6 VELIKI INTERVJU BORIS KOPITAR, PEVEC, VODITELJ, UREDNIK, SCENARIST
8 TEMA MESECA PET DESETLETIJ DELOVANJA OŠ RODICA
3 AKTUALNO NOV DOM KRAJANOV V ŠTUDI
SLAMNIK
OBČINA DOMŽALE
GLASILO OBČINE DOMŽALE
4. NOVEMBER 2022 | LETNIK LXII | ŠTEVILKA 10 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR WWW.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html
Domžalski dnevi popustov in ugodnosti
Novembra v Domžale prihajajo prvi Domžalski dnevi popustov in ugodnosti.
Potekali bodo od 10. do 20. novembra. Projekt je nastal v sodelovanju Obrtne zbornice Domžale in Občine Domžale.
Gre za projekt podpore lokalnim obrtnikom in podjetnikom, ki bodo deležni največje mogoče brezplačne promocije. Dom-žalčanke in Domžalčani pa bodo lahko izkoristili številne popuste in ugodnosti pri različnih domačih ponudnikih. Na obrtni zbornici so imeli skupne sestanke po branžah, sestanke ena na ena, klice, s pomočjo katerih so podjetnikom in obrtnikom predstavili projekt. Odziv je bil presenetljivo dober, nadvse so zadovoljni, da se je 'nekdo' spomnil na njih, da jim bo pomagal na področju, kjer sami nimajo znanja, časa in sredstev. Predvidevamo, da bo vsako leto več ponudnikov, ki se bodo projektu pridružili. Ob samem začetku bodo ponudniki pridobili predvsem promocijo oziroma prepoznavnost, sčasoma pa se bodo občani navadili, da se novembra v Domžalah pripravljamo na popuste ter druge ugodnosti.
V ta namen so pripravili poseben letak s QR kodo, ki vas bo popeljala neposredno na spletno stran s seznamom ter opisom tako sodelujočih kot ponujenih ugodnosti ter izdelali spletno stran za ponudnike. Potek akcije boste lahko redno spremljali na družbenih omrežjih in na omenjeni spletni strani.
OBRTNA ZBORNICA DOMŽALE IN OBČINA DOMŽALE
Stiske domžalskih osnovnih šol
V minulih dneh je po naši občini zaokrožilo obupano pismo ravnateljice Osnovne šole Preserje pri Radomljah Ane Nuše Kern. Pismo, ki predstavlja piko na i vsem naporom, da bi se premaknila situacija glede prostorske stiske iz točke prošenj do realizacije.
Gre za našo šolo, ki bo v naslednjem letu praznovala 60-letnico delovanja na trenutni lokaciji, medtem ko se s šolstvom v Radomljah lahko pohvalijo že s 135-letnico. Prihodnje leto bo OŠ Preserje pri Radomljah tudi predala štafeto Naj kulturne šole v Sloveniji. A to je le eden od uspehov, s katerim se lahko pohvali edina ne samo slovenska, ampak evropska Glasserjeva kakovostna šola. »Naša šola se že več let, najmanj od leta 2019, ko je števi-
lo oddelkov zraslo s 27 na 34, sooča s hudo prostorsko stisko. Lani smo po vsej vertikali imeli po štiri oddelke, letos, prvič, imamo peti oddelek prvega razreda. Navkljub opozarjanju, obveščanju, prošnjam na naši strani in skromnim obljubam na strani ustanovitelja do danes ni bilo storjenega nič. Zakaj nič? Ker projekt še vedno ni zagotovljen v proračunu Občine Domžale,« je v obupanem pismu uvodoma zapisala ravnateljica Ana Nuša Kern, ki v nadaljevanju opozarja, da je
šola v resnici trioddelčna, kar še bolj poglobi nastalo krizo.
Ob tem ravnateljica opozarja, da se je OŠ Preserje pri Radomljah od leta 2017/2018 do letošnjega šolskega leta povečala za 195 učencev, od leta 2015/2016 pa za 200 učencev. Tako kažejo tudi siceršnje številke, 200 učencev bi lahko poslali na ulico. Standard učencev naše šole je pod vsemi minimalnimi standardi, ki jih zahtevajo standardi za osnovne šole.
»Dolgo sem molčala v veri, da se bo zdaj, zdaj zgodilo to, da bomo do-
bili, kar po zakonu pripada našim učencem. Verjela sem, da se bomo zmožni pogovoriti, sodelovati na področju, ki naj bi bil v interesu vseh. Motila sem se. Za menoj stoji kolektiv, dva tisoč staršev s predstavniki v svetu staršev in predstavniki sveta šole,« pove obupana ravnateljica, ki nam je ob obisku razkrila še preostale zgodbe in situacije, ki so padle ne samo na njena ramena, ampak na ramena vseh - tudi učiteljev, staršev in nenazadnje otrok.
> 22
aktualno
kultura
Pravljično-doživljajska pot Vilinski Homec
V oktobru smo v Domžalah odprli novo pravljično-doživljajsko pot, ki poteka po Homcu in Homškem hribu, ki bo po Pravljičnem Šumberku še dodatno popestrila ponudbo družinskega turizma v Domžalah. Vi-linski Homec je pohodniška družinska dogodivščina. Na pot se odpravite sami ali pa se udeležite katerega od mesečnih vodenih vilinskih pohodov. Z vilinsko beležko vstopite v pravljični svet vilincev, spoznate skavtske vrline, se naučite marsikaj o zeliščih ter mlinih in mlinarjih .... > 3
22. Gostičevi dnevi
Letošnje 22. Gostičeve dneve so sklenili s slavnostnim koncertom našega elitnega moškega vokalnega komornega ansambla, Slovenskega okteta. Pod vodstvom umetniškega vodje in pevca/baritonista Jožeta Vidica je nastopil v župnijski cerkvi Marijinega rojstva na Homcu. A cappella ansambel deluje v aktualni zasedbi vse od leta 2019 in ostaja pojem tradicije, kvalitete in zanimivosti. Tudi letošnji 22. Gostičevi dnevi še vedno žive in obujajo spomin na našega slovitega opernega pevca.	> 27
obrazi tržnice
Kmetija Ostanek iz Velikih Pec
Kmetija Ostanek z integrirano pridelavo se nahaja v vasi Velike Pece v občini Ivančna Gorica. Družina Damjane Ostanek Heric in Tadeja Heri-ca svojo odlično zelenjavo, ki jo predelajo tudi v okusne vložnine, že desetletje ob sobotah prodaja na domžalski tržnici. Mnogi, ki ob sobotah redno kupujejo lokalno zelenjavo na domžalski tržnici, se radi ustavijo na bogato založeni stojnici kmetije Ostanek. Pohvalijo se lahko s prvovrstnimi vrtninami, na katere marsikdo rad počaka tudi v daljši vrsti.	> 24
TEHNIČNI PREGLEDI
TRZIN
2 | slamnik	številka 10 | oktober 2022 | letnik lxii
slamnik@kd-domzale.si
AKTUALNO
Drage bralke, dragi bralci,
tokrat je zaradi lokalnih volitev Slamnik izjemoma izšel na začetku novembra in z razširjeno vsebino na 56 straneh. Na straneh Slamnika najdete tudi vse podrobnosti v zvezi z lokalnimi volitvami.
Naslovna tema oktobrskega Slamnika je žal opozorilo, da so na področju šolstva nujne spremembe. Na nas se je namreč obrnila ravnateljica Osnovne šole Preserje pri Radomljah Ana Nuša Kern, ki je v pismu opozorila na težave, s katerimi se njihova in druge domžalske osnovne šole soočajo zadnje tedne in mesece, nekatere celo leta. V tokratni Slamnikovi izvidnici smo se zato odpravili na teren in prisluhnili izzivom šol, med katerimi še posebej izstopa prav radomeljska, ki se ponaša tudi z nadpovprečno velikim številom učencev.
V	Temi meseca pa se vam predstavi Osnovna šola Rodica, ki je septembra 2022 praznovala 50 let, odkar je odprla svoja vrata učencem iz Jarš, z Rodice, Vira in Količevega. Častitljivo obletnico so delavci in učenci šole počastili s pripravo obsežnega zbornika in v Slamniku si lahko preberete krajši povzetek razvoja šole skozi čas.
V	velikem intervjuju je naš sogovornik Boris Kopitar, ki ga pozna sleherni slovenski ljubitelj narodnozabavne glasbe. Z njo je globoko povezano njegovo življenje, ki se je letos oktobra spletlo v okrogli življenjski jubilej.
Na straneh, namenjenih spoznavanju Obrazov domžalske tržnice, vam predstavljamo Damjano Ostanek Heric in Tadeja Herica s kmetije Ostanek. Svojo odlično zelenjavo, ki jo predelajo tudi v okusne vložnine, že desetletje ob sobotah prodajajo na domžalski tržnici. Pohvalijo se lahko s prvovrstnimi vrtninami, na katere marsikdo rad počaka tudi v daljši vrsti.
Sicer pa se v Domžalah lahko veselimo nove pravljične dogodivščine v naravi. V oktobru smo namreč dobili novo pravljično-doživljajsko pot, imenovano Vilinski Homec, ki poteka po Homcu in Homškem hribu, in bo po Pravljičnem Šumberku še dodatno popestrila ponudbo družinskega turizma v Domžalah.
Vabljeni k branju Slamnika.
Špela Čarman, odgovorna urednica
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 25. novembra 2022.
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 10. novembra 2022, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov.
V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si
Na dnevu odprtih vrat pri	V Domžalah ponovno zazvenela
poklicnih gasilcih CZR Domžale glasba v podporo gasilcem
V petek, 7. oktobra 2022, so poklicni gasilci Centra za zaščito in reševanje Domžale organizirali dan odprtih vrat. Obiskovalci so se pobližje seznanili z njihovim delom, si ogledali intervencijska vozila in opremo, prikaze gašenja začetnih požarov ter še marsičem zanimivim in koristnim.
Dogodek je bil še posebej namenjen mladim družinam, saj je bil za otroke na voljo poligon s številnimi gasilskimi aktivnostmi, kjer so lahko pokazali svoje veščine in se prelevili v prave gasilce.
Obisk je bil nad pričakovanji, saj se je na parkirišču pred poklicno gasilsko enoto zbralo polno obiskovalcev, med katerimi so prevladovali otroci in njihovi starši, ki so si z zanimanjem ogledali vse, kar so pripravili poklicni gasilci. Poklicni gasilci so se tudi letos zelo potrudili, saj so v okviru treh poligonov (do 5 let, od 5 do 10 let ter nad 10 let) pripravili deset različnih točk, ki so bile namenjene najmlajšim. Na kartončke, ki so jih dobili ob vpisu, so na vsaki točki otroci dobili žig, po izpolnjenih vseh desetih različnih nalogah pa so dobili lučke, hot dog in pijačo. Na voljo so bili žičnica, preiskovanje zadimlje-nih prostorov, lego kotiček, gašenje z gasilniki, prva pomoč s temeljnimi postopki oživljanja in še kaj. Policisti
Za nami je Teden otroka
Skupaj smo se imeli dobro.
Letošnji teden otroka od 3. do 9. oktobra 2022 je potekal pod geslom Skupaj se imamo dobro. Poudarek je bil na prijateljstvu, kar je nekaj, po čemer mladi najbolj hrepenijo, da se imajo dobro s sovrstnikom, ki mu lahko zaupajo. V tej smeri je Zveza prijateljev mladine Domžale pripravila prijetno srečanje v Češmino-vem parku, k raznovrstnosti prireditev za otroke pa je prispevalo tudi sodelovanje s Kulturnim domom Franca Bernika Domžale, kjer so si otroci lahko ogledali lutkovne in filmske predstave, pa tudi sodelovanje s Knjižnico Domžale, ki je odstopila prostor ZPM za likovno ustvarjanje -izdelovanje inicialk z mentorico Bredo Podbevšek. Poseben program je pripravila tudi Knjižnica Domžale sama, za kar iskrena hvala.
Najbolj luštno, bi rekli najmlajši, je bilo v Češminovem parku Domžale, kjer je bilo četrtkovo popoldne živahno, sproščeno in prijetno. Med nastopajočimi so bili kotalkarji, plesne in glasbene skupine, glasen aplavz je
Po dveh letih premora je v četrtek, 6. oktobra 2022, v Športni dvorani Domžale ponovno zazvenela glasba v podporo gasilcem, saj je potekal tradicionalni dobrodelni gasilski koncert, že enajsti po vrsti.
dobil Nipke, ambasador Tedna otroka, manjkalo ni zabavnih delavnic -izdelava nakita, o uporabi je volne, likovne delavnice, mladi so bili navdušeni nad poslikavo obraza. Sodelovali v športnih aktivnostih (AK Mavrica, SK Kamnik). Precej zanimanja je bilo za prikaz postopkov oživljanja, ki ga je pripravil Rdeči križ Domžale, prisluhnili smo dejavnostim Centra za mlade Domžale, predstavili pa so se tudi starejši (Društvo upokojencev Lukovica), taborniki, Klub borilnih veščin Domžale, Kreativni nomadi in drugi. Izbira za vse starosti in okuse.
Predsednica ZPM Domžale mag. Karlina Strehar se zahvaljuje prav vsem za prijetno sodelovanje, tako vrtcem, šolam in društvu ter PGD Štu-da za pomoč pri pripravi prireditvenega prostora, hkrati pa sporoča, da je bilo s srečelovom, prostovoljnimi prispevki in donacijami zbranih 1.383,76 evra. Zbrana sredstva bo ZPM Domžale namenila za pomoč socialno prizadetim družinam.
Vera Vojska
Dobrodelni koncert je tudi tokrat privabil številne obiskovalce, ki so s svojo udeležbo pokazali srčnost in spoštovanje do gasilcev. Plemenita ideja o organizaciji dobrodelnega gasilskega koncerta se je na pobudo tedanjega predsednika Rajka Novaka in njegove soproge Mirjam rodila pred 13 leti. Vsi namreč dobro vemo, da so gasilci ljudje, ki so pripravljeni v vsakem trenutku priskočiti na pomoč sočloveku. Tudi gasilci se včasih znajdejo v stiski in jim je treba priskočiti na pomoč. Ne le z našimi rokami in materialom, ampak tudi z določenimi finančnimi
mi poslanka Državnega zbora Monika Pekošak, podžupana Občine Domžale Marjan Ravnikar in mag. Tomaž Deželak, podžupanja Občine Trzin Nuša Repše, član Upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije in predsednik regije Ljubljana III Alojz Jalovec, poveljnik Civilne zaščite Občine Domžale Marko Žagar, podpredsednik Gasilske zveze Domžale Tone Pavlič, poveljnik Gasilske zveze Domžale in CZR Domžale Matjaž Merkužič, direktor CZR Domžale Andrej Jarc, častni poveljnik Gasilske zveze Domžale Janez Brecelj-nik ter delegacija pobratene Vatro-
PP Domžale pa so pripravili poligon z električnim policijskim vozilom.
Ker je oktober mesec požarne varnosti, so posebno pozornost namenili požarni preventivi, zato se je veliko otrok in njihovih staršev lotilo prikazov gašenja različnih začetnih požarov. Ob koncu pa so pripravili predstavitveno reševalno vajo na temo prometne nesreče. Tako so obiskovalci lahko videli rezanje in razpiranje avtomobilske pločevine in reševanje oseb iz vozil.
Na Količevem so se obiskovalci na lastne oči in ušesa prepričali, kaj vse počnejo naši poklicni gasilci in obenem iz prve roke dobili marsikateri koristen nasvet, ki jim bo prišel prav v vsakdanjem življenju. Prireditev so si ogledali tudi podžupan Občine Domžale Marjan Ravnikar ter delegacija iz pobratene Vatroga-sne zajednice grada Koprivnica (Gasilske zveze mesta Koprivnica).
miro pivar Foto: Jure Gubanc
sredstvi. Poseben sklad, ki so ga na Gasilski zvezi Domžale ustanovili v ta namen, se je v vseh teh letih izkazal za pravilno odločitev, saj so s tega naslova že pomagali osmim gasilcem, ki so se zaradi različnih razlogov znašli v stiski. Prav zaradi tega sklada, kjer se zbirajo finančna sredstva, zbrana na dobrodelnih koncertih, v stiski niso ostali sami.
Dobrodelne gasilske koncerte, ki so postali tradicionalni, vedno radi obiščejo prijatelji gasilcev, odzovejo pa se različni glasbeniki in drugi nastopajoči, ki poskrbijo za prijetno in zabavno vzdušje. Zato so takšni trenutki polni optimizma in veselja. Tako je bilo tudi letos. Že tradicionalno so domžalski godbeniki poskrbeli, da je glasba pred začetkom koncerta odmevala v središču Domžal, saj so obiskovalce z igranjem počastili pred vhodom v športno dvorano, v katero so nato vstopili ter s tem naznanili začetek prijetnega večera. Godbi Domžale je sledil nastop Moškega pevskega zbora CZR Domžale pod vodstvom Primoža Leskovca, ki je edini tovrstni pevski zbor iz vrst poklicnih gasilcev v Sloveniji. Na dobrodelnih gasilskih koncertih pa je njihov nastop postal stalnica. Letošnji dobrodelni koncert so v nadaljevanju popestrili Aint Har-moni, Fehtarji, Ansambel Stil, Mladi korenjaki, trio Mirko Košutič in Miran Rudan, s katerim je občinstvo prepevalo njegove znane hite. Za vez med glasbeniki in občinstvom je na zabaven in humoren način poskrbel Gašper Bergant.
Dobrodelno prireditev so počastili tudi nekateri gostje, med nji-
gasne zajednice grada Koprivnica, ki jo je vodila Ines Štefanič.
Zbrane je pozdravil in nagovoril Tone Pavlič, podpredsednik GZ Domžale, ki je dejal, da je ponosen in vesel, da so obiskovalci napolnili domžalsko športno dvorano, za kar so v prvi vrsti poskrbeli zbrani prijatelji in podporniki gasilcev, ki so se udeležili dobrodelnega gasilskega koncerta. V nadaljevanju nagovora je povedal, da so s skupnimi močni v vseh teh letih na dobrodelnih koncertih zbrali 59.717 evrov, ki jih zbirajo na posebnem računu Gasilske zveze Domžale. Do zdaj so imeli osem primerov, ko so priskočili na pomoč s tako zbranimi sredstvi. Le-ta se podeljujejo po pravilniku, ki natančno določa kriterije, pogoje in postopke, na podlagi katerih lahko hitro pripravijo predlog za morebitno potrebno pomoč. Za pomoč so skupaj namenili 31.000 evrov.
V imenu Občine Domžale, ki je so-organizator dobrodelnega koncerta ter v svojem imenu, je zbrane pozdravil podžupan Marjan Ravnikar, ki je med drugim pohvalil zgledno in dobro sodelovanje med vsemi prostovoljnimi društvi iz Gasilske zveze Domžale ter poklicno gasilsko enoto CZR Domžale: »Na njih lahko vedno računamo, kadar potrebujemo njihovo pomoč. Vsem želim uspešno delo in da bi bilo čim manj intervencij večjih razsežnosti. Veseli me, da smo se na letošnjem dobrodelnem koncertu zbrali v takšnem številu. S tem dokazujemo zaupanje in hvaležnost gasilcem. Vsem zbranim želim prijeten večer.«
miha ulčar Foto: Miro pivar
SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.200 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktor Jure Matičič / Odgovorna urednica: Špela Čarman / E-naslov: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Uredništvo: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Tiskarsko središče d.o.o., Slovenčeva ulica 19 a, 1000 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.
letnik lxii | SEPtEMber 2022 | številka 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 3
AKTUALNO
Devetdeset let PGD Študa - slavnostno odprli nov dom krajanov v Študi
V mesecu požarne varnosti je v Študi potekalo veliko slavje.
V četrtek, 13. oktobra 2022, je bila izvedena slavnostna seja ob 90-letni-ci PGD Študa, v soboto, 15. oktobra 2022, so z veliko gasilsko parado počastili svojih devetdeset let prosto-voljstva za ljudi, obenem pa so prevzeli novo vozilo GVM 1 in odprli povsem nov Dom krajanov v Študi.
Velike parade ob 90-letnici prostovoljnega gasilskega društva, prevzema novega vozila ter odprtja novega gasilskega doma se je udeležilo čez šestdeset gasilk in gasilcev, študljan-ska gasilska mladina, praporščaki in vozni park različnih gasilskih društev. Vodja parade je bil višji gasilec Matevž Lipovšek. Gostje na častni tribuni so bili: predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik, predsednik regije Ljubljana III Slavko Jalovec, namestnik predsednika gasilske zveze Domžale Tone Pavlič, častni poveljnik Gasilske zveze Domžale Janez Breceljnik, podžupan Občine Domžale mag. Tomaž Deželak, predsednik PGD Študa Boštjan Narobe ter župan Občine Domžale Toni Dragar.
V paradi so sodelovali: na čelu v starodobnem 'hrošču' so peljali zastavo Republike Slovenije, sledile so narodne noše Društva narodnih noš in ohranjanja kulturne dediščine Domžale, kipec zavetnika gasil-
Nov dom krajanov in novo gasilsko vozilo
cev sv. Florjana, ki ga je nosila mladina PGD Študa, Godba Domžale, gasilski znak, ki ga je nosila mladina PGD Študa, vodja parade, višji gasilec Matevž Lipovšek, ob njem sta se v starodobnem džipu peljala še častni poveljnik PGD Študa Janez Mejak in predsednik gradbenega odbora novega gasilskega doma in doma krajanov Borut Ernestl. Za njimi so bili gasilski prapori, gasilska mladina, gasilci ter čisto na koncu gasilska vozila.
Na prireditvenem prostoru se je zbralo lepo število gasilcev, narodnih noš, predvsem pa Študlja-
nov, ki so ponosno zrli v svoji dve novi pridobitvi. Zbrane so nagovorili predsednik PGD Študa Boštjan Narobe, podpredsednik Gasilske zveze Domžale Anže Korošec, predsednik regije Ljubljana III Slavko Jalovec, predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik, župan Občine Domžale Toni Dragar ter predsednik gradbenega odbora novega gasilskega doma in doma krajanov Borut Er-nestl. V kulturnem programu so sodelovale Študljanske dečve in Godba Domžale. Prireditev je povezoval Matej Primožič. Ob koncu je obe pri-
Nova pravljično-doživljajska pot Vilinski Homec
V soboto, 22. oktobra, smo v Domžalah odprli novo pravljično-doživljajsko pot, imenovano Vilinski Homec, ki poteka po Homcu in Homškem hribu, in bo po Pravljičnem Šumberku še dodatno popestrila ponudbo družinskega turizma v Domžalah.
Po nekaj kratkih nagovorih in prerezu traku so si obiskovalci premierno ogledali plesno glasbeno predstavo Vilinski Ples. Večnamenska dvorana v gasilskem domu Homec je bila premajhna za vse male in velike obisko-
valce. Kljub rahlemu dežju smo se v velikem številu in v spremstvu vodnikov odpravili na raziskovanje. Na skoraj 4 kilometre dolgi poti smo se morali kar dvakrat povzpeti na Homški hrib. Na poti so nas presenetili unika-
Doživetje na Vilinskem Homcu (foto: Domen Pal)
dobitvi, vozilo GVM 1 ter povsem nov Dom krajanov - gasilski dom Študa blagoslovil domžalski župnik mag. Klemen Svetelj. Sledil je prerez traku za uradno predajo svojemu namenu Doma krajanov Študa.
Trak so prerezali podžupan Občine Domžale mag. Tomaž Deželak, predsednik PGD Študa Boštjan Narobe in predsednik gradbenega odbora novega Doma krajanov - gasilskega doma Študa Borut Ernestl. Naj vam obe pridobitvi služita vrsto let. Na pomoč!
Dom krajanov Študa, katerega investitor je Občina Domžale, stoji na jugovzhodnem robu Štude, v bližini avtoceste. Objekt je grajen klasično, obsega tri etaže, pritličje ter dve nadstropji z zaključeno ravno streho. V pritličnem delu je skupni vhod s stopniščem in dvigalom, garažnim
delom, sanitarijami, sejno sobo, pisarno in shrambo. V 1. etaži so pisarne, sejna soba in čajna kuhinja. V 2. etaži pa so dvorana za približno 60 obiskovalcev, sanitarije, čajna kuhinja, shramba in prostor za čistila. Vsi prostori so namenjeni lokalnim skupnostim in uporabnikom. V objektu je manjše dvigalo za zagotavljanje dostopa vsem osebam. Okolica objekta je asfaltirana, tlakovana in ozelenjena. Na parceli je 12 parkirnih mest - štiri v garaži, osem na terenu, od tega eno za funkcionalno ovirane osebe. Na občini so projekt, ki ga je projektirala arhitektka Sonja Oblak Burnik, pripeljali do konca, izvajalec SGP Graditelj, d. d., je začel z uvedbo v delo že konec leta 2021. Nadzor je izvajal Biro Veritas, Peter Guzelj.
Miro Pivar Foto: Vido Repanšek
Občina Domžale se pridružuje varčevanju z javno razsvetljavo
Evropa se je znašla v primežu pomanjkanja energentov in posledično z rastjo cen.
tni leseni elementi, kamni z vklesanimi rastlinami, postregli so nam z vi-linskim čajem, izdelovali smo bivališča za živali. Na koncu poti nas je počakala zaslužena nagrada.
Vilinski Homec je pohodna družinska dogodivščina. Na pot se odpravite sami ali pa udeležite katerega izmed mesečnih vodenih vi-linskih pohodov. Vilinska beležka vam odpre pot do vseh doživetij na poti, z njo vstopite v pravljični svet vilincev, spoznate skavtske vrline, se naučite marsikaj o zeliščih, pa mlinih in mlinarjih. Priporočena starost otrok je 6+.
Več o poti si lahko preberete na vi-sitdomzale.si. Prvi voden ogled bo že v soboto, 19. novembra. Iskrena hvala vsem, ki ste sodelovali pri nastajanju poti in pri samem otvoritvenem dogodku, Zavodu Škrateljc, mojstru Ma-ticu Zakrajšku, ki je ustvaril čudovite lesene skulpture, in vsem ostalim sodelujočim. Posebna zahvala velja KS Homec - Nožice, Kulturnemu društvu Jože Gostič Homec, Homškim skavtom, PGD Homec in ekipi Gostilne Re-panšek.	občina Domžale,
Služba za turizem
Časi so zahtevni in spremenljivi. Evropa in Slovenija sta pristopili k zmanjševanju porabe električne energije. Slovenija je v ta namen sprejela tudi Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo (ZUO-KPOE).
Ocenjujemo, da je dolžnost Občine Domžale, da se odzovemo odgovorno in sprejmemo nekatere ukrepe, ki smo jih uvrstili v tri področja. Prvi ukrep je menjava potratnih svetilk z varčnimi. Pristopili smo že k menjavi starih z novimi LED svetilkami. Po zamenjavi pričakujemo do 60 % manjšo porabo električne energije. Zamenjali bomo približno 1000 svetilk z LED svetilkami. Drugi ukrep je sistemsko zmanj-ševaje osvetlitve z javno razsvetljavo v času, ko jo ljudje najmanj potrebujejo. Pripravili smo načrt ugašanja javne razsvetljave v nočnem času med polnočjo in 5. uro zjutraj, ki ga bomo aktivirali, ko bomo dobili jasen signal, da v državi primanjkuje elektrike. Z nastavitvijo astrološke ure na prižigališčih, ki bodo zagotavljale minimalni čas delovanja javne razsvetljave in bi jih ugasnili med 23.00 in 5.00, bi privarčevali do 40 % električne energije. Z ugašanjem glavnih smeri in drugih objektov ter javnih površin med polnočjo in 5. uro pa bi privarčevali 60 % električne energije. In kot zadnji ukrep, ki smo si ga zadali le-
tos, je ta, da se odrečemo razkošni novoletni razsvetljavi. Okrašen bo ostal le manjši del mesta z novoletno jelko v središču. S tem ukrepom bomo prihranili 60.000 evrov.
V luči varčevanja z javno razsvetljavo
Namen vseh napovedanih ukrepov je preusmeritev električne energije v tiste dele družbe, ki jo najbolj potrebuje. Če vsi skupaj naredimo nekaj v smeri zmanjševanja porabe električne energije, bomo lažje dosegli cilj - manjšo obremenitev električnega omrežja in zimo preživimo brez morebitnih izpadov elektrike.
Občina Domžale Foto: unsplash.com
OBČINA DOMŽALE
Kljub dežju so se po novi poti podali številni obiskovalci. (foto: Vido Repanšek)
Vilinski ples (foto: Vido Repanšek)
4 I slamnik
številka 9 i SEPtEMber 2022 I letnik lxii
iz URADA ZUPANA
slamnik@kd-domzale.si
Mnogo uspešno
zaključenih
projektov
Današnje pisanje začenjam nekoliko nostalgično. Je razlog za to v praznikih, ki so pravkar za nami, prihajajočih volitvah ali vse bolj bližajočemu se izteku letošnjega leta? Ne vem. Verjetno gre kar za skupek vsega skupaj. Vsekakor pa menim, da se je kdaj pa kdaj treba ozreti nazaj, pogledati, kakšno pot smo prehodili, saj tako lahko še bolj jasno vidimo, kam nas ta pot pelje naprej. V luči tega sem začel razmišljati o vseh preteklih letih, mandatih in kaj vse smo z ekipo uspeli doseči. Velikokrat dosežene cilje spregledamo, jih jemljemo za samoumevne in samo hrepenimo po novih dosežkih. Prav zato bi se tokrat rad ustavil in izpostavil nekaj dobrih stvari, ki nam jih je uspelo doseči.
Med uspešno zaključene projekte štejem OŠ Dragomelj, podružnično šolo Ihan, vrtec Češmin ter vrtce v Ihanu, Dobu in na Krtini. Omeniti velja še telovadnico Srednje šole Domžale, Medgeneracijski center Bistrica, tržni prostor v Domžalah. Za otroke je bilo, poleg vrtcev, narejenih tudi kar nekaj otroških igrišč, park Češmin s kavarno, otroški park na Pšati, pri Sahari, na Krtini in Rovah, Prešernovi, učne poti na Šumberku in Homcu. Za rekreacijske površine smo poskrbeli z vsemi fitnesi na prostem, plezalno steno, kolesarskim poligonom, zeleno osjo ob Bistrci in zdaj, ne nazadnje, s kolesarsko stezo. Nikakor ne smemo pozabiti na gasilce, ki so se letošnje poletje še posebej izkazali. Vedno znova se pokaže, kako ključnega pomena je vlaganje v gasilstvo. Ustanovitev CZR Domžale, okrepitev poklicne enote, nakup več kot 20 gasilskih vozil, čolna in opreme. Vse to so bili projekti, ki pripomorejo h krepitvi gasilstva v Domžalah. Naj zaključim z Mlinarsko brvjo, mostom pri Sahari, mostom Želja in mostom Škrjančevo. In, ko sem že ravno pri mostovih... Želim si, da bi bili vsi ti in ostali, uspešno zaključeni projekti preteklih mandatov, most med preteklostjo in prihodnostjo. Volitve so pred vrati, kam bo vodila pot Domžal v prihodnje, pa bo pokazal čas.
Župan Občine Domžale Toni Dragar
Učenci izbirnega predmeta državljanska vzgoja na obisku pri županu
Župan Toni Dragar je v svojem uradu sprejel učence 9. razreda Osnovne šole Domžale, ki obiskujejo izbirni predmet državljanska kultura in jim še iz prakse podal informacije o poklicu županovanja, o delu in organiziranosti občine, njenih javnih zavodih in široko paleto področij, s katerimi se občina ukvarja.
Med drugim jim je zaupal tudi razliko med upravno enoto in občino, česar tudi odrasli ne ločijo. Večino opravil s področja 'življenjskih dogodkov' opravimo na UE (osebna izkaznica, potni list, poroke, prijava smrti, prijava tujcev, izdaja gradbenega dovoljenja ...), občina pa skrbi za zadeve širšega lokalnega pomena z vzpostavljanjem ustrezne gospodarske in prometne infrastrukture, izobraževanje, socialne in splošne varnosti ter prostorskimi načrti in drugimi akti, s pomočjo katerih skrbi za kakovost življenja prebivalcev.
Župan jim je ob sprejemu zares izčrpno predstavil vse, kar je nadobudne učence zanimalo. Tudi odgovore na zelo nepredvidljiva in zanimiva vprašanja, ki so mu jih učenci zastavljali. Med drugim: kje občina dobi denar za financiranje; kakšen namen imajo 'gumbi' na mizi sejne sobe; zakaj ni več promocije Strategije za mlade; ali je na domžalskem pokopališču dovolj prostora za grobove; do vprašanja, kaj bo župan počel,
Učenci predmeta državljanska kultura na obisku pri županu
ko ne bo več županoval in kaj mu je najljubše pri njegovem delu? Na vse to so imeli čast izvedeti iz prve roke učenci, učiteljica Nataša Bergant in v. d. ravnateljice Nina Valenčič.
Učiteljica Nataša Bergant je povedala, da pri izbirnem predmetu
državljanska vzgoja izvedo učenci veliko abstraktnih informacij in teoretičnih vsebin, nimajo pa občutka, kako izgleda poklic v praksi. Tudi o demokraciji in političnem sistemu se veliko piše in govori, v praksi pa je otrokom to težje predstaviti. Hva-
ležni za novo izkušnjo in veliko novih informacij so se učenci vrnili v šolske klopi.
Izbirni predmet državljanska kultura se navezuje na obvezni predmet domovinska in državljanska kultura in etika ter predstavlja poglabljanje in razširitev vsebin in znanj tega predmeta. Delo pri predmetu temelji na aktivnih oblikah in metodah dela: dialog, debata, delo v skupini, raziskovalno učenje, samostojno opazovanje. Učenci se poskušajo postaviti v vlogo kraljev, predsednikov, županov in razmišljajo o tem, kako narediti svet bolj demokratičen in pravičen. Razvijajo lastno kritično dojemanje aktualnih svetovnih problemov, o njih razpravljajo, razvijajo strpnost in odprtost pri razumevanju različnosti.
Poleg občinske stavbe, ki so jo obiskali, imajo v načrtu obiskati še slovenski parlament in enega od informacijskih centrov EU.
Občina Domžale Foto: Vido Repanšek
V Dobu pri Domžalah so odprli čebelarsko učilnico na prostem
Čebelarska družina Krtina je na Brdu 19. maja 2012 postala Čebelarsko društvo Krtina - Dob. Tako letos praznujejo desetletnico društva.
Društvo deluje na severnovzho-dnem delu domžalske občine in zavzema naslednje vasi in naselja: Studenec, Brezje, Škocjan, Krtina, Želodnik, Rača, Račni vrh, Sv. Trojica, Žeje, Gorjuša, Dob, Podrečje, Vir, Češenik in Turnše. V društvu se trudijo, da bi nudili podporo lokalni skupnosti, svojim članom in vsem, ki jih zanima čudoviti svet čebel. V parku pod Močilnikom so leta 2013 postavili učni čebelnjak, ki je v veliko podporo izobraževanju starih in mladih čebelarjev. Zdaj pa so pri čebelnjaku postavili še čebelarsko učilnico na prostem, katere odprtje je potekalo v soboto, 1. oktobra 2022.
Slavnostnega odprtja čebelarske učilnice na prostem so se udeležili Marjan Ravnikar, podžupan Občine Domžale, mag. Tomaž Deželak, podžupan Občine Domžale, Matej Kotnik, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije, Mira Bečan, vodja Službe za turizem Občine Domžale, Feliks Lampret, podpredsednik Sveta krajevne skupnosti Dob, mag. Aleš Tolar in Boštjan Lavrič iz Sklada kmetijskih zemljišč, Blaž Otrin, član Čebelarskega društva Krtina -Dob, praporščaki čebelarskih društev, čebelarke in čebelarji, donator-ji ter občanke in občani. V kulturnem programu so sodelovali otroci Podružnične šole Krtina pod vodstvom zbo-rovodkinje Elizabete Pirnat in klavi-aturista Tomaža Pirnata, recitator-ka Anja Štefan ter mlada glasbenika Jernej in Luka Vindšnurer. Program je povezovala Jana Keržan.
Predsednik Čebelarskega društva Krtina - Dob Marjan Koderman je zbrane v uvodu pozdravil prek telefona, saj se zaradi bolezni ni mogel udeležiti odprtja učilnice na prostem. Je pa voditeljica programa Jana Ker-žan prebrala njegov nagovor, ki ga je pripravil za to priložnost: »Končno smo uresničili in dokončali ta naš veliki projekt. Skupaj z odprtjem učilni-
ce na prostem praznujemo tudi deseto obletnico samostojnega delovanja čebelarskega društva na dobrih sto let podlage. 19. maja 2012 smo se odločili za ta korak, da postanemo tudi pravno Čebelarsko društvo Krtina - Dob. To je bila pobuda naših starejših članov, da ohranimo zgodovinsko ime Krtina, ker se je 1919 leta takrat imenovala čebelarska podružnica Krtina, po drugi svetovni vojni pa se je preimenovala v Čebelarsko družino Krtina pod okriljem Čebelarskega društva Domžale vse do 19.5. 2012. Leta 2013 smo pridobili mali učni čebelnjak, pri tem se je lažje odvijal čebelarski krožek, leta 2014 smo izvedli državno tekmovanje mladih čebelarjev v Dobu, isto leto pa smo pridobili tudi društveni prapor. Delali smo naprej in pridobili pokriti prostor, kamor se lahko zatečemo pred dežjem in vročim soncem. Hvala Poloni Bitenc in Miri Bečan za ponovno pobudo in pomoč, da se je učilnica postavila. V notranjem prostoru smo shranili opremo in orodje ter za točenje medu, ki je najbolj zanimivo za naše najmlajše učence, ki obiskujejo čebelarski krožek. Prav lepa hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali na kakršen koli način, zahvala tudi donatorjem, ki so finančno podprli projekt. Naj medi!«
V nadaljevanju je nekaj besed o zgodovini društva povedal član društva mag. Blaž Otrin, ki je dejal, da čebelarstvu lahko sledimo z dokumenti od pred 100 leti in zato lahko jemljemo to za datum organiziranega čebelarstva v Brdskem sodnem okraju. Lahko smo ponosni na način našega čebelarstva, ki je edinstven na svetu. Smo edinstveni po tistem, kar je naše, naj bo potica, kranjska klobasa, lipicanec in čebela, in to je del naše identitete in prav je, da smo ponosni na to. Prav je, da smo ponosni na naše matično društvo, uspeh in delo in da obenem spoštujemo delo sosednjih društev. V povezovanju je korak naprej. Nanizal je tudi precej zgodovinskih dogodkov in čebelarjev, ki so zaznamovali vasi Krtina in Dob s svojo čebelarsko dejavnostjo. Svoj nagovor je strnil z besedami: Naj medi!
Nekaj besed je spregovoril tudi podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Matej Kotnik, ki je pohvalil delo Čebelarskega društva Krtina - Dob, saj so zelo dejavni v državnem merilu. Lepo so uredili prostor za čebelnjak in zdaj še za učilnico na prostem, saj bodo s tem imeli še bolj proste roke pri učenju mla-
Odprtje čebelarske učilnice na prostem
dine o čebelah in njihovih pridelkih.
V	nadaljevanju je nekaj besed spregovoril tudi podžupan Marjan Ravnikar, saj je bila Občina Domžale velika moralna in finančna podpornica pri izgradnji tega čebelarskega centra pod Močilnikom v Dobu. Ker so imeli pri gradnji učilnice na prostem tudi veliko podporo s strani Sveta Krajevne skupnosti Dob, je zbrane nagovoril tudi podpredsednik Feliks Lampret.
Po govorih in kulturnem programu so podelili zahvale zaslužnim donatorjem, nato pa so Matej Kotnik, Marjan Ravnikar, Feliks Lampret in Jana Keržan simbolično prerezali trak ter s tem čebelarsko učilnico na prostem uradno predali svojemu namenu.
V	Čebelarskem društvu Krtina -Dob se trudijo, da bi nudili podporo lokalni skupnosti, svojim članom in vsem, ki jih zanima čudoviti svet čebel. V parku pod Močilnikom so leta 2013 postavili učni čebelnjak, ki je v veliko podporo izobraževanju starih in mladih čebelarjev. Poleg tega pa tu organizirajo društvena srečanja, dneve odprtih vrat ter ostale informativne in izobraževalne dogodke.
Predsednik društva na Osnovni šoli Dob vodi čebelarski krožek, s katerim se redno udeležujejo tekmovanj mladih čebelarjev. Redna priznanja in nagrade so jim v prvi vrsti pokazatelj, da delajo prav in jim je tako tudi vzpodbuda za naprej. V prostorih društva v sodelovanju z drugimi društvi organizirajo delavnice, izobraževanja in čebelarske debate, kjer izmenjujejo mnenja in znanje ter tako lažje skrbijo za naše čebele. V okviru društva se udeležujejo tudi raznih dogodkov, kjer lahko predstavijo čebele, čebelarje ali njihovo društvo. Zdaj ob odprtju učilnice na prostem pa bo še vse mnogo lažje.
Naj medi!
Besedilo in foto: Miro Pivar
letnik lxii | SEPtEMber 2022 | številka 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 5
iz URADA ŽUPANA
Aktualne investicije
Jeseni v Domžalah počasi zaključujemo z nekaterimi investicijami.
V središču Domžal so igrale orglice
Po dveletnem premoru sta Občina Domžale in glasbena sekcija Sejmarji Kulturnega društva Mihaelov sejem Mengeš ponovno organizirala tradicionalno srečanje orgličarjev, ki nosi naslov Orglice bodo igrale. Srečanje je potekalo v soboto, 17. oktobra 2022, na ploščadi ob domžalskem tržnem prostoru.
Četrto tradicionalno, tokrat že mednarodno srečanje orgličarjev, si je v Domžalah ogledalo lepo število obiskovalcev, ki jih ni zmotil niti rahel dež. Večnamensko ploščad ob domžalskem tržnem prostoru so namreč zasedli najbolj znani in priljubljeni slovenski izvajalci, ki igrajo na orglice oziroma ustno harmoniko. S svojim nastopom pa so se predstavili tudi gostje iz Avstrije in Hrvaške. Orgličarji delujejo v različnih zasedbah ali pa nastopajo posamično.
Orgličarji so obiskovalce razveseljevali z narodnimi in ponarode-limi melodijami, zabavnimi in na-rodnozabavnimi melodijami, lahko pa smo slišali tudi operne melodije.
Orgličarsko soboto sta pripravila Občina Domžale ter Kulturno društvo Mihaelov sejem iz Mengša in njihova orgličarska sekcija Sejmar-ji pod vodstvom Marjana Urbanije, ki je bil tudi programski vodja prireditve. Organizacijski vodja prireditve je bil Vido Repanšek iz Občine Domžale. Prireditev je vodila Tanja Vidic Goršak, za ozvočenje pa je z novimi, prvič uporabljenimi posebnimi zvočniki poskrbel K-avdio
ozvočenje Košak. Na srečanju slovenskih orgličarjev so si obiskovalci na stojnici Melodije Mengeš kupili orglice, na voljo pa je bila še notna literatura za začetnike in napredne orgličarje.
