Brüning odločo, da s tov prečiščenov strankov stopi v vlado, lejko stoga vidimo, da šče pomagati svojoj domovini či ravno v drüžbi tisti lüdi, ki so ga nedavno vrgli z vlade. Hitler je najmre spoznao, da more raz-padajočo nemško državo rešiti samo takši človik, ki ma pred inozemstvom poštenje i zavüpanje. To je pa ravno dr. Brüning. Zato njemi je Hitler ponüdo mesto zvünešnjega ministra, ar samo on more popraviti poštenje Nemčije pred svetom, štero so njoj vzeli nešterni nepremišleni i kratkovidni člani vlade s svojim dihanjom proti vsemi, ka je nej v njihovoj čredi. Avstrija. Dr. Dolfus, avstrijski kancler, je srečno odbio vse napade Nemčije. Pa tüdi doma šče napraviti red stem, da prepove narodno-social stranko i ves hitlerjanski tisk. Te dni se je napoto dr. Dolfus na gospodarsko konferenco v London, gde ga navdüšeno čakajo. Ves angleški narod se najmre čüdüva, da se je mala Avstrija tak dobro držala proti vsem Hitlerovim napadom i tüdi očuvala svojo samostojnost. Angleži bodo z veseljom šli na letovišča v Avstrijo, da s tem nadomestijo Nemce, ki so v najvekšem števili obiskavali avstrijska letovišča, dokeč njim je vláda toga nej prepovedala. Grčija. Na bivšega ministerskoga predsednika Venizelosa je bio izvršena pred par dnevi atentat, gda se je pelao v avtomobili. Šofer je bio na mesti mrtev, on sam pa samo lejko ranjeni. Načelnik tajne policije Polihronopulos, je bio zavolo toga areterani, ar je prej on to včino. Med lüdstvom so velki nemiri, ar so prišli nasled tudi velkim revolucionarnim namenom Ve-nizelosovih pristašov. Zatogavolo je vse vojaštvo v glavnom varaši, Atene, pripravleno či gde kaj poči. 18. junija 1933. NOVINE 3 ameriški kmet je šo dol. Gda je Roo-sevelt prišeo pred parlament je včasi dobo velka pooblastila s šterimi lejko hitro i brez vnogoga guča napravi, ka je potrebno. S temi diktatorskimi pooblastili je včasi šo na delo i izdao zakone od bank, od šparanja, od železnic i kmetov. S pomočjov teh zakonov i vnogi vučenjakov je včasi začno delati. Včasi je začno z javnimi deli, pri šterih .se je zaposlilo do 2 miljona delavcov i nastavo kontrolo nad industrijo da se ne bodo kapitalisti med sebov pobijali s konkurencov na škodo delavcov. Največ pa je napravo, da je znižao vrednost dolara s tém, da je vödao dosta novi penez ; kem več pènéžje najmre med narodom, leži té küpüje industrijske i kmetske izdelke. Posledice vsèga toga so se že pokazale. Industrija je na novo oživ- lena. V avtomobilskoj industriji so tedensko napravili 10.000 avtomobilov zdaj 50.000, ocelne fabrike so zdignole produkcijo za polovico. Najbole so pa skočile cene polskim pridelkom i surovinam. Kmetje so meli poldrügo miljárdo več dobička, kak lani v istom časi. Cena silja se jé zdignola za 60 % , bombaža 30% i lesa 130%. Zvišale so se tüdi delavske plače z namenom, da bi delavstvo moglo več küpüvati. Vnogi se pitajo, kama ide Amerika. Edni pravijo, ka je to samo za eden čas, te pa pride znova kriza. Drügi se pa vüpajo ka de znala Amerika to obdržati s tem, da bo na go-spodarskoj konferenci V Londoni pro-bala tüdi evropske države na to na-ravnati i se tak pomali tüdi Prinas na bolše obrne. Slovenska Krajina. Beltinci. Pétdesetletnico svojega rojstva je obhajao g. Ferdo Šprager, šolski upraviteo i organist. Prilübleni gospod je prišeo k nam včasi po oslobojenji. Želemo njemi ešče mnoga leta! Novi župani so imenovani v občinaj Domajinci i Večéslavci, novi občinski odborniki pa v Bogojini. D. Bistrica. Dnes tjeden se je blagoslovo zvon za našo kapelo na pokopališči, ki ga je küpila Marton Katá, tretjerednica. Darovnica je že dugši čas teško betežna. Zvon so blagoslovili g. Bakan Štefan, oskrbnik črensovske fare. Občina je z velikov radostjov sprejela glasnika smrti i opominjevalca na molitev Angelskoga pozdravlja. Pismo Dr. A. Korošca. Dr. A. Korošec, bivši min. predsednik nam piše: „Hvala Vami vsem sopodpisanim čč. gospodom za rople pozdrave iz D. Lendave. Moje zdravje je pali redno. Zahvalüjem se Vam, da se me Spominate pri sv. mešaj, prosim to ešče naprej. Hrepenem, da bi znova vido slovensko zemlo.ˮ— Gospod b. min. predsednik je te dni obhajao svoj god, sv. Antona. Jezeri so molili, mislili na njega i ga pozdravili pri toj priliki. Navuk za tretjired sv. Frančiška bo zadnjo nedelo meseca juna, to je 25. v Črensovcih, Navuk je popoldnevi zdrüžen z večernicami kak dozdaj. Nove sv. meše bodo slüžili sledeči č. gospodje: Glavač Božidar, minorit, jul. 2. v Beltincih, Törnar Anton, salezijanec julija 9. v Črensov- cih, Halas Daniel, julija 16. v Črensovcih i Varga Jožef, julija 23. v Bogojini. Oba zadnjiva sta svetskiva dühovnika naše apoštolske administrature. Misijonski svetek v Črensovcih. Na Petrovo prido g. Kerec Jožef, misijonar v Črensovce, gde bodo predgali, držali navuk i po večernici predavali v. Našem Domi. Ki lübi düše nemrtelne, ne bo zamüdo te den poslüšati g. misijonara Kereca. Posvetitev „Našega Domaˮ Srci Jezušovomi. Zdaj, gda obhajamo 1900 letnico, ka je bože Srce za nas presmeknjeno, bo vodstvo Hranilnice i Posojilnice v Črensovcih „Naš Domˮ posvetilo Srci Jezušovomi. Lübezen toga božega Srca naj kralüje v vsakoj hiši, štere namen je bližnjemi pomagati. Ambulantna komisija je začele svoje delo v lendavskom srezi. Zvršila je delo v Dugojvesi. Tü je 160 plügov bilo odpovedanih, štere so dobili novi priglašencí. Vzornih gnojnih jam se dela v lendavskem srezi 35. Potom sta napravlenivi Črensovcih dve jami za zeleno krmo, edna za živino, drüga za svinje,. Vse to se dela po pri za-devanji Jana Lipovca, sr. kmet. referenta i naprave podpira oblast z penezi ali cementom. Sresko semenogojno postajo je zmerila ambulantna komisija v Žitkovci na veleposestniškoj zemli. Zastopnik kmet ministerstva je odbio ugovore g. A. Hajdinjaka poslanca, ki je bio proti toj delitvi. Srez je do- bo 10 oralov zemle za pridelanje travinoga i drügoga semena., Beltinci. Kak smo zvedeli, začne dne 17. t. m. ordinirati v Beltincih g. Dr. Mirko Sesardič iz Maribora, ki pride na svoje novo slüžbeno mesto za pok. dr. Kolaršom. Vüpamo, da bo g. doktor svoje znanje,ki si ga je pridobo v svojem večletnom delovanji v mariborskoj bolnici uspešno uporabo v zdravstvena blagor naše kra-jine. Želimo njemi v tom pogledi obilo uspeha! Po domovini. Zgrabo se je — pa samo eden! Dostakrat se je zgodi, da što pošle v pismi peneze, pa se na, poti oboje „zgübiˮ. Lani je poštno ravnatelstvo dobilo dosta pritožb zavolo vkradnjenih pisem. Nastavili so past: poslali so na izmišleno ime nekam v pismi 20 dinarov; pošta je odgovorila, da je pismo ne prišlo. Zato je upravnik pošte v Ljubljani pozvao na odgovor poštnoga širitela, ki je meo tisti den slüžbo v poštnom vozi na železnici. Té je pripoznao, da je vzeo iz pisma peneze. Sodišče ga je obsodilo ná 2 meseca ostroga zapora i na izgübi častnih državlanske pravic na 1 leto. Tüdi je odpüščeni iz slüžbe. Strela je v zadnjem časi napravila več škode. V bližini Ptuja je bujla žensko, ki je okápala krumple, pa Šla pod akacijo vedrit. Na Vrhniki je treščijo v oreh, od tém je Šla strela v zemlo i v štalo, gde je pobila kravo. Tüdi toča je v več mestaj poškodüvala njive i gorice. Dolenjska na velesejmi. Letos nam Novine prinašajo popis tistoga dela Slovenije, ki še zové Dolenjska, tak da jo pazlivi čtevci že dobro poznajo. Dolenjci pa tüdi skrbijo za to, da svet spozna njihovo krajino. Na letošnjem velesejmi v Ljubljani so napravili tujsko-prometno razstavo, gdé so pokazali mnoge znamenitosti i posebnosti dolenjské zemle. Vse vékše občine so poslale svoje drago-tine, n. pr. slike krajov*, podobe občin, napravlene iz zémle ali gipsa, starinske zastave, mnoge fotografije podzemelskih jam, vina itd. ^nAli Prinas gda što misli na to, kak bi pokazali na té ali ov način našo krajino? Prinas ne zmorejo občine niti edne, proste sobe, da bi v njo znosili bár nekaj posebnosti iz Slovenske krajine, da bi tühinci n. pr. v Soboti videli nekaj našega. Mnogi so že to želo povedali — zato je že več kak sramota za nas, da za to níšče ne skrbi! Pa što bi dnes skrbo za mu-zeje pa Podobne stvari, zdaj trbe peneze indri, razmimo... Po prsaj se pa le vüpajo tučti, kak »delajo" za napredek ! 4 NOVINE 1 8. junija 1933 Zlatomešnik Miloš Šmid, rojeni 1 1848., je mro v Solčavi. Slovenci pri sv. oči. Na risalske svetek je 42 Slovencov obiskalo Rim. Bili so sprejeti v Vatikani pri sv. oči, ki njim je povedao: „Spreje-mamo vas z veseljom zlasti zato, ar ste zastopniki Slovencov — to ime dosta pomeni —ar ste zastopniki onoga naroda, ki je bio vsigdar vdani rimsko katoličanskoj cerkvi i od šteroga vüpamo, da bodo sinovje hodili po istih stopnjaj, po šterih so hodili očevje, da zvremagajo zdajšnje i prišestne težave. V dokaz naše posebne naklonjenosti nam podajamo čüdodelne, svetinje i želemo, da bi se tüdi njih milosti razbila za vas, ma vaše sorodnike i prijatele, na vse štere, zastopate." Iz narodne skupščine. Na seji 12. junija je poslanec Dragovič stavo pitanje na prosvetnega ministra zavolo postopanja okrajnih organizacij J R K D, ki silijo Vučitelstvo, da se mora vpi-sovati v J R K D. Poslanec prosi ministra, naj prepove vučitelstvi i šolskim nadzornikom, da ne bodo silili vučitelstva v J R K D. Sprejeti je bio gasilski zakon. Sramoti nas Slovence v srbskih Novinaj „Pravdaˮ v Belgradi neki srbski novinar. Takše debele laži piše, da je to že preveč. Pa ne letos ob prvim ! Telko nam dnes priporočajo, naj si bomo „zložni i potrpliviˮ — v Belgradi par velkih novinaj blati Slovence i njemi níšče ne pove, da je „protidržavnoˮ njegovo delo! Slovenijo je obiskalo lani 148458 tühincov, nájveč Ljubljano, Maribor i Bled. Lepa je Slovenska zemla, slovenski narod gostolüben, na visikoj stopnji kulture - vse to pripoznajo tühinci, samo mnogi doma ne, takši n. pr. kak srbski novinar v „Pravdiˮ! Kraljevo. Po vnogih borbaj i