Na četrtem orgličarskem srečanju so nastopili Sejmarji, Janez Ker-žič, Mi trije, Robert Ivačič, Anton Ja-godič, Marjan Dirnbek, Poljanski orgličarji, Sorški orgličarji, Zven orglic z Vrbskega jezera iz Avstrije, Loške
orgličarke, Oto Nemanič in prijatelja, Janko Mlakar in Grega Kampjut, Francetovi orgličarji, Jernej Vind-šnurer ter Marjan Urbanija in Her-vin Jakončič. Glas orglic na tržnem prostoru v Domžalah je utihnil, organizatorji pa se že pripravljajo na drugo leto, ko bodo gostili peto srečanje orgličarjev.
Gradnja kolesarske povezave: Brv
čez regionalno cesto ter brv čez železniško progo sta bili končani v roku 21. 6. 2022, čakamo na pridobitev uporabnega dovoljenja. Trenutno sta izvedeni dve tretjini celotne trase kolesarke povezave oziroma 1,4 km celotne dolžine 2,08 km. V novembru 2022 bo Regionalna kolesarska povezava v Občini Domžale prevzeta in predana v uporabo. Skladno s pogodbo o sofinanciranju projekta Regionalna kolesarska povezava v Občini Domžale bomo črpali sredstva v skupni višini 2.198.020 evrov, in sicer:
•	podpora Evropske unije 1.758.416 evrov (80 %)
•	nacionalni javni prispevek iz državnega proračuna 439.604 evrov (20 %)
Cesta v Škocjanu: V Škocjanu izvajamo dela na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju, sledila bo ureditev cestišča. Popolna zapora bo v tem delu vzpostavljena do 30. marca 2023.
Gajeva cesta: Konec oktobra smo začeli z deli na Gajevi ulici v Preserjah. V sklopu obnove bomo uredili cestišče in pločnik. Zamenja-
li bomo spodnji ustroj ceste, tampon in asfalt ter uredili meteorno odvodnjavanje.
Park sprostitve: Ob mostu Jarše je na novo urejena zelenica, t. i. Park sprostitve, ki dopolnjuje zeleno rekreacijsko os ob Kamniški Bistrici. Dela so zaključena, park pa že zelo dobro obiskan. Po tem, ko je bila nameščena urbana oprema in nov pi-tnik, je v zaključni fazi Arboretum, d. o. o., položil še travno rušo in izvedel zasaditev dreves in grmovnic. Lesene ploščadi nudijo možnost različnih vadb, kot so joga, pilates, ipd. ali pa se na lesenih ležalnikih le poseda in počiva. Vrednost gradbenih del, ki jih je izvedlo podjetje Lavaco, d. o. o., je dobrih 65.000 evrov, izdelava in montaža urbane opreme izvajalca Modro, d. o. o., pa dobrih 69.000 evrov. Park je zasnovalo podjetje Hafner arhitekti, d. o. o.
Pokopališče Domžale: V sklopu urejanja pokopališč smo na domžalskem pokopališču na novo uredili oporni zid. Dela so se zaključila v roku, pred državnim praznikom dnevom spomina na mrtve.
Občina Domžale Foto: Vido Repanšek
Občina Lukovica se je v Domžalah predstavila s pestro ponudbo, kulturnim programom in običaji
Prav pestro je bilo dopoldne v soboto, 8. oktobra, na domžalskem tržnem prostoru, saj se je s ponudbo lokalnih pridelkov in izdelkov, kulinariko, običaji in kulturnim programom predstavila občina Lukovica.
Na prireditvi Dobrodošli v Domžalah so sodelovali številni ponudniki in kulturna društva iz občine Lukovica, ki so obiskovalcem pripravili prav prijetno vzdušje, zato sta Katka Bohinc iz Občine Lukovica ter Vido Repan-šek, idejni vodja in organizator prireditev na domžalskem tržnem prostoru, lahko vidno olajšano spremljala ta enkratni dogodek, poln pesmi in prikazov starih ljudskih običajev.
Napovedovalka Tanja Vidic Gor-šak je spretno krmarila z napovedmi številnih društev ter ponudnikov iz občine Lukovica, ki so se v soboto, 8. oktobra 2022, predstavili na domžalskem tržnem prostoru. Prireditve sta se udeležila tudi podžupan Občine Domžale Marjan Ravnikar in podžupan Občine Lukovica Vincenc Dragar.
Kulturni program so popestrili: Kulturno umetniško društvo Fran Maselj Podlimbarski, nastopila je njihova mešana skupina ljudskih
pevcev iz Krašnje, za ohranjanje kulture dediščine njihovega kraja pa že vrsto let prizadevno skrbijo njihove preužitkarice, ki so obiskovalcem prikazale pletenje kit iz slame; Mešani pevski zbor Šentviški zvon, ki se je s svojo bogato pevsko zgodovino globoko zasidral v domačem okolju, prepoznaven pa je postal tudi v širšem slovenskem prostoru. Kulturno-umetniško društvo Godba Lukovica so leta 1998 ustanovili glasbeni zanesenjaki v občini Lukovica. Iz praktično nič so na noge postavili pihalni orkester, ki se je razvil v več kot 40-članski orkester. Godba, ki deluje pod strokovnim vodstvom Daniela Sajevica, nastopa na praktično vseh prireditvah v domači občini in širše.
Med premori je na harmoniko zaigral Blaž Omahna, ki je sin harmonikarja skupine Gamsi Toneta Omahna. Blaž je zelo povezan z ob-
čino Lukovica, saj njegova mami izhaja iz znane prevojske gostilne Pri Gašperju.
S svojo pestro ponudbo pridelkov in izdelkov so se na stojnicah predstavili: Kmetija Jergan iz Spodnjih Kosez pri Lukovici z domačimi siri, Ekološka kmetija Pr' Mato-žet z rezanci, testeninami ter različnimi vrstami kruha, Mladinski klub Stik, ki deluje s ciljem povezovanja mladih, spodbujanja kreativnega mišljenja in proaktivnega vključevanja mladih v občini Luko-vica in okolici, je poskrbel za peko palačink, Čebelarstvo Anton Cirer s ponudbo medu in medenimi izdelki, Društvo upokojencev Lukovica z razstavo ročnih del, Čebelarstvo Dular Mirko s ponudbo letošnjega aka-cijevega, cvetličnega in kostanjevega medu, ki so ga čebele nabrale v Beli krajini, Lovska družina Lukovica, ki je poskrbela za degustaci-jo divjačinskega golaža, Ekološka kmetija Kašnik, ki je imela v ponudbi jabolka, njihova vodilna sorta pa je topaz, ukvarjajo pa se tudi s turistično dejavnostjo. Kmetija Nakrst je imela v ponudbi zelenjavo, med ter dobrote iz gozda, Kmetija Šin-kovec-Osredkar, ki je gorska višinska eko kmetija na 720 metrih nadmorske višine, je imela v ponudbi zelenjavo, sokove, žganjice in dobrote iz gozda, TOD Brdo Lukovica je promoviralo svojo dejavnost, za kar so poskrbeli 'rokovnjači'. Občina Lukovica je sodelovala s promocijskim materialom. Vse čestitke ponudnikom in sodelujočim društvom, ki so se predstavili Domžalčanom in drugim obiskovalcem.
Besedilo in foto: Miro Pivar
3 Kocjan
m fcjifito^ n ■ i.. ■ -■
Gradnja vodovoda in kanalizacije v Škocjanu
Nov prostor za sprostitev ob mostu Jarše
Nov oporni zid na domžalskem pokopališču
6 I slamnik
številka 9 i SEPtEMber 2022 I letnik lxii
VELIKI INTERVJU
slamnik@kd-domzale.si
VESELEGA ČLOVEKA IMA
TUDI BOG RAD
BORIS KOPITAR, PEVEC, VODITELJ, UREDNIK, SCENARIST
Borisa Kopitarja pozna sleherni slovenski ljubitelj narodnozabavne glasbe. ki se je letos oktobra spletlo v okrogli življenjski jubilej.
Z njo je globoko povezano njegovo življenje,
Cveta Zalokar Foto: osebni arhiv
Ihanec po srcu in duši pa je v življenju počel toliko stvari, da mi je ob povabilu k pogovoru in ob premisleku o njegovi vsebini rekel: »Gledam in se čudim: a sem res toliko delal!« Ko se sprehodimo skozi njegovo delo, ki ga je zgledno predstavil na svoji spletni strani, tudi mi lahko tej ugotovitvi samo pritrdimo. In se ob prazniku, ob katerem mu skupaj zaželimo še veliko zdravja, sreče in nasmejanih dni, skupaj z njim sprehodimo skozi to resnično vsestransko polno in bogato življenje.
Letos praznujete okrogli jubilej. Kako vidite svojo življenjsko pot?
Lepo je praznovati in imeti ob sebi ljudi, ki ti, začenši z najbolj dragimi, želijo obilo dobrega in najboljšega. Sedem desetletij je kar lepa doba in vsak, ki jo dočaka, je lahko vesel. Se pridružujem tej ugotovitvi. Včasih kdo reče, da je zdaj že skoraj vsak 'mul'c' lahko toliko star. Ampak ni tako enostavno, še posebej po vsem, kar se dnevno dogaja po svetu - pa naj gre za zdravje, nesreče ali še kaj hujšega.
Kaj je zaznamovalo vašo mladost?
Veliko dobrega, kdaj pa kdaj pa življenje tudi z menoj ni bilo najbolj prijazno. Mama Milka, katere edi-nec sem bil, je imela obilo lepih in tolažilnih naukov. Ko je bilo težko, je večkrat rekla: Ni tako dolge noči, da ne bi zjutraj prišel dan, s soncem obsijan. In je res prišel, zato sem zdaj zadovoljen, da živim v družinskem sožitju, ki ga vsak dan polepša pet sončkov, kakor imenujem svoje vnuke.
Ko vas je v četrtem razredu učitelj Križaj na svojem mopedu peljal na radijsko avdicijo za odda-
/M

Če verjameš v svoje delo in če to delo rad opravljaš, je to eno samo zadovoljstvo. Takrat se z vplivi s strani ne moreš in nočeš ukvarjati. Verjeti vase je velika stvar.
jo Pokaži, kaj znaš, so vaju odslovili. Kje se je zalomilo?
V studiu 14 Radia Ljubljana. Mojstri so mi pustili zapeti pesem Bele ladje, ki jo znam še zdaj na pamet. Ko pa je bilo avdicije konec, so učitelju rekli, da je bilo v redu, ampak da za oddajo potrebujejo punčke, zato naj midva kar še malo povadiva. Pa sem vadil kar sam in sem zato še toliko bolj vesel, da smo v istem studiu 14, po tridesetih letih posneli celo kaseto Žametne vrtnice, na kateri je 10 skladb. Pri produkciji so sodelovali najboljši producenti z odličnimi tonskimi mojstri, instrumentalisti,
Voden ogled z interpretativnimi vodniki

o
Vilinski Homec
O visit domzale
spremljevalnimi vokali in vsem, kar spada zraven pri takem projektu.
Že zgodaj ste stopili tudi na amaterski gledališki oder...
Gledališče sem imel od nekdaj rad kot gledalec in kot izvajalec na vaškem odru. Koliko veselja smo po krajih okoli Domžal prinesli v kulturne domove z igrami, kot sta bili Lum-pacius Vagabundus ali pa Goldonije-va Krčmarica Mirandolina, ki sem jo tudi režiral. Spoprijeli pa smo se tudi z resnejšimi temami v igri Veriga, kjer sem igral Janeza, in s Cankarjevimi Hlapci. V njej sem igral učitelja Jermana, in še danes me čudi, kako sem si zapomnil njegove dvostranske monologe, ko je prepričeval in karal svoje učitelje ter prek njih vse Slovence.
Poklicu mesarja ste se izognili, službeno pot ste začeli kot prodajalec v trgovini Pr' Senic. Izkušeni in legendarni trgovec je v vas že zgodaj videl potencial... To je zanimiva anekdota. Pred Se-ničevo trgovino sredi Domžal, kjer sem bil vajenec, sem pometal pločnik. Mimo je prišel fini gospod in me je ogovoril: »Kako je pa tebi ime?« »Boris sem.« »A tako? Jaz sem pa Josip. Senica se pišem. A ti veš, kako se po angleško reče že-leznina?« Ker sem pritrdil, je hotel slišati, pa povem, hardware. Začudil se je, me pomenljivo pogledal in se skrivnostno nasmehnil z besedami: »Fant, Boris praviš, da si? Ti povem, iz tebe pa še nekaj bo!« Očitno je gospod dobro prognoziral.
Dolga leta ste delali v tovarni Uni-verzale, sprva kot nabavni referent, potem kot vodja prodaje. Vam je pri uspešni prodaji prepoznavnost z radia in TV koristila? Pa še kako. Imel sem tudi to srečo, da je bil pri nas prodajni potnik Stane Prodnik, ki je zelo lepo igral kitaro. Udaril je po strunah, jaz sem zapel, dekleta, vodje oddelkov iz vse Slovenije, pa so naročala in kupovala najnovejšo modno kolekcijo športnih oblačil. Komaj smo imeli za sproti. Če je posel dobro uspeval in smo veliko prodali, sem bil enostavno vesel in srečen. Kamenčki sreče res ležijo vsepovsod, samo skloniti se je treba in jih pobrati. In imeti dobrega šefa, je svojevrstna sreča. Franci Mušič iz Trzina je bil tak. Rekel mi je: Delo, ki ga je treba opraviti, je treba opraviti tako, kot je dogovorjeno in v točno določenem roku. Potem težav ne sme biti.
Vam je bilo kdaj žal, da vam ni bilo dano dokončati kakšne 'visoke' šole?
Za tistim, kar bi lahko bilo, ti je lahko žal, vendar je nesmiselno izgubljati energijo. Oboje nima smisla, če se sekiraš 'na zalogo' ali pa če objokuješ vse, kar bi lahko bilo, a ni. Ker sem začel delovati tako na radiu kot na televiziji Slovenija, sem ob dopoldanskem delu v službi in popoldanskim obiskovanjem srednje ekonomske komercialne šole v Ljubljani komaj našel čas še za kaj
drugega, zato je kar prav tako, kot se je zgodilo. Za vse sem hvaležen vsem, ki so mi tako ali drugače pomagali po strmi poti skozi življenje.
Zanimivo je, da nikoli niste bil zaposleni na radiu, TV, medijih, zabavni industriji. Slučaj ali načrtna odločitev?
Res je, niti ene ure nisem bil zaposlen ne na radiu in ne na televiziji. Brez diplome sem lahko obvladoval vse, kar je bilo treba, z iznajdljivostjo in pravim odnosom do sodelavcev. Vedno sem se držal nasveta iz mamine 'zakladnice', ki pravi: Sočloveku nikoli ne stori v življenju nekaj, česar ne želiš, da bi on tebi storil. Zaenkrat nasvet deluje.
Če se sprehodimo po posameznih najpomembnejših delih iz vaše kariere, bi postavili na prvo mesto glasbo in petje?
Zagotovo sta mi udejstvovanji na teh dveh področjih prinesli veliko zadovoljstva in veselja, zato naj dejstvo, da ju postavljam zelo visoko na lestvici zadovoljstva, dopolnim še z dvema mislima. Glasba je univerzalni jezik sveta, ki človeka potolaži tudi takrat, ko mu je najbolj hudo. In druga resnica: Kdor poje, zlo ne misli. O veselju, ki je moje življenjsko vodilo, pa samo tole: Veselega človeka ima tudi Bog rad.
Glasba je domena srca... ali ti je všeč ali pa ne, pravite. Katera je všeč vam in zakaj?
Všeč mi je veliko zvrsti glasbe. Lahko je klasika, narodnozabavna, slovenska ljudska, orkestralna ali vokalna. Pomembno je, da je skladba spevna, kar pomeni, da je nemoteča, logična in da mi je všeč. Kdaj je tako, pa je odločitev srca in trenutnega razpoloženja. Kako lepo je, ko človeku zaradi močnih vplivov okolja 'srce poskoči'. Zato še kako velja italijanski pregovor: Lepo ni tisto, kar je lepo, lepo je tisto, kar je človeku všeč.
Več kot desetletje ste prepevali s Kovinarji. Kako ste se leta 1973 pravzaprav našli?
Še brez pevca so fantje nastopali na ihanski gasilski veselici. Prišel sem na dopust od vojakov in kar v uniformi šel na veselico. Soseda Marta mi je povedala, da fantje iščejo pevca. V odmoru me je seznanila z vodjo ansambla Martinom Capudrom. Vprašal sem ga, če lahko kar v uniformi zapojem z njimi. Pregledala sva njihov repertoar in ugotovila, da znam večino skladb, predvsem Avsenikovih, na pamet, zato sva določila tri najbolj znane. Bil je zadovoljen in po prihodu iz vojske sem začel peti pri Kovinarjih. Za to odločitev mi nikoli ni bilo žal, saj je to lepši del mojega življenja.
Nepozabne so ostale vsakoletne prireditve zveze prijateljev mladine v hali KC. Na takšnih dogodkih ste bili tudi povezovalec, animator, radi ste povedali kakšen vic, anekdoto. Ste imeli kdaj pred številčnejšim občinstvom tremo?

sobota, 19. november, ob 10. uri
Zbirno mesto: Gostilna Repanšek Homec, Radomlje
-V.
letnik lxii | SEPtEMber 2022 | številka 9
slamnik | 7
slamnik@kd-domzale.si
VELIKI INTERVJU
Vedno sem imel na odru ustvarjalno tremo. To je tista trema, ki se je bojiš zaradi odgovornosti, da se ne bi kaj 'sfižilo'. Ker se to skoraj ni dogajalo, sem očitno tremo hitro premagal, kar pomeni, da sem bil 'pečen za nastopanje na odru'. Te izkušnje so mi še kako prav prišle tudi na radiu, kjer sem že kmalu po začetku ob nedeljah ali sobotah moderiral oddaje Vala 202 in pogovorno torkovo večerno oddajo Zavrtite, uganite in se pogovorite, kjer sem nasledil Saša Veronika, ki je odšel za dopisnika v nemški Koln. Moji kultni oddaji, ki sem ju zelo rad vodil, sta bili tudi Prizma optimizma in Koncert iz naših krajev.
Prav tako je eno desetletje zaznamovalo petje pri Ansamblu Nika Zajca, leto dni tudi z Ansamblom Franca Miheliča. Z njimi in tudi sicer ste se velikokrat podali med naše rojake v tujini. Kaj njim pomeni domača pesem? Domača pesem in glasba sta 'v mojih časih mladosti' veliko pomenili rojakom na avstrijskem Koroškem, v Fur-laniji in Benečiji ter v krajih ob tržaškem zalivu, z Miheliči pa smo potovali tja do Hamburga in po vsej Avstriji, največ po Tirolskem, pa tudi v Švici smo bili vedno lepo sprejeti. Z Ni-kom Zajcem in njegovim ansamblom smo bili tudi pri rojakih v nizozemskem kraju Kerkrade in v rudarskem bazenu med Nemčijo in Francijo. V Freiburgu je živelo veliko Slovencev, ki so šli tja za boljšim koščkom kruha. Z Ansamblom Vikija Ašiča sem bil njihov član ekipe na pettedenskih nastopih po Kanadi od Ottawe, Toronta do Vancouvra, leta 2007 pa smo bili za skoraj mesec dni s tremi Zapeljivkami na turneji po Avstraliji. Začeli smo v Perthu in nadaljevali naprej do Adelaida, Melbourna in Sidneyja. Kaj jim tam doli ali kot rečejo 'down under' pomeni Slovenija, smo lahko videli v Melbournu. Ker smo šli zaradi zanimivejšega potovanja kot z letalom do Sidneyja z vlakom, je skupina naših tam živečih rojakov šla z nami ob odhajajočem vlaku, dokler vlak ni bil prehiter. Njihove oči so bile sol-
Boris Kopitar je ponosen, da je pripravil jubilejne oddaje z legendarnima Slavkom Avsenikom in Lojzetom Slakom.
zne, iz srca pa je prišlo naročilo: Pozdravite nam Slovenijo! Taki dogodki ostanejo globoko v spominu.
Na začetku solistične kariere je vaš največji hit s konca leta 1993 pesem Žametne vrtnice. Za njihov nastanek je 'kriv' legendarni Ivan Sivec...
Prvih deset pesmi, ki so jih posneli na kaseto Žametne vrtnice, sta ustvarila dva, združena v tandemu: skladatelj Milan Ferlež - Žajfek in pisec besedil Ivan Sivec. Iz obeh so pesmi kar vrele, pa sta staknila glavi in ugotovila, da imata vse, le pevca ne. Kot nalašč sem se takrat na televizijskih vratih prikazal jaz in oba sta bila za sodelovanje.
Večkrat ste peli tudi v duetu s hčerko Hano (poslovenjeno pesem Something Stupid, Svet za dva, Čas beži...). Bodo tudi "vaši vnuki' še prepevali slovenske pesmi? Bodo. Zagotovo. Ne le najini, ampak vsi, če jih bomo tega naučili. Najina sin in hči sta kot majhna pela: sin Lisička je prav zvita zver, hči pa Sem deklica mlada, vesela.
Kako nastane hit?
Kar nekaj jih je in jih bo, ki pridejo z naročilom za novo skladbo do skladatelja ali besedilopisca in rečejo: Prosim, naredite mi hit. Največkrat se ne obnese. Lepo je, če hit nastane tako, da ga ljudje pogosto radi poslušajo in jim je všeč, dandanes pa se to da narediti s 'turbo predvajanjem' na način, da mediji forsira-jo določeno skladbo z ogromnimi ponovitvami ali pa z velikim številom ogledov video spota na spletu.
Na televiziji ste vodili in snovali številne oddaje (Vsakdanjik in praznik, Glasbeni spomini, Poznate Jugoslavijo?), a najbolj popularna je bila skupaj s silve-strskimi prav gotovo Videomeh. Kako je nastajala? Videomeh, ki ima izvirno in tudi avtorsko zaščiteno ime, izhaja iz časa mojega sodelovanja z urednikom in odličnim voditeljem Vilijem Vodo-pivcem. Vili je mesto urednika razvedrilnega programa na radiu zamenjal za enako mesto na televiziji, in ker sem bil jaz že izdelan in izšolan govorec, me je povabil s seboj na televizijo. Razmišljala sva o nedeljski oddaji domače glasbe in nastal je opoldanski polurni Videomeh, ki je bil zelo dobro gledan. V kviz Poznate Jugoslavijo?, ki so ga ob nedeljah popoldne predvajale televizije vseh jugoslovanskih republiških centrov, pa me je povabil legendarni režiser Fran Žižek. Zelo dobro sva se ujela in povabila v voditelj-ski tandem še Marjeto Keršič Svetel. Avtorsko oddajo Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem pa sem bil po 155 enournih oddajah ob koncu leta 2011 primoran prenehati pripravljati, čeprav so bili med gledalci odzivi odlični. Takšno je pač življenje. Ne moreš ga igrati samo po belih tipkah. Če ni vmes kakšne črne, ni lepega akorda.
Pripadla vam je tudi posebna čast, da ste z obema velikanoma narodno zabavne glasbe, s Slavkom Avsenikom in Lojzetom Slakom pripravili spominske oddaje o njunem delu. Ste ponosni, da sta vas izbrala? Slavka Avsenika so ob njegovem 80. rojstnem dnevu velike evropske televizije prosile za intervjuje ob jubileju, pa jim je povedal, da bo kar z menoj naredil enourno oddajo v okviru cikla Glasbeni spomini. Nastala je res pestra oddaja s tistim pravim Slavcem, ki mi je rekel, da se morava tikati, če želiva dobro delati skupaj. Tako je tudi ostalo. Enako je bilo z Lojze-
tom Slakom, ki je v oddaji, posvečeni 45-letnici ansambla in njegovi 77-le-tnici, povedal toliko anekdot kot še nikoli prej. Imeli smo se lepo, ostali pa so spomini. Ob vseh drugih oddajah mojega 35-letnega delovanja sta v arhivih nacionalne televizije tudi dva bisera o dveh velikanih domače glasbe. Mi kar dobro dene, da je tako.
Vaše oddaje so imele izjemno visoko gledanost, pa so jih vendarle večkrat ukinjali. Ste bili ob tem razočarani?
Slavko Avsenik mi je ob ukinitvi Glasbenih spominov dobra tri leta pred odhodom v večnost na svojem domačem kavču rekel, ko sem mu potarnal, da oddaje ne bo več: 'Prav ti je. Zakaj si bil pa predober ... pa so te ukinili, ker se te tako najlažje znebijo. To se je tudi meni velikokrat zgodilo, tudi čisto na začetku kariere.'
Kako ste občutili svojo popularnost, je prinašala veliko dobrega ali več slabega?
Če verjameš v svoje delo in če to delo rad opravljaš, je to eno samo zadovoljstvo. Takrat se z vplivi s strani ne moreš in nočeš ukvarjati. Verjeti vase je velika stvar.
Kdo je bil vaš največji vzornik?
Mi smo o oddajah, kot jih je vrsto let delal moj vzornik Karl Moik na avstrijski televiziji, lahko le sanjali. Karl je od redakcije Videomeha ob jubileju oddaje prejel lepo, precej veliko kamniško majoliko, ki je je bil zelo vesel in je bil počaščen ob naši pozornosti, za kar se nam je tudi lepo zahvalil. To šteje.
Kot pevec in voditelj ste prepotovali tako rekoč ves svet. Katera turneja ali nastop sta vam najbolj ostala v spominu?
Zagotovo avstralska turneja leta 2007.
Tudi zasebno se radi podate na potovanje. Najljubša destinacija?
Meni ostaja to Reunion, otok v Indijskem oceanu med Madagaskarjem in Mauritiusom, ki je francoski dominion. Že to, da na letališču pokažeš tam daleč slovensko osebno izkaznico, je zanimivo. Narava tam je zelo lepa, pa čeprav večkrat na leto na plano priteče ognjena lava, ki se kar nekaj časa ohlaja.
Najbrž so vas vabili tudi v politiko. Kakšen je vaš odnos do nje?
Politika je zanimiva stvar. Zdaj pri sedemdesetih letih sem ob spremljanju vsega, kar sem že videl na političnem parketu v letih svojega aktivnega življenja, ugotovil, da nisem za politiko nikoli bil pravi in nikoli ne bom, saj bi moral biti drugačen, kot sem v resnici, tega pa nočem. Na volitve bom pa vedno z veseljem šel in s svojim glasom soustvarjal prihodnost zanamcem. Za nazaj se pa ne da nič popraviti.
Ob 60-letnici ste si sami zaigrali na harmoniko zdravljico Kol'kor kapljic, ali ste tudi letos pripravili kakšno presenečenje?
Letos sem pa pesem Kol'kor kapljic, tol'ko let kar zapel, si nalil kozarček 'tistega iz kota' in užival v sladkostih življenja.
Vse življenje ste povezani z Ihanom. Kaj vam pomeni domači kraj?
Domači kraj je kot pristanišče za mornarja. Rad se podaja po svetu, ko pa pride domov, pa ga doma čaka domače ognjišče, toplina doma in prijaznost ljudi, ki ga obdajajo. Ihanci smo in bomo ostali veseli ljudje. Pravijo, da ima človek lahko več domovin, jaz pa menim, da je domovina tista dežela, v kateri ti je bil popek zavezan in to je zame Slovenija. □
MestniKino Domžale
NOVE
MBER
2Ü22
MESEČNI KINO SPORED
NA 11.|
.|15.|17.|21. november
drama /Armageddon Time / režija: James Gray /scenarij: James Gray / igrajo: Anthony Hopkins, Anne Hathaway, Banks Repeta, Jeremy Strong, Jaylin Gray /2022, ZDA, Brazilija /114' Drama spremlja družino Graff, njeno globoko osebno zgodbo, moč, ki jo ima, ter odraščanje in generacijsko iskanje ameriških sanj. Film priznanega ustvarjalca Jamesa Graya je globoka osebna zgodba o moči družine in zapletenosti prijateljstva.
dokumentarni film / režija: Miran Zupanič/scenarij: Miran Zupanič/nastopajo: Stana CišiC, Samir CišiC, Faruk ŠabanoviC Edin Subašič /2022, Slovenija / 75'
Safari: odprava, katere namen je opazovanje ali lov živali v njihovem naravnem okolju. Med mnogimi dramatičnimi epizodami obleganja Sarajeva v letih 1992 do 1996, je javnosti ostala prikrita zgodba o safarju na ljudi. Redkim izbrancem je bilo znano, da je pri obleganju Sarajeva na srbski strani poleg Vojske Republike Srbske, prostovoljcev in plačancev delovala še ena, maloštevilna in skrivnostna skupina. To so bili premožni tujci, ki so plačevali visoke zneske, da so smeli streljati na prebivalce obleganega Sarajeva.
drama / Triangle of Sadness / režija: Ruben Östiund/scenarij: Ruben Östiund / igrajo: Harris Dickinson, Charibi Dean, Woody Harrelson, Vicki Berlin, Henrik Dorsin, Zlatko Buric, Jean-Christophe Folly, Iris Berben, Dolly De Leon, Sunnyi Melles /2022, Švedska, Nemčija, Francija, Danska /147' Manekenski par Carl in Yaya krmari po svetu mode, medtem ko raziskujeta meje svojega odnosa. Par je povabljen na luksuzno križarjenje s skupino superbogatih potnikov, ruskim oligarhom, britanskimi trgovci z orožjem in alkoholičarskim kapitanom, ki citira Marxa. Sprva se zdi, da vse izgleda kot na Instagramu. Toda pripravlja se nevihta in med kapitanovo večerjo potnike doleti huda morska bolezen. Križarjenje se konča katastrofalno. Carl in Yaya se znajdeta na puščavskem otoku s skupino milijarderjev in eno od ladijskih čistilk Hierarhija se nenadoma obrne na glavo, saj je hišna pomočnica edina, ki zna loviti ribe.
družinski film /režija: Slobodan Maksimovič/scenarij: Sasa Eržen / igrajo: Gaj Crnič, Kaja Podreberšek, Ajda Smrekar, Mojca Fatur, Frano Maškovič, René Štur, Mila Maksimovič, Tiln Kolbe, Emil Kulovič / 2021, Slovenija, Slovaška, Luksemburg, Hrvaška / distribucija: Fivia /85'/ v slovenščini, 6+ Erik ima devet let in živi v mladinskem domu. Na glavi ves čas nosi kapo, ki mu jo je spletla mama. Ker je Erik tih in zadržan fant, mu v domu ni lahko - nanj se še posebej rada spravlja skupina starejših varovancev. Ko je za božič izžreban, da praznik preživi pri premožni dobrodelni družini, ga to prav nič ne razveseli. Najraje bi šel domov, k staršem. Nad Er-ikovim božičnim obiskom pa ni prav nič navdušena niti sedemletna Lučka. Ona bi raje deklico, za božič pa kužka. A kljub začetnemu nesoglasju, bo njun božični večer poseben: ko pri smrečici zalotita Božička, mu brez oklevanja sledita v avto. Izkaže se, da je Božiček čisto navaden ropar, Erik in Lučka pa se namesto v posteljo odpravita na pustolovščino po praznično okrašenem mestu.
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61, 1230 Domžale
blagajna@kd-domzale.si
www.kd-domzale.si
online.kinodomzale.si
spletni kino z najboljšimi filmi iz udobja domačega kavča
8 I slamnik
številka 9 i SEPtEMber 2022 I letnik lxii
TEMA MESECA
PET DESELETIJ DELOVANJA OSNOVNE ŠOLE RODICA
Septembra 2022 je minilo 50 let, odkar je OŠ Rodica odprla svoja vrata učencem iz Jarš, z Rodice, Vira in Količevega.
Vilma Vrtačnik Merčun, Milena Vidovič Foto: arhiv Oš Rodica
Častitljivo obletnico so delavci in učenci šole počastili s pripravo obsežnega zbornika, s fotografsko razstavo z naslovom Pet desetletij OŠ Rodica, predstavitvijo zbornika, ki bo v novembru 2022, osrednja slovesnost pa je načrtovana v marcu 2023.
Petdesetletnica delovanja vsake

Slavnostno odprtje nove šole na Rojah je bilo 24. junija 1972.
V okviru DEKD je Ani Gale v domžalski knjižnici pripravila razstavo Pet desetletij OŠ Rodica.
ustanove je obletnica, ki jo spoštljivo in slovesno obeležimo, obenem pa je to priložnost, da se ozremo nazaj, pogledamo, kaj smo v tem času dosegli in kaj se je spremenilo. Ob tem pomembnem jubileju so delavci in nekdanji ter sedanji učenci OŠ Rodica že v šolskem letu 2021/2022 začeli pripravljati zbornik. Učiteljica Ani Gale je prebrskala arhiv starih šolskih fotografij in skupaj z likovno pedagoginjo Katarino Škofic pripravila razstavo z naslovom Pet desetletij OŠ Rodica. Na njej je prikazala šolsko dogajanje po posameznih desetletjih. Razstava je bila na ogled v Knjižnici Domžale v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine, in sicer od 26. septembra do 15. oktobra 2022, novembra 2022 pa jo bo gostila Knjižnica v Moravčah.
V oktobru 2022 je bil dokončan Zbornik ob 50-letnici Osnovne šole Rodica (1972-2022), Peto desetletje delovanja, za katerega je članke napisalo 74 avtorjev, večinoma učiteljev in drugih strokovnih delavcev (45), poleg teh pa še 26 nekdanjih učencev in trije sedanji učenci - mladi raziskovalci. V zborniku smo se osredotočili na zapise o dogajanju v zadnjem desetletju, saj so bila prva štiri desetletja opisana že v zborniku ob 40-letnici šole. Vsebino zbornika je začrtal desetčlanski uredniški odbor, urednica je bila Vilma Vrtačnik Merčun, recen-zentka Anica Črne Ivkovič, lektorica Maja Krempl, oblikovala pa ga je Viviana Škrabec. V zborniku je celovito predstavljeno dogajanje na šoli v zadnjem desetletju.
Izgradnja in dograjevanja šole ter število učencev skozi desetletja
Pred petimi desetletji, natančneje 24. junija 1972, so na območju, ki so mu domačini rekli Roje, slovesno odprli novo osnovno šolo, zgrajeno s samoprispevkom občanov. Prvih dvajset let je nosila ime po jugoslovanskem predsedniku Titu, po osamosvojitvi pa so jo preimenovali v Osnovno šolo Rodica. Pred izgradnjo nove šole na Rojah so otroci
Aprila 2013 smo začeli uporabljati prostore v prizidku, ki so ga zgradili na zahodni strani šole.
z območja Jarš in Rodice obiskovali Državno osnovno šolo Jarše, ki je do leta 1963 delovala kot samostojna osnovna šola, potem pa pod okriljem I. osnovne šole Domžale. Istočasno z novo šolo so zgradili tudi most za pešce čez Kamniško Bistrico, ki je šolo približal otrokom z Vira.
Nova šola je bila prvotno zgrajena za 600 učencev, a je že kmalu postala premajhna, zato so organizirali pouk v 1,5 izmenah. Število otrok se je postopno povečevalo vse do šolskega leta 1979/1980, ko je šolo obiskovalo 742 učencev. V tem času je potekala pozidava območja na levem bregu Kamniške Bistrice, kamor se je razširilo naselje Vir, pa tudi okolice šole vse do magistralne ceste. Sledilo je obdobje postopnega zniževanja rodnosti in umiritve doseljevanja, zato se je število učencev na šoli ustalilo na nekaj več kot 500. Zaradi uvedbe prve generacije leto dni mlajših šolarjev, ki so v šolskem letu 2003/2004 stopili v prvi razred devetletke, se je število učencev povečalo za eno generacijo. Sredi prvega desetletja tega stoletja so pozidali še območje na desnem bregu Kamniške Bistrice v Srednjih in Spodnjih Jaršah, zato se je število učencev na šoli povečalo na 721 v šolskem letu 2017/2018. V šolskem letu 2021/2022 je šolo obiskovalo 720 učencev, letos pa 700.
V	novi jedilnici, ki predstavlja podaljšek obstoječe jedilnice, lahko malica do sto učencev hkrati.
Šola je zaradi prostorske stiske doživljala številne adaptacije in dograjevanja. Leta 1986 so nadgradili vezni trakt proti telovadnici in s tem pridobili nove prostore za knjižnico, šolsko upravo in zbornico. Zaradi pomanjkanja učilnic so leta 2010 na vzhodni strani šole postavili dve montažni učilnici, leta 2013 pa je bila dokončana izgradnja prizidka na zahodnem delu šolske stavbe, v katerem so štiri nove učilnice, manjša telovadnica ter kabineti za individualni pouk. Že dolgo časa se je kazala potreba po večji jedilnici in kuhinji, zato so julija 2020 stekla dela za izgradnjo nove kuhinje in prizidka k jedilnici. Gradbena dela so bila zaključena poleti 2021, tako da so učenci in zaposleni nove prostore začeli uporabljati septembra 2021. Šolski objekt je tudi stavba v Jaršah, kjer se šolajo učenci 'b' oddelkov od 1. do 5. razreda. Stavba, katere namembnost se je v zadnjih 116 letih spreminjala, je bila nekajkrat obnovljena, vendar danes nujno zahteva celovito prenovo.
Število delavcev v petem desetletju
V	zadnjem desetletju je na šoli eno leto ali več delalo 129 delavcev, od katerih jih je v maju 2022 delalo še 89, ostali pa so iz različnih razlogov šolo zapustili. 14 se jih je upokoji-
m --	7|l 11	1
Učiteljski zbor na Osnovni šoli Rodica, junija 2022
lo, ostali pa so začasno nadomeščali odsotne delavce ali se zaposlili drugje. Od 89 zaposlenih je bilo največ predmetnih učiteljev (38 %) in učiteljev razrednega pouka (25 %), drugih strokovnih delavcev je bilo 15 %, 22 % pa je bilo tehničnega osebja. Od avgusta 2007 je vodja aktiva ravnateljev OŠ Rodica Milena Vidovič, delo pomočnice ravnateljice pa je do zaključka šolskega leta 2021/2022 opravljala Anica Črne Ivkovič.
Prednostne naloge v petem desetletju
V povezavi z izvajanjem programa je šola vsako leto načrtovala prednostne naloge, s katerimi je na osnovi samovrednotenja sprejemala ukrepe za izboljšave. Ukvarjali smo se z izboljšanjem bralne pismenosti učencev, kvaliteto medsebojnih odnosov, posodabljanjem vzgojnega načrta in pravil šolskega reda, še pred t.i. kovidnim obdobjem poučevali o elementih digitalne pismenosti, poudarjali varnost v spletnem okolju Zaradi prepoznave nekaterih negativnih čustvenih doživljanj v času pouka na daljavo, ki so se nanašale na duševno zdravje, pa se ukvarjamo z čustvenim in duševnim zdravjem učencev in učiteljev.
Projekti - nacionalne mreže
Tisto, kar posamezno šolo dela posebno, so zagotovo projekti, v katere se vključuje. Z vključitvijo v projekte šola dobi priložnosti za pridobivanje novih znanj, izkušenj in socialnih stikov, ki bogatijo šolski vsakdan vključenih učencev in učiteljev. Nacionalni mreži Ekošol so se učitelji in učenci OŠ Rodica neuradno priključili že leta 1996, s podpisom eko listine in pridobitvijo eko zastave pa leta 1998. V mreži Zdravih šol OŠ Rodica sodeluje od leta 1998 (24 let), v mreži Unesco šol pa od leta 2003 (19 let). Ti projekti imajo veliko vsebinskih povezav, nekateri cilji in aktivnosti pa so specifični.
V okviru mreže Ekošol učenci poglabljajo skrb za čisto in zdravo okolje. V zadnjih desetih letih smo uspešno izvajali: Ekokviz, eko bralno značko (Ekobranje za ekoživlje-nje), tradicionalni slovenski zajtrk in skrb za eko vrt (Šolska vrtilnica). Od-mevnejša med projekti sta bila tudi Hrana ni za tjavendan in Ne meč'mo hrane stran, v katerem sodelujemo od leta 2015. Novinca med projekti sta bila Misija: Zeleni koraki in Ne zavrzi oblek, ohrani planet. Prvi spodbuja uporabo okolju in zdravju prijaznih načinov prevoza, drugi pa odgovorno ravnanje z rabljenimi in odsluženimi oblačili. Aktivne so šolske Zelene straže, celoletne zbiralne akcije potekajo v Ekokotičku v šolski avli. 'Zamaškonjam' zbira plastične pokrovčke, odpadne baterije, kartuše in tonerje. Leta 2018 smo sodelovali na okrogli mizi v Osnovni šoli Domžale, kjer smo s tujimi partnerji s Švedske, Poljske in iz Grčije govorili o varovanju okolja in vzgoji za trajnostni razvoj. Junija 2021 je tudi na OŠ Rodi-ca potekalo vzorčenje mikro in makro plastike v okviru mednarodnega projekta Pirati plastike - dajmo, Evropa! Mladi poročevalci za okolje so zadnje leto sodelovali z vrstniki iz tur-
ške šole Izmir Private Cakabey Middle School na temo svetlobnega onesnaženja in problema hitre mode.
Rodiška Zdrava šola že tretje desetletje zelo uspešno, z različnimi dejavnostmi, spodbuja in krepi zdravje učencev, učiteljev in staršev na vseh področjih zdravja - telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem. Na šoli deluje tim Zdrave šole, ki ga že več kot dvajset let vodi Sonja Koželj Juhant. Tim Zdrave šole trenutno sestavlja kar 38 članov - učenci, učitelji, vodstvo šole in starši ter diplomirani medicinski sestri Zdravstvenega doma Domžale. Vsi skupaj iščejo različne aktivnosti za zdravju prilagojeno šolsko okolje. V zadnjem desetletju so se načrtovane naloge nanašale na potrebo po zagotavljanju in krepitvi duševnega zdravja, na zdrave prehranjevalne navade in zdrav življenjski slog nasploh, na spodbujanje telesne dejavnosti, izboljševanje ekološke problematike in medgeneracijsko sodelovanje. Vodilne teme v zadnjem desetletju so bile: Odnos-si: Zmanjševanje neenakosti, Medgeneracijsko sodelovanje, Duševno zdravje, Vzgoja in izobraževanje v realnem in digitalnem svetu, Čas za zdravje je čas za nas in Mi vsi za lepši (boljši) jutri.
Že skoraj dve desetletji je šola vključena tudi v mrežo Unesco šol. S številnimi dejavnostmi razvija kulturo miru in nenasilja, strpnosti in sodelovanja, sprejemanja drugačnosti, skrbi za osebnostni razvoj vsakega posameznika, ki je oplemeniten s skrbjo za naravno in kulturno dediščino ter promovira prijateljski odnos do našega planeta. V okviru Unesco šole smo izvajali nacionalni projekt Likovni ex-tempo-re, na katerem smo pod krošnjami stoletnih lip in lipovcev v grobelj-skem drevoredu gostili osnovnošolce in srednješolce slovenskih Unesco šol. Grobeljski drevored je eden izmed treh dragocenih spomenikov, ki so jih naši učenci posvojili v okviru projekta Dediščina v rokah mladih. Poleg tega se udeležujejo številnih nacionalnih Unesco projektov. V deževnih aprilskih dneh zave-je vonj po knjigah v okviru projekta Menjaj branje in sanje, v okviru katerega si učenci izmenjavajo stare, dobro ohranjene knjige, ki jih okrasijo s posvetili. Lepe misli so našle svoje mesto tudi na starih, obrabljenih stolih, ki so jih v okviru projekta Moder stol - nekdo misli nate prebarvali v modro ter nanje s sončno rumeno barvo zapisali modre misli. Sveže preobraženi stoli so svoj prostor našli na najrazličnejših mestih, med drugim tudi na Občini Domžale. Predvsem v času epidemije smo spoznavali, da so nevidne niti nesebične pomoči, prijateljstva in empa-tije tiste, ki nikoli ne razočarajo in da takrat zares zaživimo v svetu, zgrajenem na temeljih Unescovih vrednot.
Drugi projekti
Poleg aktivnega sodelovanja v treh mrežah slovenskih šol smo v preteklem desetletju na OŠ Rodica izvedli še veliko drugih projektov, od katerih imajo posebno mesto mednarodni projekti. OŠ Rodica je bila v obdobju od 2012 do 2014 koordi-
letnik lxii | SEPtEMber 2022 | številka 9
slamnik | 9
TEMA MESECA
natorica dvoletnega mednarodnega projekta Comenius Šolska partnerstva, projekt je nosil naslov Pomisli, preden klikneš (Think Before You Click). Učitelji, učenci in vodstvo šole so sodelovali z osnovno šolo Ceip Son Canals iz Palme de Mallorce (Španija) in javno osnovno šolo 75. Yil Ilkogretim Okulu iz mesta Burdur na jugu Turčije.
V okviru projekta Kreativna karavana je v začetku oktobra 2014 šolo obiskala akrobatsko-plesna skupina iz Dar Es Salaama v Tanzaniji, ki
je na šoli ostala štiri dni in močno popestrila šolsko dogajanje. S skupnim trudom vseh udeleženih - učiteljev, učencev in družin, ki so gostile mladostnike in njihove mentorje iz Tanzanije, jim je uspelo doseči zastavljeni cilj: zbliževanje in izražanje skozi umetnost in premošča-nje (namišljenih) meja, kot je denimo rasna drugačnost.
V	okviru projekta ERASMUS+ KA2 Stopinje Evrope, ki je potekal od leta 2015 do 2017, smo sodelovali s šolami s Finske (Keuruu), Nemčije (Jena), Poljske (Lodz), Španije (Palma de Mallorca) in Italije (Giuliano-va). Teme projektnega dela so bile: odkrivanje kulture, tradicije, običajev in izročil sodelujočih držav, temeljno naravoslovno raziskovanje in učenje trajnostne skrbi za okolje ter vključevanje učencev, ki potrebujejo dodatno oz. posebno skrb. Pomembna in dragocena izkušnja so bila mednarodna srečanja, na katerih je z naše šole sodelovalo 27 otrok in 17 sodelavcev OŠ Rodica.
V	letih od 2016 do 2018 sta bila izvedena še dva mednarodna projekta eTwining (Projekt Celebrating European Anthems in En français sur eTwinning), v letih od 2017 do 2019 pa projekt Erasmus+ KA1 Pogled čez meje migracij. Cilj tega projekta je bilo izboljšanje strategij, metod dela in oblik sodelovanja pri delu z učenci priseljenci iz drugih jezikovnih območij, s posebnim poudarkom na strategiji dela z učenci begunci. Nove metode dela smo pridobili v okviru izobraževanj v tujini, in sicer v Granadi v Španiji in v Pireju v Grčiji. Navezali smo stike z institucijami v lokalni skupnosti (Občina Domžale, Center za socialno delo, Policija, Zdravstveni dom), ki so šoli nudile pomoč in sodelovanje pri analizi stanja pri delu z učenci priseljenci in njihovimi družinami ter pri pripravi brošure. Projektni dosežki so bili januarja 2020 predstavljeni na okrogli mizi v Knjižnici Domžale.
Že več kot šest let (od leta 2016 dalje) pa na šoli poteka mednarodni projekt Branje ne pozna meja, ki ga usmerjajo knjižničarji sodelujočih šol. Namen projekta je učencem približati lepoto pisane besede, izboljšati njihove bralne kompetence ter spoznavati bogastvo literature različnih narodov. Projekt je prinesel odlično, večletno sodelovanje med OŠ Rodica in hrvaško šolo Eugena Kvaternika iz Velike Gorice.
Junija 2021 so učenci v okviru mednarodnega projekta Pirati plastike - dajmo, Evropa! raziskovali rečne brežine Kamniške Bistrice ter vzorčili mikro in makro plastiko.
Predstavniki OŠ Rodica so bili v okviru projekta Stopinje Evrope na obisku v Italiji, Giulianova, septembra 2016.
Učitelji so sodelovali še pri množici drugih projektov, kot npr. Opol-nomočenje z izboljšanjem bralne pismenosti (2011-2013), Gibanje mi je v pomoč (2012-2014), Socialni in kulturni kapital (2013-2014), Tandem razrednikov (2014-2017), Spirit (2014-2019), Cajon (2018-2019), Simbioza (2011-2020). Še vedno aktivni pa so projekti Dnevi evropske kulturne dediščine (od 2011 dalje), Radi pišemo z roko (od 2017 dalje), Korak k sončku (od 2018 dalje), Evropski športni dan (od 2020 dalje) idr. S krajem je bil zelo povezan projekt Socialni in kulturni kapital (SKK), v okviru katerega so se učenci skupaj z dijaki Gimnazije Domžale ukvarjali s slamnikarsko kulturno dediščino v Domžalah. Sku-
Prizor iz gledališke predstave Kul Kultura, februarja 2018
paj smo pripravili več dejavnosti za njihove dijake in naše učence, nastal je tudi dokumentarni film z naslovom Slamnikarska dediščina kot kulturni kapital mladih, ki je dostopen na platformi You Tube.
Bogato kulturno dogajanje
OŠ Rodica v zadnjih dveh desetletjih daje pomemben poudarek kulturi in umetnosti, saj zaposleni verjamemo, da ustvarjalnost in lastno izražanje spodbujata in prebujata talente ter pomagata otrokom tudi pozneje v njihovem življenju. Kulturno udejstvovanje učencev se odraža v avtorskih gledaliških predstavah, v delovanju treh pevskih zborov, stalnih likovnih razstavah v šolski galeriji in drugod, v sodelovanju
na številnih likovnih in literarnih natečajih ter z izdajanjem šolskega glasila Utrip Rodice (prej Rodica je špica). Tudi zato je bila OŠ Rodica že večkrat nagrajena z nazivom kulturna šola, zadnji je bil šoli podeljen za obdobje 2021-2025.
Večji del kulturnih prireditev je dobro utečenih in potekajo vsako leto: dnevi evropske kulturne dediščine, komemoracije v Jaršah in na Viru ob spominu na mrtve, božično--novoletne prireditve, proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti, slovenskem kulturnem prazniku in dnevu državnosti, v aprilu obeležimo mednarodni dan knjig za otroke ter svetovni dan knjig. Učenci se srečujejo s pisatelji, pesniki in drugimi ustvarjalci, udeležujejo se srečanj otroških in mladinskih zborov, pripravljamo božično-novoletne in pomladne koncerte pevskih zborov, dobrodelne prireditve šolskega sklada. Vsako leto spomladi v okviru Bralnic pod slamnikom v šoli gostimo knjižnega ustvarjalca. Obiskali so nas tudi nekateri tuji pisatelji (John Boyne, Guus Kuier, David Hill) in ilustrator Jan De Kinder.
V zadnjih letih je nastalo več av-
torskih prireditev z gledališko skupino Kul Kultura, katere mentorici sta Sabina Burkeljca in Draga Jere-tina Anžin. Med njimi naj omenimo samo nekatere: recital pesmi Srečka Kosovela ob 110-letnici njegovega rojstva (2014), predstava Od Prešernove 3 do Rozmanove 8 (2015) in avtorska igra Zgodbe iz popotne malhe (2016). Februarja 2018 so izvedli gledališko igro z naslovom Kul Kultura in se z njo poklonili stoletnici Levstikovega Martina Krpana, stoti obletnici smrti Ivana Cankarja ter petstoletnici protestantizma, z začetnikom tiskane besede - Primožem Trubarjem. Ob slovenskem kulturnem prazniku februarja 2020 se je prepletalo dogajanje v živo in posneti prizori - Prešernovo življenje
v Ljubljani skozi oči mladih (mentorica Jana Stančič). Dramska umetnost Kul Kulture je živela tudi med epidemijo covida-19. Nastali sta dve avtorski e-predstavi: Edinost, sreča, sprava * daljava in spletna razstava kiparskih del Bralci, ki je bila objavljena na šolski spletni strani in na strani Kulturnega doma Franca Ber-nika Domžale. V letu 2022 pa je bil posnet e-recital Imam svoj zlati klju-ček, v celoti posvečen mladinski pisateljici, pesnici in ustvarjalki Anji Štefan, prejemnici nagrade Prešernovega sklada.
Tradicija zborovskega petja
Na OŠ Rodica gojimo tradicijo zborovskega petja, ki jo je že leta 1972 začela legendarna zborovodkinja Metka Pichler. Na šoli delujejo trije pevski zbori, in sicer mlajši otroški pevski zbor pod vodstvom Tja-še Huth, otroški pevski zbor (OPZ) pod vodstvom Eme Cerar in mladinski pevski zbor pod vodstvom Katje Gačnik. Vsi trije zbori sodelujejo na šolskih prireditvah, na proslavah in koncertih ter zborovskih tekmovanjih. Leta 2018 se je otroški pevski zbor uvrstil na državno tekmovanje pevskih zborov v Zagorju ob Savi in dosegel vrhunski dosežek -zlato priznanje.
Pevci OPZ so se večkrat odpravili na tako imenovani pevski potep. Posebej je pevcem ostal v spominu Debeli Rtič, kjer so pripravlja-
OPZ OŠ Rodica je na koncertnem recitalu prepeval pesmi Tomaža Habeta, KD-Franca Bernika Domžale, 14. junija 2022.
li koncert novitet, skladb o vesolju. Prav za njih je skladbe spisal skladatelj prof. Tomaž Habe. Že vrsto let jih spremlja pianist Uroš Pele - skupaj z učiteljico Drago Jeretina An-žin, ki jih usmerja in vodi pri recitalih in dramskih uprizoritvah na koncertnih odrih, sta njihova nepogrešljiva člana in sodelavca. Na koncertnih dogodkih sodeluje tudi flavtistka Annemarie Glavič, nekdanja učenka OŠ Rodica. Ker zaradi epidemije bolezni covid-19 jeseni 2020 ni bilo mogoče izpeljati koncertnega recitala zbirke skladb prof. Tomaža Habeta Zvezdice, zvezde, vesolje, planeti, je bila prireditev izpeljana junija 2022 v dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Izvedbo koncertnega recitala je podprl Javni sklad za kulturne dejavnosti - izpostava Domžale.
Dosežki učencev na državnih tekmovanjih iz znanja in državnih srečanjih mladih raziskovalcev
Poleg uspehov pevskih zborov ne moremo mimo uspehov učencev na državnih tekmovanjih iz znanja, ki smo jih podrobneje predstavili v zborniku. Zelo uspešni so bili tudi mladi raziskovalci. Tematike raziskovanja so izbirali iz lokalnega okolja, zato ni čudno, da so bili večkrat povabljeni na Srečanja pod slamniki, kjer so raziskave predstavili tudi zainteresirani javnosti. Učenci vsako leto sodelujejo tudi na številnih literarnih in likovnih natečajih. V zadnjih devetih letih so bili nagrajeni na 107. natečajih, na katerih so prejeli skupaj 442 priznanj in nagrad.
Zaključek
Minilo je peto desetletje delovanja OŠ Rodica, desetletje s številnimi izzivi in priložnostmi ter hkrati obdobje, ki ga je v zadnjih treh letih zaznamovala epidemija bolezni co-vid-19. Ukrepi, vključno z začasnim zapiranjem šol, so terjali prilagojeno izvajanje vzgojno-izobraževalne-ga dela ter močno vplivali na otroke in odrasle. Naj bo vpliv sodobnih tehnologij v procesu izobraževanja še tako močan, vloge učitelja pri pouku in številnih drugih šolskih dejavnostih, ni mogoče nadomestiti.
Poučevanje in učenje v osnovni šoli sta prepletena z neposredno interakcijo med vsemi učečimi, z odnosi, prek katerih otroci razvijajo socialne in komunikacijske spretnosti. Delo učiteljev in drugih strokovnih delavcev OŠ Rodica povezuje vizija, da je v slehernem otroku vredno iskati pozitivno, ga spodbujati, da se bo znal in želel učiti, da bo odkrival in izrazil svoje najboljše lastnosti, se povezoval z drugimi, gradil mostove prijateljstva in miru, razvijal ljubezen do domovine in znal sobivati z naravo. Zavedamo se, kako velik vpliv imamo na našo prihodnost: izobražujemo in vzgajamo otroke, ki bodo kot odrasli ne le vedeli in znali, ampak bodo sposobni graditi ter živeti solidarno in vklju-čujočo družbo. Družbo, v kateri posameznik lahko razvije svoje zmožnosti in hkrati ve, kako pomembna je povezanost z drugimi, kako pomemben je odgovoren odnos do okolja, v katerem živimo.
Hvala vsem, ki ste sooblikovali delo in življenje šole v zadnjem desetletju, omogočali materialne pogoje za izvajanje programov, nam zaupali in sodelovali pri uresničevanju ciljev vzgoje in izobraževanja, četudi so pedagoško poslanstvo šole obremenjevale številne administrativne zahteve in vplivi aktualnih družbenih procesov. Šola smo predvsem ljudje. □
Na 50. državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov je OPZ pod vodstvom Eme Cerar prejel zlato priznanje, Zagorje ob Savi, marca 2018.
Dijaki Gimnazije Domžale in učenke naše šole na modni reviji slamnikov v Slamnikarskem muzeju oktobra 2014
10 I slamnik
OBČINSKI SVET
številka 9 i SEPtEMber 2022 I letnik lxii
slamnik@kd-domzale.si
IZREDNA SEJA OS OBČINE DOMŽALE -VOLITVE V DRŽAVNI SVET
V četrtek, 13. oktobra 2022, je v sejni dvorani Občine Domžale potekala izredna seja občinskega sveta, ki jo je vodil Toni Dragar. Sklicana je bila zaradi volitev v Državni svet Republike Slovenije.
Miha Ulčar
Foto: Vido Repanšek
Državni svet ima 40 članov, od katerih je 22 članov predstavnikov lokalnih interesov. Volitve v državni svet so posredne. Občina Domžale spada v 2. volilno enoto, kamor spadajo še občine Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin in Šmartno pri Litiji. Občini Domžale pripada osem elektorjev, ki bodo v 2. volilni enoti volili predstavnika lokalnih interesov za volitve v državni svet. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je pri predlogu dodelitve elektor-skih mest posameznim svetniškim skupinam upoštevala zastopanost političnih strank in list v občinskem svetu: LTD (2), LMM (2), SDS (1) Gibanje Svoboda (1), Skupina neodvisnih svetnic (1), NSi (1), ki so v nadaljevanju postopka predlagali svoje kandidate: Anžeta Korošca, Jožka Korošca, Janeza Marolta, Anže-ta Marčuna, mag. Tomaža Deželaka, Urško Javornik, Marjeto Rode in Frančiško Rožič Novak. Svetniki so na glasovanju z 21 glasovi za in enim proti predlagane kandidate potrdili za elektorje v 2. volilni enoti za volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet na volitvah 2022.
V nadaljevanju so svetniki odločali o predlogu kandidata Občine Domžale za volitve v državni svet -predstavnika lokalnih interesov na volitvah 2022. Komisija za manda-
tna vprašanja, volitve in imenovanja je pozvala svetniške skupine, da do petka, 30. septembra 2022, posredujejo predloge kandidatur z osebnimi podatki in pisnimi soglasji kandidatov. Do roka je bil komisiji posredovan en predlog, in sicer je
svetniška skupina Neodvisnih svetnic za kandidatko predlagala mag. Renato Kosec. Predlogov drugih svetniških skupin komisija ni prejela.
Glasovanje o predlogu kandidatke za volitve v državni svet - predstavnika lokalnih interesov na voli-
tvah 2022 je potekalo tajno. Kandidatka mag. Renata Kosec je prejela 4 glasove, proti pa 21. S tem Občina Domžale na volitvah v državni svet letos ne bo imela svojega kandidata. Res je, da bo na volitvah več kandidatov, saj jih bodo predlagale še
preostale ali vsaj nekatere občine, ki spadajo v 2. volilno enoto. Bi se pa zagotovo spodobilo, da bi Domžale, ki veljajo za močno občino, imele svojega kandidata tudi na teh volitvah, ki bodo potekale 23. novembra 2022. □
Vprašanja, pobude in predlogi občinskih svetnic in svetnikov
POBUDA v zvezi z gradbenimi odpadki (zaporedna številka 435) POSREDOVAL: Gregor Horvatič (Zeleni Slovenije) na seji 21. 4. 2022 VSEBINA: Krajani so me opozorili na divja odlagališča. Na smetišču je beton, ki ga pripeljejo krajani, JKP Prodnik to zaračunava od 80 do 100 evrov. Dajem pobudo, da bi mogoče z avtomobilsko prikolico pripeljali gor in da se ne zaračunava. Pozivam pristojne službe, da začnejo nadzirati in da se naredi seznam divjih odlagališč. PRIPRAVLJALEC ODGOVORA: župan
VSEBINA ODGOVORA: V zvezi s svetniško pobudo št. 435 poudarjamo, da državni in občinski predpisi ravnanja z gradbenimi odpadki izključujejo iz obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zato glede na veljavne predpise ravnanje z gradbenimi odpadki ni vključeno v ceno javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in se uporabnikom obračuna posebej, ob dovozu v zbirni center ali ob naročilu zabojnika za tovrstne odpadke. Na ta način stroški ravnanja z gradbenimi odpadki ne bremenijo vseh uporabnikov javne službe, ampak se obračunajo samo izvirnemu povzročitelju odpadkov glede na
dejansko količino. Hkrati se je treba zavedati, da od decembra 2008, ko se je zaprla deponija v Dobu, teh odpadkov ni možno več deponirati na kraju samem, ampak je treba poskrbeti za njihovo nadaljnjo obdelavo in predelavo v skladu s predpisi.
Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki glede na veljavne predpise torej ne more prevzemati gradbenih odpadkov v okviru javne službe.
VPRAŠANJE v zvezi s prenovo železniške postaje (zaporedna številka 444)
POSREDOVAL: Matej Oražem (LMM) na seji 16. 6. 2022 VSEBINA: Bivši minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je na naši železniški postaji slavnostno podpisal pogodbo o obnovi železniške postaje v vrednosti skoraj 15 milijonov evrov. Stališče občinskega sveta je bilo s sklepom ob obravnavanju te tematike jasno, in sicer, da nikakor ne pristajamo na rešitve, ki bi onemogočile vkop železnice skozi center mesta v prihodnosti. Ker ta obnova ne samo onemogoča vkop in ga dela neracionalnega, obenem zapoveduje reševanje križanja Ljubljanske ceste in železnice prek popolnoma nesprejemljivih rešitev bivšega mini-
stra. Sam sem prepričan, da je ta projekt za Občino Domžale škodljiv in da gre za izjemno neracionalno trošenje velikega zneska javnega denarja. Zanima me, kako je možno, da se takšen projekt kljub jasnem nasprotovanju lokalne skupnosti in lokalnih prebivalcev kljub vsemu spelje? Kako je Občina Domžale zasledovala interes občank in občanov, jasno izražen tudi s sklepom občinskega sveta? Zanima me tudi uradno stališče Občine Domžale in občinske uprave o tem projektu. PRIPRAVLJALEC ODGOVORA: župan
VSEBINA ODGOVORA: Občina Domžale je oporekala načinu izvedbe drugega tira skozi Domžale in ne prenovi železniške postaje. Naše zahteve in stališča Občine Domžale glede dvotirnosti niso spremenjene, pozdravljamo pa prenovo železniške postaje Domžale in izgradnjo podhoda, kjer smo se z investitorjem tudi dogovorili o mestu vstopa in izstopa v podhod. Ključni element pri odločitvi o prenovi postaje je bil čas. Po naših ocenah se na dvotirnosti in poglobitvi ne bo dogajalo (tudi zaradi finančnih situacij v prihodnje) naslednjih 20 let nič. Pa tudi takrat ima občina veliko besede pri umestitvi v prostor. Gre za urbanizem, za prestavitev komunal-
nih vodov, za poglobitve ...), skratka na progi Ljubljana-Kamnik je odprtih nekaj zadev: vozlišče z gorenjsko progo v Ljubljani Šiška, postaja v Črnučah, poenotenje postaj v Trzinu, odprta vprašanja v Depali vasi (zavarovani prehodi, zaprtje prehodov ...), prehod Cankarjeva pri pokopališču v Domžalah, poglobitev proge do postaje Domžale (komunalni vodi, voda na višini ...), postaja Rodica s podhodom, postaja Jarše Preserje ( križanje dveh DPN-jev, tovorna postaja, odcep proti Brniku ...), postaja Homec in cel problem v občini Kamnik - vključno s poglobitvijo v Kamniku do Grabna.
Podpiramo nujno umestitev varnega izvennivojskega križanja Kolodvorske in Roške ulice z železnico oziroma varnega dostopa do centralnega potniškega perona. Podhod je sicer povezan z morebitno poglobitvijo železnice, vendar menimo da oba projekta nista izključujoča, saj je lahko podhod prva faza tudi v primeru bodoče poglobitve železnice. Ne glede na poglobitev železnice vztrajamo pri tem, da je glavna železniška postaja oziroma glavni potniški terminal del parterne ureditve mesta. Stanje, v kakršnem je zdaj postaja v Domžalah, je nedostojna za občino Domžale in želimo, da se popolnoma preuredi. Zadnja ocena je več kot
20 milijonov evrov. In to je investicija države. Občina po bo vedno stranka v postopkih, ki sledijo ali pa tudi ne.
VPRAŠANJE v zvezi z OŠ Roje (zaporedna številka 448) POSREDOVAL: Peregrin Stegnar (NSi) na seji 16. 6. 2022 VSEBINA: V OŠ Roje imajo veliko prostorsko stisko in se že nekaj časa borijo za dodatni učilnici. Prizadevajo si za hitro rešitev, ki bi stanje trenutno izboljšalo, to sta dve dodatni mobilni učilnici, ker sta bila izglasovana oba amandmaja na današnji seji, samo sprašujem, kdaj se bo zadeva začela reševati, najprej z mobilnima učilnicama in nato kdaj z dograditvijo učilnic. PRIPRAVLJAVEC ODGOVORA: župan
VSEBINA ODGOVORA: Zemljišča in s tem objekti Osnovne šole Roje so v solastnini petih občin soustanoviteljic. Za postavitev mobilnih učilnic je treba pridobiti projektno dokumentacijo, gradbeno dovoljenje, pripraviti temeljno ploščo ipd.
Stališče skupnega organa je, da se problem ne bo rešil z mobilnimi učilnicami, pač pa s prizidkom. Projektna dokumentacija je v izdelavi.
letnik lxii | SEPtEMber 2022 | številka 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
NOVICE
Gostilna dela - dela!
Dijaka Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik Ana Pibernik in Jakob Kecelj sta v preteklem šolskem letu pod mentorstvom profesoric Cirile Jeras in Renate Capuder Mer-mal iz GSŠRM ter Elvire Boršic, mag. s Kemijskega inštituta, izdelala raziskovalno nalogo z naslovom Vnetna naprava na osnovi molekule TRIF za potencialno imunoterapijo raka. Z njo sta se prijavila na razpis za Kr-kine nagrade. Znanstveni odbor sveta Sklada Krkinih nagrad, ki ga sestavljajo vrhunski slovenski znanstveniki iz različnih institucij, je raziskovalni nalogi Ane in Jakoba namenil Krkino nagrado in jo hkrati uvrstil v program Krkinega simpozija. Tako sta Ana in Jakob v petek,
23.septembra, v Dvorani Krka v Novem mestu svojo nalogo predstavila vsem nagrajencem, mentorjem ter prisotnim znanstvenikom z različnih naravoslovnih področij. Po predstavitvi sta na njihova vprašanja odgovarjala suvereno in pokazala svoje znanje, razumevanje in poznavanje problema, s katerim sta se ukvarjala tekom raziskovalnega dela. Kr-kina nagrada, ki sta jo prejela iz rok predsednika uprave in gerenalne-ga direktorja Krke Jožeta Colariča in predsednika sveta Sklada Krkinih nagrad dr. Rotarja, je priznanje, da je njun prvi korak v pravi znanstveni svet, kjer štejejo kakovost, vztrajnost in predanost raziskovalnemu delu, bil prepoznan. Čestitamo!
Šola zdravja je v sodelovanju z Gostilno dela septembra organizirala dan zdrave prehrane. Skupina radovednih žensk se je dobila na dvorišču nasproti občinske stavbe, kjer od leta 2016 deluje Gostilna dela. Naša gostiteljica Barbara Kravanja je pojasnila, zakaj takšno nenavadno ime: »Aprila 2011 smo v centru Ljubljane odprli majhno restavracijo, ki smo jo poimenovali Gostilna dela. Naš glavni namen je bilo usposobiti mlade iz ranljivih skupin brez izobrazbe za delo v strežbi in v ku-
hinji. Skozi vsa ta leta smo svoje poslanstvo nadgradili in se osredotočili na eno izmed najbolj ranljivih skupin na trgu dela, invalide, ki jim nudimo usposabljanje in tudi zaposlitev. Istočasno izvajamo usposabljanje še za
druge ranljive skupine (dijaki s posebnimi potrebami za namen šolske prakse).« Gostilna v Ljubljani se je dobro prijela, čeravno je zaradi prostorske stiske zaprla svoja vrata in zdaj iščejo novo lokacijo. Kar nekaj mladih je šlo skozi njihovo izobraževanje, biti kuhar in to dober, je postalo prestižno delo. Temu so veliko prispevali mediji in znani kuharski mojstri, med katerimi še posebej blesti naša Ana Roš, edina ženska med prvih deset najboljših svetovnih umetnikov kuhanja.
Torej, če je kdo pomislil, da je kuhanje samo za chefe, se je zmotil, saj največkrat kuhajo domače chefinje, le da se s tem nerade hvalijo. 'Chefi-nja Gostilne dela' Barbara Kravanja nam je za uvod ponudila odličen do-
mači ledeni čaj, kot pripravo naših brbončic za vse, kar je sledilo: hoka-ido juha v popolni oranžni izvedbi, pečeni piščančji medaljoni na olivnem olju s prilogo iz ajdove kaše in popečena lokalna sezonska zelenjava (korenje, koleraba, por, zelena).
Barbara nam je zaupala, da je sovražnik našega želodca št. 1 - poper! Če je vlažen, se v njem z veseljem razmnožijo mikrobi in ga je zato treba vedno dobro prekuhati. Druga zanimivost je bila, da starejši v prehrani potrebujejo dovolj mesa, predvsem zaradi beljakovin in maščob, ki pomagajo pri razgraditvi in boljšemu izkoristku vitaminov. Še posebej nas je opozorila na uporabo riža in nam pojasnila, kdaj ga je treba obvezno splakniti pod vodo, kdaj pa ne. Po okusnem obroku, ki sta nam ga postregli Barbara in vodja enote Tina Destovnik, smo se 'učenke' razžive-le in smo si izmenjale svoje recepte in izkušnje. Predpasniki so ostali pospravljeni v torbicah, saj je bilo sprva mišljeno, da bomo tudi me kuhale, a se nam je zdelo krasno, da smo tokrat le jedle in uživale. Ob slovesu nam je Barbara povedala, da smo članice in člani Šole zdravja vedno dobrodošli na kosilo (med 11. in 13. uro), po posebni, 'zdravi ceni'.
Hvala organizatorjem in gostiteljicam kuharskega dneva zdravja z željo, da bi ta dan postal tradicionalen.
Miomira Šegina
Vtisi z Zelene konference mladih
Krkina nagrada za raziskovalno nalogo
Da bi slišimi mlade in njihove zahteve, ki se nanašajo na okolje in s tem na njihovo prihodnost, smo se na Zavodu REVlVo odločili soorganizira-ti Mednarodno zeleno konferenco mladih v okviru programa Erasmus+. Prek likovnega natečaja Pozabljena reka, ki smo ga izvedli v projektu Tokovi prihodnosti, smo zbrali 12 mladih iz Domžal in Smlednika, da se v družbi vrstnikov iz Italije, Nemčije, Avstrije in Ukrajine posvetujejo, družijo, izmenjajo ideje ter pripravijo Listino mladih. Listino, v kateri so zbrane njihove zahteve, težave, predlogi in rešitve, vezane na različne okoljske teme. Po spoznavnem sestanku smo se v nedeljo, 25. septembra 2022, zim-
vovarstvene teme umestili: povečanje rabe koles in javnega prevoza; ekološko kmetovanje; varstvo in ohranjanje redkih vrst; odpadki v okolju; zmanjšanje ogljičnih izpustov ob državni podpori in sočasnem razvoju lokalnega gospodarstva; naravovarstvene mladinske projekte in iniciative; ter učinkovitejše upravljanje z vodami. Spoznali smo, da mladi zaskrbljeno gledajo v prihodnost, saj današnja družba vse bolj nezadržno porablja naravne dobrine, ki so namenjene njihovi in poznejšim generacijam.
Nekaj utrinkov udeležencev s konference: Teden, ki sem ga preživela v naravi Avstrije, je bil eden najboljših tednov mojega življenja (Leila K.). Jaz
sko oblečeni in nekoliko prestrašenih nog povzpeli na avtobus in se odpeljali v gorsko mestece Mariapfarr v Avstriji. Kaj kmalu je začetno vznemirjenje zamenjalo ustvarjalno vzdušje, saj smo želeli narediti dober vtis pri predstavitvi države, iz katere prihajamo. V prihodnjih dneh smo raziskovali in ocenjevali ekološko stanje reke Lonke, ki se izliva v reko Muro, spoznavali rastlinske in živalske prebivalce umetnega jezerca in bližnjega mokrišča, si pomagali in krepili skupinski duh v adrenalinskem parku, odkrivali sledi gozdnih živali in prisluhnili nenavadnim zvokom gozda. Od blizu smo si ogledali travniške metulje, razmišljali o bolj zdravi in varni prihodnosti ter ob večerih umetniško ustvarjali ali se rekreirali. Mladi so v petih dneh med pomembnejše nara-
Vitamin D
Vitamin D je eden izmed štirih v maščobi topnih vitaminov, ki jih naše telo potrebuje. V našem telesu nastaja pod vplivom UVB sončnih žarkov. Jeseni, pozimi in zgodaj spomladi, ko je sonce šibkejše in UVB žarki niso tako močni, se vitamin D v koži ne more tvoriti. Poleg vpliva na razvoj kosti in zob ima znatno vlogo pri delovanju imunskega sistema, dokazano poveča naravno odpornost proti okužbam. Komu ga najbolj primanjkuje:
•	starejšim od 70 let; zmanjšana je tvorba v koži, manj se gibljejo na prostem
•	novorojenčkom; pediatri prepisujejo vitamin D za pravilno rast kosti in zob, saj kože prvih šest mesecev naj ne bi izpostavljali sončnim žarkom
•	nosečnicam; pomanjkanje v času nosečnosti se lahko odraža na plodu
•	ljudem s kožnimi obolenji (vitiligo, dermatitis); zaradi stanja kože se ne smejo izpostavljati sončnim žarkom
•	vsem, ki večino časa med 10. in 15. uro preživijo v zaprtih prostorih
Naša država zaradi geografske lege spada med tiste z visoko pre-valenco pomanjkanja vitamina D, predvsem v mesecih med oktobrom in aprilom. Pri pomanjkanju vitamina D najprej opazimo spremembe, kot so bolečina in oslabelost v mišicah in kosteh, občutek utrujenosti in izčrpanosti ter dovzetnost za okužbe. Pri dolgotrajnem pomanjkanju lahko pride do nenadnih zlomov kosti. S starostjo se koža tanjša, sposobnost za tvorjenje vitamina D v koži v primerjavi z mladimi se občutno zmanjša. Prav tako pride do sprememb v presnovi vitamina D, sploh
pri ljudeh, ki imajo obolenja prebavil oziroma se zdravijo z zdravili, ki otežujejo nastanek aktivne oblike.
Naravni vir vitamina D so nekatere morske ribe z večjo vsebnostjo maščob, kot so sardine, skuše, losos, tuna ter ribje olje, jetra in jajčni rumenjak. Za zadostitev dnevne potrebe po nadomeščanju vitamina D bi morala odrasla oseba vsak dan pojesti 115 jajc ali več kot 6 kg jeter ali 10 kg tune, kar ni skladno z načeli uravnotežene prehrane in bi hitro privedlo do drugih zdravstvenih težav.
Pomanjkanje vitamina D je zaradi sodobnega načina življenja čedalje bolj razširjeno. Zato je smiselno uživanje zdravil in prehranskih dopolnil z vitaminom D vse dni v letu, še posebej v trenutnih epidemioloških razmerah.
Zala Šetina, mag. farm.
sem se veliko naučil in če bi imel možnost, bi šel še enkrat (Jaša L.). Od zdaj bom vse bolj cenil. Po konferenci sem imel čisto drugačen pogled na stvari, sploh nad onesnaževanjem okolja ter vojno v Ukrajini (David I.). Na konferenci sem se naučil, kako pomembno je ohranjati reke (Jakob Š.). Od zdaj naprej bom znanje angleščine bolj cenil (Leon Z.).
Tokove prihodnosti sofinancirajo Republika Slovenija, Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Zavod REVIVO in AIA - Mladinski center Mengeš. Zeleno konferenco mladih smo izvedli v okviru Erasmus+ programa, ki je sofinanciran s strani Evropske komisije.
Ekipa udeležencev iz Slovenije (Zavod REVIVO, 2022); Eva Horvat, Polona Pengal, Damjan Habe
12 I slamnik
NOVICE
številka 9 i SEPtEMber 2022 I letnik lxii
slamnik@kd-domzale.si
Sestra Barbara
Prvi Karlovškovi dnevi
V nedeljo, 18. septembra 2022, nas je pri vseh svetih mašah nagovorila sestra Barbara, ki že leta skrbi za ljudi v stiski v Ukrajini.
Vsakič, ko obišče rodne Domžale, nam pripoveduje o življenju tam in tako spoznavamo delčke njihovega življenja. V zadnjem času pa iz njenih sporočil odseva še večje trpljenje in stiske, ki jih doživljajo ljudje. Mnogo je razseljenih, ki jim je vojna vzela vse, kar so ustvarili in še toliko več pomoči potrebnih. Zato sta se župnik iz Domžal in Doba odločila pomagati in sta že dvakrat dostavila potrebna materialna in finančna sredstva kar neposredno tja, kjer potrebujejo takojšnjo pomoč.
Ob obisku se nam je sestra Barbara zahvalila in nam s pomočjo diapozitivov poskušala približati življenje v Ukrajini v teh nemirnih časih.
Z nami je delila prizadevanja sester, kako pomagajo beguncem in brezdomcem v tej deželi pri zagotavljanju zdravil, sanitetnega materiala, tudi oblačil in predvsem pri pomoči, kako zagotoviti streho nad glavo.
Bliža se zima in vsaj dvema družinama so sestre že pomagale pri nakupu nepremičnine, da bodo lahko zimo preživeli nekoliko bolj varno.
Ne naveličajmo se delati dobro.
Soočenje županskih kandidatov
Mladinski svet Domžale želi mlade spodbuditi k aktivnemu državljanstvu, zato bo v petek, 11. novembra 2022, organiziral soočenje vseh županskih kandidatov v občini Domžale. Med dogodkom se bomo dotaknili predvsem težav in pričakovanj mladih občanov, ki že več let na občini ne dobijo primernega sogovornika, kaj šele poslu-
ha za svoje zahteve. Vsak udeleženec soočenja bo imel priložnost postaviti svoje vprašanje in se tako lažje odločiti, komu od kandidatov bo na prihajajočih lokalnih volitvah dal svoj glas.
Vse bralce vabimo, da spremljajo našo spletno stran in družabna omrežja, kjer bomo objavili vse podrobnejše informacije o dogodku.
Srečanja pod slamniki: Pokažem se fantu v pisanem gvantu
Nadvse prijeten pogovor v Slamnikar-skem muzeju v Domžalah smo preživeli 20. oktobra 2022 v družbi posebnih gostov in Cvete Zalokar, ki je dogodek vodila. Povod za pogovor je bila nova knjiga Pokažem se fantu v pisanem gvantu, katere poleg Marije Klobčar soavtor je Bojan Knific, uredništvo knjige je prevzela Breda Pod-brežnik Vukmir, in je bila izdana ob minuli 50. obletnici kamniške prireditve Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. Knjiga, ki je izšla lani, predstavlja tradicijo oblačilne dediščine s strokovnega vidika, vezano na
kamniško okolje, ki se v znatni meri povezuje s širšim prostorom nekdanje Kranjske. Obleka je bila vedno pomembna, iz različnih vidikov družbe, njene razslojenosti in tudi drugega označevanja. Z avtorjema knjige smo se ob bogatem slikovnem gradivu sprehodili skozi čas in ob tem je beseda tekla tudi okrog dogajanja v zvezi s prireditvijo Dnevi narodnih noš, ki je lani proslavljala 50. obletnico.
V Kamniku rojena Marija Klobčar, doktorica etnologije in slavistike, višja znanstvena sodelavka Glasbenona-rodnopisnega inštituta ZRC SAZU, je predstavila svojo študijo, ki se posveča predvsem kamniški oblačilni tradiciji. Skozi lokalno pripoved je raziskovala družbena razmerja med mestnimi in okoliškimi prebivalci, ki se niso
V petek, 23. septembra 2022, so se v Šmarjeti pri Šmarjeških Toplicah začeli prvi Karlovškovi dnevi z namenom ohranjanja spomina na velikana slovenske narodopisne dediščine Jožeta Karlovška ter obujanje in ohranjanje slovenske etnografske dediščine. Jože Karlovšek si je svojo družino ustvaril v Domžalah, kjer je tudi preživel svoja najbolj ustvarjalna leta. Rojen je bil leta 1900 v Šmarjeti, umrl leta 1963 v Domžalah, njegova družina si zelo prizadeva, da bi nekoč v Domžalah uredili njegov muzej.
Karlovškove dneve je odprl župan Šmarjeških Toplic mag. Marjan Hribar v petek, 23. septembra 2022, v cerkvi sv. Marjete v Šmarjeti, sledil je koncert opernega pevca in solista Matjaža Robavsa ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika. Predstavila sta slovenske narodne pesmi, v cerkvi pa se je s svojimi likovnimi deli predstavila Jožetova vnukinja Julija Karlovšek, ki veliko ustvarjalne moči za svoje slike najde v slovenskih ornamentih, ki jih rada interpretira na sodoben način.
V soboto je na osrednjem Karlov-škovem trgu v Šmarjeti, kjer se nahaja tudi Karlovškova rojstna hiša, ki se zdaj imenuje Dvorec Gregorčič, potekala slikarska delavnica z Julijo Karlovšek, otroci so risali motive slovenskega ornamenta, ter izdelovanje nakita s steklenimi perlami z motivi slovenskega ornamenta. Obiskovalcem je družina Karlovšek predstavila tudi kolekcijo Slovenski ornament Jože Karlovšek, s katero želijo obujati ornamente, ki jih je neutrudno zbiral in ustvarjal Jože Karlovšek.
Kolekcijo Slovenski ornament Jože Karlovšek je zasnovala Katarina Karlovšek z namenom ohranjanja kulturne dediščine Jožeta Karlovška.
Skozi ves dan je bila v restavraciji Dvorca Gregorčič na voljo posebna kulinarična jesenska ponudba jedi po Karlovškovo.
Popoldan je na osrednjem trgu v Šmarjeti potekal pogovor o Jožetu Karlovšku, na katerem so sodelovali Matjaž Karlovšek, Jožetov sin, ki je delil z obiskovalci svoj spomin na očeta, Katarina, Jožetova vnukinja, ki je zasnovala kolekcijo Slovenski ornament Jože Karlovšek, ter Julija, Jožetova vnukinja, ki je predstavila, kako je na neki način njeno delo nadaljevanje Jožetovega ustvarjanja. Pogovor je vodila Klavdija Kotar.
Ob 17. uri je župan Občine Šmarješke Toplice mag. Marjan Hribar slavnostno odkril napis Karlovškov trg v središču Šmarjete, Karlovško-va družina pa je županu podelila Karlovškov srebrnik za zasluge in v znak hvaležnosti na področju ohranjanja spomina na Jožeta Karlov-ška in njegove neprecenljive kulturne dediščine. Karlovškov srebrnik je družina namenila tudi Nini in Mihu Gregorčič, ki sta z nakupom in prenovo Jožetove rojstne hiše umetniku postavila trajen spomin.
Program se je zaključil z nastopom okteta Jurija Dalmatina.
Družina Karlovšek je zelo hvaležna, da v občini Šmarješke Toplice gojijo spomin na Jožeta Karlov-ška in da s Karlovškovimi dnevi, ki bodo po besedah direktorice Zavoda za turizem, kulturo in šport Šmarješke Toplice Darinke Bobnar postali tradicionalni, ohranjajo njegovo kulturno dediščino in etnografsko dediščino Slovenije.
Jože Karlovšek (1900-1963) je bil narodopisec, strokovnjak za orna-mentiko in slovensko stavbno dediščino, raziskovalec ljudske umetnosti, poklicni gradbenik in slikar. Svoje življenje je posvetil raziskovanju slovenskega ornamenta. Bil je velikan slovenske narodopisne dediščine.
Izdal je več knjig in strokovnih člankov o slovenski hiši, slovenskem ornamentu in stavbarstvu. Na njegovo dekorativno slikarstvo je imel velik vpliv Maksim Gaspari, spodbujali in občudovali pa so ga številni umetniki tistega časa: arhitekt Jože Plečnik in slikar Božidar Jakac.
Povzpel se je med naše najvidnejše raziskovalce ljudskega blaga v gradbeništvu in slikarstvu ter s samosvojim načinom dela oral ledino na tem področju. Z neomajno vztrajnostno, predanostjo in ljubeznijo se je posvetil slovenskim or-namentom, ki so izraz lokalne kulture in predstavljajo neprecenljivo vrednost etnične vsebine.
Rojen je bil v Šmarjeti pri Šmarjeških toplicah, njegova rojstna hiša je zdaj sodobno urejena restavracija in hotel Dvorec Gregorčič.
Katarina Karlovšek
izkazovala le v oblačenju, temveč tudi v pesmih in drugih ljudskih izročilih. Dr. Bojan Knific, višji kustos na področju etnologije v Tržiškem muzeju ter priznani specialist za slovensko oblačilno dediščino, je v knjigi predstavil razvoj slovenske narodne noše in natančno opisal posamezne dele moške in ženske narodne noše, besedilo pa dopolnil z bogatim arhivskim gradivom. Pogovor je nanesel tudi na dejstvo, zakaj je prav gorenjska narodna noša dobila vseslovenski pomen; avtor je dejstvo podkrepil z razlago, da je prostor med Bohinjem,
Prva pomoč povsod in za vsakogar
Bledom in Triglavom, skladno z razsvetljenskimi nazori od konca 18. stoletja dalje, skupaj s simboliko, ki jo je tvorila tudi oblačilna dediščina, krojil središče slovenske zavednosti.