nevolaj so katoličanci dobili dovolenje, da smejo zidati cerkev. (Glasnik Beogradsko nadbiskupije.) Od dneva do dneva. Težka železniška nesreča se je pripetila blüzi mesta Nantes v Franciji na risalsko soboto. Par dni prle se je ponesrečo tovorni vlak i pokvaro tir. Strojnik je ne pazo na znamenja — vozo je z naglicov 90 km na vöro, gda je vido, da je blüzi nesreča, je naglo závro, vagoni so se vdrli eden v ovoga, mrtvih je bilo 15, ranjeníh pa 138. Sam okoli sveta je leto z letalom Amerikanec Mattern. Japonska novine „Tokio Nichi Nichi“ se tiskajo v 1 milijon 500.000 izvodaj, „Osaka Mainichi" pa v 2 mil. 500.000. Krvava nedela v Austriji. Preminočo nedelo so hitlérovci strelali v Innsbrucki na dr .Seidla,vodjo varnóst-ne slüžbe na Tirolskom, i so ga ranili. Nadadnoti so šteli tüdi štajerskoga deželnoga glavara Dr. Rintelena, a k sreči so se bombe na cesti prle razpočile, kak se je on v auti pripelao. Isti den so vrgli bombe tüdi v trgovine v Beči i Gradci. Nemiri so se vršili v pondelek tüdi na gračkom vseučilišči. Naši delavci. Benvezin p. Gvimonviíle. Pozdravlam svoje lüblene domače, vse prijatele v Čepincih, posebno pa g. plebanoša v Markovcih. Prisiljen sem bio priti v Francijo, kde sem rob dela ešče po nedelaj i svetkaj, ar k božoj slüžbi ne smem. Delaven den delam na poli, v nedelo i svetke pa v hiši. Gde je tisti bláženi Svetešnji mir Slov. Krajine, ki sam ga vživao doma ? Tü nega gospostva, kak prinas. Tü se dela. Moj gospodar má 95 hektarov zemle pa to velikansko imanje opravimo trije. Gospodar, čeravno ma milijone v blagajni i avtomobil, z nami dela. Če bi se v Slov. Krajini menje gospostva špilalo (gizdava obleka, drago kajenje, nezmerno pilo), kelko vekša vrednost i keliko menša brez-poselnost bi bila v njej! — K. V. iz Čepinec. Po katoličanskom sveti Kronanje čüdodelne Marijine podobe. V Spliti, lepom obmorskom mesti naše države, se je vršila genliva slovesnost. Pri franciškanih je Marijina podoba, pred šterov so vnogi betežniki tüdi čüdežna ozdravela zato so podobo nazvali „Gospa od zdravjaˮ. Skoz 200 let je trosila Marija nebeske darove na svoje častilce, tej so pa iz zahvalnosti poklanjali cerkvi na jezere zlatih oringlnov, prstanov, orgije, lančekov, narokvic i drügih dragih darov, cerkev je vse te dare dala zlejati i z njih napraviti krasno zlato Stanko Jug: Slovenska zemlja. Na vzhodni stráni Kočevskega Roga teče po ozki dolini proti severu v Krko potok Črnošnjica. Blizu njegovega izvira leži vas Črnošnjice. ki pa ni več na Kočevskem. Prav nad vasjo samo pa še stanüjejo Kočevarji. Dolina tega potoka tvori prehod iz Dolenske v Belokrajino preko Birčne vasi v Lemič in dalje v Črnomelj. Kakor sem že omenil, je bilo to ozemlje v stálni nevarnosti pred Türki. Ker so ti pogosto prihajali preko Belekrajine v Slovenske dežele, so si postavili Črnos-njičani v obrambo pred turškimi napadi kar dva utrjena tabora, kamor so se v slučaju nevarnosti zatekli vsi prebivalci s svojim imetjem, kolikor so ga pač mogli vršiti. To sta Stari in Novi Tabor pri Črnošnjicah, ki sta slüžila svoji bližnji okolici za varno zavetišče. Türki so na svojih roparska pohodih navadno niso nikjer dolgo zadrževali. Poleg tega tudi niso imeli s seboj topov, da bi z njimi obstre- ljevaji utrjene kraje. Zato so bili ljudje v taboru rešeni, če so le dva tri dni vzdržali türski napad. Toliko pa so bili po večini vsi tabori utrjeni, da so toliko časa vzdržali. Če gremo od Črnošnjic proti severu po lepi romantični dolini, po kar teri šumi Črnošnjica, pridemo v dobrih dveh urah mimo Poljan do Dolenjski Toplic. Tu so lepo urejene toplice, ki imajo 37° C toplote. Njih zdravilno moč poznajo menda po vsej Sloveniji in tudi preko njenih mej. Iz Novega mesta je do Straže spelana železnica. Iz Straže pa je še eno uro shoda do Toplic. Še dve uri iz Toplic ob mirno tekoči Krki in smo v Novem mestu, metropoli Dolenjske, kako ga radi na-zivajo. Novo mesto ima zelo lepo lego. Leži na nekoliko vzvišenem prostoru nad Krko, ki teče v polkrogu okoli njega in tvori na ta način nekakšen polotok, ki ga izpolnjuje mesto. Oglejmo si najprej zgodovino Novega mesta! Iz starejših časov nimamo nikakih zanesljivih poročil. Vemo le, da je stal v Srednjem veku na tem kraju grad, ki je bil v oblasti samo- stana v Stični. L. 1365. pa je podelil avstrijski Vojvoda Rudolf IV. naselbine ki je nastala okoli gradu, mestne pravice in jo po svojem imenu nazval Ru-dolfovo mesto (Rudolfswerth.) Mesto se je pričelo sedaj hitro razvijati, zlasti še ko je postalo radi stalnih turških napadov važna vojaška postojanka. Pred Türki so se zatekli v Novo mesto okoli 1. 