Poslušalci smo z zanimanjem prisluhnili pogovoru, ki je razkril marsikatero oblačilno posebnost Slovenk in Slovencev v preteklosti, tudi Kamnika in okolice z Domžalami vred. Naj zaključim z besedami urednice knjige mag. Brede Podbrežnik Vuk-mir, ki je delo opisala kot vsebinsko in oblikovno čudovito knjigo, pravo enciklopedijo kostumiranja na Slovenskem, kot tudi zbirko nostalgič-nega spomina na nekdanje kamniške praznične sprevode narodnih noš.
KATARINA Rus KRušELJ Foto: Miro Pivar
Rdeči križ Slovenije in z njim prav vsi, ki v različnih oblikah dela sodelujejo pri aktivnostih te plemenite humanitarne organizacije, več kot dve desetletji drugo soboto v septembru obeležujejo kot mednarodni dan prve pomoči. In ker je polje prve pomoči zares široko, se je Rdeči križ Slovenije letos odločil, da se obdobje od 10. septembra do 16. oktobra 2022 poimenuje Mesec prve pomoči in s tem obeleži dva pomembna dneva - mednarodni dan prve pomoči in svetovni dan oživljanja (16. oktober 2022). V tem obdobju pa se je v organizaciji 56 območnih združenj Rdečega križa, tudi v domžalskem, zvrstilo mnogo dogodkov.
Kot so zapisali v Rdečem križu, je prva pomoč največje humanitarno dejanje ter eden osnovnih gradbenih elementov pri zagotavljanju osebne varnosti in varnosti lokalne skupnosti in bi kot taka morala postati del osnovne splošne izobrazbe. Prva pomoč, vključno z oživljanjem, je ključno dejanje za učinkovito in hitro zdravljenje poškodb in bolezni, s čimer se poveča možnost preživetja. Vsako leto zaradi pomanjkanja pravočasne pomoči ali neustrezne prve pomoči umre na milijone ljudi ali pride do zapletov zaradi nestrokovne oskrbe.
Letošnji slogan je Prva pomoč povsod in za vsakogar, glavno sporočilo pa je pomembnost vseži-vljenjskega učenja prve pomoči, medtem ko ob 16. oktobru - svetovnem dnevu oživljanja pod okriljem akcije Slovenija oživlja združijo moči člani Slovenskega reanima-cijskega sveta, Rdečega križa Slovenije z območnimi združenji in Zveze študentov medicine Slovenije.
In ker znanja ni nikoli odveč, sem sekretarko domžalskega Rdečega križa Majdo Mernik zaprosila, da še enkrat ponoviva, kaj je najpomembnejše pri začetkih oživljanja. Takole je povedala: »Človek, ki se ne odziva in ne diha normalno, je najverjetneje v srčnem zastoju. Če ne bomo ukrepali, bo tak tudi ostal! Ko opazimo nenadno obolelega, je pomembno,
V Domžalah je ekipa prve pomoči Območnega združenja Rdečega križa Domžale v soboto, 15. oktobra 2022, na tržnem prostoru prikazala temeljne postopke oživljanja in uporabo avtomatskega defibrilatorja in omogočila zainteresiranim praktični preizkus, hkrati pa se je ekipa udeležila XXV. regijskega preverjanja usposobljenosti v prvi pomoči in preverja-
da takoj pričnemo pomagati po svojih najboljših močeh. Pravilna in hitra prepoznava srčnega zastoja bistveno vpliva na preživetje, saj že v treh do petih minutah po srčnem zastoju začnejo odmirati možganske celice, čas do prihoda reševalcev na kraj dogodka pa je običajno mnogo daljši. Takojšen začetek izvajanja temeljnih postopkov oživljanja (TPO) zviša možnosti preživetja za dva do štirikrat. Večina srčnih zastojev se zgodi v domačem okolju ali med znanci, ki lahko s hitrim in pravilnim ukrepanjem drastično izboljšajo končni izid obolenja in rešijo življenje.«
nja znanja v prvi pomoči v Logatcu. Ekipo Prve pomoči OZRK Domžale sestavljajo Rada Adler, Lidija Blažej, Jasmin Veladžic, Peter Nemec, Matej Gabrovec in Jure Dežman. V imenu Območnega združenja Rdečega križa Domžale iskrene čestitke za uspešno sodelovanje, predvsem pa za znanje, ki ga prenašajo na druge.
Območno združenje Rdečega križa Domžale si želi, da bi se vsi zavedali pomembnosti vseživljenjske-ga učenja prve pomoči in bi bilo kar največje število ljudi seznanjeno o pomenu prve pomoči.
Vera Vojska Foto: OZ RK Domžale
letnik lxii | SEPtEMber 2022 | številka 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 13
NOVICE
Župnijski dan in blagoslov trga z mozaikom
Robotika spet v Domžalah
V nedeljo, 11. septembra 2022, je bil za župnijo Domžale slovesen in prazničen dan. Na Goričici smo praznovali župnijski dan, v okviru katerega smo blagoslovili novi trg pred cerkvijo in mozaik patra Marka Ivana Rupnika.
Praznovanje se je začelo s sveto mašo ob 10.00, ki jo je daroval ljubljanski metropolit msgr. Stanislav Zore. Pri pridigi je poudaril, da prostor sam po sebi ne pomeni ničesar, če v njem ni ljudi, ki bi ta prostor naredili živ. In župljani in župljanke župnije Domžale to dokazujemo. Ko so leta 2016 napovedali njegovo gra-
Čas korone nam je pošteno zagodel. Tako nas nekaj časa ni bilo oziroma smo delovali zelo okrnjeno. Pršel pa je čas, ko se spet naši gradbeniki, inženirji, programerji gradijo, sprejemajo kompromise, raziskujejo, odkrivajo, ugotavljajo in se veselijo igre z LEGO@Education programi.
To niso kar navadne kocke, to so posebne kocke, skozi katere lahko stvari, ki jih zgradimo, oživijo, seveda s pomočjo posebnega materiala, kot so motorji, senzorji, zobniki, jermeni in gredi. Programiramo prek tablice ali računalnika tako, da
se naši sestavljeni roboti premikajo in počnejo tisto, kar si mladi misleci izmislijo.
Urnik delavnic najdete na naši spletni strani www.zavod123.si. Ob sobotah je še nekaj prostora. Smo v sejni sobi Zavoda za šport Domžale (bazenska stavba) 1. nadstropje od 9.30-11.30.
Veseli bomo novih mladih raziskovalcev od 5 in vse do 15 let.
Se vidimo med kockami.
Poučno-kreativno-zabavno
DIREKTORICA ZAVODA MOJCA GROJZDEK
dnjo, smo se vsi spraševali: Zakaj ga potrebujemo? Kakšen bo? Ali je dovolj denarja zanj? In, ko so se dela začela, je marsikdo nergal ob vsem kopanju, rušenju, zidanju, prahu, blatu in še čem. Vendar kljub vsem težavam smo vsi vedeli in čutili, da se nam obeta nekaj lepega. Nekaj novega. Prostor, kjer se bomo kot posamezniki in kot župnija lahko srečevali. Nekateri so dejali, da bo to le kamnit okras naše cerkve. Vendar smo v času, ko trg uporabljamo, spoznali, da to ni res. Iz tedna v teden se tu srečujemo, lahko popijemo čaj ali kavo, se pogovarjamo, z otroki pri verouku se igramo in raziskujemo, mladi se družijo, pevci pojejo, odrasli skavti ustvarjajo, vsakdanji popotniki najdejo počitek in mir, naključni mimoidoči pa prostor za občudovanje našega mesta, prekrasne narave in gora v ozadju. Svojo zaokroženo celoto je trg dobil s čudovitim mozaikom patra Marka Ivana Rupnika, ki predstavlja Jezusov prvi čudež v Kani Galilejski. Lepoto in posebnost našega trga je mozaik ponesel izven župnijskih meja. Trgu je dal nekaj umetniškega in močan duhovni pridih. Marsikateri prebivalec Domžal in okolice pride na Goričico samo zaradi njega.
Skozi leta se je notranjost in zunanjost cerkve Marijinega vnebovzetja na Goričici spreminjala. Današnjo notranjo in zunanjo podobo je cerkev dobila leta 1938, od takrat pa se ni bistveno spremenila. Zadnji večji poseg v okolici cerkve je predstavljala ureditev prostora med župniščem in cerkvijo, tako imenovanega trga ter postavitev paviljona z mozaikom. Zato smo v kulturnem programu po maši na oder povabili snovalce in izvajalce novega trga. Ti so v svojih nagovorih strnili misli o izjemnem delu, ki so ga opravili. Za njihov trud smo se jim zahvalili s stiskom rok in priložnostnim darilom. Program so s pesmijo popestrili otroški pevski zbor Sončni žarek in župnijski mešani pevski zbor. Na koncu programa pa je bil k besedi in dejanju povabljen gospod nadškof, ki je trg še blagoslovil in v nagovoru poudaril: »Blagoslov trga je blagoslov vseh nas. Kajti mi smo tisti, ki ta prostor delamo prijeten in živ. Vsi, ki se boste na tem trgu srečevali, gradite žive kamne vaše župnije in vašega kraja.«
Po blagoslovu pa je župnik Klemen Svetelj vse prisotne povabil na kosilo in druženje po njem. Popoldanski kulturno-družabni pro-
gram je bučno naznanila godba, nato pa so se s svojimi talenti predstavili otroci in odrasli naše župnije. V dramski igri Hagada nas je nasmejal Gregor Čušin. Osrednji dogodek popoldneva je bila torta, ki jo je spekla ena od naših župljank. Bila je res dobra in hitro jo je zmanjkalo. Dan smo zaključili res razburljivo. Otroci in odrasli smo se zbrali k igri tombole, ki je dobitnikom srečnih številk prinesla tri lepe in uporabne nagrade.
Dan je bil lep in duhovno bogat in se je z zlatimi črkami zapisal tako v zgodovino župnije kot v zgodovino našega kraja. Vse, ki to berete, pa vabim, da si ogledate naš trg, na njem posedite, si ob prekrasnem mozaiku spočijete oči in srce, obiščete cerkev Marije vnebovzete ter z Goričice odidete za kamenček bogatejši, kot takrat, ko ste prišli.
MARJETA CERAR
Noči čarovnic v koruznem labirintu Krtina
Tudi letos smo v koruznem labirintu Krtina pripravili noči čarovnic. Zadnji teden oktobra, od četrtka, 27., do ponedeljka, 31. oktobra, so obiskovalce zraven vseh 15 zabavno poučnih točk v krtin-skem Indijancu čakale še čarovnice, okostnjaki, duhovi, umetniško oblikovane buče in še marsikaj zabavnega in strašljivega.
Za nočni obisk koruznega labirinta na Krtini prinesite s seboj kakšno svetilko ali pa si osvetlite pot s svetilko na telefonu.
Tako dnevni kot nočni obisk je primeren za vse starosti. Preplašili in nasmejali vas bomo na strašno duhovit način. Vabljeni
v koruzni labirint Krtina in naj se dogodivščina začne!
Koruzni labirint Krtina bo odprt tudi v času krompirjevih počitnic, vse do 6. novembra, ko bomo zaključili sezono 2022.
SLAMICA
Fotografija s kritičnim pridihom
Priznanja za delovanje na področju nepremičnin
Nepremičninsko Združenje FIABCI Slovenija je v sredo, 5. oktobra, v Narodni galeriji pripravilo slavnostni sprejem ob 30-letnici svojega delovanja. Ob tej priložnosti je predsednik združenja mag. Marko Novak v imenu združenja podelil priznanja za delovanje na področju nepremičnin Franciju Gerbcu, enemu od ustanoviteljev in aktivnih članov združenja.
Franci Gerbec je kot Domžalčan svojo poslovno pot začel v podjetju Toko. Kot uspešen pravnik je svojo kariero gradil na mnogih delovnih mestih. Leta 2001 je s svojim sinom ustanovil danes uspešno družinsko podjetje Profundis, ki se ukvarja z
razvojem nepremičninskih projektov, nepremičninskim svetovanjem in nepremičninskim posredovanjem.
Prav tako je bila ob slovesnosti organizirana tudi okrogla miza, na kateri so sestavili memorandum o stanovanjski politiki, ki so ga poslali predsedniku vlade Robertu Golobu in pristojnim ministrom, vodjem poslanskih skupin v DZ ter Eko-nomsko-socialnemu svetu. V njem pozivajo k sprejemu nove dolgoročne stanovanjske politike in nekaterih nujnih ukrepov na tem področju še pred sprejemom novega nacionalnega stanovanjskega razvojnega programa za obdobje 2025-2035.
Ker se je Občina Domžale odrekla nakupu bivše Metalke, bo na tem mestu namesto možnosti za izgradnjo prizidka h glasbeni šoli in prireditvene dvorane - kmetijska trgovina in samski dom!
14 I slamnik
društva
številka 9 i SEPtEMber 2022 I letnik lxii
slamnik@kd-domzale.si
Kronika domžalskih poklicnih gasilcev
Od 21.9. do 19.10.2022
V navedenem obdobju smo opravili 33 posredovanj. V letu 2022, do 19. oktobra, pa v seštevku že 347, petdeset več kot v istem obdobju lani. Na žalost letošnji trend kaže, da bomo v letu 2022 presegli 400 intervencij. Ob tej priložnosti vas pozivamo, da delujete preventivno, tako pri zagotavljanju požarne preventive v domačem okolju, predvsem pa več pozornosti namenite varnosti v cestnem prometu. Še je čas, da krivuljo skupaj obrnemo navzdol!
Neobičajno pogosto, šestkrat smo posredovali zjutraj med pol šesto in pol sedmo. Po šest posredovanj smo opravili tudi med 15. in 17. ter med 18. in 20. uro. Vse dni pa smo imeli mir med 21. in pol šesto uro zjutraj.
Aktivirani smo bili zgolj zaradi enega požara in še pri tem se je izkazalo, da gre za v naprej najavljeno kurjenje lesenih odpadkov na Opekarniški v Radomljah. Okoliški stanovalci so zaradi obilice dima namreč večkrat poklicali na 112.
Na lokalnih cestah smo posredovali pri devetih prometnih nesrečah. Glede na pretekle mesece z množico poškodovanih kolesarjev lahko zapišemo, da se je k sreči poškodoval le en kolesar in še ta lažje v MTB parku na Šumberku. Poškodovali pa so se štirje motoristi. Dva sta trčila z osebnimi vozili (na Viru in pri Spodnjih Lokah). Hude poškodbe sta utrpela motokrosista, ko sta se pri Moravčah čelno zaletela drug v drugega. Omeniti velja še dogodek, ki se je pripetil voznici ob nekoliko nerodnem obračanju. Z osebnim vozilom je zgr-mela v vsaj pet metrov globoko gradbeno jamo. Vozilo je obstalo prevrnjeno na streho, voznica pa se ob tem k sreči ni poškodovala.
Na avtocesto smo zaradi prometnih nesreč odhiteli kar enajstkrat, kar predstavlja več kot dvajset odstotkov vseh naših letošnjih posredovanj na avtocesti. Posebej hudih nesreč sicer ni bilo, v javnosti je še najbolj odmevala nesreča, ko se je v jutranjih urah 29. septembra po trku osebnega in tovornega vozila slednje prevrnilo. Odprava posledic je zahtevala celodnevno zaprtje avtoceste proti Štajerski in seveda neskončne gneče na lokalnih cestah.
Odstranili smo še dve sršenji gnezdi, trikrat posredovali zaradi iztekanja vode ter zaradi zaklenjenih ključev odprli dve osebni vozili in en gostinski lokal. Domžalskim reševalcem nujne medicinske pomoči smo na Homcu pomagali pri prenosu obolele osebe do reševalnega vozila.
Ob koncu se želimo še zahvaliti vsem, ki ste obiskali naš Dan CZR. V prijetnem sončnem popoldnevu 7. oktobra smo v obliki desetih delovnih točk najmlajšim omogočili, da se preizkusijo v gasilskih veščinah in si tudi prislužijo praktično nagrado. Hkrati pa smo vsem obiskovalcem pokazali naša vozila in opremo ter na kratki prikazni vaji tudi naše znanje. Z obiskom smo več kot zadovoljni - samo nalog na delovnih točkah se je lotilo skoraj 400 otrok, skupni obisk pa je presegel štirimestno število!
Posvet o delu kulturnih društev
Kako smo ohranili društveno življenje v društvu.
Sredi oktobra je Folklorno društvo Groblje, Domžale v Kulturnem domu v Grobljah, v soorganizaci-ji Zveze kulturnih društev Domžale, zastopala jo je predsednica Klavdi-ja Gregorin Štiftar, in območne izpostave Javnega sklada kulturnih dejavnosti Domžale, pripravilo predavanje - pogovor na temo Kako smo ohranili društveno življenje v društvu. Kot je povedal dr. Franc Hribo-všek, predsednik Folklornega društva Groblje, Domžale, je bil moderator prijetnega pogovora Matej Primožič, vodja Javnega sklada kulturnih dejavnosti RS, območne izpostave Domžale. »On to zna ter je dobro opravil pogovor z Lojzetom Stražarjem na temo. Užitek je bilo prisluhniti izkušenemu režiserju in predsedniku Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan. Postregel nam je z mnogimi pripetljaji in na humoren način predstavil, kako so doživeli tako visoko starost in pri tem stalno rasli in pridobivali na kvaliteti.«
31. pohod po poteh vojne za Slovenijo
Domžalski veterani vsako leto izvedemo pohod v spomin na leto 1991, ko je naša država postala neodvisna in samostojna.
Tokrat smo se zbrali na območju gradu Krumperk, pri Jamarskem domu, kamor smo naslednji dan po trzinski bitki prepeljali tam zaplenjene oklepne transporterje. Tam smo jih najprej skrili, nato pa jim spremenili oznake in jih prelevili v mehanizacijo TO.
Postanek ob gradu Krumperk
Pridružili so se nam tudi veterani iz Grosupljega, Ribnice, Litije, z Vrhnike in iz Ljubljane. Pot nas je vodila skozi Babjo jamo, kjer smo se na lep jesenski dan odpravili proti Dobovljam, kjer smo imeli prvi počitek in se kasneje na Oklu poklonili spominu na 72 padlih borcev Ka-mniško-zasavskega odreda.
Ustavili smo se na Taboru, kjer je cerkev z obzidjem iz časov turških
Ponovno prebujen tek na Ziški vrh
Že prvi oktobrski konec tedna smo v TKD Rova načrtovali ponovno obuditev teka na Žiški vrh, ki je zadnji dve leti počival. A ker dežju ni bilo videti konca, smo dogodek prestavili na soboto, 8. oktobra.
tkd rova Člani so se v strme klance podali dan prej in natančno označili progo, tekmovalci in navijači pa smo se začeli zbirati na sobotno popoldne, pol ure pred startom. Letos so večino prijav oddali mladi, ki so se napeto merili med seboj.
V ciljni ravnini smo nato počakali vse - absolutna zmagovalca v moški kategoriji Saša Mišvelja iz Prese-rij in absolutno zmagovalko v ženski kategoriji, Rovljanko Nežo Rode, z bučnim navijanjem smo pozdravili tudi zadnjo sobotno tekmovalko.
V	drugem delu, po kratkem premoru, se je Matej Primožič pogovarjal z dr. Francem Hribovškom, predsednikom Folklornega društva Groblje, Domžale, gostiteljem kulturnega srečanja. Pogovarjala sta se na temo Društvo se odpravlja na gostovanje, festival oz. turnejo. Tudi na to temo se je moderator zelo izkazal. Iz obilja materiala je izluščil pomembno, preskočil manj važno in dobro uravnovesil vse odgovore. Pri obeh sogovornikih je bil tudi rahlo provokativen, ker je vse skupaj poživilo. Poslušalcem ni bilo dolgčas. Postavili so kar nekaj vprašanj in naje dobili tudi odgovore.
V	prijetnem klepetu po predavanju so se organizatorji odločili, da bodo s to prakso nadaljevali, saj je izmenjava izkušenj med kulturnimi društvi zelo pomembna za njihovo delo, v katerem predvsem s prostovoljnim delom bogatijo življenja vseh, ki imajo kulturo radi.
VERA VOJSKA FOTO: VILI KAKER
Po kratkem ogrevanju so pripravljeni tekači po danem znaku zakopali svoje podplate v prvi klanec. Med čakanjem na prvega, ki mu bo uspelo priteči nazaj, sta najmlajši tekačici odtekli kratek krog in tako postali ponosni lastnici svetleče medalje.
Zatem smo uprli oči na cilj, saj smo med drevesi nekoga že opazili. Prva je na cilj lahkotno pridrvela naša krajanka Nina Vrhovnik, za njo pa Cene Hočevar iz Preserij, oba tekača na krajše proge.
Po končani razglasitvi, podelitvi medalj ter simboličnih nagrad so se tekmovalci pomešali med navijače in skupaj ob slastnem pecivu izpod rok naših krajank nadaljevali druženje. Zahvaljujemo se sponzorjem, ki so prispevali nagrade, da smo lahko tekače nagradili, in vsem, ki so pomagali pri izvedbi teka in peki peciva. Se vidimo naslednje leto!
AMU FOTO: AMU
vpadov v našo deželo. Iz tistih časov je tudi znameniti krumperški vitez Adam Ravbar, ki je pri Sisku nazaj čez reko Kolpo pognal mnogo številčnejšo skupino bojevnikov pod zastavo turškega polmeseca.
Ob gradu Krumperk pa smo si ogledali nekaj jahalnih konj lipican-
cev, ki so v lasti Konjeniškega kluba Krumperk in so se brezskrbno pasli v okolici gradu. Na žalost se s samim gradom ne dogaja nič presenetljivega, saj je v privatni lasti, vendar z zelo malo zemljišča okrog, tako da se lastniku ne izide njegova prenova.
Pohod smo ob malici in prijetnem druženju zaključili na Jamarskem domu.
J. GREGORIČ
društvo kreativni nomadi
VABI
vse mlade do 30 let na uvodno brezplačno delavnico risanja mandal
Ti si mandala
petek, 11. 11. 2022 ob 17.00-19.00 Kulturni dom Radomlje
Delavnico vodi arhitektka Alenka Pustotnik, dizajnerka, ljubiteljica narave, raziskovanja življenja, mandal in vsega dobrega. Olea Europea. Oblikovanje s strastjo. al1ka@siol.com . Instagram: olea.europea . Instagram: ahkaahka . Instagram: mandala_al1ka
KAJ POTREBUJETE? . radovednost . uživanje v ustvarjanju . željo raziskovati sebe in svojo notranjost . veselje do učenja . dobro voljo . radovednost za odkrivanje nečesa novega . čas . ODLOČITEV ZA.
KAJ PRIDOBITE? . čudovito izkušnjo . jasnost . vadbo koncentracije in osredotočenosti . aktivacijo vaših skritih potencilov . obujanje kreativnosti . sposobnost in tehniko za določanje in doseganje ciljev . kreiranje edinstvenega izdeleka . zavednje, DA JE VSE MOGOČE
Ker je število mest omejeno, obvezne prijave do 7. 11. 2022
kreativninomadi@gmail.com . M: 041 316 685, Mojca
letnik lxii | SEPtEMber 2022 | številka 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 15
DRUŠTVA
Zdenka Katkič - prejemnica plakete OKS - ZŠZ za dolgoletno uspešno delo v športu
Moč pripovedovanja zgodb za ohranjanje naravne dediščine
Predsednica Društva Šola zdravja Zdenka Katkič je te dni prejela plaketo OKS za dolgoletno uspešno delo v športu.
ZŠZ Mednarodno izobraževanje v centru Terra Anima
društvo šola zdravja Plaketo so njej in drugim nagrajencem podelili na večerni slovesnosti ob obletnici slovenskega olimpijskega gibanja, ki je bila v ponedeljek, 17. oktobra 2022, v Grand hotelu Union v Ljubljani.
Zdenka Katkič je soustanoviteljica Društva Šola zdravja in dolgoletna predsednica društva, ki že od
tov, od atletike, košarke, odbojke do strelstva. Deset let je bila članica TVD Partizan Narodni dom. Še vedno jo navdušujejo različne športne panoge. Povsem po naključju je slišala za metodo 1000 gibov dr. Nikolaja Grishina in se navdušila. Čeprav ni jutranji tip, jo je pritegnila zamisel, da bi svoj dan začela s telovadbo na svežem zraku. Vse bolj
leta 2008 skrbi, da se zgodba Šole zdravja širi po vsej Sloveniji od vasi do vasi, od mesta do mesta.
Zdenka Katkič je športnica po duši. Trenirala je kar nekaj špor-
so ji misli bežale k razmišljanju o skupinski jutranji telovadbi zunaj na prostem. Za mnenje je najprej vprašala nekaj starejših Domžalča-nov kje bi lahko v Domžalah skupin-
sko telovadili, in tako je prišla do lokacije v parku ob Kamniški Bistrici. Osmega decembra 2008 je bila ustanovljena prva skupina v Domžalah -drevored 88 lip.
Od ustanovitve društva (2009) je Zdenka Katkič predsednica Društva Šola zdravja. Energije in želje po zdravem gibanju ji ne manjka. S svojo zagnanostjo in predanim delom od samih začetkov skrbi, da se oranžna zgodba po Sloveniji širi kot plamen.
Potrditev, da dela dobro in s pravim ciljem, kažejo tudi številke članov in lokacij po vsej Sloveniji, kjer telovadba vsako jutro poteka. Danes je ponosna, da se je Društvo Šola zdravja tako lepo prijelo v Sloveniji in se še širi v smislu ideje - z vadbo priti v vsako vas, kraj in občino.
Veseli smo, da se oranžna zgodba po Sloveniji nadaljuje in se vse več ljudi zanima za jutranjo telovadbo 1000 gibov ki se izvaja na prostem. zato smo veseli in nam je v čast, da so pomembnost našega poslanstva prepoznali na OKS - ZŠZ in nagradili našo predsednico za dolgoletno uspešno delo na področju športa.
Med letošnjimi šestnajstimi prejemniki častnih listin in plaket OKS - ZŠZ so le tri ženske, med njimi je tudi predsednica Društva Šola zdravja Zdenka Katkič.
Začetek novega skavtskega leta
Po poletnem premoru in počitku smo se v nedeljo, 9. oktobra 2022, skavti stega Domžale 1 zbrali v Dobu, kjer smo slovesno odprli začetek sezone dogodivščin in prigod.
terra anima »Kako lahko s pomočjo zgodb ljudem približamo naravo, izobražujemo mlade in ohranjamo naravno dediščino?« se je spraševala skupina mladinskih delavcev, ki so se junija 2022, prav okoli kresne noči, ko s pomočjo praprotnega semena lahko slišimo govorico narave, zbrala v centru Terra Anima v Radomljah. Čarobnih 13 udeležencev je spoznavalo naše lokalno močvirje in
poslušalo njegove zgodbe. Zgodbe o kotlu čudežne vode moči, močvirju.
»Kakšno moč imajo zgodbe in zakaj so ključnega pomena za soočenje z okoljsko krizo, podnebnimi spremembami in izginjanjem ekosistemov?« smo raziskovali. Zgodbe nam omogočijo, da se v katerokoli bitje vživimo in se z njim poistovetimo. Ga vzljubimo in nam postane mar zanj. Umetnost pripovedovanja zgodb je bila za naše prednike ključna za razumevanje sveta in njegovih pojavov. Zgodbe so jim vlivale zaupanje v naravni red, jih učile spoštovanja in preudarnega ravnanja. Odcepljeni od Narave smo pozabili na njeno živost, pozabili, da smo del nje. V tej odtujenosti drvimo v ekološke katastrofe, opustošenja. Umetnost pripovedovanja potrebujemo bolj kot kadarkoli prej. Da nas spomni, da smo del naravnega sveta. Da si drznemo odpreti srce in si dovoliti, da nam je mar. Da postanemo odgovorni soustvarjalci sprememb, ki jih Zemlja nujno potrebuje.
Prek znanja o umetnosti pripovedovanja zgodb, mitov in legend, aktivnosti globljega zaznavanja narave, opazovanja, poslušanja in raziskovanja fizioloških lastnosti rastlin in živali močvirja, smo potovali v osrčje močvirja, da bi spoznali njegovo moč. Korena besede močvirje moč in vir kažeta na prostor, ki je vir moči. Za ekonomijo imajo močvirja majhno vrednost, zato jih najraje zadušijo z betonom industrijskih con. V zadnjih stotih letih smo v Evropi uničili do 90 % močvirij. Ti najbolj ranljivi ekosistemi Zemlje so pomembni kot klimatske naprave pri obvladovanju podnebnih sprememb, zagotavl janju zalog pitne vode in prečiščevanju ter bogatenju podtalnice. Močvirja so biotsko najbolj raznoliki in pestri ekosistemi in v občini Domžale smo lahko neskončno hvaležni za zeleni biser, naše Blata-Mlake. Močvirja so živi kotel življenjske sile, prostori, ki krepijo človeško ustvarjalnost in pomagajo vzdrževati notranje ravnovesje, so zakladnice in čistilne naprave naših bogatih čustvovanj ter še marsikaj.
LovingTheWet.Land je bil naslov izobraževanja o pripovedovanju zgodb za spoznavanje in ohranjanje močvirij, ki so ga vodile Špela Kaplja, Neja Rojc in Dijana Zoric in je združil štiri organizacije: Ecoservice iz Madžarske, Laboratorij Zabave iz Hrvaške, SFERA iz Makedonije in našo Terra Animo, ki je bila organizatorka. Izobraževanje mladinskih delavcev je bilo sofinancirano s strani EU in podporo Občine Domžale. Zgobe in izkušnje lahko pričakujete v e-brošuri, ki bo poleg navdihujočega videa služila za ozaveščanje o pomenu močvirij in magični moči pripovedovanja zgodb, ki pri tem pomagajo. Špela kaplja Foto: ela zdešar
skavti Vsaka skupina oz. 'veja' se je poslovila od svojih starejših članov ter jih pospremila k njihovim novim voditeljem in soskav-tom, s katerimi se bodo podili po gozdu, se učili pravilno skuhati riž in iskati primerno skrite lokacije za spanje. Sledilo je spoznavanje novih članov in sestanek za starše, ob sončnem zahodu pa smo se zbrali v bližnji cerkvi na glasbeno obarvani sveti maši. Zaključili smo s sladko pogostitvijo in
ogledom fotografij, ki so nastale v preteklih 30 letih delovanja stega Žmohtnih Žab.
Ob začetku novega skavtskega leta nas je zanimalo, česa se udeleženci srečanja najbolj veselijo in česa se želijo naučiti. O tem smo povprašali nekater izmed njih:
»Upam, da se bom naučila zavezati vezalke in prižgati ogenj brez vžigalic.«
»Da bom lahko naredil 20 sklec in ujel ježa z golimi rokami.«
»Najbolj se veselim izletov po Sloveniji, hoje po soncu in kopanja jarkov okoli šotora.«
»Želim se naučiti pravilno uporabljati sekiro in narediti ambulanti vozel. No, vsaj eno od tega.«
»Hočem se odvaditi pretiranega zanašanja na Google Maps med orientacijo in jokanja med rezanjem čebule.«
Vsem našim skavtom želimo veliko sreče in veselja pri doseganju svojih ciljev.
Skavti Domžale 1
univerza za tretje življenjsko obdobje -društvo lipa domžale
VABILO
Praznuje 25-letnico uspešnega dela.
Vabimo vas na foto razstavo o našem delu, v sredo, 9. novembra 2022, ob 10. uri v Galerijo Domžale.
Na odprtju razstave bodo sodelovali: glasbene skupine Društva Lipa, Folklorna skupina Groblje, Domžale in literatke Društva Lipa.
Razstava bo odprta do 11. novembra 2022.
Dobrodošli!
RAZSTAVA
TD JARŠE-RODICA
vabi
v soboto 5. in nedeljo 6. novembra 2022
v Kulturni dom Groblje na razstavo del svojih članic:
-	klekljanih izdelkov
-	izdelkov iz perlic
-	voščilnic za vse priložnosti
Razstava bo odprta od 10.00 -12.00 in 15.00 -18.00
Veselimo se vašega obiska!
16 I slamnik
društva
številka 9 i SEPtEMber 2022 I letnik lxii
slamnik@kd-domzale.si
Izlet z vlakom v Celje
33 članov DU Vir se je 21. septembra 2022 odpeljalo z vlakom v Celje.
medobčinsko društvo invalidov domžale Šport je eden izmed društvenih osmih posebnih socialnih programov, ki poleg tega, da invalidom omogoča možnost za fizično rehabilitacijo in krepitev moči, skrbi tudi za to, da se invalidi po nastanku invalidnosti ponovno so-cializirajo in navežejo nove prijateljske vezi. Društvo ta program izvaja že več kot 20 let, in veseli so, da se tako skupinske rekreacije kot tudi skupinskih in individualnih športov udeležuje veliko število članov.
Društvo ima med svojimi športnimi dejavnostmi najbolj razvito balinanje. Udeležujejo se prijateljskih srečanj in območnih tekmovanj. Športna dejavnost pa ne pomeni samo tekmovanja in rekreiranja, pač pa tudi družabništvo, ki je izrednega pomena. Društvo zato vsako leto organizira tradicionalno tekmovanje v balinanju, ki se je letos odvijalo v soboto, 1. oktobra, na balinišču Budničar Količevo. To je bilo tekmovanje za pokal občine Domžale in izvedeno po tehničnem pravilniku o izvedbi balinanja.
Prijateljskega tekmovanja se je udeležilo sedem moških ekip in šest ženskih ekip. Začetek tekmo-
vanja sta odprla predsednica društva Vida Perne in sodnik Stane Žavbi, ki sta vsem zaželela veliko dobrih metov. Vodje ekip so izžrebale pare in tekmovanje se je začelo. Boji med ekipami so bili zelo izenačeni in napeti, kljub tekmovalni naravni dogodka pa je dan spremljajo prijetno vzdušje in meddru-štveno povezovanje.
Na koncu je zmaga šla v roke ekipam, ki so se najbolje odrezale, in sicer so med ženskimi ekipami pokale in medalje prejele: MDI Radovljica, DI Vrhnika, DI Koper, DU Mengeš.
Rezultati pri moških ekipah pa so si sledili v sledečem vrstnem redu: MDI Škofja Loka, Budničar Količevo, DI Vrhnika, MDI Radovljica
Balinanje je za invalide torej neprecenljivega pomena. MDI Domžale s spodbujanjem te dejavnosti še posebej poskrbi za pridobitev telesne kondicije, utrjevanje mišične mase ter sklepov. Tudi tekme invalidom veliko pomenijo, saj jih družijo z invalidi iz drugih krajev, obenem pa zaradi želje po zmagi za kratek čas pozabijo na bolezenske težave, ki jih spremljajo. Invalidi MDI Domžale so do zdaj prejeli že vrsto priznanj za najboljše športnike, ki jih podeljuje Zavod za šport in rekreacijo Domžale. Ker pa so člani balinarske ekipe vsako leto starejši, bi bili veseli tudi kakšne mlajše okrepitve, zato društvo vabi, da se tudi vi poskusite v balinanju in se pridružite društveni ekipi. Kot že napisano, sta na tak način koristna rekreacija in vsakomur potrebno socializiranje več kot zagotovljena.
NEJC LISJAK
du vir Do tja nas je čakalo nekaj presedanja, prvo v Ljubljani, naslednje pa v Zidanem Mostu. Ker pa je bil vozni red vlakov ugoden, čakanja skorajda ni bilo. Na Krekovem trgu v Celju nas je pričakal turistični vodnik in nam v uri in pol trajajočem ogledu predstavil bogato zgodovino mesta Celje, ki so ga Kelti poimenovali Kelea, Rimljani pa Celea.
V srednjem veku so Celju vladali gospodje Žovneški, predhodniki
krajevna organizacija borcev za vrednote dob, krtina Na povabilo Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob Krtina se je sprva za obisk Portoroža odločilo kar nekaj članov in članic, bolj kot se je bližal dan, pa nas je bilo manj, zato smo na obisk prireditve povabili še prijatelje iz sosednjih krajevnih organizacij.
Prijetno vreme in pričakovanje prireditve je prevevalo vse, ki jih je šofer Brane, tudi sam član organizacije, popeljal proti Primorski do prve postaje - do gradu Socerb. Restavracija kot navadno zaprta, lep pogled na morje pa je očaral vse, ki smo prisluhnili zgodovini gradu, znanemu že iz srednjega veka, ki ga vseskozi odlikuje izredna strateška lega in menjava lastnikov, pa tudi hudi boji za ta del ozemlja. V času narodnoosvobodilne vojne je bil grad zaradi svoje strateške lege v središču bojev. Tako je bil v njem leta 1944 sedež VOS in ljudske-
Celjskih grofov, in kasneje Habsbur-žani. Po zanimivem ogledu se je del skupine povzpel na Miklavžev hrib s cerkvico nad mestom. Naj spomnimo, da je bil Miklavž zavetnik bro-darjev in splavarjev, ki so nekoč pristajali v Celju. Celjani so se splavar-jem poklonili z v bron vlitim kipom splavarja, ki so ga postavili na ogled neposredno ob Savinji.
Mimo kapucinskega samostana smo se nato po stopnicah spusti-
ga sodišča, danes pa pravzaprav ne-obnovljen v celoti sameva.
Med vračanjem v dolino smo se ustavili ob črnokalskem spomeniku NOB, ki ima med spomeniki v tem delu Slovenije posebno mesto. Posvečen je strahotnemu krvnemu davku, ki so ga morali v zadnji svetovni vojni plačati prebivalci Krajevne skupnosti Črni Kal. Vanj je vklesanih 181 imen žrtev okupatorjevega nasilja iz okoliških osemnajstih vasi in zaselkov.
Spomenik je zasnoval eden najuglednejših slovenskih arhitektov, profesor Edo Mihevc, po rodu Tržačan, sicer pa med vojno partizanski komandant, in ga postavil na dominantnem kraju s širokim razgledom na slovensko Istro, Kras in Trst. Spomenik simbolizira tri čuvaje, ki pazijo na slovensko morje, ki so nam ga po četrtsto-letnem zasužnjevanju priborili partizanski borci. S krvjo plačan prispevek k zmagi, o katerem priča, pa je vtkan
li nazaj v mesto in se srečali z ostalimi, ki so si med tem ogledali Pokrajinski muzej. Za nekaj trenutkov smo se ustavili ob zanimivih kipih pisateljice in popotnice Alme Karlin ter fotografa Josipa Pelikana, oba sta delo kiparja Vasilija Četkovica.
Za nami je bil krasen jesenski dan, poln doživetij, pa tudi veselja ob vzponu na Miklavžev hrib, da še zmoremo.
MILAN JAZBEC
v osvoboditev Primorske in njeno priključitev k matični domovini. Tako je tudi idealen zametek in hkrati osrčje širšega spominskega Parka osvoboditve, povezanega v mrežo slovenskih partizanskih poti. Ob postanku smo bili zelo razočarani zaradi povsem neurejene okolice spomenika.
Sledil je obisk Portoroža. Nekateri so ga izkoristili za sprehod ob morju, nato pa smo skupaj v množici blizu 2000 obiskovalcev uživali na državni proslavi ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini v amfi-teatru Avditorija Portorož. Prisluhnili smo predsednici Državnega zbora RS Urški Klakočar Zupančič in kulturnemu programu, ki se je končal s slavno primorsko himno.
Pot domov je bila polna vtisov o zgodovini Primorske, njenemu pomenu za Slovenijo, predvsem pa pogovorov o srčnosti Primorcev.
VERA VOJSKA
kulturno društvo jože gostič homec
VABI
na alpinistični večer z naslovom
V svoji smeri
Z nami bo svojo zgodbo delil vrhunski alpinist Luka Lindič
v sredo, 16. novembra
2022, ob 19.00 v Gasilskem domu na Homcu
Lepo vabljeni!
MEDICINSKA PEDIKURA
Pančur d.o.o.
skrbimo za zdravje vaših stopal
NOVA LOKACIJA
Slamnikarska 3B, Domžale
nasproti Sanolaborja
CTO
Optika Škofic že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale, T: 01 721 40 06
Delovni čas:
pon. - pet.: 800 - 1200, 1500 - 1800 sobota: 900 - 1200
Invalidi so se pomerili v balinanju
Medobčinsko društvo invalidov Domžale je eno izmed tistih društev, ki invalidom nudi ohranjanje socialnih stikov z ožjo in širšo okolico in s sebi enakimi.
Vstala Primorska
Ker nam je covid-19 zadnji dve leti preprečeval obisk osrednje proslave ob obletnici vrnitve Primorske k matični domovini, smo se dogovorili, da prireditev obiščemo letos v Portorožu.
letnik lxii | SEPtEMber 2022 | številka 9	slamnik | 17
slamnik@kd-domzale.si
DRUŠTVA
Dobrodošli na delavnicah o uporabi pametnih telefonov
5000 digitalnih bonov, po predhodnem izobraževanju, za več kot 740.000 starejših, tako je odločila prejšnja vlada, smo brali v javnih medijih in občilih.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOMŽALE
Iz tega pa ni bilo skoraj nič. In sedanja oblast ne stori nič, da bi krivico popravila, omilila ali se o tem dokončno izrekla, medtem ko so mladi v večini bon izkoristili - brez kakršnih koli določil, pogojev, brez tega, kdo je do njih upravičen, je morda socialno šibek, reven, bogat in ali sploh še kaj od sodobne digitalizacijske opre-
prijavilo se je veliko članov, za katere sta dve uri izobraževanja zastonj, za naslednji dve uri pa je prispevek 5 evrov na člana. Vsi udeleženci 'delavnic' so razvrščeni po skupinah oziroma po že predhodnem znanju o delovanju pametnih telefonov. Skupine so manjše, štejejo do sedem članov, tako da se lahko predavatelj posveti vsakemu posebej in nauči vsake-
me potrebuje, ali že vse ima: sodobno, moderno, zmogljivo, najnovejše. Starejši nismo nevoščljivi, privoščimo mladim, le glasno opozarjamo, da so nas starejše znova grdo izigrali. Še več, netili so prepire in razdore med nami, kar ji je odlično uspelo. Večurne čakalne vrste pred vpisnimi centri so prikazovali vsi mediji, ljudje pa so se nad tem naslajali. Bravo, pa smo starejši spet in vedno znova kot nek nebodigatreba.
Pa smo se v Društvu upokojencev Domžale odločili, da za naše člane vseeno organiziramo 'delavnice' o spoznavanju osnov digitalizacije, najprej za upravljanje s pametnimi telefoni, kasneje, če bo interes, še za delo na računalnikih. Zanimanje za to je preseglo vsa naša pričakovanja,
Čestitka ob dnevu reformacije
Spoštovane občanke in občani, ob dnevu reformacije, ko protestanti in vsi Slovenci praznujemo spomin na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ko nas je naš rojak Primož Trubar tudi prvič oklical za Slovence ter nas s prvo knjigo v slovenskem jeziku vpisal med civilizirane narode, vam tudi letos iskreno čestitamo!
Vabimo vas, da se nam pridružite pri preučevanju Svetega pisma vsak četrtek ob 18. uri oziroma pri bogoslužjih vsako nedeljo ob 10. uri.
Društvo Vesela Novica, Ljubljanska cesta 104, Domžale Kontakt: 031 560 413 Goran, 031 029 245 Wade, spletna stran: vn-domzale.si
Od Krke do Term in Slaka
Društvo podeželskih žena je po dveletnem premoru, ko se je bilo treba izogibati aktivnostim zaradi epidemije covida-19, spet pripravilo izlet za članice, ki so se tokrat odpeljale na Dolenjsko.
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA DOMŽALE Jutranji obisk je bil namenjen Krki, enemu od vodilnih generičnih farmacevtskih podjetij v svetu. Njihove glavne dejavnosti so razvoj, proizvodnja, trženje in prodaja zdravil na recept, izdelkov brez recepta in
Okrepčane z dobrim domačim pecivom, ki ga je pripravila Mojca, se je dobra polovica udeleženk odločila za kopanje v Termah Šmarješke Toplice, še prej pa so se seznanile z zgodovino in sedanjostjo teh term. Ob obisku Šmarjete smo
Pavčka. Sprehod skozi življenje Lojzeta Slaka je navdušil vse, ki so svoje znanje preizkušale tudi na harmoniki, za spomin pa smo skupaj zapeli V dolini tihi, kar je bil za vse prvi glasbeni posnetek. Še skok do kratke zgodovine čebelarjenja in ne-
ga tisto, kar si želi ali najbolj potrebuje, kot je ustvarjanje fotografij, pošiljanje le-teh, vsak si lahko naloži svoj e-poštni predal in se nauči to poslati prijatelju, naloži aplikacijo 'do zdravnika', lahko raziskuje v Googlu, prebira novice, pošilja in sprejema SMS in MMS sporočila itd. Moramo povedati, da udeležence delavnic to zelo zanima, veseli in kar vpijajo vse, kar se naučijo. Ker pa pametni pišejo, mnogi zapisuje vse postopke in ukaze, ki jih privedejo do želenega rezultata. Pa tudi družimo se in še zabavno je.
Marljivi študent Tilen Blaško, ki se z nami zelo trudi in nam je vselej pripravljen priskočiti na pomoč, je poln znanja o tej sodobni tehnologiji ter tudi izvrsten, strpen pedagog. Hvaležni smo, da nam ga je uspelo pridobiti k temu našemu velikemu projektu. Vse, kar se dogaja na delavnicah o učenju pravilne uporabe pametnih telefonov in še mnogo več, lahko vidite tudi na naši spletni strani: drustvo-upokojencev-domzale.si
Delavnice potekajo ob torkih in četrtkih od 9. do 11. ure, skoraj vsak dosedanji udeleženec pa se po zaključenem dveurnem učenju odloči še za nadaljevanje izobraževanja, saj ugotavljajo, da jim to, da znajo še nekaj več, veliko pomeni. Zdaj se lahko hvalimo pred našimi vnuki, da smo tudi mi sodobno 'pismeni'.
Delavnice so le del uresničevanja našega programa dela, katerega poslanstvo, cilj in namen so, da pomagamo in omogočamo našim upokojencem vključevanje v sodobno družbo, da lahko gredo s časom napredka naprej. Tako so lahko neodvisni, ozaveščeni, samostojni ter niso v breme ne svojcem ne družbi in ne državi.
Ne pozabite: Starejši smo skupaj močnejši in to smo v Društvu upokojencev Domžale. Mi!
Še vedno pa se na to izobraževanje lahko prijavite člani društva, ki si želite takšno znanje pridobiti. Pokličite na tel. 01 724 19 04 v času uradnih ur, to je ponedeljek, sreda in petek od 9. do 11. ure.
Za brezplačne prevoze pa pokličite 051 262 100 od ponedeljka do petka od med 9. in 12. uro.
Društvo upokojencev Domžale
veterinarskih izdelkov, svojo ponudbo pa dopolnjujejo z zdraviliško-turi-stičnimi storitvami Term Krka.
Prihod nekaj več kot 30 udeleženk prijetnega potepanja po Dolenjski je pokazal, da so v Krki organizirani do sekunde natančno. Gostiteljica Jerneja nas je odpeljala v največjo naložbo v Krkini zgodovini, ki se je začela v letu 1954, ko je magister Boris Andrijanič v Novem mestu ustanovil Farmacevtski laboratorij Krka, ki se vse do danes razvija in dosega izredne uspehe tudi pod enem od sloganov: Naše znanje za vaše zdravje. Njihovi izdelki so na voljo v 70 državah sveta, modernizacija pa je bila vsebovana tudi v vseh točkah našega sprehoda po najnovejšem obratu, kjer ni manjkalo niti pogostitve tudi ne skupnega fotografiranja, tako da je vsak od nas domov poleg literature odnesel skupinsko fotografijo, ki ga bo še dolgo spominjala na prijeten obisk v Krki. Hvala.
se spomnile tudi na Jožeta Karlov-ška, enega od najvidnejših raziskovalcev t. i. narodnega ali ljudskega blaga v gradbeništvu in slikarstvu ter ornamenta.
Zadnja postaja prijetnega sončnega jesenskega dni je bila Mirna Peč in muzej glasbenika Lojzeta Slaka, ob njem pa smo spoznale tudi delček življenjske zgodbe Toneta
katerih najpomembnejših postaj na njem in obisk muzeja je bil končan, z njim pa tudi prijeten dan z mnogo novega znanja, predvsem pa druženja, ki ga bodo članice društva nadaljevale s srečanji vsak prvi četrtek. Tedaj bo čas za izmenjavo izkušenj iz vsakdanjega dela na domačijah, ki ga nikoli ne zmanjka.
Vera Vojska
AVTO SET - SETNIKAR, DRAGOMELJ
Tel. : 041/648 166, Internet: www.avtoset.si
18 | slamnik	številka 10 | oktober 2022 | letnik lxii
DRUŠTVA
slamnik@kd-domzale.si
1000 za Slovenijo, 100 za Dob in Krtino
Čebelarska zveza Slovenije in Čebelarska zveza društev Štajerske sta letos v Biotehniški šoli Maribor pripravili 44. državno tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije, ki znanja nabirajo v 200 čebelarskih krožkih, ki vključujejo okoli 2500 otrok.
Pred nami je jubilejno leto
Kako hitro teče čas, lahko ugotavljamo tudi po jubileju, ki ga v letošnjem šolskem letu praznuje Univerza za tretje življenjsko obdobje - Društvo Lipa Domžale.
ČEBELARSKO DRUŠTVO KRTINA dob Udeležilo se ga je skoraj 300 učencev iz celotne Slovenije. V reševanju nalog so morali pokazati vse svoje znanje, ki so ga pridobili skozi šolsko leto pri delu v čebelarskih krožkih, pri pouku in samostojnem raziskovanju. Med udeleženci tekmovanja so
10 čebelarskim krožkom v Sloveniji. Sto medovitih rastlin, med njimi; žajbelj, materina dušica, dobra misel, jesenska astra, okrasni luk, in mačja meta, so razdelili osnovnima šolama Dob in Krtina, tretjina pa je že našla svoje mesto ob čebelnjaku v parku pod Močilnikom.
bili tudi člani čebelarskega krožka na Osnovni šoli Dob, ki ga že vrsto let vodi Marjan Koderman, predsednik Čebelarskega društva Krtina Dob.
Čestitke zmagovalcem in ostalim tekmovalcem, ki so pokazali, da veliko vedo o čebelah. Med odličnimi tekmovalci sta bili dobitnici zlatih priznanj Klara Koderman in Manja Kirbiš, ki sta Čebelarskemu krožku na OŠ Dob, njihovi tekmovalci so prejeli tudi srebrna in bronasta priznanja, priborili še posebno nagrado. AstraZeneca, podružnica Slovenija, se je namreč odločila, da najboljšim zlatim tekmovalcem podeli posebno nagrado, ki je pripadla
Prijetno jesensko dopoldne so tako izkoristili učenci 7. razreda Osnovne šole Dob za posaditev nekaj več kot 30 medovitih rastlin pred šolo, kjer sicer zelenja ne manjka. Pri delu so jim pomagale štiri predstavnice AstraZenece ter učiteljica Karmen, ki je povedala, da učenci radi poskrbijo za okolico šole in so radi v naravi. Prijetnega dogodka pa se je udeležil tudi predsednik Čebelarskega društva Krtina Dob Marjan Koderman.
Medovitim rastlinam želimo prijetno rast v novih domovih in čim več obiskov čebel.
Vera Vojska
DRUŠTVO lipa domžale Vstopajo namreč v 25. leto uspešnega dela, ki je po uspešnih začetkih pod vodstvom predsednice Metke Zupanek, ki je društvo vodila dve desetletji, svojo pot nadgrajevalo leto za letom. Na to kaže število posameznih skupin študentov in študentk, njihova pestrost in številčnost udeležencev, pa tudi vedno novi programi, ki jih najdete tudi v jubilejnem letu. Nekatere prireditve, kot je bil festival citrarskih skupin, ki jih sestavljajo glasbeniki in pevci najlepšega človekovega obdobja - jeseni življenja, so že mimo, prav kmalu pa se lahko veselite tudi drugih prireditev. Tako bo jubileju namenjena razstava, katere odprtje bo 9. novembra 2022 ob 10. uri v Galeriji Domžale s kulturnim programom. Z vsemi dogodki vas bodo skušali ne le razveseliti, temveč tudi povabiti, da se jim pridružite.
Tako ste že lahko prebrali, da se je z lepo udeležbo začela nordijska hoja, s katero lahko poskrbite za zdravo telo, hkrati pa pomeni tudi prijetno druženje v naravi, zato povabljeni tudi vi. Zelo zanimivo je bilo na delavnici apiterapije v čebelnjaku Čebelarskega društva Domžale, kjer so udeleženci spoznali, da je apiterapija način zdravljenja, s katerim si krepimo imunski sistem in lajšamo določene bolezni.
Že v septembru se je na Festivalu za tretje življenjsko obdobje pod sloganom Vsi smo ena generacija predstavila tudi Univerza za tretje življenjsko obdobje - Društvo Lipa. Občina
Čebelarji čebelarske družine v Vipavi
Čebelice, čebelice bi si zapeli znano melodijo vsi, ki to malo bitje dobro poznamo.
Čebelarji in čebelarke pa znanje, znanja nikoli ga ni dovolj. Vedno iščemo drugačne rešitve, ideje in priložnosti ter spoznanja.
Stari čebelar pravi, da se nikoli ne naučiš dovolj. Mladi čebelar pa zre v brado in spozna, da v čebelnjaku je velika kopica neznank.
Domžale je zagotovila razstavni prostor, na katerem so po zapisu Mirjane Kavčič na internetni strani Lipa lahko občudovali izdelke idrijske čipke klekljarske skupine Slamice, mentorica Marija Rupert, Unicefove prostovoljke z mentorico Metko Paternoster so pokazale punčke iz cunj, likovniki svoja platna, nekaj izdelkov keramike, knjige literarne skupine, lepo vezane zbornike posameznih let in zgibanke ter reklamno gradivo za študijsko leto 2022/2023, odlično je nastopila citrarska skupina pod vodstvom mentorice prof. Damjane Pra-protnik, festival pa so organizirano obiskale tudi 'četrtkove pohodnice' z vodjo Majdo Šraj.
»Vse, ki radi pišete in berete (poezijo in prozo), vabijo, da se vključite v literarno skupino Društva Lipa -Univerza za tretje življenjsko obdobje. Članice skupine pišemo poezijo in prozo, beremo dobre knjige in se o napisanem tudi pogovarjamo. V sproščenem vzdušju se učimo novosti, ob priložnostih pa skupaj s citrarkami nastopamo na različnih prireditvah.
Posebej si želimo, da se nam pridruži kakšen/a slavist/ka, ki bi s svojim strokovnim znanjem še obogatil/a delo skupine, Aktivnosti potekajo vsako sredo dopoldne (90 minut).« Dobrodošli!
Vera Vojska Foto. Društvo Lipa Domžale
C^J Lekarna Bistrica
Tisti, ki smo radi s čebelami, čutimo in vemo, da je narava odvisna od njih in seveda obratno, zato so vsa znanja, ki se kopičijo v glavah čebelarja, zlata vredna.
Naša družina je spoznala Vipavo in odličnega čebelarja Aleša Rodmana, ki nam je predstavil delo s čebelami do podrobnosti. Njegova velika rezidenca čebelnjaka z več kot 300 čebeljimi družinami sta nas očarala in seveda tudi marsikaj smo se naučili. V zahvalo je predsednik naše čebelarske družine Viktor Svetlin predal gospodu Alešu naš ponos, domžalski slamnik, ki ga je bil izjemno vesel. Končno bo lahko čebelaril tudi v senci.
Hvala Občini Domžale za odlično darilo. Vsem, ki vas čebele zanimajo, bi se o tem radi kaj več naučili, vabilo, da se vključite v našo zanimivo čebelarsko družino Vir. Pokličete lahko 041 830 008.
Naj medi!
Tajnica društva Mojca Grojzdek
Ugodnosti ne veljajo za nakup izdelkov, ki so že v akciji ter ostalih izdelkov, za katere področna zakonodaja ne dovoljuje prodajo s popusti ali drugimi ugodnostmi (zdravila brez recepta, medicinski pripomočki izdani na naročilnico ZZZS).
letnik lxii | oktober 2022 | številka 10	slamnik | 19
slamnik@kd-domzale.si
DRUŠTVA
Ekskurzija v Vesoljski center Vitanje in na Koroško k neuklonljivim Libeličanom
Domžalski veterani smo se na strokovno ekskurzijo odpravili v Noordung center v Vitanju, kjer smo si ogledali del vesolja in presenetljivo število satelitov in raznih raziskovalnih postaj, ki krožijo v orbiti planeta Zemlja.
Jesenski pohod za Praznik kozjanskega jabolka
V soboto, 8. oktobra 2022, smo planinci Planinskega društva Domžale organizirali skupni pohod za društva kamniškobistriškega območja.
Večina jih pošilja na zemljo veliko koristnih podatkov, a obenem ustvarjajo veliko potujoče smetišče, ko odslužijo svojemu namenu.
Ker smo raje ostali na zemlji kot v vesolju, smo se napotili v Dravograd, v lepo obnovljeni dvorec Bukovje. Tam nam je izredno srčni vodnik opisal dogodke v času osamosvojitvene vojne na Koroškem. Najbolj znana je bitka na mejnem prehodu Holmec, ki je na žalost zahteval tudi človeške žrtve.
V eminentni osrednji dvorani nas je pričakala Ditka, koroška kantav-torica in pevka, ki nam je predstavila uglasbeno poezijo prekmurskega poeta in pisatelja novejše dobe Ferija Lainščka. To je bil čuten krajši koncert klene Korošice, ki nam je nekaterim pobožal dušo.
Najbolj pa smo bili ponosni, ko smo točno na dan stoletnice priključitve Libelič k matični domovini, takrat še kraljevini SHS (1. oktober 1922) prispeli v to malo vasico ob Dravi. Naš
Krajši koncert z Ditko
prijazni gostitelj Adrijan nam je podrobno opisal dogodke pred stotimi leti. Pomembni dejavniki delne, a edinstvene v svetu, plebiscitne spremembe so bili tudi domači gasilci, ki so skrivoma gasilsko cisterno pripeljali nazaj v svojo vas in s tem dokazali neuklonljivost človeškega duha. Libeličane lahko jemljemo kot simbol narodne zavesti, upora, vztrajnosti in
Invalidi so se predstavili na festivalu za tretje življenjsko obdobje
Medobčinsko društvo invalidov Domžale se je v torek, 27. septembra 2022, v okviru Občine Domžale predstavilo na 21. festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani.
MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV domžale To je največja prireditev za starejše v Evropi, katere slogan se že vrsto let glasi: Vsi smo ena generacija. Člani Medobčinskega društva invalidov Domžale so že nekajkrat sodelovali na tem dogodku, letos pa so bili tam pod prav posebnim sloganom: Ko invalidnost rodi kreativnost.
nje izlivajo čustva, pa naj bodo prijetna ali neprijetna. Kadar se jim ponudi priložnost, da te izdelke pokažejo tudi javnosti, pa je učinek terapije še večji. Ponovno začutijo, da so enakopravni član družbe.
Na 21. festivalu za tretje življenjsko obdobje smo se torej predstavili z izdelki, ki so jih naši invalidi ustvarili na društvenih delavnicah
Medobčinsko društvo invalidov Domžale že 47 let na vseh življenjskih področjih pomaga invalidom premagovati invalidnost, ki je posledica bolezni ali poškodbe, predvsem na delovnem mestu. S svojimi posebnimi socialnimi programi jim omogoči, da kot invalidi ponovno zaživijo kvalitetno življenje. Del procesa je tudi izražanje svojih čustvev in sproščanje negativne energije na različne načine. Marsikateri med njimi tako v sebi najde skriti talent, ki se pred invalidnostjo ni razkril.
Izdelava izdelkov iz papirja, lesa, gline, testa ter slikanje so le nekatere spretnosti, ki odlikujejo naše člane. Naj bodo stari ali mladi, najdejo dejavnost, ki jih osrečuje. Vsak dan morajo prebuditi in zaposliti svoje možgane, da ostanejo samostojni in neodvisni od tuje pomoči. Vsak gib roke je energija, vpeta v izdelek. Va-
ročnih in likovnih del. Skozi vse leto se vsak teden srečujejo v društvenih prostorih in ustvarjajo pod mentorstvom Tatjane Žmavc.
Tatjana Žmavc ni le mentorica naših delavnic, ampak tudi vsestranska umetnica, najbolj poznana po svojih slikah. Da je prava mojstrica, smo lahko videli tudi letos aprila, ko je imela samostojno razstavo likovnih del z naslovom 35 odtenkov sive. Na njej je predstavila umetnine, ki jih je narisala v odtenkih sive in na njih upodobila prizore iz otroštva. Nekaj teh slik je bilo na ogled tudi v Cankarjevem domu.
Svoje izdelke je predstavil tudi Franci Kerč, invalid, ki z razdajanjem svoje duše keramiki sebi daje energijo in tako lažje premaguje svoje težave. Že vrsto let ustvarja izdelke iz keramike, ki jih predstavi tudi na številnih drugih razstavah po Sloveniji,
PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE Pohoda po Kozjanskem so se tako udeležili planinci planinskih društev Bajtar, Blagovica, Domžale, Janez Trdina Mengeš, Kamnik, Komenda, Moravče in Onger Trzin. Z avtobusom za 55 udeležencev smo se zjutraj iz Domžal odpravili mimo Krškega, Brestanice in Senovega do gradu Podsreda.
Ves čas nas je spremljala gosta jesenska megla, ko pa je sonce posijalo, smo lahko ogledali krasno, mal-
ravno prav ostro mleli žita, ki so jih okoliški kmetje prinesli v mletje.
Nato je sledilo pestro sejemsko dogajanje ob 23. Prazniku kozjanskega jabolka. Prebivalci Kozjanskega regijskega parka gojijo kozjanska jabolka v visokodebelnih travniških sadovnjakih, ki nudijo zatočišče številnim redkim vrstam ptic in ravno zaradi njih so travniški sadovnjaki vključeni v območje Natura 2000.
Jabolko iz visokodebelnega travniškega sadovnjaka je simbol varo-
zmage. Vzor Slovencem tudi v današnjem času, kaj vse je mogoče doseči, če je volja in sloga pri pravih ljudeh.
Prijeten dan smo zaključili v družbi prijaznih Korošcev, ob dobri koroški hrani, kjer niso manjkali njihovi znameniti krumpi (ocvirki) in kvočevi nudlni (nadevani žepki s suhimi hruškami).
J. gregorič
Trg Podsreda, Trg Podsreda.jpg, Foto: Anica Markotič
zelo vešč pa je tudi v izdelovanju iz drugih materialov. Medtem pa Pavla Cotman pri svojih 92 letih še vedno ustvarja izdelke iz testa in jih z veseljem pokaže širši javnosti. To jo osrečuje in napolni z neomajno voljo do življenja. S svojimi izdelki se je predstavila tudi Ida Pevec, ki s svojimi prsti in pletilkami spretno plete izdelke. Najrajši take za najmljaše, kot so copatki, kape, šali, jopice in podobno. S pletenjem razgibamo prste, budimo sive celice in jih stimuliramo. K razstavi sta doprinesli tudi Katja Mi-klič in Urška Kovač, dve izmed članic, ki redno obiskujeta društvene delavnice ročnih in likovnih del ter tam svoje izražanje kreativnosti prepletata s spletanjem novih vezi.
Izdelkom, ki jih ustvarjajo invalidi, tako ni ne konca in ne kraja. S takšnim ustvarjanjem si nabirajo moč in voljo do življenja. Hvala Občini Domžale, ki nam je omogočila sodelovanje na tem festivalu, in obiskovalcem, ki so se ustavljali ob naši stojnici in občudovali izdelke. Za invalide je taka predstavitev življenjskega pomena, saj se ne počutijo diskriminirani. Vsakršna priložnost, ob kateri lahko pokažejo, kaj zmorejo in se medgene-racijsko povezujejo, je neprecenljiva.
Za MDI Domžale Nejc Lisjak
ce skrivnostno kozjansko pokrajino z velikim gradom tik pred nami. Tu sta nas pričakali simpatični vodič-ki, ki sta nam razkazali in povedali veliko o zgodovini in obnovi gradu. Grad Podsreda je bil pozidan v romanski dobi v 12. stoletju, zadnjih 30 let pa doživlja temeljito prenovo, in krasno je, da še vedno živi s pestrim naborom novih dejavnosti.
Obiskali smo tudi vse stalne in gostujoče razstave na gradu. Ogledali smo si razstavo o steklarstvu na Kozjanskem, v nekdanjih gozdnih steklarnah so izdelovali predvsem umetelno okrašeno zeleno steklo. Občudovali smo slike Franceta Slane, zelo so se nam vtisnile podobe njegovih mačk. Na gradu je tudi Spominska soba svete Eme, ki velja za prvo slovensko svetnico. Tukaj so tudi predstavljene številne romarske poti po Sloveniji. Grajsko podstrešje gradu Podsreda so si za svoje domovanje izbrali netopirji. Predstavitev netopirjev pa je že prva postaja na skrbno urejeni učni Grajski poti do trga Podsreda. Tudi mi smo se v nadaljevanju dneva peš podali po poti in s pomočjo vsebine na postavljenih 14 informativnih tablah smo se lahko dodobra seznanili z zanimivimi rastlinskimi in živalskimi vrstami tega območja, s poudarkom na zavarovanju pestrega biotskega okolja.
Ob reki Bistrici smo si še ogledali 400 let star Levstikov mlin. Gospodarica nam je razkazala delovanje mlina, orodja in bivanjski del lepo ohranjene hiše. Redko imamo še priložnost videti takšen mlin v notranjosti in izvedeti, kako so vzdrževali kamnite mlinske kamne, da so
vanja narave, nadaljevanja tradicije in dediščine naših prednikov, blagostanja in zdrave hrane. Jabolko je simbol prepoznavnosti zavarovanega območja Kozjanskega parka in identifikacije domačinov z zavarovanim območjem.
Na trgu Podsreda smo se tako pridružili številnim obiskovalcem ter imeli čas za samostojen ogled preštevilnih stojnic z izdelki domačih obrti, sadjem in pecivom, ki smo jih v zadostnih količinah tudi vzeli s seboj domov. Praznik kozjanskega jabolka seveda ne more miniti brez jabolčnega štrudlja, zato smo lahko tudi opazovali številne štrudeljmojstrice pri svojem delu. Seveda nismo izpustili tradicionalne razstave starih sort jabolk, ki jo je letos spremljala razstava Rumeni dren, drnulje in Pilštanj v Slovensko-bavarski hiši. Zunaj, na dvorišču, smo si ogledali razstavo gob, ki jo vsakoletno pripravi Gobarsko društvo Kozje.
Nekatere so zasrbele pete in so se povzpeli še po slikovitem križevem potu na Stare Svete Gore vse do kapelice sv. Mohorja in Fortunata, od koder je čudovit razgled na trg Pod-sreda, grad in dolino Bistrice.
Za povratek domov smo si izbrali pot po Bizeljskem in mimo Brežic nazaj do Ljubljane in Domžal. Vrnili smo se ob napovedanem času, malo po 18. uri.
Hvala vsem za udeležbo in hvala Planinski zvezi Slovenije, da nam je omogočila ta lep izlet s poudarkom na naravovarstveni vsebini.
Čudovit dan je bil!
Helena Kermauner, vodnica PZS, Planinsko društvo Domžale
20 I slamnik
V	I	v
društva | starejsi
številka 9 i SEPtEMber 2022 I letnik lxii
slamnik@kd-domzale.si
Darilo ob 10. rojstnem dnevu Čebelarskega društva Krtina Dob
Učilnica na prostem
Čestitke za jubilej
Člani KO ZB Simon Jenko smo se zbrali, da bi počastili jubilej naše častne članice, pred leti tudi predsednice naše KO Mire Zemljič.
čebelarsko društvo krtina
dob Devetnajsti maj 2012 bo za vedno v zgodovini Čebelarskega društva Krtina Dob zapisan z zlatimi črkami, saj je to rojstni dan društva, ki ima sicer korenine v čebelarski zgodovini našega območja pred več kot sto leti. Devetega marca 1919 je bila namreč za brdski sodni okraj ustanovljena čebelarska podružnica, iz katere so nastala čebelarska društva Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Luko-vica in Moravče. Čebelarsko društvo Krtina Dob je izšlo iz Čebelarskega društva Domžale, katerega čebelarska družina so bili. Društvo so organizirali predvsem zaradi želje po sa-
belarskem krožku, učilnici na prostem, lepo urejeni okolici in čebelarski učni poti. Posebej se je predsednik zahvalili za sprejeto pobudo o dopolnjevanju čebelarske poti Miri Bečan in Poloni Bitenc, Turistično informativnemu centru Občine Domžale. Ob tem je spomnil na kar precej prizadevanj, ki jih je sam vložil v ureditev Čebelarske poti do Krtine. Hkrati si bo še naprej prizadeval, da bo čebelarska pot čimprej povezala vse točke, povezane s čebelarstvom v naši in sosednjih občinah ter kmalu prišla tudi do Brda in Moravč. V vseh 10 letih je bilo v delo društva vloženo veliko prosto-
mostojnem društvu, pa tudi nove zakonodaje. ČD Krtina Dob je v svoji kratki zgodovini pisalo uspehe, ki ga uvrščajo med najuspešnejša čebelarska društva, hkrati pa je postavilo trdne temelje, na katerih bodo lahko gradili svojo prihodnost. Vseskozi društvo uspešno vodi predsednik Marjan Koderman, ki skupaj s sodelavci prispeva, da je društvo uspešno na vseh področjih.
Prvega oktobra 2022 je bilo ob učnem čebelnjaku v parku pod Mo-čilnikom v Dobu, ki se mu je letos - pravzaprav kot darilo ob 10. rojstnem dnevu pridružila učilnica na prostem, zelo živahno. Pripravili so pravo rojstnodnevno druženje, namenjeno predstavitvi društva in srečanju vseh, ki so kakorkoli prispevali k uspešnosti društva. Žal je covid-19 preprečil uspešnemu predsedniku Marjan Kodermanu, ki smo ga v teh desetih letih srečevali prav ob vsaki aktivnosti, prisotnost na dogodku, pri tem pa nismo pozabili, da ob predsedovanju društva vseskozi vodi Čebelarski krožek na OŠ Dob, ki spada med najboljše v državi in je bil kljub mladosti že organizator vseslovenskega tekmovanja mladih čebelarjev, pozabiti pa tudi ne gre razumevanja in pomoči nekdanje ravnateljice OŠ Dob Barb-ke Drobnič, ki je vedno našla posluh za čebelarje, skupaj z njimi pomagala čebelarskemu krožku in organizaciji medenega zajtrka. Po čebelarski himni smo prisluhnili pozdravu predsednika Marjana Koderma-na, kar od doma, in želji, da srečanje pomeni prijeten dogodek. Med številnimi obiskovalci so bili predstavniki Občine Domžale, krajevnih skupnosti Dob in Krtina, Čebelarske zveze Slovenije, Sklada kmetijskih zemljišč in sosednjih društev, ki so prišli s prapori, da je bila prireditev še bolj slovesna. Povezovalka Jana Keržan, ki je tudi zavzeta tajnica društva, je prebrala misli predsednika Marjana Kodermana o začetkih društva, učnem čebelnjaku, če-
O njenem bogatem življenju ste lahko prebrali v prejšnji številki Slamnika. Bila je otrok partizanske družine, ki je že zgodaj občutila vso krutost vojne, okupatorjevega terorja in izgubo. Zato je vedno skušala ohranjati spoštljiv spomin na težke čase in
se priključila Združenju za vrednote NOB. Vendar pa v življenju ni gledala nazaj, ampak je tako poklicno kot v družinskem življenju vselej z vedrino, humorjem in optimizmom skrbela za ustvarjalne in tovariške odnose. Takšno je bilo tudi naše sre-
čanje s cvetjem in posebnim darilom, ki ga je sam pripravil Ivan Železnik: kolaž slik z druženj, tudi z dr. Janezom Stanovnikom, na proslavah in s praporom. Vsem nam želimo še veliko takih prijetnih srečanj.
manica perdan ocepek
voljnega dela in prispevkov dona-torjev, še posebej pa se je za pomoč predsednik zahvalili Občini Domžale in Krajevni skupnosti Dob.
O zgodovini čebelarstva je govoril zgodovinar Blaž Otrin, v imenu Čebelarske zveze Slovenije pa je društvu čestital ob jubileju podpredsednik Matej Kotnik ter jim zaželel veliko sreče in dobrih trenutkov v novi učilnici na prostem, govoril pa tudi o pomenu znanja, vključevanju mladih v čebelarjenje in pomenu sožitja z naravo Podžupan Občine Domžale Marjan Ravnikar je govoril o pomenu sodelovanja in sofinanciranja dejavnosti, opozoril tudi na problem postavitve toaletnih prostorov, k čemur se je pridružil tudi podžupan Tomaž Deželak. Podpredsednik Sveta KS Dob Feliks Lampret pa je ob čestitki zaželel veliko uspehov in poudaril, da bo KS Dob tudi v prihodnje podpirala dejavnosti vseh društev, tudi ČD Krtina Dob.
Sledila je slovesna predaja nove učilnice na prostem, ki so jo opravili Matej Kotnik, Marjan Ravnikar, Feliks Lampret in Jana Keržan, nato pa so največji donatorji prejeli tudi zahvale za res zgledno sodelovanje: Občina Domžale, Krajevna skupnost Dob, Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je omogočil lokacijo.
V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Krtina z mentorico Elizabeto Pirnat in klaviaturi-stom Tomažem Pirnatom s pesmimi in recitacijami o čebelicah, slišali pa smo tudi Domiceljevo Slovenskega naroda sin v izvedbi Jerneja in Luke Vindšnurerja.
Prijetno druženje udeležencev je bilo polno spominov na začetne korake, ki niso bili lahki, in velike uspehe društva ter želja, da se pridno in zavzeto delo nadaljuje skupaj s prijateljicami čebelami, ter vsemi, ki imajo čebelarjenje radi.
vera vojska f0t0: miro pivar
v*
MARSEN
Vse za zdravo spanje na enem mestu.
SLOVENSKA PROIZVODNJA KAKOVOSTNIH VZMETNIC IN LEŽIŠČ OD LETA 2001.
LETVENE PODLOGE / POSTELJE /VZGLAVNIKI
^ %
veža
Marko Peterka s.p.,
prodaja in proizvodnja kakovostnih izdelkov za zdravo in udobno spanje Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale (poleg Gasilskega doma] T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si
www.marsen.si
slamnik | 21
iz NAŠIH VRTCEV IN ŠOL
letnik lxii | SEPtEMber 2022 | številka 9
slamnik@kd-domzale.si
Gasilci so prihiteli na pomoč v Vrtec Dominik Savio
V torek, 4. oktobra 2022, nas je sredi dejavnosti presenetil klic iz hodnika, da je v kuhinji požar.
Branje brez meja na OŠ Preserje pri Radomljah
Nič novega ni, da branje odstira nov pogled, širi meje vedenja in nas odpira novemu.
vrtec Dominik savio Otroci iz skupin so se kar v copatih pridružili vzgojiteljicam in jim sledili po predvideni poti umika iz zgradbe. Preden smo odšli iz igralnice, smo se prešteli, ravno tako, ko smo prišli na zbirno mesto na našem igrišču. Nihče ni manjkal.
Nekaj požrtvovalnih vzgojiteljic je šlo v kuhinjo pomagat gasit, druge smo ostale z otroki in skrbe-
Na koncu vaje pa so se otroci lahko pomerili v tekmovanju, kdo bo prej prišel do ognja in ga pogasil. Gasilca sta jim pomagala nadeti gasilno obleko in z gasilnim avtom so hiteli na prizorišče požara. Seveda ni bilo pravega ognja, s curkom vode so morali podreti pločevinko, na kateri je bil ogenj le narisan. Otroci so nadvse uživali. Neučakani so nadeli gasilsko opravo in
le za njihovo varnost. Prav kmalu se nam je pridružil gasilec. Najprej je preveril, ali kdo manjka, nato je šel preverit še po vrtcu.
Hitro nam je prišel povedat, da je požar pogašen in da je bila to le vaja. Na poti pa je že bil tudi gasilski avto in kmalu smo zaslišali zvoke siren. Gasilci so nas pohvalili, da smo ravnali pravilno in po predpisih.
zažareli od ponosa, ko so 'pogasili ogenj'. Pogledali smo si še oposa-mezno opremo in na koncu naredili 'gasilsko' fotografijo.
Zahvaljujemo se gasilski postaji Količevo in njenim gasilcem za sodelovanje pri evakuacijski vaji in jim želimo čim manj intervencij.
ANA DOLINŠEK
Teden otroka na OŠ Preserje pri Radomljah
V letošnjem Tednu otroka, ki je potekal od 3. do 7. oktobra 2022 z naslovom Skupaj se imamo dobro, smo na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah za učence 1. triade organizirali delavnice v sodelovanju s športnim društvi in zavodi.
oš preserje pri radomljah Na
šolo smo povabili različna društva in ustanove, ki so se odločile za sodelovanje. Prek različnih delavnic so učencem predstavili svoje dejavnosti. Migali smo s športnimi društvi: Plesna šola TEJ, karate klub, Bleščica, ŽNK Radomlje, ŠD Sonček, ŠD Lastovka, plesna šola Miki,
oš preserje pri radomljah Vse
to smo ponovno ob enodnevnem druženju doživeli učenci OŠ Vladimir j a Nazor j a iz hrvaških Križev-cev in učenci OŠ Preserje pri Radomljah. Prijetne goste smo spoznali prek mednarodnega projekta Branje brez meja, v katerega nas je povezala knjižničarka Amanda Pokorn.
Zanje smo pod mentorstvom mag. Nataše Cotman pripravili preplet poezije dveh pesnikov, hrvaškega pesnika Stjepana Jakševca in sodobne slovenske pesnice Barbare Gregorič Gorenc. Izbrane pesmi dokazujejo, da nas načeloma zaposlujejo podobne reči, da se bojimo enakih stvari in nas spravljajo v zadrego podobne situacije.
Najprej smo pri obeh pesnikih našli pesmi o odraščanju. Oba pesnika sta prepoznala, da je strah večine najstnikov samota. V pesmih smo prebrali, kako samotno je ostajati sam. Zoprno je po hodnikih posedati sam. Čeprav je včasih tudi to prijetno. Posebej v deževnih dneh - s knjigo v roki. Oba pesnika sta se lotila tudi teme majhnosti. Vsak na svoj hudomušen način. Kako neprijetno je biti premajhen - če tvoje najljubše dekle
Teden otroka v OŠ Domžale
Teden otroka je bila ideja Zveze prijateljev mladine Slovenije že leta 1954.
oš domžale Od takrat se prvi teden v oktobru po vsej Sloveniji odvijajo različni dogodki, namenjeni otrokom in mladostnikom.
Tudi v Osnovni šoli Domžale smo v tednu od 3. do 9. oktobra obeležili Teden otroka. Vsak dan nas je pri šolski avli čakalo navodilo z zabavno nalogo za naslednji dan. To smo vsaj po večini upoštevali učenci kot tudi učitelji. V ponedeljek smo bili učenci brez domače naloge, v torek smo prišli v šolo oblečeni rumeno, v sredo smo lahko postali učitelji za en dan, v četrtek smo imeli svoj
mažoretke in ŠD Mengeš - badminton. Na zabaven in poučen način smo raziskovali z Zavodom 1-23. Dnevi, ki so bili poučno in športno obarvani, so učencem hitro minili in veselijo se novih v prihodnjem letu.
ŠOLSKA SKUPNOST: BARBARA ČR-
NAK REŠEK IN MONIKA POGAČAR
najljubši modni dodatek iz poletja, v petek pa smo prinesli v šolo svojo najljubšo igračo ali družabno igro.
Učence sva vprašali, kateri dan jim je najbolj všeč. Po večini jim je bil najbolj všeč ponedeljek - dan brez domače naloge.
Vsem učencem je bil ta teden zelo všeč, in si želimo, da bi bilo tako tudi drugo leto.
ZARA KOSEC IN LANA KOČAN, ŠOLSKI NOVINARKI
ves čas stopa ob strani večjega sošolca. Seveda nismo mogli mimo ljubezenskih pesmi - ki so v obeh zbirkah tudi najobsežnejše. Krhke, tipajoče, polne zadrege. Učenci domače šole smo pesmi obeh avtorjev odigrali v upanju, da bodo naše hrvaške prijatelje bolj nagovorile.
Vse mentorice smo si želele, da bi se učenci med seboj spoznali tudi manj formalno, zato so učenci 5. a-razreda z razredničarko Matejo Szillich Debevec pripravili namizne družabne igre, ob katerih so se resnično ustvarile prijetne skupinice učencev.
Hrvaški učenci so pod mentorstvom knjižničarke Andree Katano-vic Babic brali slovensko pravljico
Ele Peroci Moj dežnik je lahko balon. Sami so ob pomoči učiteljice likovne vzgoje Ane-Marije Smoljanec izdelali gledališče kamišibaj - in so nam ob slikah, ki so jih narisali sami, zgodbo v hrvaščini tudi pripovedovali. Svoje unikatno gledališče so nam na koncu tudi podarili, česar smo bili izjemno veseli. Dva učenca sta zgodbo Perocijeve predstavila v stripu.
Nagovorili so nas tudi z zanimivo zgodovinsko predstavitvijo kraja - in zares se veselimo, da jih bomo v juniju lahko obiskali tudi mi. Do tedaj pa nas čaka še domača naloga -spoznavanje hrvaškega avtorja Zvo-nimira Baloga Bonton (ali) kako ne postaneš teleban v 100 lekcijah.
MAG. NATAŠA COTMAN
Mednarodni prostovoljski projekt širi idejo ponovne uporabe
Stari neuporabni predmeti, časopis, karton, strgana in ponošena oblačila...
Vse to dobiva nove, uporabne vrednosti. Za to skrbi 11 prostovoljk Evropske solidarnostne enote, ki jih gosti Center za mlade Domžale. Za mesec dni so pripotovale v Domžale, kjer ustvarjajo. Svoje izdelke so predstavile na dobrodelnem bolšjaku v četrtek, 27. oktobra. Pripravljajo pa tudi osvežitev dnevnega centra Plac za mlade.
Prostovoljke prihajajo iz devetih držav - Francije, Belgije, Danske, Estonije, Italije, Češke, Madžarske, Španije in Nemčije - z enim samim ciljem - odpadkom nameniti novo življenje. »Da pridem v Slovenijo, sem se odločila, ker sem želela bolje spoznati sebe in kako delujem v tuji državi. Želela sem spoznati nove ljudi in kulture ter izboljšati znanje angleščine. Ta projekt sem izbrala, ker res uživam v ročnih delih in sem želela preživeti čas v kreativnem okolju,« je razloge za prihod pojasnila Annett iz Madžarske.
Prostovoljke so se ekipi Centra za mlade Domžale pridružile v začetku oktobra in so že dodobra spoznale delovanje centra in njegove obiskovalce. »Všeč mi je, da spoznavamo slovensko kulturo. Vsi, ki sem jih spoznala, so zelo prijazni in odprti. Z veseljem se pogovarjajo. Všeč mi je, da preživljamo čas tudi z najstniki iz Placa za mlade. Res so prisrčni,« je svoje
vtise strnila Mette z Danske. Ustvarile so si sliko, kaj mladi potrebujejo in česa si želijo, zato so lahko predstavile svoje ideje za oživitev dnevnega prostora in že aktivno delajo na njih.
Dobrodelni bolšjak: Prostovoljke izdelujejo različne uporabne predmete, kot so drobižnice, podstavki za kozarce in kazala za knjige. Te izdelke so razstavile na dobrodelnem bolšjaku 27. oktobra. Vsa zbrana sredstva bo CZM namenil Mati-cu Kržanu za nakup proteze za nogo, ki jo je izgubil v prometni nesreči. »Trenutno izdelujem krpe iz čebeljega voska za shranjevanje hrane. Imajo enak učinek kot pokrovke in nadomeščajo aluminijasto folijo. Izbrala sem si to, ker so zelo uporabne v kuhinji za shranjevanje hrane v hladilniku. So pa tudi dobre za okolje,« je svoje delo opisala Leanne iz Belgije.
Kaj je ESE? ESE je program Evropske unije, ki mladim med 18. in 30. letom omogoča, da v tujini naberejo (prve) delovne izkušnje in se naučijo samostojnega življenja, hkrati pa s svojim delom prispevajo k širjenju ideje solidarnosti v družbi. Več informacij o priložnostih, ki jih ponuja ESE, lahko dobite osebno v Centru za mlade Domžale ali prek elektronske pošte info@czm-domzale.si.
22 I slamnik
SLAMNIKOVA IZVIDNICA
številka 9 i SEPtEMber 2022 I letnik lxii
slamnik@kd-domzale.si
NAVODILO ŠOLAM: ZNAJDITE SE SAME!
Prejeli smo pismo ravnateljice Osnovne šole Preserje pri Radomljah Ane Nuše Kern, ki opozarja na težave, s katerimi se njihova in druge domžalske osnovne šole soočajo zadnje tedne in mesece, nekatere celo leta. V tokratni Slamnikovi izvidnici smo se odpravili na teren in prisluhnili izzivom šol, med katerimi še posebej izstopa prav radomeljska, ki se ponaša tudi z nadpovprečno velikim številom učencev.
Mateja A. Kegel Foto: Špela Čarman
To pa je tudi ključni razlog za prostorsko stisko, ki je prizadela šolo in zaradi katere se je vodstvo šole, kljub večletnemu opozarjanju na težavo, znašlo v nezavidljivem položaju. Namesto trioddelčne šole, kot je bilo zasnovano, je danes to štirioddelčna šola, piko na i celotni situaciji pa predstavlja prav letošnje šolsko leto 2022/23, ko so v prvem razredu morali prvič odpreti kar pet oddelkov.