1470. iz Metlike frančiškani in in ustanovili tu svoj samostan s cerkvijo. V franciškanski cerkvi je pokopani več znamenitih mož, tako na primer znani pisatelj Matija Kostelic, ki je spiski v 17. št. več nabožnih knjižic, dalje iz turških bojev znana Ivan in Krištof Lenkovič in še več drugih pomembni mož, ki imajo v cerkvi lepe nagrobne spomenike. Na željo cesarja Friderika III. je bil ustanovljen v Novem mestu 1.1493. kapitelj. Kapiteljska cerkev, ki stoji na gričku sredi mesta in je zato vidna zelo daleč, je znamenita gotska stavbo. Kasneje so tej zgradbi prizidali nov večji del, ki pa nima iste smeri kot Prvotna zgradba. Zato je cerkev v sredi pre-lomljena. V glavnem oltarju je krasna slika sv. Nikolaja, delo zlovečega ita- 18. junija 1933. NOVINE 5 korono, z šterov je bila prve dni toga meseca Marijina podoba koronana. Pred koronanjom se je vršila tri dnevnica i se . zbralo na jezere naroda k slovesnosti. Korono je neseo na svi-lenom vankiši 5 let star dečkec, ki je na prošnjo Marijino pred dvema letoma čüdežno odzdravo. Korona je -eden najlepših cerkvenih kinčov v našoj državi. Pa tüdi dragocen. Ma na sebi sledeče drage kamne: 6 bril-jantov, 131 diamant-rožic, 45 rubinov, safirov, topazov, ámatistov i smarag-dov pa 150 biserov (džündžov). Austrija. Socialni demokratje so iz sovraštva proti krščanskim socialnom, posebno proti njihovomi voditeli, prelati dr. Seipeli, v Beči dosta katoličancom pregovorili, da so iz kat. cerkve izstopili. Te blodne düše so spoznale svoj krivi stopaj i se spod lüdnim novim bečkim püšpekom, dr. Innitzerom, na jezere vračajo nazaj v Jedino zveličajočo sv. kat. Matercerkev. Nemčija. V glavnom mesti Nemčije, Berlini je 400 jezero katoličancov. Za te so se pred kratkim držáli milijoni. Dvajseti redovniških drüžb je dalo 200 misijonarov — predgarov, ki so to večmilijonsko mesto pali po živili vu veri. Španija. Redovniki so včili blüzi 700 jezer dece na Španjolskom. Zdaj, ka je protiverska vláda te šole prepovedala, penez za nastavlanje drügih pa nema, je med narodom veliko zburkanje. Narod ne püsti verskih šol i komaj čaka volitve, gda pošteno obračuna z cerkvénimi ropari. — V Ahami poleg Murcie so se nešterni sovražniki cerkve oblekli v jezuitske obleke i tak sramotili cerkvene naprave i drüžbe. To je tak razkačilo pobožno vernike, da so sramotilce vere žerjavo namlatili, ka se njim naskori nede rabili „baráte špilatiˮ. Podobo Srca Jezušovoga, štera je 49 metrov visika, je občinski odbor v Bilbau-i skleno porüšili. Narod protestira i moli pred podobov za nesrečno Španijo. Povrnenja. Na Angleškom se je povrnolo iz protestantizma na katoličansko vero 1. 1932. trinajsetjezem düš, v Severnoj Ameriki pa štirideset-jezero. Jako veseli pojavi. Ogledalo časa. Lepo se čtejo tüdi te reči v zagrebečkom listi „Pobedaˮ: „Tüdi pri nas bi trbelo delati po načini Hitlera i Mussolinija; če si kotriga Sokola, imaš krűh, če pa toga ne maraš, si pa brez zaslüžka. To bi bio resan pravi recept za naše gg. uradnike, “ Té liste imenüje Slovence — „dravskobanovinciˮ! Tobak v Ljubljani. Glavna zá-loga tobaka v Ljubljani je v rokaj „Vrbaske bankeˮ, ki ne razmijo slovenski, pišejo pa vsi samo s drükov. Trafikanti dobivajo tiskovine v cirilici i v srbščini. Pravijo, da je slovenski jezik državni jezik. V Sloveniji se pokadi letno stotine milijonov, zato naj bi tüdi slovenski küpüvali pa tržili tobak. Nad trafike v Sloveniji naj naprávi monopolska uprava slovenske napise, da bomo znali, gde se trži tobak, ar je zdaj napisano vsešérom „Prodaja duvanaˮ. (Po Sloveniji 9. VI.) Srbov, Hrvatov i Slovencov nega. V šolo je prišeo nadzornik. Na pitanje, što prebivá v našoj državi, je šolar odgóvoro :„V našoj državi prebivajo Srbi, Hrvati i Slovenci.ˮ Nadzornik je šou na šolskoga upravitela: „Kak pa skrbite, da bi se vršila vzgoja v pravom narodnom dühi ?!“ — Upraviteo se je začüdüvao: „G. nadzornik, Sokol sem i vsi na šoli smo Sokoli, na vse narodne i državne svetke delamo šolske proslave, gotovo me je što iz sovraštva po krivom obdužo, gda je dnes telko denuncijantov.ˮ Nadzornik: „Nikaj se ne izgovarjajte čüo sem na lastna vüha ! Vaša gospodična vči, da bivajo v našoj državi Srbi, Hrvati i Slovenci, Ali ne vete, da Srbov, Hrvatov i Slovencov nega več? V Jugoslaviji prebivajo samo Jugosloveni! Ste razumeli?“ Upraviteo je zakričao v razred: „Gospodična, da si zapomnite za vselej, kaj je rekel g. nadzornik, Slovencev ni več, pa tudi Hrvatov in Srbov ne !ˮ Deca so se prestrašeno glédala, ar so do zdaj ešče ne znali, da jih nega več. (Po „Sodobnosti“ 1933, 4-5.) Vsem tistim, šteri ešče nemajo kalendara. Naš letošnji kalendar je jako lepi. Krasijo ga lepi spisi i slike. Sto ga šče ešče meti, ga dobi na upravi „Novinˮ za polovično ceno, to je za 5 D. ljanskega slikarja R. Tintoreta. Baje jé ta slika ena največji dragotin v Sloveniji. Mimogredé naj še omenim, da je cerkev posvečena sv. Nikolaja. Kakor drugim mestom po Sloveniji tako so tudi Novemu mestu pri-izadejali Türki mnogo škode. Vendar rsta močno mestno obzidje in široka Krka odbila vse türške napade, vendar Türki nikakor niso hoteli odnedati. Na vsak način bi radi oplenili mesto. Zadnjikrat so prišli pred Novo mesto 4. 1593;, a so bili odbiti in so nekje blizu Kostanjevice doživeli strahoviti poraz, tako da se jih malo rešilo. Ko je bil sredi 16 št — 1.1578. — ustanovljen Karlovec v obrambo pred Türki, je pomenilo to za Novo mesto strahovit udárec. Novo mesto, ki je bilo do tlej važno mesto blizu meje, Je zapadlo v mrtvilo, iz katerega se pravzaprav še do danes ni dvignilo. Z železnico, ki je zvezala že koncem prejšnjega stoletja Novo mesto z Ljubljano in prav pred svetovno vojno še s Karlovcom, je prišlo nekoüko več živlenje v mesto. Vendar je njegov pomen še vedno znatno manjši, kakor pa je bil pred ustanovitvi Karlovca. Joško Maučec: Zgodovina Slovenske krajine. Razširjenje lüteranstva po Slovenskoj krajini. Kak val je preplavila Lutrova vera Slovenske dežele, ne da bi naletela na odločni odpor niti pri cerkvenih niti pri državnih oblastnikih. Stoletne nerednosti i razvade v cerkvi so se zdaj bridko maščevalo tüdi pri Slovencih. Plemstvo i meščanstvo, ki sta imela v rokaj vso politično moč, ves Socialni ugled in vpliv, sta se popunoma postavila na stran novih bojevnikov proti katoličanskoj cerkvi i izrabila svoje sile za dobrobit lüteranstva. Ešče dosta bole, kak v drügih slovenskih pokrajinaj, je bila naša Slovenska krajina v vsem svojem javnom živlenji odvisna od ništernih plemenitašov, ki so imeli velka posestva i z njimi tüdi velko oblast nad cerkvami, duhovniki i lüdmi, ki so bili na njih naseljeni. Zato je bilo razširjanje nove vere po Slovenskoj krajini pred vsem delo ništernih mó-gočnjakov, ki so po paroli: „šteroga je zemla, tisti ima določati tüdi veroˮ cuius regio, eíus religio), zapovedo-vali svojim podložnikom — kmetom, štere vere se morajo oprijéti. Lüte-ranstvo, kalvinstvo i katoličanstao so se par stoletja na Vogrskom i po našoj krajini zmerom menjavali. Ta verski boj je bio tem hüjši, ar so bili verski boji v zvezi z različnimi upori i prevrati političnoga značaja i so tüdi Törki, ki so ravno te čas najbole pogosto ropali, pužigali i morili po naših slovenskih krajih, dostakrat vmes posegli. Lüteranstvo je na Vogrskom i pri nas doseglo popuno zmago ešče komaj v 17. stoletji, liki došla duže se je držalo, kak po austrijskih deželaj. Ešče dnes je v Slovenski krajini okoli 23.600 lüteranov i okoli 1000 kalvincov. Priimek „vogrskoga Lutra“ je dobo odpadli menih — barat Matjaž Devaj, šteroga je Melanhton poslao na Vogrsko, da razširjavle novo vero. Tak se njemi je posrečilo pridobiti na svojo stran mogočnoga palatina, Tomaža Nadasdijja, ki je bio v tom 6 NOVINE 18. junija 1933. Dr. Janko Šimrak. Te dni je obhajao 50 letnico svojega živlenja Dr. Janko Šimrak, ravniteo krščanskoga horvatskoga lista „Hrvatske Stražeˮ v Zagrebi. Dr. Janko Šimrak je kanonik grčkokatoličanskoga reda i profesor na vseučelišči v Zagrebi. Z Dr. Korošcom i ostalimi poslanci krščanske stranke se je borio v parlamenti v ustavotvornoj sküpščini. Zvünredno pamet i volo njemi je dao dober Bog, z šterimi darovi se bori za božo čast, za pravice kat. cerkvi proti vsem njenim sovražnikom. On straha, šlatanja ne pozna, odločno reši vsako zadevo. Posebno ognjeno se bori proti slobodnozidarom, najvekšim sovražnikom Materecerkvi. V krasnih člankaj pokaže v Hrvatskoj Straži, v Kat. Listi na pravo lice teh lüdi i zagovarja bože pravice proti njihovim zablodam. Zato njim je trn v peti. Prvi krščanski hrvatski dnevnik „Hrvatsko Stražoˮ je v nastavo, okrepo i jo še okrepčava, potrdjava. Narod je zarazmo njegovo delo i ob 50 letnici pošila lepe dare za podporo krščanskomi listi, naj se te vtrdi. Genlivo je čteti teh darovnikov pisma. Iz Rima so se njemi zahvalili' za njegovo ne vtrüdlivo delo pri branitvi krščanskih načel i ga pozdravili hrvatski romarje na čeli njim z hrvatskim nad-biskupom dr. A. Bauerom i drügimi püšpeki. Pravomi krščanskomi borci želemo puno moč sv. Düha, da pripela do zmage svojo borbe za božo čast i rešenje düš. Katoličanski novinarje pri sv. oči. Katoličanski novinarje vsega sveta so romali v Rim, gde so bili sprejeti pri sv. oči. Pri toj priliki je meo sv. oča nenavadne dugi nagovor na zbrane kat. novinar, v šterom je povedao, da ga veseli, da so prišli novinarje na romanje i tak dali dober vzgled drügim. Lejko pravimo, da so dali vzgled vsemi sveti, ar majo novinarje zveze z vsem svetom, vsemi sveti pošilajo svoje misli. Sv. oča je izrazo zadovolstvo, da bo leta 1935. v Rimi mednarodno zborovanje novinarov. Dale jé obširno gučao od pomena no-vinarskoga stališa. Ništerni pravijo, da novinarje glasijo javno mišlenje, drügi pa pravijo, da oni delajo mišlenje lüdstva. Oboje je istinsko. Velka je odgovornost novinarstva. Iz vseh strani lista mora prihajati krščanski düh. Tisk naj nosi navuk katoličanske cerkve Vsešérom, gde ona vči. Na konci je sv. oča voščo vsem novinarom, naj bi njihovo delo obrodilo bogat sad i njim podelo svoj blagoslov. PREKOSNICE. Školašov odgovor. Ka bi ti šteo biti, Francek? ;— Comprnjak, gospod vučiteo. Ka bi pa te delao ? Bi vas spremeno v lepo žuto ptičico kanarko v kleti, pa bi odpro nato dverca kletke, naj ptičica odleti. Nepokorno dete. Ti si bio nepokoren, zato boš šo zdaj brez večerje spat. Ka pa te naj napravim z zdravilom, štero moram vseli po večerji vzeti? Vožnja proti prepisom. Gde si bio tak dugo, Janoš? V zapori. ■ Zakáj so te zaprli? Zato ka sam preveč pomali vozo z avtomobilom! Kak to, preveč pomali? Kak pa. Ovak me policija ne bi zgrabila. Mladina. Kak so si dečki zgučavati na sestanki kat. akcije 4. juna v Črensovcih od kajenja. 