Da v primeru OŠ Preserje pri Radomljah ne gre le za številke 'na pamet' in šola resnično ne dosega osnovnih standardov varnosti in kakovosti bivanja, ki bi jih, skladno z zakonodajo in vsemi smernicami morala, potrjuje tudi projektant Iztok Čenčula iz podjetja Misel. Ta je ob pregledu šole in trenutnega stanja zapisal naslednje:
»Preverili smo večino, praktično vse parametre, ki so zahtevani v Navodilih za graditev osnovnih šol v Sloveniji. Navodila so sicer pripravljena za največ 2j-oddelčno šolo in objekt OŠ Preserje pri Radomljah ne izpolnjuje vseh kriterijev niti za 2j-oddelč-no šolo. Povečevanje števila učilnic na 36 ali celo 37 pa težave le še povečuje. Povsem ustrezna je le skupna površina zemljišča, ki presega 25.300 m2 in izpolnjuje kriterij 25 m2/učenca, 36-oddelčna šola pa ima 1008 učencev. Število parkirnih mest je tudi ustrezno, če upoštevamo parkirišče na severni strani, ki je v makadamski izvedbi. Kljub temu menim, da je skupno število parkirnih mest zelo skromno za približno 110 zaposlenih, a gre zgolj za mnenje, ne za neizpolnjevanje kriterijev.
Neustrezni (že za 27-oddelčno šolo) pa so naslednji elementi, ki jih obstoječi objekt nima; telovadnica: zahteva je po petih vadbenih
©
t —_ Stičišču ■ t v v
v7 Središče
040 698 915 V* sticisce@nefiks.si Í5 sticisce-sredisce.si (P
enotah, s skupno površino minimalno 1180 m2 vadbenih površin, večnamenski prostor/jedilnica: zahteva je vsaj 302 m2, specialne učilnice in kabineti: likovna učilnica, učilnica tehnične vzgoje, naravoslovna učilnica, matične učilnice: učilnice so s površino pod 60 m2, knjižnica, garderobe, zbornica, evakuacijski izhod (I): zahteva po evakuacijski poti, ki ni daljša od 30 m, ni izpolnjena za vse učilnice, še posebej iz nadstropja.«
Projektant ob tem opozarja, da za 36-oddelčno šolo sploh ni normativov, saj je osnovno vodilo, da naj šole ne bi bile prevelike. Ob tem dolgoročno rešitev vidi ali v dveh šolah - torej izgradnji še ene osnovne šole v tem območju, ali pa dozidati obstoječe šole, z vsemi potrebnimi prostori. »Zavedam se, da je to teoretična rešitev. Za šolsko leto 2022/23, ko vam 'grozi' celo vpis pet oddelkov učencev 1. razreda, teorija seveda ne pomaga. Za učence in starše je zane-sljivopomembneje, da so otroci v šoli, učilnicah,« in pet oddelkov prvega razreda je bila 'grožnja', ki se je ure-
sničila. »Skratka, obstoječi objekt v celoti ne izpolnjuje zahtev za 27-, še manj za 36-oddelčno šolo. Dozidava zgolj učilnic, sanitarij in kabinetov (od katerih sta dva precej ponesrečeno oblikovana) stanje pri uporabi 'problematičnih' prostorov še slabša. Omogoča pa organiziranje pouka v več učilnicah, kar je odgovor na trenutno težavo, ni pa odgovor za ureditev šole. Možna rešitev je celovita rekonstrukcija in dozidava, razdeljena na posamezne faze, od katerih 1. je dozidava zahodnega krila.« Mnenje so pridobili odgovorni na Občini Domžale, in kot opozarja ravnateljica, od takrat niti glasu od pristojnih.
Vse to je stanje, ki ga projektant opisuje v letošnjem letu, a ravnateljica na to problematiko opozarja že veliko dlje. »23. oktobra 2019 na moj dopis o prostorski stiski dobim od ustanovitelja (Občina Domžale, op. a.) navodilo: 'Šoli predlagamo, da ponovno pretehta morebitne notranje prostorske in organizacijske možnosti za premostitev trenu-tneprostorske stiske.'«
Kakšna je situacija na OŠ Preserje pri Radomljah ta trenutek?
»Naj poudarim, da imamo letos 37 oddelkov, da smo garderobe prve triade spremenili v učilnico, da imamo zapolnjene vse možne prostore, ki pa so povsem neprimerni za pouk. Galerijo nad telovadnicami, ki je bila prvotno namenjena kot vadbeni prostor za prvo triado, smo 'pozidali' z učilnicami. Zato tudi nismo prejeli nobenih dodatnih sredstev občine, saj po mnenju Kristine Slapar, vodje oddelka za družbene dejavnosti, dobimo sredstva iz upravljanja telovadnic, čemur ne smemo več reči najem, kot da se zadeva kaj spremeni. Za vse težave, povezane s prostorsko stisko, smo morali poskrbeti sami, kar za nas pomeni tudi odrekanje na drugih pomembnih področjih šole,« žalostno situacijo in odnos občine do šole opisuje Kernova.
In kaj bi šola potrebovala že danes? »Ta trenutek potrebujemo osem učilnic in šest kabinetov za delo z učenci s posebnimi potrebami. To trenutno poteka tudi na hodnikih šole. Za nadaljnje nemoteno delo pa vse to, kar je napisal projektant, torej idejni projekt, ki bo obsegal razširitve telovadnice, jedilnice, knjižnice, garderob, stranišč itd.«
Prihajajo novi prebivalci, ki bodo imeli otroke ...
Krivdo za nastalo situacijo na občini ves čas valijo na ravnateljico, češ v šolo sprejema učence iz drugih šolskih okolišev. A kot opozarja, tega že zelo dolgo ne dela več. »Pozabljajo pa, da sem dolžna sprejeti učence s stalnim in začasnim prebivališčem v Občini Domžale. In da dovoljenja za začasno bivališče izdaja Upravna enota Domžale. Za štiri odstotke otrok, detektiranih v šolskem letu 2020/21, občina meni, da ni upravičena do zagotovitve prostorskih pogojev 96 % domžalskih otrok?«
Da je stanje alarmantno, opozarja ravnateljica tudi s projekcijo priseljevanja v Preserje in Radomlje, saj je ta zelo očitna, hkrati pa zelo jasno kaže, kdo je v resnici krivec za nastalo situacijo. »Za temi obtožbami se prikriva to, da je v petnajstih letih zrasel stanovanjski kompleks Gaj, za katerega niso predvideli nobenih dodatnih infrastruktur, ki ga tak objekt zahteva. Še vedno se zida, tako v Gaju kot drugod. Na Hudem se že ta trenutek vseljujejo starši z otroki v 28 bivalnih enot (če ima vsaka družina le enega otroka, je to en dodatni oddelek), na Opekarniški se bo gradilo ponovno 28 enot, ista zgodba. Prostorske stiske se tako ne rešuje za leto ali dve, temveč za najmanj desetletje. Priznati, da je bila občinska politika, najmanj kar je, šlampasta ob dodeljevanju dovoljenj za nove in nove gradnje, razumem, je težko. Naj bo ravnateljica tista, ki nosi breme krivde. Naj bo ona tista, ki je odgovorna, da se starši drugih šolskih okolišev selijo v Domžale, naj bo ona tista, ki je odgovorna, da stanovanja v Gaju pokupijo mlade družine, ki
letnik lxii | SEPtEMber 2022 | številka 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 23
SLAMNIKOVA IZVIDNICA
želijo vpisati otroka v točno to šolo. Namesto podpore, ki bi jo lahko šole imele, ker smo dobre in dobre smo vse v občini, vsaka na svojem področju, smo ignorirane, smo nebodiga-treba. Vse se soočamo s podobnimi ali istimi težavami. Ob bližajočih volitvah se sprašujem, kakšna je to oblast, ki ignorira tiste, ki so jo izvolili. Ali se motim, da naj bi bili vodje in službe občine namenjene ljudem za njihov blagor in dobrobit?« se sprašuje ravnateljica.
Šole pa se soočajo ne samo s prostorskimi, ampak tudi s številnimi drugimi težavami, opozarja Ana Nuša Kern. Nesprejemljivo je, da je vsaka šola prisiljena po svoje reševati stiske, od pandemskih, finančnih, prostorskih in zdaj tudi energetskih.
Energetska kriza: šole, znajdite se same!
Verjetno nihče med nami še ni pozabil, kakšni strahovi so nas prevevali, ko smo iz dneva v dan čakali in pričakovali nova navodila glede odlokov in zahtev, ki smo jih dobivali v času pandemije. Šole so se takrat, tako kot podjetja, soočale s pošiljanjem tehničnega osebja na čakanje. To je pomenilo, da 80 % plače krije delodajalec - šola. »V našem primeru to pomeni v kuhinji recimo osem ljudi in tega denarja nismo nikoli dobili nazaj - niti za prehrano (kader plačamo s plačilom malice in kosil), niti od države, niti od občine. V taki situaciji res nimaš več občutka, ali delaš za skupnost, za ljudi, ali pa imaš svoje podjetje in si sam dolžan poskrbeti za to. Vsaka šola v Domžalah je po svoje poskušala to urediti, medtem ko je v Ljubljani župan preprosto rekel ravnateljem, da naj oni skrbijo za svoje poslanstvo poučevanja in naj ne skrbijo za finance, saj bo za to poskrbela občina. In kako dobro so opremljene ljubljanske šole! 44 šol je v Ljubljani in nimajo skrbi z osnovnimi pogoji, tako kot mi,« primer naše slabe in sosednje dobre prakse predstavi ravnateljica.
In že je pred vrati energetska kriza. Šole se srečujejo z višanjem cen tako na področju prevozov kot tudi na vseh ostalih področjih, kjer imajo opravka z nabavo. V kuhinji so se podražila živila, plin in ves ostali material za šolske potrebe, pravi Ana Nuša Kern. Kako bo pokrita razlika v stroških, ne vedo.
Varčujte z energijo, ampak zračite prostore
Kako zelo mačehovski je odnos, dokazuje tudi dopis glede stroškov, ki ga je šola prejela: »Zahtevamo, da znižate stroške porabe plina. Načrt, kako boste to naredili, pošljete do 3. oktobra na občino,« opisuje ravnateljica. Kot nam je povedala, je Milena Vidovič, ravnateljica OŠ Rodi-ca, ki je vodja aktiva ravnateljev, kli-
cala na občino in prosila za sogovornika, obljubili so ji, da bo nekdo poklical, pa do roka, ko so šole morale oddati načrt, ni bilo klica. Do konca oktobra šole še niso prejele nobenega odgovora na posredovano.
Seveda nas je ob tem zanimalo, kako bo šola zmanjševala stroške ogrevanja, in kot pravi, jim gre močno na roke topel oktober. »Če bi bilo v oktobru čez dan 2-5 °C, bi bilo nemogoče karkoli narediti. Smo pa od ministrstva dobili avgusta okrožnico s priporočilom, da znižamo temperaturo na 20 °C v javnih prostorih, kar je izvedljivo. To pa
je tudi vse, kar mi lahko naredimo. Seveda pa smo ob tem dobili tudi napotke, kako se braniti pred korono - tako, da zračimo. In zdaj moramo na eni strani varčevati s plinom, na drugi strani pa moramo zračiti.«
Šola je premajhna za tri generacije otrok
Tudi v prihodnjem letu je napoved vpisa novih štirih oddelkov prvega razreda, čeprav je šola uradno triod-delčna ... Šola ostaja premajhna za kar devet oddelkov. To so po normativih tri generacije. A ne zgodi se nič, čeprav ravnateljica že od leta 2019 -tri leta! - opozarja vodstvo občine o situaciji. Sprašujemo se, kako vse to vpliva na kakovost bivanja otrok v šoli, kjer preživijo več ur dnevno in seveda na izvajanje pouka.
Leta 2018 je šola dobila štiri nove učilnice nad novim delom, s čimer je pokrila prvo triado. Za drugo triado pa so morali pozidati galerijo, ki je bila v osnovi namenjena športni vzgoji prve triade. Tako otroci prvih, drugih in tretjih razredov danes nimajo svojega prostora za športno vzgojo, na voljo jim je telovadnica eno uro tedensko, kar je močno pod zahtevanimi standardi. Še posebej v času po koroni, ko se izdatno poudarja, kako pomembno je gibanje za otroke. Dokler lahko, izvajajo športno vzgojo zunaj, a vedno to ni mogoče . Vse to bi rešili s prizidkom, s pomočjo katerega bi sprostili najmanj to, da bi dobili nazaj galerijo, na kar čakajo že sedem let. Seveda nismo mogli mimo vprašanja, zakaj se že leta 2018, ko so dobili štiri učilnice, ni razmišljalo o večji razširitvi. »To se je od nekdaj delalo tako.
Že ko smo prehajali v devetletko, smo bili boje za dve učilnici, na koncu smo jih dobili tako, da smo izgubili dva druga prostora.« No, danes imajo učilnice v garderobah, zmanjšali so število kabinetov, kjer se stiska tudi po osem ljudi. Takoj bi potrebovali osem učilnic in šest kabinetov. »Mi se bomo tukaj notri zadušili in ne samo, da to pomeni preveč ljudi na kupu, vprašanje je tudi, ali je to sploh še varno?« se sprašuje ravnateljica.
Ko možgani še spijo, se otroci že učijo ...
A to ni edina težava, ki jo imajo zaradi prostorske stiske. »Kadar je več ljudi na kupu, je več nestrpnosti. Nekateri otroci zares potrebujejo mir, morajo zadihati. Tukaj pa je hrup, množica, ves čas ljudje okoli tebe. To bi morali sprostiti.«
Se pa naši otroci, hočeš nočeš, soočajo še z eno veliko težavo, ki zagotovo vpliva na njihov razvoj, koncentracijo in kakovost pridobivanja znanja - prezgodnje vstajanje. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da so predure vse prej kot koristne za otroka. O njih se običajno pogovarjamo šele v zadnji triadi osnovne šole, da bi imeli predure učenci prve triade, niti ne razmišljamo, dokler se to ne zgodi. Na OŠ Preserje pri Radomljah imajo predure (reden pouk!) že prvošolci, trikrat tedensko dru-gošolci in kar štirikrat tedensko redni pouk ob 7.30 začenjajo tretješol-ci. To predstavlja zelo velik problem v razvoju posameznega otroka, uničuje njegov bioritem, in ob zavedanju, da se spanca ne da nadomestiti, otroka pa v koncentracijo ne moreš prisiliti, lahko odkrito spregovorimo o škodi v razvoju. A na omenjeni šoli so prisiljeni v to, da otroci, tudi v prvi triadi, preprosto morajo imeti redni pouk (tudi matematiko, spoznavanje okolja in podobno) ob 7.30. V ljubljanskih osnovnih šolah recimo do takih škodljivih stanj za najmlajše ne prihaja. Tam otroci z rednim poukom začenjajo po 8. uri.
Zakaj je temu drugače pri nas? »S predurami v prvi triadi moramo začeti zato, da gredo lahko vsi otroci ob 12. uri na kosilo. Če se to ne zgodi in bi pouk končali s peto uro takrat kot 4., 5. in 6. razred, mi pa imamo na kosilo naročenih kar 677 otrok, bi doživeli kaos. Predstavljajte si vrsto na hodniku v takem primeru ...« na še eno problematiko, posledico prostorske stiske tudi v jedilnici, opozori ravnateljica. In da, otroci zato, ker ne morejo normalno funkcionirati v šolskem okolišu, imajo slabše pogoje za normalen razvoj.
Vse, kar si domžalske šole ta trenutek želijo, je sogovornik, s katerim bodo lahko naredili premike v smeri, da bo edina skrb šolskih delavcev kakovostna izobrazbe naših otrok. □
TEDEN
S P L □ 5 14.-18. NOVEMBER'22 KNJIŽNIC
v KNJIŽNICO
Povsod smo In za vse.
Varni, zanesljivi, odprti za raznolikost In ustvarjalnost. Prijazni in polni znanja
odgovorimo na vsa vaša vprašanja.	_
2 a I
ii /iiIIIHL/IIiIb^L
(- Karnisibaj
pod slamnikom
L FESTiVflLSKi DAN -J •■
ob 17.00
ob 19.00
Knjižnica Domžale
24 I slamnik
obrazi domžalske tržnice
številka 9 i SEPtEMber 2022 I letnik lxii
slamnik@kd-domzale.si
JESEN JE ČAS ZA VLOŽNINE ZA OZIMNICO
DAMJANA OSTANEK HERIC IN TADEJ HERIC, KMETIJA OSTANEK V VELIKIH PECAH
Kmetija Ostanek z integrirano pridelavo se nahaja v vasi Velike Pece v občini Ivančna Gorica. Družina Damjane Ostanek Heric in Tadeja Herica svojo odlično zelenjavo, ki jo predelajo tudi v okusne vložnine, že desetletje ob sobotah prodaja na domžalski tržnici.
Na domžalski tržnici kupci ob sobotah zelo radi obiščejo stojnico kmetije Ostanek iz vasi Velike Pece v občini Ivančna Gorica. Družina Damjane Ostanek Heric in Tadeja Herica svojo odlično zelenjavo prideluje integrirano in jo predela tudi v okusne vložnine, ki so v jesenskih dneh izvrstna in slastna ozimnica.
Renata Ucman foto: Vido Repanšek
Mnogi, ki ob sobotah redno kupujejo lokalno zelenjavo na domžalski tržnici, se radi ustavijo na bogato založeni stojnici kmetije Ostanek. Z veliko predanostjo do pridelave kakovostnih pridelkov te v našo občino pripeljejo iz Velikih Pec. Pohvalijo se lahko s prvovrstnimi vrtninami, na katere marsikdo rad počaka tudi v daljši vrsti.
Kmetija Ostanek iz vasi Velike Pece
»Kmetija se nahaja v vasi Velike Pece, ki spadajo v občino Ivančna Gorica. Kmetija leži na območju z omejenimi dejavniki, kar pomeni, da v okolici kmetije ni površinskih voda, torej potokov, rek in studencev. Tla so rjava pokarbonatna in matična podlaga je apnenec. Gre za žepasto obliko tal, kar pomeni, da je na nekaterih delih njiv ovira kamenje, ki sega na površino. Za pridelavo zelenjave je torej potrebnih veliko prilagoditev in investicij, da je to sploh lahko izvedljivo. Govorimo o agromelioracijah in namakalnem sistemu,« pojasnjuje Damjana Ostanek Heric.
Tri in pol desetletja kmetovanja
Začetki njihovega kmetovanja na kmetiji Ostanek segajo tri in pol desetletja nazaj. Danes se posvečajo pridelavi kakovostne zelenjave, ki jo tudi predelajo v okusne izdelke. »Kmetija Ostanek obsega 15 hektarjev površin, od tega je 7 hektarjev gozda, 1 hektar travnikov in 6 hektarjev njivske površine. Na kmetiji se danes ukvarjamo izključno spridela-vo in predelavo vrtnin, ki sega v leto 1997, ko je oče Jože posadil prve sadike zelenjave. Do takrat je bila kmetija usmerjena v govedorejo in pridelavo poljščin. Leta 2007 so z govedorejo v celoti prenehali. Do vključno leta 2013 je proizvodnja vrtnin obsegala 2 hektarja, od tega 0,2 hektarja pokritih površin, ostalo na prostem. Do danes se je obseg pridelave povečal na 7 hektarjev površin, od tega je 0,8 hektarja pokritih površin.«
Sobivajo štiri generacije
Na kmetiji Ostanek živi in dela več generacij družine Ostanek Heric. »Na kmetiji sobivamo štiri generacije. Glavna in odgovorna za delo na kmetiji sva Damjana in Tadej. Seveda velik del doprineseta tudi moja starša Jože in Jožica. Na kmetiji si-
cer živi tudi starejša gospa, ki nam je kmetijo zaupala v obdelovanje že pred leti. Poleg vseh pa sta z nami še najina otroka, šestletna Elizabeta in sedemletni Lambert. Poleg družinskih članov, ki vsak po svojih močeh pripomorejo na kmetiji, imamo tudi sezonsko delovno silo. Konice v sezoni nam pomaga premostiti tudi šest dodatnih oseb.«
Sošolca s fakultete
Z možem Tadejem, ki njihovo zelenjavo največkrat prodaja na stojnici na domžalski tržnici, sta se spoznala na Biotehniški fakulteti med študijem agronomije. »S Tadejem se res poznava že veliko let. Spoznala sva se na fakulteti, kjer sva bila celo sošolca. Oba sva zaključila študij agronomije in hortikulture, sama pa sem potem študij nadaljevala tudi na 2. stopnji in tako postala magistra hor-tikulture.«
Uresničena vizija o preživetju družine na majhni kmetiji
Damjana Ostanek Heric je pred nekaj leti postala mlada prevzemnica kmetije na domači kmetiji Ostanek, obenem pa z lastnimi zamislimi in rešitvami tudi kandidatka za ino-vativno mlado kmetico. »Moja kan-
didatura za inovativnega mladega kmeta sega v leto 2016. Takrat je bila naša kmetija v razvoju. Moja vizija je bila, da se na tako površinsko majhni kmetiji preživi vsa družina. Naj povem, da nam je to tudi uspelo.«
Integrirana pridelava
Zelenjavo pridelujejo v sozvočju z naravo. »Na naši kmetiji pridelujemo zelenjavo na integriran način, v zavarovanih prostorih pa se poslužujemo tudi biotičnega varstva rastlin. Pozimi pridelujemo v rastlinjakih zelenjavo, ki uspeva v naših klimatskih pogojih. Ravno tako je čez vse leto.«
Prilagajajo se
nepredvidljivemu vremenu
Na kmetiji se soočajo tudi s podnebnimi spremembami, vse pogostejšimi vročinskimi valovi, točo in letošnjo hudo sušo. »Pri pridelavi zelenjave se pojavlja velika težava s podnebnimi spremembami. Normalno, da je pridelava zahtevnejša, saj je vreme nepredvidljivo. Kmetje se moramo neprestano prilagajati, čeprav nam včasih pri tem zmanjka strokovnega znanja. Morava reči, da do neke mere namakalni sistemi omilijo sušo in popoln izpad pridelka. A proti ekstremni in dolgotrajni vročini
ni rešitve, saj rastlina ob tako visokih temperaturah omogoči preživetje zgolj sebi in ne da želenih pridelkov. Na naši kmetiji se zato s podnebnimi spremembami borimo že ves čas. Tako smo zgradili zasebni namakalni sistem, zbiranje deževnice. Neprestano investiramo v dodatne zavarovane prostore, saj s tem obvarujemo posevek pred točo in neurjem. Obenem pa lahko sezono podaljšamo v zgodnjo pomlad in pozno jesen oziroma imamo možnost pridelave preko celega leta.«
Viške zelenjave predelajo v izdelke
Domačo zelenjavo tudi predeljujejo v okusne izdelke oziroma vložnine. »Usmeritev v predelavo zelenjave je bila logična posledica problematike, kako prodati tržne viške. Med drugim na kmetiji tudi razmišljamo, kako kupcu ponuditi izdelek preko celega leta oziroma v zimskem času, ko domače sveže zelenjave primanjkuje. Najine mame in babice so že nekdaj vestno shranjevale viške zelenjave na ta način. Zato sva tudi midva razvila idejo o predelavi, saj nama je to poznano iz najinega otroštva. Danes za predelavo zelenjave načrtujemo proizvodnjo tako, da lahko v optimalnem času vložimo ravno prav zrelo in kakovostno zelenjavo z domačih njiv. Predelujemo izključno zelenjavo, ki zraste na kmetiji. Naši izdelki so kumarice, rumena paprika, rdeča paprika, rdeča paprika s česnom in peteršiljem, rdeči čili, pekoči fefe-roni, sladki feferoni, rdeča pesa, mešana solata, stročji fižol, paradižnikova mezga, zelenjavna omaka, domača zelenjavna mešanica, ajvar, ki je nepekoči, polpekoči in pekoči, namaz s papriko, ki je nepekoči in pol-
pekoči. Paradajzarico pripravimo pekočo, pa tudi nepekočo.«
Odlično kislo zelje in repa
Pohvalijo se lahko tudi z zares izvrstno, okusno kislo repo in zeljem, ki ju kisajo naravno. »Na kmetiji kisa-mo zelje in repo brez umetnih dodatkov, samo s soljo. Povpraševanje po tako kisanem zelju se resnično povečuje. Kupci se zavedajo, da lahko uživajo hrano brez dodanih umetnih dodatkov. Tako pri kisanju oziroma fer-mentiranju zelenjave, kot pri vlaganju zelenjave ne uporabljamo nobenih dodatnih konzervansov.«
Vrtnine je mogoče kupiti na kmetiji
Kako in kje nato njihove pridelke in izdelke s kmetije prodajo? »Prodajo naših izdelkov imamo na dveh tržnicah, v Domžalah in Ivančni Gorici. Sodelujemo z javnimi zavodi, zadrugami, vele-trgovci in maloprodajnimi trgovinami. Vsekakor pa našo zelenjavo in naše izdelke lahko kupite na naši kmetiji, kjer je vsak kupec dobrodošel. Le tako se kupec lahko na lastne oči prepriča, kje je pridelana naša zelenjava.«
Že desetletje zvesti domžalski tržnici
Kmetija Ostanek vsako soboto svojo zelenjavo in izdelke z nje prodaja na domžalski tržnici. »Letos jeseni bo minilo 10 let, odkar nas najdete na tržnici v Domžalah. Pred desetletjem smo iskali nove tržne poti. Za to tržnico smo izvedeli od naših kupcev, ki so nas poznali z drugih lokacij. Hitro je padla odločitev, da pripeljemo našo zelenjavo do teh kupcev in poiščemo nove. Naj še povemo, da se je kmetija tekom let zelo spremenila. Sortiment se je bistveno povečal od takrat. K temu so pripomogle tudi neprestane investicije v posodobitev kmetije. Tadej skoraj ne more spustiti sobote, da ne bi šel na tržnico. Med kupci in prodajalci se je ustvarila vez, ki združuje prijetno s koristnim. Naši delov-niki na kmetiji so naporni in obsegajo minimalno 10 ur dnevno. Po celotnem tednu je ta sobota prava sprostitev.«
Kmetovanje je zanje poslanstvo
A to še ni vse, na kmetiji Ostanek jim ob degustacijah in predstavitvah kmetije raznim skupinam dela res nikoli ne zmanjka. »Na naši kmetiji poleg rednega dela z veseljem sprejmemo tudi skupine, ki jim predstavimo naše delo in poslanstvo, jih pogostimo z degustacijo. Na kmetiji se izvajajo tudi delavnice v sodelovanju z drugimi podjetji, zvezami in svetovalnimi službami. Kmet v osnovi ni samo delavec na polju, v hlevu, sadovnjaku ali vinogradu. Moramo se zavedati, da biti kmet je poslanstvo, ki ti je položeno v zibelko. Tako smo vzgojeni od malih nog. Kmet opravlja tudi druga pomembna opravila, ki so za obstoj kmetije nujno potrebna. Med te spadajo tudi administracija, organizacija dela in proizvodnje, trženje, nabava, prodaja, marketing, servis, inovacije.« □

Vabljeni na vodeni ogled z jamarji po pravljično-doživljajski poti | sobota 12. november • ob 10. uri • Češminov park
letnik lxii | SEPtEMber 2022 | številka 9
slamnik | 25
slamnik@kd-domzale.si
kultura
„	v	v
izbr@no v knjižnici domzale
Izbral in uredil: Janez Dolinšek
Primož Čučnik, Petra Stare, Andrej Štular: ABEŽEDA
lutkovna predstava / režija: Petra Stare / nastopajo: Petra Stare, Andrej Štular / glasba v živo: Katja Stare / 45' / primerno za 3+ / Abežeda je predstava in koncert hkrati. Enakovredno prepletanje lutkarstva, izvajanja in mešanja glasbe pred občinstvom ustvari radoživ dogodek, ko iskanje in poslušanje črk postane prava avantura.
Barbara Zemljič: OLJE ČRNE KUMINE
družinska drama / Mestno gledališče Ljubljansko / režija: Barbara Zemljič / igrajo: Jure Henigman, Bernarda Oman, Karin Komljanec, Gaber K. Trseglav, Matej Zemljič k.g. / Družinski odnosi so poleg genov osnovni gradnik človekovega značaja, in zgodba o Moniki ter njenem sinu, študentu Borutu to vedno znova potrjuje.
Po slovenski ljudski zgodbi: PETER KLEPEC
lutkovna predstava / Gledališče Malih Velikih / režija: Jose / igrata: Ana Ruter, Jose / 40' / primerno za 3+ / Peter Klepec gre s trebuhom z kruhom delat na kmetijo, kjer pa je tarča močnejših vrstnikov. Nato pa sreča dobro vilo, ki mu zaradi njegove prijaznosti podari nadnaravno moč.
Jure Karas: ČUDOVITA
glasbena komedija / Slovensko stalno gledališče Trst, SITI teater / režija: Tijana Zinajic / igrajo: Vesna Pernarčič, Primož Forte, Franko Korošec, Tina Gunzek, Urška Bradaškja, glasbenik: Joži Šalej (klavir) / Da najdemo smeh v tragediji in pesem v navadnosti vsakdanjika. Ker smo vsi v istem zosu.
MM, MOZART?! MMMM ... MOZART
koncert klasične glasbe / program: Beethoven, Hummel, Part, Killmayer, Widmann, Say / izvajalci: William Hagen (violina), Georgy Kovalev (viola), Ivan Karizna (violončelo), Per Rundberg (klavir), Mate Bekavac (klarinet)
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE
Ljubljanska 61, Domžale | T 722 50 50 | www.kd-domzale.si
knjige za odrasle
Hervé Le Tellier Anomalija
Mladinska knjiga, 2022
Na svoji redni letalski liniji v marcu 2021 iz Pariza v New York letalo naleti na velik vihar, zaradi česar se pilot spopada z velikimi turbulencami, zračnimi luknjami in prostim padom. Na srečo mu uspe situacijo obvladati in ko želi pristati, mu iz kontrolnega stolpa sporočijo, da naj sledi Protokolu št. 42, za katerega ni še nikoli slišal. Letalo preusmerijo v vojaško oporišče, kjer potnike pošljejo v izolacijo. V kontroli poletov namreč vedo, da je to letalo marca že pristalo. Zdaj pa je junij in to isto letalo z istimi potniki ponovno pristaja. Marčevske in junijske potnike sčasoma soočijo, zaradi česar nastanejo velike težave, saj se medsebojno razlikujejo le po tem, da so eni živeli tri mesece dlje kot drugi. Življenjske zgodbe posameznikov so zelo dodelane, zato je razplet posameznih dvojnikov zelo raznovrsten, saj se posamezniki različno soočajo s samim seboj. (A. P.)
Marko Sosič Samotne ljubezni
GOGA, 2022
Marko Sosič, tržaški pisatelj, gledališki in filmski režiser, je pisal romane, radijske igre, scenarije in kratke zgodbe. Samotne ljubezni je njegova zadnja, posthumno izdana zbirka kratke proze. V osmih zgodbah, večinoma že objavljenih v Primorskem dnevniku, beremo o vsakdanu navadnega človeka, o morju, Trstu, življenju. A v zunanjo resničnost je neopazno in mojstrsko vtkan notranji svet posameznika, ki se odstira skozi nepričakovan, hipen spomin, sanje, domišljijo. In pripoveduje o minljivosti, ljubezni in samotnosti - o samotnih ljubeznih. Avtor nas s svojim značilnim liričnim jezikom popelje v območje miru, tišine in notranjega sveta, kjer se lahko umirimo in si odpočijemo od hrupa in naglice našega vsakdana. Omeniti velja tudi spremno besedo Dušana Šarotarja, ki vsebinsko in slogovno zaokroža Sosičevo zbirko in njegov celoten opus v povezano celoto. (T. R. T.)
Boris Pahor
Ta ocean strašnč odprt
SM, 1989
Velik človek je etičen človek. Tisti, ki je v določenem historičnem trenutku zavezan stvari in ne sebi. Torej tistemu, ki se mu kot nujnost nalaga odgovor(nost) in zavezuje, da se na zastavljeno vprašanje reagira edino moralno oziroma odgovori tako, da ne vključuje svoje bivanjske banalnosti oziroma svoje lastne biti. Take odločitve so izven človeškega vsakdana, dojemanja in čustvovanja. Takrat ni lahko biti človek. Celo več, takrat je treba pozabiti na muhavosti, idiosinkrazije, posebnosti in človeške pre- ali ne-človeškosti. Takrat človek stopi na pot praznine, ki šele bo določala prihodnost. Nekoč. Nekje. In vztrajanje na tej gesti je tisto, kar je po navadi nemogoče razumeti, nevsakdanje tudi nerazumljivo marsikomu in celo neodgovorno večini, ki deluje po principih všečnosti, hitre zadovoljitve in narcističnosti. Takih ljudi je zato malo. Po navadi le za ščepec in le za prst ene roke. (L. H.)
Blaž Kosovel
Zakaj ZDA nimajo ministrstva za kulturo
Založba ZRC, 2022
Zakaj se v ZDA navkljub številnim strelskim napadom tako močno branijo omejiti pravico
do posedovanja in nošnje orožja in kako to, da vsaki predlagani spremembi v prid socialne države, pripišejo pridevnik komunističen. Kaj hodi po glavi prebivalcem novega sveta in od kod ima njihova popularna kultura tako univerzalen apel. Pri morebitnem iskanju odgovorov na tovrstna vprašanja velja pozornost nameniti izvrstni knjigi Blaža Kosovela. Odličen, berljiv in relevantno utemeljen uvod v oblikovanje ZDA in njenih mentalitet. Mimogrede, ministrstva nimajo, ker ga ne potrebujejo, kultura je tam domena posla in pika. (G. J.)
knjige za otroke in mladino
Sosuke Natsukawa
O mačku, ki je rešil knjige
Vida, 2022
Rintare Natsuki je bil običajen srednješolec, v šoli ni pretirano blestel, tudi s športom se ni ukvarjal. Bil je zelo povprečen fant. Živel je z dedkom knjigarnarjem in v knjigarni sta preživela veliko časa. Dedek ni bil kaj posebno zgovoren, a ko je Rintaru govoril o knjigah, so njegove besede postale strastne: »V njih so brezčasne zgodbe, ki so dovolj močne, da so preživele stoletja. Veliko takšnih knjig prebiraj - postale bodo tvoje prijateljice. Navdihovale te bodo in te podpirale«. Ko dedek nepričakovane umre, deček ostane sam. Žalosten sklene pospraviti knjigarno, da se preseli k teti. A nenadoma se v knjigarni pred njim znajde govoreči maček, zada mu nalogo, da reši knjige. Ob reševanju knjig po zapletenih labirintih pa deček iz žalosti in osamljenosti reši tudi sebe. Čudovita knjiga za mladostnike in odrasle, ki verjamejo v moč knjig. (S. Z.)
Krystyna Boglar
Klementina ima rada rdečo
Mladinska knjiga, 2022
Poletne počitnice se približujejo koncu in otroci se že kar dolgočasijo, saj se jim zdi, da so vsi dnevi enaki. Na zadnji dan pa med igro ob bližnjem ribniku zaslišijo pritajeno hlipanje. Odkrijejo majhno deklico, oblečeno v rdečo oblekico in z rutko na glavi. Pove, da ji je ime Malinka in da je izgubila Klementino. Kdo je Malinka, kako je zatavala v gozd? In kdo je Klementina? Je njena sestrica? Otroci sklenejo, da bodo deklici pomagali in kar sami se lotijo iskanja, pred nami pa se odvije prava poletna dogodivščina. Zabavna in napeta detektivska zgodba je polna presenečenj in nepričakovanih preobratov, delo poljske avtorice pa je bilo prevedeno v številne jezike. Zgodbo lepo dopolnjujejo imenitne ilustracije Bogdana Butenka, enega najboljših poljskih ilustratorjev. Knjiga je namenjena otrokom drugega triletja osnovne šole. (S. Z.)
Philip Waechter
Toni ali kako do novih nogometnih čevljev?
Mladinska knjiga, 2022
Odličen strip uveljavljenega nemškega ilustratorja in grafičnega oblikovalca Philipa Wa-echterja govori o Toniju, ki ga nekega torka v novembru, ko zagleda velik oglasni plakat, obsedejo nogometni čevlji Ronaldo Brzinc. Ker mami nikakor ne more prepričati, da bi mu jih kupila za božič, Toni začne z mukotrpno misijo služenja denarja. Raznaša letake, pazi na psa, poje na ulici ... Zabavna in poučna zgodba avtorja, ki nas je že navdušil s čudovito slikanico Jaz, govori o obvladovanju želja in hrepenenj, otroke uči, da se je za materialne vrednote treba potruditi, jih zaslužiti (kar pogosto ni lahko), da veliko ljudi živi v pomanjkanju, da smisel božiča niso darila ... in še marsikaj. No, za Tonija se vse skupaj konča zelo srečno, kar si je tudi povsem zaslužil. (J. D.)
26 I slamnik
kultura
številka 9 i SEPtEMber 2022 I letnik lxii
slamnik@kd-domzale.si
Prvi koncert koncertnega/modrega abonmaja KDFB v sezoni 2022/23
Mozart on my Mind/Mozart v mojem spominu
kdfb Stara sezona je za nami in pred nami, tudi v KDFB - nova, novi nizi abonmajev v sezoni 2022/23. Tudi novi glasbeni ali modri glasbeni ciklus pod taktirko Mateja Bekavca je krenil na pot (29. sep.) pred polno zasedeno dvorano še vedno hvaležnega občinstva. Očitno so bili spet na potezi naši stari znanci, ki so v Tomčevo dvorano KDFB pritegnili polnoštevil-no občinstvo. Poleg Mozarta in vse, kar se vrti okrog njega, so bili to kar trije (odlični) solisti: pianist Per Rundberg, violinistka Mairead Hickey, obenem tudi koncertna mojstrica Abonmajskega orkestra KDFB (16 članov: 5 primov, 5 sekundov, 3 viole, dva violončela in kontrabas) in seveda M. Be-kavac kot solist-klarinetist in dirigent; včasih tudi kar oboje hkrati.
Začeli so s komaj kaj znano skladbo Prerok za godala in klavir še manj znanega Ukrajinca Valentina Silve-strova (roj. 1937), skladatelja in pianista, ki zdaj tudi sam živi kot begunec v Nemčiji. Iz skrajne tišine te glas-
be (kjer pa je že bilo zaznati kakšne in-tonančne težave gostujočega ansambla) se je v attacca nadaljevanju pianist in solist Šved Per Rundberg, sicer pa stari znance domžalskega glasbenega odra predstavil z manj popularnim in manj igranim Mozartovim 3-stavčnim Koncertom za klavir in orkester v A-duru, KV 414. Pianist je bil tukaj prepričljiv, ob vsakem od navedenih stavkov (Allegro, Andante in Rondeau/Allegretto) pa odigral še najmanj tri prikupne (Mozartove) ka-dence. Večno sveža in prelestna Mozartova muzika pa je kot, da je res nikoli ni preveč, spet segla daleč z odra v dvoranski avditorij. V Mendelssoh-novem Bartholdyjevem Adagiu za violino, klavir in godala so se predstavili vsi navedeni solisti-protagonisti skupaj; še ena lepa muzika in spet komaj kaj znana, tokrat za M. Hickey, P. Rundberga, godalce in dirigenta M. Bekav-ca. Kar vse je tokrat pomenilo v krogu del skladateljev Vestrova-Mozar-ta-Mendelssohna tudi vse. Seveda,
smo bili v nadaljevanju, torej v drugem delu tega letošnjega prvega glasbenega abonmajskega koncerta, še bolj presenečeni, saj so tako programer (M. Bekavac) kot izvajalci kar tekmovali z novimi dosežki, spet vse do presežnikov. Najprej je bil to (Dvojni) Koncert za klarinet, klavir in komorni ansambel (godala; 1997) srbsko-fran-coskega skladatelja in akademika Ivana Jevtica (roj. 1947). Solista Bekavac in Rundberg sta dodobra očrtala tole moderno partituro, ki pa tu pa tam izzveni še s kakšno aludacijo na Mozar-
tovo glasbo, bolj kot ne, popestri dandanašnji glasbeni trenutek. Tudi naslednja skladba z naslovom Pet minut življenja W. A. Mozarta Rusa A. M. Raskatova (roj. 1953) je dala vedeti, da smo še vedno v krogu aktualne in 'vedno večne' Mozartove glasbe. V njej se pojavi še kakšno (priložnostno) tolkalce, ki ga je odigral kar dirigent Bekavac sam v smislu kompozicije in izvedbe 'musique concrete/konkretne glasbe'. Do konca pa potem še ena res čisto prava Mozartova glasba, Divertimento v D-duru, KV 136. Umetniki-
-izvajalci so ga odigrali več kot dodobra v vseh tistih tako kontrastnih tempih, da bi jih bil vesel celo sam Mozart. Prava poslastica pa je bil še sklepni dodatek ali (priredba) Mozartovih klavirskih 12 variacij 'Ah vous dirai-je, Maman', KV 265-3ooe na temo francoske ljudske pesmi (1778; v prir. za flavto, klarinet in orkester jo poznamo izpod peresa Andreja Puškarova); tokrat pa z violinistko M. Hickeyevo in izrednim 'cirkusantom' na klarinetu, našim Bekavcem.
DR. FRANC KRIŽNAR
Inštrumentalni Trio Ardor/Ogenj v organizaciji JSKD OI Domžale na velikem odru KDFB
Glasba Piazzolle, Omejca in Tsintsadzeja za saksofon, harmoniko in klavir
Koncert za uho, srce in dušo
V soboto, 8. oktobra, ob 18. uri se je sklenil krog 22. Kulturnega poletnega festivala KD Miran Jarc Škocjan.
Na zadnjem domžalskem (glasbenem) odru (5. okt.) se je znašel mlad inštrumentalni ansambel Trio Ardor/ Ognej, ki ga sestavljajo oziroma igrajo v njem: Andrej Omejc/(altovski) saksofon, Teja Udovič Kovačič/harmo-nika in Blaž Pavlakovič/klavir. Gre vsekakor za precejšnjo redkost zasedbe, čeprav so imeli naši glasbeniki že nekaj vzorov. Tudi zato kar precej 'zasoljena' dela skladateljev, ki jih je obarvala ljudska glasba; dodali pa so še te, nekaj lastne (avtorske) glasbe, vsa dela je za naš oder priredil kar član ansambla, saksofonist A. Omejc. Tako smo med njimi poslušali glasbo slovitega 'očeta argentinskega tan-
ga' Astorja Piazzolle (1921-1992), ki je bil tudi sam izvajalec na bandaneonu (=manjša harmonika brez gumbov). Njegova glasba pa je polna jazzovskih elementov, ljudske in resne glasbe. Če smo s kar dvema dodatkoma slišali na tem koncertu kar devet del A. Piazzol-le, je bil med naslednjimi še najbolj zanimiv kar član ansambla saksofonist A. Omejc; saj je za sam koncert tudi vseh 14 skladb priredil in dodal kot avtor še štiri lastne skladbe iz cikla zbirke Skice Afrike. Tudi te so bile kar najbližje tako A. Piazzolli kot ljudski (etnični) in jazzovski glasbi. Med novostmi, ki smo jih slišali, pa sta bili dve komaj kaj znani deli (Uspavanka
»Petje moji duši je zavetje«
Ob zaključku leta, v katerem smo pevke obiskale njegovo rojstno hišo na Vrhniki in se tako spomnile 100-letnice rojstva ustanovitelja zbora g. Staneta Habeta, tudi častnega občana Občine Domžale, vas vabimo na
Koncert Ženskega pevskega zbora Stane Habe DU Domžale z zborovodkinjo Andrejo Polanec in gosti
v torek, 22. novembra 2022, ob 19. uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale
Skupaj z nami bosta zapela Mešani pevski zbor Ivan Cankar z Vrhnike ter Otroški pevski zbor Glasbene šole Domžale
Z nami bo tudi naš zvesti strokovni sodelavec in hišni skladatelj prof. Tomaž Habe
Večer nam bo polepšal še kvartet mladih moških glasov Grm
Vstopnice dobite na blagajni kulturnega doma, cena 5 EUR.
in Bojni ples) še manj znanega - za njih pa enega najpomembnejših skladateljev - Gruzijca Sulkhana Fjodoro-viča Tsintsadzeja (1925-1991). Tudi tu kot na celotnem večeru je bilo polno (izvirne in prirejene) ljudske glasbe, ves čas podčrtane z jazzovsko in še katero (drugo) glasbo.
Ne vem, če lahko o glasbi A. Piaz-zolle dodam še kaj takega, kar tudi na straneh Slamnika nisem popisal; saj gre za eno najbolj popularnih glasb prejšnjega, 19. stol. Njegov nesmrtni tango - ples v dvoje, ki izhaja s Kube, a je prav iz Argentine (1910) prišel v Evropo (v počasnem 2/4- ali 4/8-tak-tu z značilnim izmenjavanjem šest-najstink in osmink). Prav tega je bilo (tokrat sicer brez plesa) tudi na domžalskem odru še največ. Lahko bi celo napisal, da se ga je 'nalezel' tudi Gru-zijec S. F. Tsintsadze, ali pa so umetniki tako izbrali. Zagotovo je bil kontekst celotnega koncerta enovit in oblikovno ter vsebinsko cenovit. Zlasti še skladbe A. Omejca so jim več kot dorasle. Njegov avtorski in izvajalski naboj skladatelja, prirejevalca in solista-saksofonista je več kot enovit: zdaj poudarja izvirne etnije, zdaj dodaja jazzovske skladateljske tehnike in interpretacije, zdaj povsem konkretno glasbo in tudi zunaj nje. Na vrsti so udarci, navidezni poseg v klavir (nastavki zunaj glasbenih efektov), kar pa ni 'izvito iz trte'. Smisli posegov vseh treh dokaj enakovrednih izvajalcev so venomer prihajali na dan s povsem novimi kombinacijami, od solistične igre, prek različnih duo-kombinacij pa vse do tutti (so)igre. Ta je bila ves čas koncerta na skrajno suvereni ravni, pred nami so bili pač umetniki s profesionalne glasbene scene, seveda skrajno redke. To ni bila improvizacija, četudi so bile izvedbe zapisov in priredbe ves čas na tej meji. Koncert, ki nam bo, čeprav se je zgodil v neke vrsti 'senci' siceršnje (glasbene, abonmajske) ponudbe KDFB, ostal v spominu kot eden od vrhuncev domžalske glasbene ponudbe. Na tale oder jo je spravil JSKD RS OI Domžale (Matej Primožič).
DR. FRANC KRIŽNAR
Publika je napolnila enega izmed biserov slovenske gotske zapuščine, cerkev sv. Lenarta na Krtini, ki je nudila odlično zvočno izhodišče vokalni skupini Ingenium Ensemble. To mednarodno priznano in velikokrat nagrajeno zasedbo sta izbrala prof. Pia Brodnik in zborovodja Karel Leskovec za zaključni koncert glasbenih in gledaliških dogodkov na Studencu. Že naslov Pot življenja je obetal vrhunski umetniški doživljaj. Na začetku koncerta je odzvenel harmonsko bogati in polnozvočni motet Claudia Monte-verdija Cantate Domino. Šest izvajalcev nas je z barvno zlitimi, polnimi in izrazno prepričljivimi glasovi popeljalo v svet duhovne glasbe. Po predstavitvi pevcev, sopranistke Eme Pavlič, altistke Petre Frece, tenorja oz. kontra-tenorista Blaža Strmoleta, tenorista Domna Anžlovarja, baritonista Matjaža Strmoleta in basista Ambroža Rener-ja, je Pia Brodnik orisala zelo uspešno sezono festivala, na katerem j e bilo na eni predstavi kar 1100 gledalcev.
Prvo tretjino koncerta so sestavljale Marijine pesmi, od Personove (15351572), prek Rahmaninove Bogorodice Devo, sodobne Eliksa Ešenvaldsa z odličnim in intonančno čistim claster-skim začetkom do slovenske, vse premalo cenjenega skladatelja Hugolina Sattnerja. Pesem žalno poje, ki ima v srednjem delu všečno blagoglasno imitacijo med sopranom in altom. V drugem sklopu smo slišali še dve skladbi iz pravoslavne liturgije: Chesnokovo Spasenije sodelal in Mokranjčevo Njest svjat s profondnim začetkom odličnega mladega basista Ambroža Renerja, prek Dvorakovega Psalma 23 s subtil-nim solom soprana in petglasno Media vita in morte sumus francoskega baročnega mojstra Henrija Dumonta.
Tretji cikel so bile pesmi o minljivosti življenja, strah pred koncem in premagovanjem teme. Slišali smo združitev protestantskega in krščanskega korala, avtorjev J. Eccarda in Blaža Strmoleta, malo peto skladbo Lojzeta Lebiča Kako kratek je ta čas, motet Blaža Ster-moleta Ego sum panis virus in P. I. Čaj-kovskega Svjati Bože. Rdeča nit je bilo sporočilo iz protestantskega in krščanskega korala Gospod, podari nam mir v svojih dneh. Pred zadnjo pesmijo je svoje misli izrazil Lojze Peterle, ki je poudaril pomembnost kulture v dveh dimenzijah, tako v svoji vertikali in horizontali, v katero je vpet vsak posameznik v odnosu, jaz in ti, med teboj in menoj. Na vprašanje, zakaj vedno z veseljem obiskuje festival na Studencu, pa je rekel besede o prijateljstvu, prijateljstvu med Lojzetom in Marjano, prijateljstvu med vsemi številnimi ljubitelji in profesionalci na Studencu: »delujete kot družina, segate do naših src in jih spreminjate«. Po velikem aplavzu pod oboki gotskih lokov so pevci, katerih akordi so sočno in polno zazveneli od najtišjih možnih do orgelsko polnih, glasnih sozvočjih v zlitostih harmonij in jasnosti polifonih linij. Težko bi izpostavil posameznega pevca, saj so sestavili mozaik sozvočij in občutij, ki so v vsakem od poslušalcev pustili globok vtis. Kot dodatek so zapeli še balado C. Francoisa My Way s solistom baritonistom Matjažem Strmoletom in Sepetovo Sredi zvezd. Čeprav sta bili skladbi malo iz konteksta celotnega večera, so z njima dokazali, da ansamblu ni tuja nobena vokalna zvrst. Vse pohvale Kulturnemu društvu Miran Jarc Škocjan, ki je s koncertom vokalnega seksteta Ingenium Ensemble ponudil enkraten umetniški dogodek.
TOMAŽ HABE
letnik lxii | SEPtEMber 2022 | številka 9
slamnik | 27
slamnik@kd-domzale.si
KULTURA
22. Gostičevi dnevi 2022
Na Gostičevem Homcu je nastopil sloviti Slovenski oktet.
Letošnje kar malce okrnjene 22. Go-stičeve dneve (zaradi vseh razmer, ki trajajo že več kot dve leti) so sklenili s slavnostnim koncertom našega elitnega moškega vokalnega komornega ansambla, Slovenskega okteta. Ansambel je pod vodstvom umetniškega vodje in pevca/barito-nista Jožeta Vidica nastopil v ž. c. Marijinega rojstva na Homcu (16. okt.). A cappella (=brez spremljave) ansambel deluje v aktualni zasedbi: Andrej Oder in Rok Ferenčak (prva tenorja), David Jagodic in Janez Triler (druga tenorja), Jože in Darko Vidic (baritona) in Janko Volčanšek in Matej Voje (basa) vse od 2019. Četudi se dolgost njihovega delovanja zaznava vse od leta 1951, torej več kot 70 let. Če bil njihov nastop v okviru že omenjenih okrnjenih 22. Gostičevih dnevov v prezbi-teriju homške cerkve takoj za oltarno mizo z nabito polnim, prepolnim hvaležnim občinstvom, je to samo dokaz, da je bilo letos vsega tega več kot premalo; ob tem komaj še spominska sveta maša (6. 3. 2022), kjer je prepeval domači (kamniški) pevski zbor Lira, ki ga je vodil dr. Andrej Misson.
Slovenski oktet je tokrat prebral in odbral zamišljeni spored univerzalne cerkvene oziroma liturgične glasbe v latinščini, angleščini in slovenščini izvirnikov in priredb, ki so jih podpisali: Nemec Franz Xaver Bi-ebl, Litovec Vytautas Miškinis, Estonec Arvo Pärt in naši, Slovenci: Ambrož Čopi, Andrej Makor, Peter Jereb in Martin Železnik (obe v prir. J. Vidica). Da bi potemtakem na vrhuncu svojih interpretacij (z izvrstnimi solisti in tutti prepevanjem) odpeli še izvirna in prirejena dela slovenskih skladateljev Antona Foerster-ja, Andreja Missona, (ponovno) Petra Jereba, Katrine Pustinek Rakar, Karla Pahorja in Franceta Marolta; v večini teh primerov je šlo za odlične priredbe slovenskih ljudskih pesmi. To so bile in so še himne našega slovitega ansambla. V njih smo z vsemi štirimi (!) dodatki slišali še
skrajne dinamične nianse: od pppp pa vse do ffff. Ansambel je popolno ali kar totalno izdiferenciran, v glavnem poje večino na pamet, seveda pa tudi vsakič še številčno in hvaležno ter navdušeno občinstvo, ki daje izvajalcem še tisti dodatni (poustvarjalni) več kot potreben pri tovrstnem umetniškem delovanju: Slovenski oktet je preprosto še vedno pojem tovrstne slovenske vokalne in komorne specifike, mera za standarde tovrstnih percepcij in recepcij. V drugem delu njihovega nastopa na Homcu je bilo zaznati še dodatni (poustvarjalni) crescendo: proti koncu, vse od Foersterjevega Večernega ave pa do sklepne Marol-tove priredbe Kangalilejske ohceti. Splet vseh štirih dodatkov pa je v judovski, slovenski in moravski ljudski pesmi ter njihovih priredbah več kot utrdil vse že navedenega kvalitete našega elitnega vokalnega ansambla. V ta kvalitativni razred se prav Slovenski oktet po še eni glasovni in zvokovni konsolidaciji spet vrača na mesto, ki mu je tudi že v preteklosti pomenilo standard slovenske vokalne poustvarjalnosti. Med njimi spet zasledimo homogenost in izenačenost glasov, vokalne (tehnične) in poustvarjalne (izvajalske) kvalitete in nenazadnje ponovni povratek k dramaturgiji in obenem tako notranji kot zunanji podobi njihovih sporedov: zanimivih in tehtno premišljenih: starih in novih. Slovenski oktet kot eden najstarejših slovenskih tovrstnih ansamblov ostaja pojem ter tradicija, kvaliteta in zanimivost in še kaj. Velja za neke vrste trdno povezavo med preteklostjo in sedanjostjo, v nekih primerih celo napoved kulturne, umetniške in še posebej glasbene prihodnosti.
Tudi letošnji 22. Gostičevi dnevi (po našem slovitem pevskem in opernem asu Jožetu Gostiču, 19001963) pred njegovo skoraj 6o-letnico smrti še vedno žive in obujajo nanj spomin; tudi po pevski strani.
Dr. Franc Križnar Foto: Toni IgliC
22. poletni kulturni festival Studenec 2022
Igor in zlati zvoki - 30 let upanja in ljubezni do glasbe
Ena od odlik tradicionalnega poletnega kulturnega festivala Studenec, ki nam je letos že 22. popestril in polepšal poletne dni, je tudi raznovrstnost nastopajočih, tako da festival prinaša prav za vsakogar nekaj. In če lahko ugotovimo, da je večkratni obisk Desetega brata, domače gledališke predstave, navdušil na tisoče obiskovalcev, je polno poletno gledališče Studenec 1. sep-
zovalcem sta predstavila člane ansambla, izvedeli pa smo tudi, da so vsa leta ostali skupaj, ker ustvarjajo trajno glasbo, ki jo lahko dolgo poslušaš in dolgo ostane v lepem spominu. Taka je pesem Gasilec moj, pa Zlatolaska, slovenski valček 1998, in še bi lahko naštevala. S številnimi uspehi se lahko pohvalijo tudi njihovi prijatelji Modrijani, ki jih z jubilanti veže dolgoletno sodelovanje
govca, vodje Štirih kovačev. Prisluhnili smo prvemu valčku iz leta 1953 Pridi zvečer, ki je mnoge od obiskovalcev 'odnesel' v njihovo mladost, kakor tudi znana Gremo na pavre. Tudi njih z Igorjem in zlatimi zvoki veže tesno sodelovanje in prijateljstvo. Seveda večer ni minil brez viže stoletja Kam le čas beži, ki so jo zaigrali in zapeli vsi glasbeniki ter mešani pevski zbor Studenec 2022, od
tembra 2022 uživalo ob narodnoza-bavni glasbi, saj so bili gostje trije najbolj priljubljeni ansambli, ki so, skupaj s povezovalcem Boštjanom Romihom, na Studenec prinesli veliko dobre volje in najboljše glasbe.
Glavni junaki nepozabnega večera so bili glasbeniki ansambla Igor in zlati zvoki, ki so na Studencu skupaj s prijatelji Modrijani in Štirimi kovači ter tisočglavim mešanim pevskim zborom praznovali svoj 30. rojstni dan. Slišali smo številne najbolj znane skladbe vseh treh ansamblov, ki so jih obiskovalci pospremili z glasnim ploskanjem pa tudi petjem, saj za mnoge skladbe lahko rečemo, da so ponarodele. Začetek je pripadel ansamblu Igor in zlati zvoki in skladbi Luna sije, srček bije, ki nas je spomnila na začetke, ko je vodja Igor Podpečan zapustil originalno zasedbo Ansambla bratov Avsenik in ustanovil svoj ansambel. S pove-
v njegovem studiu, tudi mentorstvo, predvsem pa prijateljstvo. Seveda ni šlo brez Rožice, spomnili pa so nas tudi na znamenitega Lojzeta Slaka.
Po odmoru smo se nasmejali Kr-javlju (dr. Stanku Pelcu) in tokratnemu njegovemu sogovorniku Marjanu Buniču iz Desetega brata, ob pripovedi iz domače gledališke predstave o sekanju hudirja in zdravljenju koze, nato pa prisluhnili nekaterim najbolj znanim skladbam ansambla Igor in zlati zvoki. Ta se lahko pohvali s 25 albumi doma in 17 v tujini, zlato kaseto, platinasto ploščo in še in še. Navdušeni obiskovalci pa so posebej zaploskali pevki Jelki, ki je bila kar dvakrat razglašena za naj pevko.
Kar od leta 1954 skupaj igrajo in pojejo Štirje kovači, ki so si zaslužili vpis v Guinnessovo knjigo kot najdlje delujoči narodnozabavni ansambel s 47 projekti in več kot 800 ustvarjenimi skladbami Franca Še-
katerega so se glasbeniki poslovili z eno najbolj znanih Avsenikovih Moj rodni kraj, moj rodni dom v čudoviti izvedbi pevke Jelke.
To je bil večer upanja in ljubezni, ki jo prinaša slovenska skladba, je poudaril povezovalec Boštjan Romih, ter se po čestitki jubilantom v imenu nastopajočih zahvalil fantastični publiki, ki je s ploskanjem in petjem uživala od prvega takta večera, in prepričana sem, da je za večino, če ne za vse, veljalo: V srcu pa je lepo, kot je nekdaj bilo, kot je za nastopajoče veljalo: Za vsakega srčnega muzikanta ni lepše nagrade kot pohvala poslušalcev.
Srečno, vsi trije ansambli, še posebej pa iskrene čestitke Igorju in zlatim zvokom za 30. rojstni dan in Kulturnemu društvu Miran Jarc za nepozaben narodnozabavni večer.
Vera Vojska Foto: Miro Pivar
Četrto srečanje orgličarjev v Domžalah
V soboto, 15. oktobra, je bila tržnica v Domžalah prizorišče četrtega srečanja orgličarjev.
V optimističnem pričakovanju lepšega vremena je Tanja Vidic - Goršak napovedala festival orglic in nam predstavila zaslužne za izvedbo te prireditve. Po organizacijskem vodji Vidu Repanšku je najbolj zaslužen strokovni vodja, orgličar Marjan Ur-banija. Je član skupine Sejmarji, to je sekcija KD Mihaelov sejem Mengeš. Marjana in kitarista Hervina Ja-končiča smo na domžalskem 'placu' v tej sezoni že nekajkrat slišali. Tokrat se jima je pridružil še Marjanov sin, harmonikar Rok Urbanija. V ru-ralnem okolju sejma smo ob izvajalcih brez strehe nad glavo, popestreno z drobnimi kapljami, slišali dva narodna venčka: Preljubi moj Lenart in Po Koroškem, po Kranjskem ter skladbi Ansambla bratov Avse-nik Pastirček in Spomin. Kot vedno so nas prepričali z doživeto, naravno in muzikalno interpretacijo. Svoje igranje so posvetili dvema zaslužnima za razvoj orgličarstva, letos preminulima Stanetu Pečku iz Trebnjega, organizatorju tradicionalne prireditve Ah, te orglice, in Štefanu Bo-rinu, predsedniku Društva Mihaelov sejem in podporniku Sejmarjev. Sej-marji so ob mengeškem občinskem
prazniku prejeli Znak občine Mengeš. Že drugi izvajalec Robert Ivačič se je z orglicami podal na pot countryja, rocka in popa. V vseh treh skladbah je na kromatične orglice izkazal svoje mojstrstvo, saj je sam ustvaril popolno melodično in harmonsko sliko. Zvrstili so se še mnogi različni izvajalci: Anton Jagodič z bendžem in orglicami, Marjan Dirnbek, sicer živeč v Zagrebu, s preprostimi izvedbami slovenskih zimzelenčkov, pa večja skupina Poljanskih orgličarjev v zasedbi kvarteta, Soriški orgličarji, ki so gostovali širom Evrope in nekajkrat tudi v Domžalah, so zaigrali program iz zakladnice zabavne glasbe, zaključili pa z venčkom Avseni-kovih. Festivala se je udeležil tudi ansambel Zven orglic z Vrbskega jezera (Avstrija). V skupini se združuje slovenska kot avstrijska energija. Zaigrali so Moj fantič je na T'rolsko vandral, Kaj ti je deklica , pa še Igral sem orglice in del zabavnega programa. Pod okriljem Tretje univerze so ženske iz Škofje Loke ustanovile ansambel Loške orgličarke. Njihov program je sestavljen iz narodne in na-rodnozabavne glasbe. Italijansko obarvan program je predstavil duo
Janka Mlakarja in Gregorja Kampju-ta. Francetovi orgličarji v zasedbi štirih orglic, sintesajzerja in pevke Mojce Slivnik z Bleda, ostali izvajalci so iz okolice Poljan do Železnikov navdušili s pesmijo Prelepa Gorenjska. Pravo presenečenje je bil nastop domačina Jerneja Vindšnurerja, sicer študenta graške Univerze za glasbo (kontrabas in pedagogika). Na zvočno podlago ritem sekcije je v stilu jaz-za zaigral Isn't She Lovely in Manci-nijevo Days of Wine and Roses. Predvsem so nas navdušile odlične improvizacije. Prireditev je popestrila sejemska ponudba mengeške trgovine z glasbili Melodija, ki je predstavila široko paleto vseh vrst orglic. Zaključek prireditve je pripadal gostiteljem, ansamblu Sejmarji, ki so svoje igranje popestrili z mehkim glasom kitarista Hervina Jakončiča. Zapel je pet pesmi, med katerimi sta bili najbolj všečni Stari Pjer in Srce, ki ranjeno je. Prireditev se je končala ob hvaležni publiki nekaj pred trinajsto uro. Upam, da bo strokovni vodja Marjan Urbanija tudi v prihodnjem letu imel zadosti energije za izpeljavo 5. orgli-čarskega srečanja v Domžalah.
Tomaž Habe
slamnik
Dogaja se
1. november, torek
Mestni kino Domžale 17.30 | POT V RAJ
Romantična komedija / Ticket to Paradise / režija: 01 Parker / igrajo: Julia Roberts, George Clooney, Kaitlyn Dever, Sean Lynch, Arielle Carver-O'Neill / 2022 /104' / Lily se na podiplomskem izletu na Bali-ju zaljubi in odloči, da se bo poročila z domačinom ... in ko na poroko prispeta njena ločena in skregana starša, bosta na vse pretege skušala hčerki preprečiti, da bi naredila isto napako, kot sta jo nekoč storila sama pred 25 leti.
20.00 I PR H O STAR 2
Komedija / režija: Luka Marčetič / scenarij: Dejan Krupič, Goran Hrvačanin / igrajo: Dejan Krupič, Goran Hrvačanin, Mario Čulibrk, Niko Zagode, Aljoša Armuš, Haris Rakovič, Mateja Terseglav, Miha Brajnik / 2022, Slovenija / distribucija: Pro plus / 90' / z dvema promiloma podkrepljeni se vračajo gorenjski gaunarji z avtohtono izkušnjo med samooklicanimi neotesanimi domorodci.
2« november, sreda
Mestni kino Domžale
10.00 | KUNG FU TAČKE + DELAVNICA
Animirana akcijska komedija / 97' / sinhronizira-no, 6+ / ljubki pes Hank sanja, kako bi postal samuraj, zato se odpravi iskati svojo usodo - mu bo uspelo?
18.00 | GAJIN SVET2
Mladinska komedija / režija: Peter Bratuša / scenarij: Peter Bratuša, Špela Levičnik Oblak / igrajo: Uma Štader, Sebastian Cavazza, Enej Čeme Berčič, Neža Smolinsky, Jurij Zrnec, Katarina Čas, Ajda Smrekar, Lotos Vincenc Šparovec, Bojan Emeršič, Primož Pir-nat, Jana Zupančič, Matej Zemljič, Gregor Čušin / 2022, Slovenija / 97' / slovenščina, 10+ / Gaja je še vedno pametna, radovedna in neposredna: ima najboljšega prijatelja, ki je računalniški genij, sitno in razvajeno sestro Teo ter družino, ki se je sestavila na novo, a še vedno drži skupaj - čaka pa jo nov zaplet.
20.00 I OLGA
Drama / Olga / režija: Elie Grappe / 2021 / 87' / aktualen film, ki iz osebne zgodbe o odraščanju in predanosti športu preraste v pripoved o političnem in družbenem zorenju / film je premiero doživel v sekciji Teden kritike festivala v Cannesu in se kot
KLUB Blunout
20.30 | RUDI BUČAR TRIO
Rudi Bučar je večkratni zmagovalec festivalov, ki s svojim glasbenim ustvarjanjem že poldrugo desetletje ohranja in plemeniti istrsko kulturno dediščino / vsestranski glasbenik je leta 2012 uspešno končal študij jazz petja in aranžiranja na Akademiji za glasbo v Trstu.
5* november, sobota
Domžale
10.00 | SPREHOD PO PLEČNIKOVI POTI V DOMŽALAH
V Plečnikovem letu organiziramo vodenje po centru Domžal s šestimi postajami, ki so povezane z velikim slovenskim arhitektom Jožetom Plečnikom / vodi: Roman Kos / 2 uri / zbor: parkirišče Kulturni dom Franca Bernika Domžale / vstop prost / obvezne prijave do 4.11. 2022 do 12. ure na e-naslov menacenk@kd-domzale.si ali 01722 50 50.
Mestni kino Domžale 16.00 | KUNG FU TAČKE
Glej opis pod 2. november.
18.00 | PR H O STAR 2
Glej opis pod 1. november.
20.00 | POT V RAJ
Glej opis pod 1. november.
6. november, nedelja
Mestni kino Domžale
15.30 | VESELA POŠASTNA DRUŽINA
Glej opis pod 4. november.
18.00 | ORKESTER
ZA ZAMUDNIKE
Komična drama / režija: Matevž Luzar / scenarij: Matevž Luzar / igrajo: Gregor Zore, Gregor Čušin, Jernej Kogovšek, Lovro Lezič, Gaber K. Trseglav / 2021, Slovenija /111' / Pihalni orkester iz Slovenije se odpravi na glasbeni festival v malo avstrijsko mesto: zgodbo spremljamo skozi dogodivščine različnih protagonistov: mladega voznika avtobusa je strah, da bo izgubil službo; dva člana orkestra, nastanjena pri avstrijskih gostiteljih, ne moreta pobegniti svoji žurer-ski naravi; srednješolka odkrije očetov drugi obraz;
Predstava: Rdeča kapica
Kulturni dom naMočilniku, Dob, 13. novembra
10.	november, četrtek
Knjižnica Domžale
17.00-17.50 | DANES JE DAN ZA ...
Pravljična urica / za otroke od 4. leta dalje / spletna prijava / pravljičarka: Natalija Trebušak / org.: Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika
20.00 | BARBARA ZEMLJIČ: OLJE ČRNE KUMINE
Abonma gledališki ANTIGONA in IZVEN Glej opis pod 8. november.
11.	november, petek
Knjižnica Domžale
16.00-19.00 | IGROTEKA- izposoja
Glej opis pod 4. november.
KD Radomlje
18.00 | SOOČENJE KANDIDATOV ZA ŽUPANA OBČINE DOMŽALE
Mladinski svet Domžale organizira soočenje kandidatov / na dogodku se bomo osredotočili predvsem na pričakovanja mladih občanov, čas pa bo tudi za splošne teme.
Mestni kino Domžale 18.00 | DOBA ARMAGEDONA
Drama / Armageddon Time / režija: James Gray / igrajo: Anthony Hopkins, Anne Hathaway, Banks Repeta, Jeremy Strong, Jaylin Gray / 2022 / 114' / film priznanega ustvarjalca Jamesa Grayja je globoka osebna zgodba o moči družine, zapletenosti prijateljstva in generacijskem iskanju ameriških sanj.
20.15 | ČRNI PANTER: WAKANDA ZA VEDNO
Akcijska avantura / Black Panther: Wakanda Forever / režiser: Ryan Coogler / 2022 /161' / medtem ko žalujejo za izgubo svojega kralja T'Challe, se morajo prebivalci Wakande spopasti s svetovnimi silami.
12« november, sobota
Galerija na potepu
10.00 | MICHELANGELO PISTOLETTO IN ARTF POVFRA
KLUB Blunout, 4. novembra
Koncert: Rudi Bučar trio
Slamnikarski muzej, 9. novembra
TJ '
Predstavitev knjige: Plečnik - večni arhitekt
številka 10 i november 2022 | letnik lxii
Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ november
KD Franca Bernika, 17. novembra
Predstava: Razcufane zgodbe
Arboretum Volčji Potok, 19. novembra
Sprehod med lučkami
Fotografska razstava: Dvojina
Kulturni dom Radomlje, 28. novembra
Mestni kino Domžale 17.00 | BELFAST
Abonma filmski SREBRNO PLATNO Drama / režija: Kenneth Branagh / igrajo: Caitrio-na Balfe, Judi Dench, Jamie Dornan, Ciaran Hinds, Colin Morgan, Josie Walker, Jude Hill / 2021 / 97' / deček in njegova delavska družina v Belfastu doživljata burna pozna šestdeseta leta prejšnjega stoletja / Oskar za najboljši scenarij.
20.00 I DOBA ARMAGEDONA
Glej opis pod 11. november.
16 • november, sreda
Knjižnica Domžale
17.00 | ŽIVLJENJE OSEBE, OBOLELE
ZA DEMENCO V INSTITUCIONALNEM
VARSTVU
Alzheimer caffe / pogovori o demenci / org.: Dom upokojencev Domžale, Društvo Spominčica - podružnica Domžale, Knjižnica Domžale.
19.00 | DRUŽENJE, USTVARJALNOST IN UČENJE NAS BOGATIJO
Okrogla miza / tretje življenjsko obdobje / predstavitev Izkušenj / dopolnjevanje znanja / gostje: Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa, in mentorji krožkov / org.: Društvo Lipa - Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 18.00 | SARAJEVO SAFARI
Glej opis pod 14. november.
20.00 | PR HOSTAR2
Glej opis pod 1. november.
KLUB Blunout 20.30 | TADEJ TOŠ
Stand up / če ga še nisi spoznal, ne hodi, če pa si ga že, boš prišel še enkrat - Toš je en sam, drugih nI.
17* november, četrtek
KD Franca Bernika
9.30 + 11.00 | PO ZGODBAH PETRA
SVETINE: RAZCUFANE ZGODBE
19* november, sobota
KD Franca Bernika
10.00 | PO SLOVENSKI LJUDSKI ZGODBI: PETER KLEPEC
Sobotna otroška matineja / Abonma otroški SOBOTNA MATINEJA in IZVEN
Lutkovna predstava / Gledališče Malih Velikih / režija: Jose / igrata: Ana Ruter, Jose / 40' / primerno za 3+ / Peter Klepec gre s trebuhom z kruhom delat na kmetijo, kjer pa je tarča močnejših in hudobnih vrstnikov - dokler ne sreča dobre vile, ki mu zaradi njegove prijaznosti podari nadnaravno moč.
Arboretum Volčji Potok
16.00 | SPREHOD MED LUČKAMI
Večerni sprehod med lučkami je prav posebno doživetje Arboretuma Volčji Potok v večernih urah / sprehod je zasnovan kot enosmerna, nekaj kilometrov dolga pot / poteka vsak dan med 19.11.2022 in 8.1.2023.
Knjižnica Domžale
17.00 | kamišibaj pod slamnikom
Otroški festivalski dan / kamišibaj predstave / org.: Knjižnica Domžale.
19.00 | kamišibaj pod slamnikom
Odrasli festivalski dan / kamišibaj predstave / org.: Knjižnica Domžale.
KLUB Blunout
20.30 | vlado kreslin in iztok cergol
Glej opis pod 18. november.
20. november, nedelja
Mestni kino Domžale 16.00 | kapa
Glej opis pod 18. november.
18.00 | zapuščina
Glej opis pod 12. november.
20.00 | črni panter: vvakanda za vedno
Glej opis pod 11. november.
21« november, ponedeljek
Knjižnica Domžale
19.00 | bela szomi: vrtavka z nadiže
Predstavitev pesniške zbirke / ljubezenske pesmi / org.: Bela Szomi. Knjižnica Domžale.
20.00 | TRIKOTNIK ŽALOSTI
Abonma filmski PETEK
Drama / režija: Ruben Ostlund / 2022 / 147' / ma-nekenski par Cari in Yaya je povabljen na luksuzno križarjenje, a medtem ko ustrežljiva posadka skrbi za zbirko bajno bogatih potnikov, zapiti kapitan tiči v svoji kabini in posluša Internacionalo ... pripravlja pa se nevihta.
Kulturni dom Groblje 19.00 | SKUPAJ V EN GLAS
Koncert MePZ Klas Groblje / skupni koncert z ostalimi zasedbami v domačem kraju.
KLUB Blunout 20.30 | DAN D
V Blunout prvič prihajajo Dan D / lepo vabljeni na akustično poslastico - Tiho / butični koncert v vaši najljubši dnevni sobi.
26 • november, sobota
KLUB Blunout 20.30 | DAN D
Glej opis pod 25. november.
Mestni kino Domžale 10.00 | MAGIČNE ŽIVALI
Glej opis pod 12. november.
16.00 | ČUDEŽNI SVET
Družinska animirana avantura / slovenski glasovi / 2022, ZDA / 92' / odpotovali bomo globoko v neraziskan in malce nevaren svet, v katerem čudežna bitja čakajo legendarno družino raziskovalcev.
18.00 | PR HOSTAR 2
Glej opis pod 1. november.
20.00 | ČRNI PANTER: VVAKANDA ZA VEDNO
Glej opis pod 11. november.
27* november, nedelja
Društvo Lipa - Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale
14.00-19.30 | FENOMEN BRUNO GRONING
Dokumentarni film / senzacija iz leta 1949 danes ponovno zelo aktualna: »Neozdravljivo ne obstaja - Bog je največji zdravnik.« Bruno Groning / vstop
švicarski kandidat potegoval za nominacijo za oskarJa.
3* november, četrtek
Knjižnica Domžale 10.00-12.00 | BARVE JESENI
Jesenske poCitnice / ustvarjalna delavnica / za osnovnošolce / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
17.00-17.50 | OBJEMI ME
Jesenske poCitnice / pravljična urica / za otroke od 4. leta dalje / spletna prijava / pravljičarka: Natalija Trebušak / org.: Knjižnica Domžale.
18.00 | POČITNIŠKA PRAVLJIČNA JOGA ZA OTROKE
Jesenske poCitnice / pravljiCna joga / spoznavanje asan / dihanje / sproščanje / okrepitev fokusa / za otroke od 5. leta dalje / spletna prijava / animator-ka: Natalija Trebušak / org.: Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale
10.00 | NAJBOLJŠI ROJSTNI DAN +
DELAVNICA
Družinski animirani film / Best Birthday Ever / režija: Michael Ekbladh / po knjižni predlogi Rotraut Susanne / 2021 / 74' / sinhronizirano, 4+ / rojstni dan zajCka KarelCka bo Cisto drugaCen, kot si je predstavljal - mlajša sestrica zboli in nihCe nima Časa za praznovanje, zato iz protesta pobegne od doma in se odpravi k babici, ki živi v bližini / družinski animirani film je primeren tudi za mlajše otroke in za prvo izkušnjo celovečernega filma.
18.00 | KRALJICA SMEHA
Drama / Comedy Queen / režija: Sanna Lenken / po romanu Jenny Jägerfeld / 2021 / podnapisi, 12+ / film o izražanju mladostniških Čustev in upanju je hkrati komedija in drama, ki optimistično portretira Sashine najtežje trenutke odraščanja / posneto po uspešnem istoimenskem romanu Jenny Jägerfeld, lani ga je v slovenščini izdala založba Zala.
20.00 I POT V RAJ
Glej opis pod 1. november.
4-* november, petek
Knjižnica Domžale 10.00-12.00 | ODKLOPI SE!
Jesenske poCitnice / druženje ob družabnih igrah / za osnovnošolce / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
16.00-19.00 | IGROTEKA- izposoja
Izposoja igraC in družabnih iger / kvalitetne didaktične, pouCne in ustvarjalne igraCe / družabne igre za vse generacije / org.: Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale
10.00 | VESELA POŠASTNA DRUŽINA +
DELAVNICA
Animirana pustolovščina / Monster Family 2 / 2022 / 103' / sinhronizirano, 6+ / družina Wishbone se s pomoCjo treh hišnih netopirjev znova odpravi po svetu, da bi rešila svoje prijatelje in sklenila nova pošastna poznanstva.
18.00 I HRASTOVO SRCE
Dokumentarni film / Le Chene / režija: Laurent Charbonnier, Michel Seydoux / 2022, Francija / 80' / brez dialogov, 6+ / mogoCen hrast, star 210 let, je najvišje in najbolj veliCastno drevo severne poloble - za mnoge je simbol upanja za življenje prihodnjih generacij / v dokumentarnem filmu spremljamo vrvenje življenja na njem: od korenin do krošnje.
20.00 I PR H O STAR 2
Glej opis pod 1. november.
žene, ki so morale ostati doma, uživajo v svobodi...
20.00 I PR HOSTAR2
Glej opis pod 1. november.
7* november, ponedeljek
Knjižnica Domžale
10.00 | ZDRAVA HRBTENICA
Predavanje / osnovne zakonitosti zdrave in gibljive hrbtenice / skrb za hrbtenico / prikaz vaj / predava: Andraž Purger, prof. šp. vzg., terapevt in Qigong uCitelj, strokovni sodelavec Društva Šola zdravja / org.: Društvo Šola zdravja, Knjižnica Domžale.
18.00 | ANDRAŽ ROŽMAN
SreCanja z ustvarjalci: ČISTO BLIZU / vodi: Cveta Zalokar / pogovor z avtorjem / org.: Cveta Zalokar, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale
9.30 | POTEPANJE PAPIRNATEGA ZMAJA
Abonma otroški OBLAČEK Kratki animirani filmi / igrajo: program: Koyaa -izmuzljiv papir, G. NoC ima prost dan, Zmaj, Tok tok, Mitch-match, OblaCno, Princ Ki-Ki-Do: Begunec /34' / brez dialogov, 4+ / sporoCilno in likovno raznolik program kratkih animiranih filmov s festivala animiranega filma Animateka, od prigod z vsakdanjimi predmeti, s katerimi se sreCuje Koyaa, junaškim princem Ki-Ki-Dojem, ki rešuje težave v gozdu, podmornico, ki odkriva pisano morsko kraljestvo, pa do palCka, ki se odloČi pregnati oblak.
18.00 | OLGA
Glej opis pod 2. november.
20.00 | HRASTOVO SRCE
Glej opis pod 4. november.
8. november, torek
Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE
Za predšolske otroke od 2. leta dalje ter starše, skrbnike, dedke in babice / spletna prijava / org.: Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika
20.00 | BARBARAZEMLJIČ: OLJE ČRNE KUMINE
Abonma gledališki ROMEO in IZVEN Družinska drama / Mestno gledališče Ljubljansko / režija: Barbara ZemljiC / igrajo: Jure Henigman, Bernarda Oman, Karin Komljanec, Gaber K. Trse-glav, Matej ZemljiC k. g. / družinski odnosi so poleg genov osnovni gradnik Človekovega znaCaja in zgodba o Moniki ter njenem sinu, študentu Borutu to vedno znova potrjuje.
9* november, sreda
Slamnikarski muzej
18.00 | DR. NOAH CHARNEY: PLEČNIK-VEČNI ARHITEKT
SreCanja pod slamniki / kamniški AmeriCan, umetnostni zgodovinar, nam bo predstavil knjigo VeC-ni arhitekt, ki jo je posvetil Jožetu PleCniku / pogovor vodi: Cveta Zalokar / vstop prost.
Knjižnica Domžale
19.00 | KOMORNI MOŠKI ZBOR LEK
Kulturna društva se predstavijo / vstop prost / org.: JSKD - 01 Domžale, Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika
20.00 | BARBARA ZEMLJIČ: OLJE ČRNE KUMINE
Abonma gledališki JULIJA in IZVEN Glej opis pod 8. november.
Po razstavi vodi Jurij Smole / zbor v Cukrarni, Ljubljana / prijave info@kd-domzale.si ali 01 722
50 50.
Mestni kino Domžale 10.00 | MAGIČNE ŽIVALI
Prvič v kino
Kratki animirani filmi / razliCni avtorji / 2022, Slovenija / 26' / brez dialogov, 5+ / trije kratki animirani filmi slovenskih avtorjev, ki otroke popeljejo v Čarobni svet animacije: Podlasica, Spacapufi, Pikapolonica hoCe odrasti.
16.00 | VESELA POŠASTNA DRUŽINA
Glej opis pod 4. november.
18.15 | ZAPUŠČINA
Komedija / The Estate / režija: Dean Craig / igrajo: Toni Collette, Anna Faris, David Duchovny, Kat-hleen Turner, Rosemarie Dewitt, Ron Livingston / 2022, ZDA / 95' / vrsta grabežljivih sorodnikov se zbere na ekstravagantni posesti bolne tete v upanju, da si bodo prilastili njeno bogato premoženje.
20.15 | ČRNI PANTER: VVAKANDA ZA VEDNO
Glej opis pod 11. november.
13* november, nedelja
Kulturni dom na Močilniku, Dob 16.00 | RDEČA KAPICA
Priredba klasiCne pravljice o deklici, ki se nekega dne odpravi na obisk k bolni babici / gostuje KUD PIRNIČE - LUTKOVNI ODER / informacije in rezervacije: 041420 610.
Mestni kino Domžale 16.00 | KUNGFU TAČKE
Glej opis pod 2. november.
18.00 | PR HOSTAR 2
Glej opis pod 1. november.
20.00 | ZAPUŠČINA
Glej opis pod 12. november.
14* november, ponedeljek
Mestni kino Domžale 18.00 | HRASTOVO SRCE
Glej opis pod 4. november.
20.00 | SARAJEVO SAFARI + MIRAN ZUPAN IČ
Dokumentarni film / režija: Miran ZupaniC / scenarij: Miran ZupaniC / nastopajo: Stana Čišič, Samir Čišič, Faruk Šabanovič, Edin Subašič / 2022, Slovenija / 75' / med mnogimi dramatičnimi epizodami obleganja Sarajeva v letih 1992 do 1996 je javnosti ostala prikrita zgodba o safariju na ljudi: premožni tujci so plaCevali visoke zneske, da so smeli streljati na prebivalce obleganega Sarajeva.
15* november, torek
Knjižnica Domžale
10.00-12.00 | OSNOVE RAČUNALNIŠTVA IN ELEKTRONSKA POŠTA
Izobraževanje / računalniški teCaj / število mest je omejeno / prijava: 01 724 12 04 - Maruša PavliC / org.: Knjižnica Domžale.
17.00 | DUŠEVNO ZDRAVJE ODRASLIH
Izobraževanje in usposabljanje za starejše / duševne stiske / samopomoč / strokovna pomoC / predavata: Andreja JeriC, dipl. m. s., mag. zdr. neg., in Mitja Žerovc, dipl. zn., mag. psihosoc. pom. / org.: Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet Domžale, Knjižnica Domžale, ZD Domžale - Center za duševno zdravje odraslih, Knjižnica Domžale.
Abonma otroški
Glasbeno-gledališka predstava / 60' / Slovensko mladinsko gledališče in zavod Divja misel - Vodnikova domačija Šiška / režija: Maruša Kink / nastopajo: Lina Akif, Daša Doberšek, Blaž Šef, Stane Tomazin, Pantaloons (Luka Belič, Aljaž Markežič, David Nik Lipovac).
Knjižnica Domžale
10.00-12.00 | OSNOVE RAČUNALNIŠTVA IN ELEKTRONSKA POŠTA
Glej opis pod 15. november.
17.00-17.50 | PRIPOJEDKE
Dan slovenske hrane / pravljična urica / za otroke od 4. leta dalje / spletna prijava / pravljičarka: Natalija Trebušak / org.: Knjižnica Domžale.
19.00 | TADEJ BOLTA: PAKISTAN
Potopisno predavanje / vstop prost / org.: Tadej Bolta, Knjižnica Domžale.
Galerija Domžale
19.00 | BOŠTJAN DRINOVEC
Odprtje kiparske razstave / z umetnikom se bo pogovarjal Juri) Smole / vstop prost / razstava bo odprta do 1. decembra.
Mestni kino Domžale 18.00 | OLGA
Glej opis pod 2. november.
20.00 | DOBA ARMAGEDONA
Glej opis pod 11. november.
18 • november, petek
KD Franca Bernika
10.00 | PO ZGODBAH PETRA SVETINE: RAZCUFANE ZGODBE
Abonma otroški
Glej opis pod ij. november.
Knjižnica Domžale
16.00-19.00 | IGROTEKA- izposoja
Glej opis pod 4. november.