1. Prijatelje, dučimo si dnes kaj od kajenja. Šteri zna kaj povedati od toga? Jaz sem čteo knigo,v šteroj pobožen dühovnik dosta lepih reči piše od kajenja. To knigo, ár je te dühovnik tüdi vučeni, po celom sveti čtejo. Ste jo ví lejko tüdi čteli? 2. Jaz sem jo čteo, 3. jaz tüdi. 4. i 5. Jaz sem je nešteo, povejte na tak ví, kaj od kajenja. 4. Kde so pa začeli kaditi i kda? 1. Kda je Kolumbus Krištof odr krio Ameriko, se je stavo s svojov ladjov najprle na otoki Kuba. Dnes; je v oblasti Severne Amerike, a ma, veliko samovlado. Kda je prišeo na otok, je poslao oglednike okoli. Tej so šli i so prišli nazaj z etakšim glasom: Divji lüdje so po šumaj pa nekše listje süčejo vküp, en konec vužgejo, zatém pa dim vlečejo v vüsta nad, nos ga pa vöpüstijo. Notri, vö, notri, vö-, tak ide to naprej. Bili so to Indijanci,, ki so kadili. To je bilo leta 1520. Vu Francijo je prineso dohan Nicot Janoš 1. 1560. Ar je najdeni tobak na časi velki župan Železne županije (Vasmegye). Ta je dao Devoji pravico, da sme po celoj železnoj županiji oznanjati Lutrove navuke i je tüdi sam Nadasdy z ženov vred prestopo na lütrovo vero. Ne dugo nato so prišli ešče drügi predikantje iz Witten-berga (mesto ná Nemškom), med njimi nekši Hrvat, Drügec Janoš po imeni. Toga je Tomaž Nadasdy poslao v Slovenske vesnice proti Muri, vendar o njegovom dalnom delovanji nam je ne znao nikaj. Za Palatinom Nadasdyjom so se ešše ništerne drüge odlične i bogate drüžine polüteranile, tak Battyani i Šechy. Battyani so imeli v posesti Novi Grad (Güssing) i Kiseh (Güns), gde že rano nahajamo lüteransko tiskarno (1558). Vekši deo Slovenske krajine pa je bio pod oblastjov grofov Sechy, šterim sta pripadali Sobota i Grad (Gornja Lendava). Po bitki pri Mohači leta 1526 so si znali grofi Sechenyi pridobiti celo zavetništvo i upravitelstvo cistercijanske opatije v Monoštri, pod štero je spadalo več slovenskih vesnic. Lüteranska vera se je širila v Slovensko krajino izprva posebno iz s štajerske strani, gde je bila Radgona glavno lüteransko središče. Promet z obmejnimi kraji Vogrske je bio jako živ. Zlasti slovensko lüdstvo je pogosto prihajalo v Radgono na senje i cerkvene slavnosti i to so lüterani za svoje namene dobro izrabili. Pri molivnici, ki so jo postavili izven mesta blizi Mure, so imeli poleg nemškoga tüdi po ednoga slovenskoga predgara i na različne načine vabili lüdi k svojim shodom. Gda so pa bili leta 1598. predikantje izgnani iz austrijskih dežel, so najšli pri vogrskih plemičaj — grofaj v našoj krajini varno zavetišče. Plemenitaš Jurij Sechy jih je nastano v gornjelendavskom i sobočkom gradi, iz tej dveh gradov so tej lüteranski predgarje pogosto prihajali v štajerska i horvaška mesta, posebno v Radgono. Lüteranska molivnica je nastala v Petancih blizi Tišine. L. 1601. posveča tamošnji predikant Hans Watler, da je preminočih risalski svetkaj imeo dosta lüdi iz Štajerske, Koroške i celo iz Ljubljane. (Dale.) 18. junija 1933. NOVINE 7 otoki Kuba, Tabago i ar ga je prvi prineso v Francijo Nicot, zato se zove Nicotiana Tabacum (Nikociana tabakum). Divji Indijanci so ga rabili i vučeni lüdje Europe so se navčili od njih ga tüdi rabiti. 2. Zanimivo je tüdi povedati, kak je obhodo tisti Anglež, ki je prvi kadio v gostilni. Te je bio Sir Raleigh Walter. Pride v krčmo, pa si nažge. Kadi z cele moči. Dim pred njim, dim za njim, dim v vüstaj pa dim püšča ešče z nosa. Kelnar kaj takšega ešče nikdar ne vido. Mislo si je : té človek se je gotovo vüžgao. Zgrabo je za vedro i puno vedro vode na njega vlejao. Tak je obhodo prvi kadilec. 3. Pa to je bila ešče mala kaštiga. V pokrajini Áppenzell je 1. 1653 prišlo kajenje v navado. Lüdem se je iak čüdno vidilo, da je deca za kadilci bežala pa se norca ž njih delala. Vsaki, ki je kadio, je prišo pred sod i je bio kaštigani. Krčmarje i trgovci so pa mogli prisegnoti, da vsakoga naznanijo, koga bi najšli v kajenji. V Rusiji so celo odrezali nos tistomi, ki je kadio. 4. Kak je pa to, da gnesden že skoro vsaki kadi? Vej pa komaj ostane dečkec iz šole, že se navči cigaretline sükati i če ne more, pa pobira čike i kadi. 5. Včasi celo kakše jajce vkradne materi ali pa zlaže oči za kakšo drügo potrebo, küpi si pa tobak. I. Vidiš zdaj si pa pokazao pravo lice kajenja. Kajenje že málo deco vči na greh, na prelomlenje štrte bože zapovedi, na tolvajijo pa šče kaj drügoga. 2. Kajenje je strast, oropa človeka sloboščine. Ki se ge navadi, je njegov rob. Rob pa nikdar ne more teliko delati kak more sloboden človek. Kem menje što žele v živlenji, tem Srečnejši -je. Kajenje je pa želenje nepotrebnoga. Brez hrane, brez spanja brez obleke je ne mogoče živeti. Brez kajenja jé pa mogoče pa celo bolše kak ž njim. Zato je kajenje i to slabost naveže na hrbet kadilci, da te troši svoj čas, svojo vrednost pa tüdi svoje zdravje za nepotrebne reči. 5. Ka? Te ma kajenje z zdravjom tüdi kaj opraviti? Ӏ. O, pa ešče keliko. Dr. Emanuel Mayer, zdravnik piše : Pred kratkim sem stao pri smrtnoj posteli v cvetočo ji mladosti vrmloga mladinca; ne ga je potro herbani žalosten beteg, niti neizogibna drüga bolezen ga ne vničila, nego greh ranoga kajenja, čmér cigarete, da se navčo od pajdašov i postalo je v njem strást ; to je strupilo njegovo mlado krv i ka moči je v njem šče nehao nikotin, tisto je vni- čila neka grešna navada neki skriven greh.“ 4. 5. Ka je to, ka ga je nikotin vmoro? 2 Nikotin se zove tisti strup, čemér, šteri se nahaja v duhani. Te nikotin je kak zdravniki pravijo eden najmočnejših čemerov. Divji lüdje Hottentoti s tem čemerom kolejo kače. V ednoj kaplici duhana je 16 miligramov nikotina. Če bi človek samo štiri mi- ligrame, to je edno štrtinko kaplice k sebi v želodec püsto, tri dni bi čüto slabost, bi se troso i ne bi spao. Pet kaplic nikotina že vmori ednoga psa. V ednom kilogrami tobaka se najde 20 gramov nikotina, šteri bi vmoro 200 lüdi, če bi se njim notri dao. 5. Edna cigareta pa že ne škodi ? 1. Edna jedina cigareta ma teliko nikotina v sebi, ka bi vmorila dva človeka, če bi ves svoj nikotin vnjeva püstila. Samo, da se eden veliki deo nikotina snüsto vzrak, zato navadno ne škodi v tak velikoj meri. Škodi pa vsikdar, posebno slabomi, mladomi teli. To vidimo pri prvih kadilcih, k šterim slabo grata i ešče vömečejo. 4. Kak pa škodi nikotin teli ? kakše učinke ma ? 2. Nikotin škodi na tri načine: 1. Gda pride do sluznice, to je do mrene v gutani, štera sline dela, to mreno vznemirja nikotin. Zato je teliko plüvanja po njem. Ob drügim pa slabi živce, gda že pride v krv, šteri se razdražijo, nato pa trüdni postanejo ; tretjič pa napadne nikotin srce i plüča. Plüča so jako fina dihalna posoda, v štero hodi krv i ž njih sceca vse, ka tam najde. I če najde tam čemer, nikotin, se ga napije i ga nosi po celom teli, posebno pa v srce, ki postane nemirno. 4. 5. Kak vidiva, je kajenje ne tak nedužna reč kak se to trdi. Drügoč nam prijatelje pali povejte kaj pd njega. 1. 2. 3. Drage vole. Države sveta. Zdaj pridejo na red države Európe po redi. Pri vsakoj stoji v oklepaji njeni glavno mesto poleg pa velikost zemlé i število prebivalcov. 1. Králevina Albanija (Tirana) 2. Republika Andorra (Andorra) 3. Republika Austrija (Wien) 4. Králevina Belgija (Bruselj) Koloniji v Srednj. Afriki Belgiji Kongo (Leopoldville) Ruanda i Urundi (Astrida) 3. Kral. Vel. Britania i Sev. Irska (London) 6. Kraljevina Bolgarija (Sofija) 7. Češkoslovaška rep. (Praha) 8. Králev. Danska (Kobenhavn) 9. Estonska rep. (Tallin, Reval) 10. Finska republika (Helsinki) 11. Republika Francija (Paris) Najvažnejše kolonije v Aziji: Sirija (Beirut) Indokina (Hanoi) Zemla km2 27.500 450 84.000 30.000 2,400.000 50.000 244.000 103.000 140.000 43.000 45.000 388,000 551.000 149.000 700.000 abecednom mesto, po- Prebiv. 800.000 5.000 7.000. 000 8.000. 000 9.000.000 2.500.000 45.000. 000 5.000.000 14.000.000 3.500.000 1,000,000 3,500.000 41,000. 000 2,500.000 20,000. 000 V Afriki : Alžerija (Alžir) Tunis (Tunis) Maroko (Fes) Sahara Franc. Zap. Afrika (Dakar) Franc. Ekvator. Afrika (Brazzaville) Madagaskar (Tananarivo) Franc. Somalija (Džibuti) V Ameriki; Franc, Guajana (Ceylune) Različni otoki sküpno : V Oceaniji: Nov. Kaledonija (Numea) Franc. kolonije sküpno : 12. Gdansk, slobodno mesto 13. Grčija, republika (Atene) 14. Islandija, kral. (Reykjavik) 15. Italija, kral. (Roma) Kolonije v Aziji: Rod i Dodeka- nez (Rod) V Afriki : Libija, Tripolis, Cire- najika (Tripolis) Eritreja (Asmara) Ital. Somalija (Mogadiš) Džuba-pokr. (Kiomajn) Zemla km2 575.000 125.000 572.000 2,400.000 3,600.000 2,700.000 627.000 22.000 88.000 3.000 18.500 11,500.000 2.000 127.000 103.000 310.000 2.500 1.700.000 120.000 400.000 90.000 Prebiv. 6,000.000 2,000.000 4,000. 000 1,000. 000 14,000.000 5,000.000 3,600.000 65.000 50.000 500.000 60.000 60,000. 000 400.000 6,000.000 100.000 42,000.000 100.000 800.000 400.000 500.000 200.000 8 NOVINE 18. junija 1933. Nedela po Risalaj drüga. Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni svet ! Evang. sv. Lükáča XIV. V onom vremeni, pravo je Jezuš Farizenšom priliko eto: „Niki človek je pripravo veliko večerjo i pozvao je mnoge. I poslao je slugo svojega v vöri večerje, da bi povedao pozvánim, naj bi šli, ár so že vsa gotova. I začéli so sé vsi do ednoga zgovarjali. Prvi je pravo njemi: Marov sem küpó potrebno mi je vö iti i poglednoti ga ; prosim te, zagovori me. I drügi je velo: pet jarmov jüncév sem küpo, idem njé vardevat o prosim te zagovor me. I drügi je pravo: Oženo sem se i záto ne morem iti. — I nazaj pridoči sluga, nazvesto je eta Gospodi svojemi. Teda se razsrdivši hižni gospodar, velo je slugi svojemi : Idi hitro na vulice i na varaške poti, i nevolne i slabe i slepe i plantave esi pripelaj ! — I veli sluga : Gospodne, včinjeno je, kak si zapovedao i ešče je mesto. I veli Gospod slugi : idi na poti i med ploté i prisili je notri iti, naj se napuni hiža moja. Velim pa vam, da nišče od onih lüdi, ki so bili pozváni, ne kôsta večérje maje.“ * Goščenje je bilo pri farizeji, Jezuš je bio tüdi pozvani pa jim je povedao priliko. Tak Bog zove v nebesko králestvo: po svojem velkom hlapci, kak Jezuša imenuje prorok Izjaš, po svetoj Cerkvi, ki je naprej živeči Kristuš, i po vučenikaj božega navuka. Najprle so bili pozvani voditeli židovskoga naroda, pa čüj, kak se izgovarjajo. Sveti Janoš je zapisao, od svetoga Düha navdehnjeni : Vse, ka je slaboga na svejti, je poželenje tela, oči i gizda živlenja. To troje je od Boga odvračalo nej samo v Jezušovom vremeni, liki vsikdar. Zmerom menje lüdno odgovarjajo tej vučeni, ki so bili pozvani prvi. Zdaj se Bog obrne od njih i siromaške pozove: tej pridejo z veseljom, prosto lüdstvo židovsko. Nazadnje so pozvani ešče pogani k sreči prave vere. Pazimo se, mi, ki smo pozvani že, ka s trojnim poželenjom ne zapravimo nebes ! Pošta. Žlebič Štefan. Markovci. Na letos vse plačano. Vsem širitelom. Prosimo vas, da redno pošilate notri vsaki mesec nabrano naročnino. Do konca juna kem več naberite, do konca jula pa mora biti vse plačano ali v penezaj ali pa v določenom zrnji. Ne pozabite toga. Kalmar Viljem Benvezin. Za letos je plačanoga 41·25 par, duga je tak še 58·75 par, Marijin List je naročila žena i je potreben v tüjini. Hvala na lepom pismi. Vogrinčič Jožef Gerlinci 7. Gomboc Frideriki pošilamo Novine od 1 maja, ček dobite, prosimo, da poravnate. Horvat Marija Shourault p. Moutfort. Naročnino sprejeli na letos, vse vredi. Vabilo na redni občni zbor AGRARNE IN GOSPODARSKE -POPPPRNE ZADRUGE v ČRENSOVCIH, r. z. z n. z. ki se je vrši 30. juna predpoldnom ob 10 vüri v Črensovcih v Našem Domi s sledečim dnevnim redom : 1. Čtenje zapisnika zadnjega občnoga zbora ; 2. Čtenje revizijskoga poročila ; 3. Poročila načelstva i nadzorstva ; 4. Odobritev računskoga zaklüčka za leta 1982. ; 5. Slučajnosti, Če bi te občni zbor ob napovedanom časi ne bio sklepčen, se vrši pol vüre kesnej na istom mesti, z istim dnevnim redom drügi občni zbor, ki bo valano sklepao negledoč na število navzočih kotrig. Načelstvo. Podalšaj si živlenje! Živlenje moremo podalšati, betege preprečiti, betežne ozdraviti, slabi okrepčati, nestalne očvrstiti i nesrečne osrečiti ! KA JE ZROK VSAKŠE BOLEZNI? Oslablenje živcov, potrtost, izgüba dobrih prijatelov ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijov, slab način živlenja i dosta drügih vzrokov. ZADOVOLSTVO je najbolši vračijeo ! So poti, ki te morejo pripelati do dobroga razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napuniti te z novim vüpanjom ; ta pot je pa opisana v razpravi, ki jo more vsaki, ki jo žele, dobite taki i ČISTO BREZPLAČNO ! V toj maloj priročnoj knigici je raztolmačeno, kak more v kratkom časi i brez ovire med delom ojačiti živce i mišice, odpraviti slabo razpoloženje, trüdnost, razmišlenost, oslablenje spomina, nerazpoloženje za delo i nešteto drügih betežastih pojavov, zahtevajte to razpravo, ki vam bo nüdila dosta veselih vör. — Poštno zbirališče : ERNEST PASTERNACK, BERLIN SO. Michaelkirchplatz 13. Abt. 890. VAŽNO! VAŽNO ! Tem potom naznanjam lastnikom mlatilnih strojev in mlinov, REMENJE pri BADER HERMAN trgovci z usnjem v D. LENDAVI Ustanovljeno 1895 Remenje je iz najboljših inozemskih tovarn, dobi se vsake širokosti. Moja trgovina je v Prekmurju najbolj znana, zaupanja vredna in najstarejša trgovina z usnjem. BANKA BARUCH 15. Rue Lafayette PARIS Telef.: Triniité 81-74 - Telef.: Trinité 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Paris 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne poslove najkulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune : BELGIJA: No. 3064-64 Bruxelles, FRANCIJA : No. 1117-94 Paris, HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luxembourg, Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. (12) Gostilna in trgovina na prodaj! V Hotizi, na banovinski cesti, na dobrem prometnem kraju, se proda več kakor 35 let obstoječa gostilna in trgovina z mešanim blagom, z vsem inventarjem in gospodarskimi poslopji. - Več pri lastniku TURNAUER BELI v HOTIZI, p. D. Lendava Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj : Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. — Urednik: Vilko Novak. da dobijo po neverjetno nizkih cenah