16.00-19.00 | DVORANA IGRAČ
Predstavitev knjižnične igroteke / za otroke od 3. leta dalje / prisotnost staršev ali skrbnikov / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 18.00 | KAPA
Premiera z ekipo
Družinski film / režija: Slobodan Maksimovič / scenarij : Saša Eržen / igrajo: Ga) Črnič, Kaja Podre-beršek, Ajda Smrekar, Mojca Fatur, Frano Maško-vič, René Stûr, Mila Maksimovič, Tilen Kolbe, Emil Kulovič / 2021, Slovenija, Slovaška, Luksemburg, Hrvaška / 85' / v slovenščini, 6+ / prvi slovenski božični celovečerni film režiserja Slobodana Ma-ksimoviča, zgodbo o dečku, ki nima nič, in deklici, ki ima vse, preplete z močno vero v čudeže in Jo poveže v topel, humoren in tudi napet film.
21.00 | PR HOSTAR 2
Glej opis pod 1. november.
KLUB Blunout
20.30 I VLADO KRESLIN IN IZTOK CERGOL
Vladu Kreslinu se bo tokrat pridružil Iztok Cergol, sicer tudi član Kreslinove zasedbe Mali bogovi. Skupaj zvenita kot pravi band, saj multiinstru-mentalist Iztok kot po tekočem traku menjava instrumente; glasbenika se sprehajata med melanholičnimi baladami vse do ostrih rokerskih pesmi. Ustvarita enkratno vzdušje, kjer še toliko bol) pridejo do izraza Kreslinova besedila in pozitivna sporočila.
Mestni kino Domžale 18.00 | DOBA ARMAGEDONA
Glej opis pod 11. november.
20.15 | SARAJEVO SAFARI
Glej opis pod 14. november.
22. november, torek
KD Franca Bernika
19.00 | KONCERT ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA STANE HABE Z GOSTI
Za IZVEN
Zborovski koncert / nastopajo: ŽePZ Stane Habe DU Domžale (zborovodkinja: Andreja Polanec), MePZ Ivan Cankar Vrhnika, Otroški pevski zbor Glasbene šole Domžale, Kvartet Grm, prof. Tomaž Habe / koncert v spomin na ioo-letnico rojstva ustanovitelja zbora Staneta Habeta.
Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE
Glej opis pod 8. november.
10.00-12.00 | SPOZNAJMO WORD ter PRENAŠANJE IN UREJANJE FOTOGRAFIJ
Izobraževanje / računalniški tečaj / število mest Je omejeno / prijava: 01 724 12 04 - Maruša Pavlič / org.: Knjižnica Domžale.
23* november, sreda
Knjižnica Domžale 17.00 | PIKINA ČAJANKA
Pikine zgodbe / delavnica / za otroke od 5. leta dalje / spletna prijava / org.: Lidija Smerkol) Turšič, Knjižnica Domžale.
19.00 | NOTICE: JESENSKI KONCERT
Citrarska skupina / predstavitev / koncert / vstop prost / org.: NOTICE, Kulturno društvo Domžale, Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika
20.00 | JURE KARAŠ: ČUDOVITA
Abonma glasbeno-scenski PRVI in IZVEN Glasbena komedija / Slovensko stalno gledališče Trst, SITI teater / režija: Tijana Zinajič / igrajo: Vesna Pernarčič, Primož Forte, Franko Korošec, Tina Gunzek, Urška Bradaškja, glasbenik: Joži Šale) (klavir) / da najdemo smeh v tragediji in pesem v navadnosti vsakdanjika - ker smo vsi v istem zosu.
24. november, četrtek
Knjižnica Domžale
10.00-12.00 | SPOZNAJMO WORD ter PRENAŠANJE IN UREJANJE FOTOGRAFIJ
Glej opis pod 22. november.
17.00-17.50 | OSTRŽEK
Pravljična urica / za otroke od 4. leta dalje / spletna prijava / pravljičarka: Natalija Trebušak / org.: Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika
20.00 | JURE KARAŠ: ČUDOVITA
Abonma glasbeno-scenski DRUGI in IZVEN Glej opis pod 23. november.
25* november, petek
Knjižnica Domžale
16.00-19.00 | IGROTEKA - izposoja
Glej opis pod 4. november.
Mestni kino Domžale 18.00 | KAPA
Glej opis pod 18. november.
je prosi, prosimo za prosiovoijne prispevKe / mioi-macije: 040 894 491.
Mestni kino Domžale 16.00 | ČUDEŽNI SVET
Glej opis pod 26. november.
18.00 | KAPA
Glej opis pod 18. november.
20.00 I ONA VE
Drama / She Said / režija: Maria Schrader / po knjigi Jodi Kantor in Megan Twohey / 2022, ZDA / 135'/ novinarki New York Timesa Megan Twohey in Jodi Kantor razkrivata zgodbo, ki Je sprožila gibanje #MeToo in razbila desetletja molka o spolnih zlorabah v Hollywoodu.
28 • november, ponedeljek
Kulturni dom Radomlje
18.00 | Fotografska razstava DVOJINA - V
DVOJE JE ŽIVLJENJE LEPŠE
Pregledna klubska letna razstava digitalnih fotografi] za leto 2022 / slovenščina Je eden redkih Jezikov, ki Je ohranil dvojino, prikažimo in obogatimo Jo še s fotografijo / dajmo domišljiji svojo pot.
Mestni kino Domžale 18.00 | PR HOSTAR 2
Glej opis pod 1. november.
20.00 | TRIKOTNIK ŽALOSTI
Abonma filmski PONEDELJEK Glej opis pod 35. november.
29* november, torek
Knjižnica Domžale
17.00 | DRUŽINSKA E-PRAVILA
Predavanje / za starše otrok in mladostnikov / vzgoja v digitalnem okolju s smernicami za starše / predava: Tilen Hočevar, univ. dipl. var. in mag. soc. del., svetovalec in predavatelj / org.: Logout, center pomoči pri prekomerni rabi interneta, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 18.00 | SARAJEVO SAFARI
Glej opis pod 14. november.
20.00 | ONA VE
Glej opis pod 27. november.
30. november, sreda
Knjižnica Domžale
19.00 | PRAVLJIČNA POPOTNICA
Pripovedovalski večer za odrasle z Ireno Cerar / pri-povedovalka ljudskih zgodb / avtorica priljubljenih vodnikov / org.: Irena Cerar, Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika
20.00 I MM, MOZART?! MMMM ... MOZART
Abonma koncertni MODRL in IZVEN Koncert klasične glasbe / program: Beethoven, Hummel, Part, Killmayer, Widmann, Say / izvajalci: William Hagen (violina), Georgy Kovalev (viola), Ivan Karizna (violončelo), Per Rundberg (klavir), Mate Bekavac (klarinet).
Koledar dogodkov
Zbral in uredil: Matija Kralj Fotografije: promocijsko gradivo.
Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v decembru 2022 pošljite do 19. novembra na naslov: koledar@kd-domzale.si.
30 I slamnik
KULTURA
številka 9 i SEPtEMber 2022 I letnik lxii
slamnik@kd-domzale.si
Zlata doba slovenske popevke
Vreme na zadnjo soboto letošnjega meteorološkega poletja ni bilo prav nič poletno, kljub temu pa je bilo povsem drugačno, topline polno vzdušje na koncertu Orion, saksofon, orkester, kontrabas - Zlata doba slovenske popevke, ki je 17. septembra zvečer potekal v Športni dvorani Domžale s Simfoničnim orkestrom Domžale - Kamnik ter odličnima vokalistkama Nino Strnad in Ajdo Stino Turek.
Simfonični orkester Domžale - Kamnik prav letos obeležuje 50. obletnico ustanovitve društva. Praznovanje v jubilejnem letu se je decembra lani začelo s slavnostnimi 50. Novoletnimi koncerti. Nadaljevalo se je aprila letos s 'klasičnim' programom Zven usode, svojevrstni vrhunec doživelo junija s slavnostno akademijo v Kamniku, na kateri je prvič zazvenelo novo delo ustanovitelja orkestra Tomaža Habeta Pa-vliha v cirkusu, zaključilo pa se je v velikem slogu - s koncertom glasbe iz zlatih let slovenske popevke. Orkester pod taktirko Slavena Kuleno-vica je za to priložnost poleg svojega simfoničnega jedra zbral pravcato 'big band zasedbo' in k sodelovanju povabil nekaj eminentnih slovenskih glasbenikov, kot so pianist Anže Vrabec, Jože Zadravec na bateriji, kitarist Marko Mozetič, basist Klemen Krajc, harmonikar Dejan Maleš ter saksofonisti Andrej Omejc, Anton Čuden, Nejc Kotnik, Peter Stadler in Albert Kerekeš. Povabljeni glasbeniki so se pridružili stalnemu sestavu, ki se je tako prelevil v pravi revij ski orkester. Na odru sta se glasbenikom inštru-mentalistom pridružili dve izjemni slovenski jazz pevki - Nina Strnad in Ajda Stina Turek, ki sta zimzelenim popevkam vdahnili dušo, svoj pečat in vse prisotne v dvorani pre-
stavili v popolnoma drugo obdobje, lahko rečemo tudi drug letni čas.
Nastopajoči so poslušalcem pričarali uro in pol dolg program, sestavljen iz nepozabnih pesmi, kot so Orion, Med iskrenimi ljudmi, Lastovka, Nad mestom se dani, Mlade oči, Brez besed ter druge, ki so jih pred pol stoletja prepevali Marjana Deržaj, Majda Sepe, Elda Viler, Ber-
ta Ambrož, Katja Levstik, Nino Ro-bic, Stane Mancini in drugi. Glavna vloga v koncertnem večeru je tako nesporno pripadala vokalu, program pa so obogatile še tri instrumentalne skladbe - dobro znana tema Boruta Lesjaka iz filma Ne čakaj na maj, instrumentalni aranžma pesmi Vozi me vlak v daljave Jožeta Privška in manj znana, red-
ko izvajana, a brez dvoma čudovita skladba Jureta Robežnika Pot do zvezd, ki je koncert tudi odprla.
Čeprav so koncerti s tematiko slovenske popevke izjemno priljubljeni, tovrstne skladbe pa doživele mnogo raznovrstnih priredb in predelav, so glasbeniki Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik tokrat posegli po izvirnih aranžmajih,
kar je večeru dodalo poseben čar. Zelo redko se namreč zgodi, da se v enem večeru v živo izvede zgolj skladbe iz 60. in 70. let slovenske popevke, in to točno tako, kot so si jih tedaj zamislili veliki ustvarjalci tega žanra, poleg že omenjenih Privška, Robežnika in Lesjaka še Mojmir Sepe, Ati Soss in drugi.
Več kot 600 poslušalcev v Športni dvorani je nastopajoče ob koncu uradnega dela koncerta nagradilo z bučnim aplavzom in izplo-skalo kar tri dodatke, med drugim tudi že omenjeno Poletno noč in živahno Zemlja pleše, pesem, ki je z (nekoliko predelanim) verzom besedila celotnemu koncertu tudi posodila naslov. Čudovit glasbeni večer, s katerim se je marsikdo sprehodil 'po spomine, po mladost ...', kot obljublja zaključna skladba večera - Šuštarski most. Zadnji dodatek je bila tudi edina glasbena točka celotnega koncerta, ki izvirno sicer ni slovenska popevka, je pa v tem obdobju doživela enako priljubljenost in jo tako rekoč štejemo 'za svoj o'. Čudovit večer j e v srcih vseh poslušalcev in glasbenikov zagotovo pustil prav poseben pečat in veselje ob zavedanju, da smo se odločili na ta sobotni septembrski večer biti točno tam in ne kje drugje.
NINA REŠČIČ
Foto: Klemen Humar
Ajda Stina Turek, Nina Strnad in Simfonični orkester Domžale - Kamnik pod vodstvom Slavena Kulenoviča
Kamelije in Dalmatinski pušeljc
Dvorana KD Groblje, 17. septembra 2022
Vrhunska predstava Glasbeno scenskega abonmaja
Odsev življenj dveh kontradiktornih, kljub različnosti globoko čutečih prijateljic, ki utelešata tako krhki ženski lik kot odločni moški, nas v prerezu njunega življenja napolni z emocijami, ki še dolgo po predstavi v nas izzvenevajo.
Dve življenji, ki skozi viharne čase druge svetovne vojne živita svojo silovito z vzponi in padci zaznamovano kariero. V pripovedi igralca tržaškega gledališča Daniela Malalana smo spoznavali čas in njuno življenje. Protagonistki dogajanja sta bili Stefania Seculin, zvezda številnih muzikalov, z diplomo Glasbenega gledališča Bernstein School of Music Theater, ki se je vizualno in pevsko odlično približala vlogi Edith Piaf, in Graziana Borciani, stalna članica glasbeno gledališke skupine Oblivion, pedagoginja petja, so-delovka v številnih varietejskih produkcijah, je po pojavi in prepevanju utelesila lik Marlene Dietrich. Ni pevske predstave brez dobre glasbene spremljave, ki je bila mestoma kar prebogata in je nihala med klasičnim jazz in kabarejskim pristopom, je na klavirju izvajal italijanski mojster Lamberto Lipparini. Tik pred zaključkom predstave nam je postregel z daljšim glasbenim vložkom oziroma variacijami na pesem Jesensko listje in jo obogatil z delčkom Letnih časov P. I. Čajkovskega. Odrsko dogajanje je popestrilo svetlobno spremljanje glavnih likov. Po posameznih skladbah, ki so se v pevski izvedbi močno približali originalu, so nam v spomin priklicali minule čase, so doživele velik aplavz. Ste-fania kot Piafova je med drugim odpela valček Sous le Ciel de Paris, Mi-
lord, Gigolo in seveda tudi Non, je ne regrette rien. Nič manj so nas navdušile izvedbe Graziane, v vlogi Marlene v skladbah Lili Marleen, Falling In Love Again in v današnjem času ukrajinske vojne še kako aktualno Sag mir wo die blumen sind (Protestna pesem proti vojni: Kam so šle vse rožice). Odličnim besedilom pesmi smo lahko v slovenskem prevodu sledili na displeju. Da je bil prvi v ciklu Glasbeno scenskih abonmajev v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah v torek, 11. oktobra, in v sredo, 12. oktobra, vrhunska predstava Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta poleg mojega mnenja tudi drugih obiskovalcev in besede torkovega obiskovalca, sicer ljubitelja glasbe, ki je izjavil: »Ta večer je bil vreden celotne cene tega abonmaja.« Polni dvorani potrjujeta, da zna publika ceniti kvalitetne programe Kulturnega doma Franca Bernika.
TOMAŽ HABE
Kamelije smo se od letošnjega poletja poslovile tako, kot se za žensko dalmatinsko klapo spodobi: s koncertom dalmatinskih pesmi. Vsem, ki so želeli še pred jesenjo ob glasbi obuditi spomine na sonce in morje, smo ponudile svoj Dalmatinski pu-šeljc, drugi po vrsti.
Tako se nas je 17. septembra 2022 zvečer v KD Groblje zbrala skoraj polna dvorana ljubiteljev dalmatinske glasbe. Skozi večer nas je s svojo duhovito in vsebinsko nabito besedo vodil Darko Mavsar - tudi po njegovi zaslugi je bil ta večer čisto druga muzika, kot če bi se tega lotevale same. Da smo mu lahko prepustile povezovanje, je bilo za nas posebej dobrodošlo tudi zato, ker smo nekaj pesmi ta večer javno izvajale prvič; tako ta koncert za nas ni bil prežet le s čustvi, ki jih sicer izzove (ne samo dalmatinska) glasba, pač pa tudi z nekaj več adrenalina. Sestavile smo tudi malce zahtevnejši pro-
gram, saj smo vključile več ljudskih dalmatinskih skladb, namenoma pa smo v repertoar uvrstile tudi nekaj pesmi z drugih koncev sosednje dežele. No, priredbe popularnih hrvaških skladb in ščepec slovenskih popevk - te so pa itak stalnica na naših nastopih. Več kot polovico priredb, ki smo jih pele ta večer, je bila izpod peresa (oziroma iz računalnika) Primoža Leskovca, za kar smo mu vselej in vedno znova iskreno hvaležne. In tudi tokrat so pred našo Damjano (Praprotnik) stale njene citre, da nas je razvajala z milozvočno spremljavo njihovih strun.
Naša tokratna glasbena gosta Mat na kvadrat sta s svojim petjem, igranjem in duhovitostjo lepo dopolnila program koncerta - v prijetne četrt ure med prvim in drugim delom večera sta razgrela publiko z odlično izvedbo dalmatinske muzike in nekaj slovenskimi zimzelenimi melodijami.
Zaključili smo z dvema skupni-
ma skladbama. Ker pa je bila publika še voljna poslušati, mi pa še voljni peti, smo še eno dodali. Tudi če ne napišem, katere skladbe so to bile, vem, da bi jih vsi, ki imate radi dalmatinsko glasbo, zagotovo v nekaj poskusih uganili.
In še beseda, dve o 'afterju'. Včasih je slišati, da se na koncerte splača priti že zaradi druženja 'po', ker da se takrat ujame še več dobre mu-zike kot v uradnem delu. No, kar precej in lepo se je pelo tudi ta večer po koncertu, tako da je najbrž tudi v tej 'modrosti' zrno resnice.
Jesen in zimo bomo Kamelije izkoristile za učenje novih skladb, da vam jih bomo lahko na pomlad prinesle na domžalske ulice. Če pa se vam v hladnih mesecih stoži po morju, ni nujno takoj sesti v avto - lahko poskusite najprej preprostejši trik: zaprete oči in si zavrtite (ali zapojete) lepo dalmatinsko pesem. Pa ste v nekaj trenutkih tam.	Marija Kavčič
letnik lxii | SEPtEMber 2022 | številka 9
slamnik | 31
slamnik@kd-domzale.si
KULTURA
Katrinas danes in včeraj
Predstavitev delovanja Društva Katrinas
Oja, zmeraj vesel, vesel
Četrti večer ljudskih pesmi in napevov
Po zelo uspelih koncertih, tako v prepolnih dveh nastopih v Rdeči dvorani Slamič v Ljubljani, z devetčlanskim ansamblom s programom in naslovom Disco night fever (skladbe sedemdesetih let) in s koncertom Pesem o ljubezni, ki je bil večer avtorskih skladb terceta Katrinas v Blunoutu, se mi zdi pomembno, da bolj obširno predstavim delovanje Društva Katrinas, ki domicilno deluje vse od nastanka v domžalski občini. Pa beseda o nastopu v domžalskem klubu Blunout. Kot je povedal lastnik in glasbenim dogodkom predan Aleš Florjančič, se trudi, da Domžalčanom in širši okolici nudi čim bolj pestro ponudbo kvalitetnih pop in jazz ustvarjalcev. Tako se bodo ob Katrinas, ki so nastopile 29. septembra 2022, zvrstili v prihodnjih tednih Gojmir Lešnjak - Gojc, Rudi Bučar, Društvo mrtvih pesnikov, Vlado Kreslin, Dan D, Janez Bončina -Benč in še drugi. Klub Blunout kljub majhnosti izžareva prijetno vzdušje, ki ob odlični ozvočitvi tonskega mojstra Dada Perica nudi izvajalcem možnost dobrega počutja in pristnega kontakta s publiko. Program, ki so ga izvajale pevke vokalne skupine Katrinas, so bile avtorske skladbe, skladbe Roka Goloba in pevke Sanje Mlinar - Marin, na tem večeru tudi pianistke, ki je s skupino predstavila dve novi skladbi iz njenega avtorskega projekta. V spremljevalnem
različnim zvrstem zabavne glasbe še vedno razpoznavna v zahtevnem večglasju, prepletenem s spremljavo, ki zadovolji tudi najbolj zahtevno glasbeno občinstvo.
Pa nekaj o nastanku in delovanju vsebinsko prepričljivega in vokalno izbrušenega terceta Katrinas, na slovenskem prvega izvajalca večglasne ženske skupine. Če pogledamo v preteklost, se je vokalna zasedba postavljala že konec osemletke leta 1988. V prvi zasedbi so bile štiri sošolke, kasneje tri, ki so prepevale v zboru priznane pedagoginje Metke Pihler in jih je v zasedbo terceta vpeljal Tomaž Habe. Sprva so prepevale v šoli na odprtjih razstav in popestrile programe odraslih zborov. Njihov program je vseboval predvsem priredbe ljudskih in skladbe velikih mojstrov: Schuberta, Mozarta, Brahm-sa in drugih. Prvi ohranjen program je z nastopa 3. 3. 1989: Domžalske likovne umetnice razstavljajo. Zaradi uspešnosti in prepričljivega mladostnega zvoka so bile povabljene še na razstavo Foto kino kluba Mavrica 16. marca 1989. Program se je razširil s songi iz muzikalov in evergreeni G. Gershwina. Tercet se je poimenoval po začetnicah imen MKM - Mateje Arnež, Katarine Habe in Marije Pir-nat. Že v letu 1988 so decembra pele na 18. Novoletnem koncertu Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik. Glas o uspešnosti se je širil in dobi-
čila za operno kariero. Zamenjala jo je Urša Poljanšek, s katero so nastopile že na proslavi Dneva samostojnosti 23. decembra 1995 v Domžalah. Z njo so obnovile program koncerta iz leta 1991 Vozi me vlak v daljave - slovenske popevke in številne tuje zimzelene melodije. Kmalu je prišlo do ponovne menjave, saj je Urško zamenjala Barbara Zupančič. Prelomno obdobje za vokalno skupino, ki je že nastopala z imenom Katri-nas, je bilo samostojno delovanje Katarine Habe s skupino So What, s katero je pri Založbi kaset in plošč RTV posnela projekt Ko dolgčas te napade. Samostojno je nastopila na izboru za Evrosong (Korak v dežju), decembra istega leta pa je pri založbi Corona posnela zgoščenko z naslovom Gorim. Nastopala je v številni oddajah: Zoom , Pomp, TNT, v oddajah Pop TV in na številnih radijskih postajah po Sloveniji. Pomembna osvežitev terce-ta je bil prihod pevke Eve Hren, ki je imela za seboj pisano paleto solističnih nastopov od Komornega orkestra in Big banda Vrhnika, radijskega orkestra Camerata Labacensis do celjskega Big banda Žabe. Pela je tudi etno glasbo z baskovskim pevcem B. Achiaryiem. Napredovala je tudi Marija Pirnat, saj je obiskovala ure petja pri prof. Ireni Baar in seminarje petja na SGBŠ Ljubljana. Skupina Ka-trinas v tej zasedbi je imela številne koncerte, tako v Jazz klubu Gajo, Gal-
triu sta igrala odlična bobnar David Morgan in bas kitarist Goran Ruka-vina. Koncert je bil v dveh petdeset-minutnih sklopih. S svojim nastopom sta skupaj s Katrinas popestrila večer še Cherie (Avstralija) in njen mož, kitarist Aleš Marjetič. Seveda pa ne smem pozabiti ob Sanji še drugih dveh pevk in povezovalk programa, zaradi katerih je sedež društva v Domžalah: Katarine Habe in Petre Grkman. Vokalna skupina je kljub
le so povabilo za koncert v Cafe Teatru v Ljubljani (7 julij). Sledili so številni nastopi, najpomembnejši so bili Novoletni koncerti s plesom ob spremljavi revijskega orkestra (Veronikin ples v letih 1990, 1992 in 1994). Leta 1990 so bili še koncerti z Revijskim orkestrom z zabavnim programom Vi z njimi in z nami. Sledil je odmevni nastop na Festivalu Lent (oder pri Stari trti) 25. julija, ki je bil tudi zadnji v tej zasedbi, saj se je Mateja Arnež odlo-
Za naslov prispevka o prijetnem večera ljudskih pesmi in napevov sem izbrala eno od pesmi, s katero so se gostitelji, Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar Domžale, predstavili na 4. večeru ljudskih pesmi in nape-vov 14. oktobra 2022 v Tomčevi dvorani Kulturnega doma Franca Bernika. Svojo pevsko pot so gostitelji sicer začeli že pred 62 leti, z organizacijo in petjem pa so se spomnili svoje zgodovine in dolgoletnega zborovodje Staneta Habeta, ki je zbor vodil 35 let. Od
vah in obletnicah. Nastopila sta tudi na območnem srečanju Napev - Odsev v Kamniku. Na domžalskem srečanju ljudskih pevcev in godcev pa smo prisluhnili pesmim: Zato smo danes k vam prišli, Moja kosa in Ven-ček ljudskih.
Nato smo na odru spet pozdravili domačinke. Nastopila sta namreč Ci-trarska skupina Sončnice in Kitarska skupina Tempo, za katerima je že devet let igranja in včasih tudi petja. Večina deklet se je začela učiti igranja
Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar Domžale: Hvala za prijeten ljudski večer
lusovem gala plesu in klubu Central. Sodelovale so s številnimi glasbeniki, z New Swing Quartetom, Čarli-jem Novakom, Alešem Rendlo, Alenko Godec, Damjano Golavšek in drugimi. Oktobra 1999 so na RTV Ljubljana posnele z Revijskim orkestrom lu-ventus 15 skladb za zgoščenko Slovo tisočletju. O plošči in njeni odmevnosti ter o delu in uspehih Katrinas pa v naslednji številki Slamnika.
Tomaž Habe
Sončnice in Tempo, Društvo Lipa Domžale
leta 2013 pa zbor, ki se je povsem posvetil ljudski pesmi in tudi poje na ljudski način, vodi Marika Haler, dobra poznavalka in ljubiteljica slovenske ljudske pesmi. S Fantje se zbirajo, Dobro jutro, Milka moja, Eno drev-ce in Hladna jesen že prihaja so pevci ogreli ljubitelje ljudskih pesmi in na-pevov ter jih povabili, da skupaj z vsemi nastopajočimi preživijo lep večer.
Kot povezovalka sem nato na oder povabila Društvo Ljudski pevci Jezerci iz Cerknice, ki ohranjajo kulturno dediščino po starem, kot so to prepevali njihovi starši. Ohranjajo tudi kulturo oblačenja ob Cerkniškem jezeru in okolici. Pa tudi običaje. Tako smo v prijetni govorici, značilni za ta del Slovenije, slišali marsikaj o delu društva, ki veliko nastopa in se trudi, da bi za ohranjanje pevske dediščine pridobili mlade. Iz bogate zakladnice ljudskih pesmi ob Cerkniškem jezeru so zapeli pesmi: Drevak, Predica, Dobro jutro in Siromak, za boljše razpoloženje pa dodali eno.
Ansambel Suha špaga je začel s svojim poslanstvom igranja in petja ljudskih pesmi pred več kot dvema desetletjema in še danes redno nastopa na različnih prireditvah, veselicah, praznovanjih in slavjih. V ansamblu se je zvrstilo veliko harmonikarjev, klarinetistov in godcev na različna ljudska glasbila. Vedno pa sta bila obvezna ribežen in škaf bas. Lahko se pohvalijo s priznanjem Naj ljudski godci 2009, saj so pristni nadaljevalci tradicije ljudske dediščine na Slovenskem. Z ohranjanjem tradicionalnih viž nadaljujejo z igranjem ljudske glasbe s klarinetom in harmoniko z namenom, da bi v njej uživali in razveseljevali ljudi okoli sebe. Za njimi je že četrta zgoščenka. Svoj nastop so začeli s prijetno šalo, nadaljevali pa s pesmimi Gremo vabit, Ma-tičkova polka Urežimo še eno in Pori-tjoudar ter bili deležni glasnega aplavza, enako kot duet ljudskih pevcev Toneta Malenška in Majde Novak. Ljubitelja ljudske in narodne pesmi ter glasbe rada nastopata na srečanjih ljudskih pevcev in godcev, prosla-
na inštrument čisto od začetka pod vodstvom prof. Damjane Praprotnik v Univerzi za tretje življenjsko obdobje - Društvu Lipa Domžale. S svojimi nastopi bogatijo vsakdan v domovih za starejše, zaigrajo ter zapojejo pa tudi ob praznovanju različnih praznikov in proslav. Redno se udeležujejo koncertov in aktivnosti v Domžalah in okolici ter s svojim igranjem navdušujejo vse ljubitelje ljudske glasbe. Svoj nastop so začele s primorsko ljudsko Stu ledi, prisluhnili pa smo še ljudskim: Kaj nam pa morejo, Svetlo sonce in Pastirče mlado.
Za zaključek večera so še enkrat zapeli fantje iz Moškega pevskega zbora upokojencev Domžale, ki jih druži prijateljstvo ter ljubezen do ljudske pesmi, tudi ljudskih pesmi iz okolice Domžal, za ohranjanje katerih je posebej zaslužna ljudska pevka Mara Vilar s svojo pevsko skupino. Najmanj dvajset nastopov v posameznem letu pevci zberejo s koncerti v domovih počitka, vrtcih in šolah, pripravljajo tudi samostojne koncerte in radi zapojejo na različnih slovesnostih. Tokrat so zapeli: Ko so fantje proti vasi šli, Dekle povej, povej, Snočkaj sem slišal eno ptičico pet in Oja, zmeraj vesel, vesel. Med njihovim nastopom, sta Matej Primožič, Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Domžale, in Drago Tavčar, predsednik zbora, nastopajočim skupinam podelila priznanja in šopke, obiskovalci pa z glasnim aplavzom nagradili njihovo petje in igranje ter se z njim zahvalili za dobro organizacijo tudi Moškemu pevskemu zboru upokojencev Janez Cerar Domžale.
lzvedbo večera so omogočili: Občina Domžale, KS Slavka Šlandra Domžale, KS Simona Jenka Domžale, KS Venclja Perka Domžale, JP Čistilna naprava Domžale -Kamnik, Pigment, d. o. o., Domžale, Penzion gostilna Keber Domžale, JSKD izpostava Domžale, Nakoplast, d. o. o., Domžale in Pivnica Adam Ravbar. Vsem hvala.
Vera Vojska Foto: Miro Pivar
32 I slamnik
KULTURA
številka 9 i SEPtEMber 2022 I letnik lxii
slamnik@kd-domzale.si
S citrami po Domžalah 2022
V soboto, 24. septembra, so v središču Domžal odmevali zvoki citer.
Na povabilo organizatorjev prireditve S citrami po Domžalah, Kulturnega društva Domžale in Zveze kulturnih društev Domžale, se je odzvalo več kot sto citrarjev različnih generacij iz vse Slovenije.
Program smo začeli ob 10.00 na domžalskem tržnem prostoru z nastopom citrarske skupine Kulturnega društva Ihan, Bande Citrar-ske, in tenorista Klemena Torkar-ja. Vse zbrane je pozdravila predsednica Zveze kulturnih društev Domžale Klavdija Grego rin Štiftar. Ob tej priložnosti se je predsednik Kulturnega društva Domžale Pavel Pevec s šopkom rož zahvalil Boži Bauer, ki je bila zadnja leta duša in motor citrarskega dogajanja v Domžalah. Zbrane je nagovorila tudi Neli Zidar Kos, predsednica Citrarskega društva Slovenije in učiteljica citer v Glasbeni šoli Domžale.
Citre smo to dopoldne lahko slišali praktično na vsakem koraku. Na različnih lokacijah v središču Domžal so zaigrali: citrarska skupina Notice, CiterArt, Marjanke, Luka Demšar, učenke prof. Petra Napreta, Ani-
ta Veršec z učenci, Ubrane strune, Tomaž Plahutnik, Janja Brlec z učenci, učenci glasbenih šol Jesenice, Ribnica in Škofja Loka, Karmen in Neli Zidar Kos, učenci citer Glasbene šole Domžale, Damjana Praprotnik ter citrarke in kitaristi Društva Lipa Domžale, Citroprekelj iz Bele krajine in Slovenski citrarski kvartet.
Opoldne so se vsi citrarji vrnili na tržni prostor, kjer je sledil kratek koncert Slovenskega citrarskega kvarteta. Za konec je sledil vrhunec
Ko strune zazvenijo
Prvi festival upokojenskih citrarskih skupin Slovenije
Komaj smo z občudovanjem in velikim veseljem spremljali številne ci-trarske skupine z več kot sto udeleženci na že 4. srečanju S citrami po Domžalah, že je Univerza za tretje življenjsko obdobje - Društvo Lipa Domžale ob pomoči Občine Domžale pripravila 1. Festival upokojenskih citrarskih skupin Slovenije,
Citrarke gostiteljev, Društva Lipa Domžalam - Kresničke in Tesere so pod vodstvom Damjane Prapro-tnik zaigrale Sto ledi, Zalin pesem in Beli cvet, pri katerem je pela Pia Kladnik. Povedale so, da jim glasba prinaša veliko in da se citer lotevajo z ljubeznijo, veseljem pa tudi voljo. Ko so izzvenele njihove citre, so
smo prisluhnile pesmim: Tečejo, tečejo nitke, Goreči ogenj, Gozdovi v mesečini in Še kiklco prodala bom.
Marjanke, citrarska skupina iz Velenja, igra že od leta 2003 in v pogovoru z njo smo izvedeli, da je treba izkoristiti tudi jesen življenja za kakšno novo veščino. Vodi jih Irena Te-pej, zaigrale pa so: Skriti cvet, Prinesi
ki ga je naslovila Ko citre zazveni-jo. V soboto, 1. oktobra 2022, je Kulturni dom Franca Bernika Domžale odzvanjal od citrarskih strun, včasih so se jim pridružili tudi drugi instrumenti, tudi petje, vse skupaj pa je ustvarilo resnično lep glasbeni dogodek.
Voditeljica Pia Kladnik, ki je med drugim povedala, da je jesen življenja najlepše obdobje, je ob pomoči članic posamezne citrarske skupine predstavljala njihovo dejavnost, pred prvim nastopom pa na oder povabila Marjana Ravnikarja, predsednika domžalske Lipe, ki je na kratko pozdravil prisotne in goste ter povedal nekaj več o domžalski univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki praznuje 25 let. Spomnil je na prvo dolgoletno predsednico Metko Zupanek in na uspehe univerze, ki iz leta v leto povečuje število znanja in novih veščin željne upokojence in druge. Letos tako več kot 500 slušateljev obiskuje 28 študijskih skupin.
zaigrale citrarke Študijskega krožka Luš'ni iz Šentjurja; Je bela cesta, ki so ji dale novo besedilo, ter zapele o volji in vztrajnosti, pa tudi: Igramo in pojemo tudi za vas, če le poslušate nas ... Zaigrale so tudi Če študent na rajžo gre ter Moj fantič je na T'rolsko vandral. Vodi jih Jasmina Levičar. Citrarska skupina iz Nove Gorice Za dušo in srce, ki jo vodi Janka Frančeškin, je edina citrarska skupina na Primorskem, poleg domačih igra tudi tuje skladbe, tokrat pa smo slišali: Po Koroškem, po Kranjskem, You Rise Me Up in Tri planike. Iz Kulturnega društva Domžale je prišla Citrarska skupina Notice, vodi jo prof. Peter Napret, ter se predstavila z venčkom ljudskih pesmi, prav ljudske pesmi pa so večji del njihovega programa.
Srebrne strune iz Litije, vodi jih Anica Veršek iz Litije, se lahko pohvalijo s številnimi nastopi in bogatim programom, o katerem največ pove stavek: Ko citre zapojo, se naša srca odpro. Skupaj s pevcema
Recenzija pesniške zbirke Bele Szomija: Vrtavka z Nadiže
Uvodoma naj vesoljni javnosti razodenem, da je v svetu umetnosti (kaj svetu umetnosti, sploh na svetu!) silno težko najti bolj unikatno osebo, kot je to Bela Szomi. In njegova nova pesniška zbirka Vrtavka z Nadiže zato ni nič drugačna: je provokativna, vznesena, hrepeneča, lucidna in zabavna, vendar mestoma tudi težka, ponavljajoča se in nezrela, prav gotovo pa do obisti iskrena. Vse našteto pa je tudi njen avtor. In še mnogo več.
dogodka, skupni nastop vseh sodelujočih citrarjev. Dogodek je povezoval odlični citrar Peter Napret.
Najlepša hvala vsem sponzorjem, ki so podprli dogodek: Občina Domžale, Krajevne skupnosti Simona Jenka, Slavka Šlandra in Ven-clja Perka, Helios, d. o. o., ter Javno komunalno podjetje Prodnik. Hvala tudi vsem donatorjem in vsem tistim, ki ste zbirali sredstva in pomagali pri organizaciji.
Klavdija Gregorin
mi rože in Sem slovenska deklica. Kot zadnje so se predstavile Sončnice in Tempo iz društva Lipa, vodi pa jih Damjana Praprotnik. Prijetne urice, preživete ob smehu, klepetu in prijetnem druženju ter številni nastopi jim pomagajo, da se imajo lepo. Prisluhnili smo: Kaj nam pa morejo, Cvetje v jeseni ter Pastirče mlado in milo.
Ob koncu so se gostitelji, Društvo Lipa zahvalili vsem nastopajočim, še posebej mentorici Damjani Praprotnik in jih povabili, da se še večkrat dobijo, lahko v Domžalah, pa tudi drugod.
Bil je lep glasbeni popoldan, prvi izmed dogodkov ob 25-letnici Društva Lipa Domžale. Prvi Festival upokojenskih citrarskih skupin je prinesel vse, kar so predstavniki posameznih skupin napovedovali: ob igranju citer in petju so se odprla srca, začutili smo veselje, voljo in srečo glasbenikov, ki se jim za lep koncert iskreno zahvaljujemo.
Vera Vojska Foto: Miro Pivar
Zbirka se vrti okoli ene same tematike: zaljubljenosti, ki nemara še ni imela dovolj potrebnega časa, da se razvije v ljubezen. Avtor bi temu seveda odločno oporekal, skupaj z vsemi drugimi zaljubljenci, zatrapanci ter raznimi norci in neprilagojenci tega sveta. In čeprav zaljubljen um že po svoji organski naravi nima kapacitete, da bi doumel logiko svoje projekcije, ki je usmerjena zgolj in samo v objekt lastnega poželenja in naklonjenosti, lahko trdimo nasprotno za običajen človeški um, ki vse to ni. Sploh če je le-ta psihoanalitično naravnan, denimo. Ker pa tudi sam ne bi rad izpadel nekakšen nebodigatreba, ki je za povrh še 'krvnik romantične ljubezni', skušajmo na do zdaj napisano vsaj za trenutek pozabiti. Bo šlo?
Najprej se dotaknimo osnovnega motiva, zakaj bi nekdo sploh hotel pisati pesmi o ljubezni, ki so vezane izključno na eno osebo, za povrhu pa jih še javno obelodaniti v pesniški zbirki. Odgovor je slej ko prej na dlani: zato, ker enostavno mora. Notranja nuja je v tem primeru tako močna, da z lahkoto zasenči vsak drug argument. In Bela Szomi je bil vedno tako naravnan na prav vseh področjih svojega življenja. Brezkompromisno nor, v pogosto uporabljeni angleški skovanki besed bi rekli 'all in'; in to vselej, ko je ocenil, da je nekdo ali nekaj vredno njegove pozornosti. V tem smislu nikoli ni kaj prida pazil nase, enostavno je zakuril peč in enostavno prostodušno upal, da bo primernih drv za ustrezno toploto ostalo kar za vekomaj. Seveda jih vmes kdaj tudi zmanjka, vendar nikar mu prosim ne povejte. Ostali bi namreč brez Vrtavke z Nadiže.
Zbirka je sestavljena iz šestih sklopov, ki se med seboj tematsko tesno prepletajo. V prav vseh tako lahko občutimo samo naravo hrepenenja, ki jo s kritične in varne distance sicer lahko tudi pomilujemo, a hkrati v nas po drugi strani prebuja posebno vrsto navihanega ščemenja, spominjajoč se kakšne svoje izkušnje, ki meji skoraj že na zavist. Ker pa 'zdrav razum' v tej bitki vedno zmaga, na koncu v lastni samozadovoljnosti, da se nam s tem v življenju ni treba (več) ukvarjati, zgolj skomignemo z rameni in zamahnemo z roko, misleč: »Ah, ti ubogi revček.« Med prebiranjem pesmi imamo tudi neki nedorečen občutek, kot da ves čas nekaj vre, kot da bo nekaj vsak hip razgnalo, če že ni. Po drugi strani pa čutimo tudi rahločutnost in krhkost same muze, ki je svojim glasom in stasom odgovorna, da so omenjene vrstice sploh nastale.
Ker se zadeva tematsko ponavlja praktično ves čas, resnično lahko iri-tira vse tiste slehernike, ki so takšno hrepenenje pustili nekje daleč za seboj ali pa si ga sploh nikoli niso privoščili. Iz čiste zlobe slednji potem prihajajo do zaključkov, da je zaljubljenost infantilna ali da celo predstavlja beg od življenja, ki bi bilo sicer resnično komajda znosno. Včasih se namreč zdi, da moramo sleherno lepoto v medčloveških odnosih vse preveč pogosto iskati kar s povečevalnim steklom. Vendar le, kdo bi si po dru-
gi strani drznil ustaviti to neobrzdano energijo prepolnega vulkana, da ne bi izbruhal svoje lave? Bi bilo vse prenevarno, posledice pa preveč nepredvidljive. Je pa res, da tudi pomilovanje ni čisto brez soli, saj se vsi spominjamo tistega brezizhodnega prvič, ki ga kronični zaljubljenec vztrajno pozablja, saj je zanj vsakič prvič. Tudi za umetnika in njegovo ustvarjalno delo je pomembno, da je vsakič nekako prvič, v nasprotnem primeru postane ujetnik repeticije, ki neznano kam odnese tudi njegovega duha.
Avtor v pričujoči pesniški zbirki ni samo prostodušno iskren, pač pa dejansko gol do kosti, zato se nekoliko 'izda' tudi v drugi smeri, npr. s tem, ker v svojih ljubezenskih pesmih morda le za kanček prevečkrat omeni, da 'odklanja vse druge lepotice', kar lahko meji že na znameniti Freudov spodrsljaj.
Oglejmo si še sklope po vrsti.
Kjer ljubezen plašno šelesti -pesmi v tem delu so prav osnovnošolsko naivne in iskrive, kot bi jih pisal kak najstnik.
Pisma - so zelo intimna in boleče iskrena, nemara celo do te mere, da se vprašamo, če je resnično potrebno, da so vsa razodeta tudi javnosti.
Všeč sem si, Barbara - je najbolj zrelo poglavje, kjer dobi še lastni narcizem svoj pomen in smisel. Vendar po drugi strani, če želiš pa-rirati psihoterapevtki, je to očitno nujno tako.
Izgubljeni trenutki - so ponovno zelo intimistični, v njih pa je čutiti moč prvobitnega kljubovanja: »Vse to je res, kar sem napisal, pa kaj potem? Le kaj mi morete?«
V	poglavju Tvoja obzidja, natančneje v pesmi Budnica za 1. maj, avtor daje slutiti, da gre morda še za kakšno drugo dekle, s čimer povzroči svojevrsten ekskurz. Potencialni vnovični Freudov spodrsljaj se zgodi v pesmi s pomenljivim naslovom Rani me, da ostanem živ in v njenih vrsticah »A ne znam dolgo biti sam, to je moj greh.« Že v naslednji pesmi Moja skala pa lahko začutimo hrepenenje muze po svobodi, najlepše v besedah »toliko sem tvoja, kot ta drobec peska«, kar seveda deluje neustavljivo privlačno, česar se prav dobro zaveda tudi sam avtor. V pesmi Pečeni mački in snubec se realnost prepleta s fantazijo, medtem ko se Nikoli ne bom cel zate nemara še najbolj boleče približa resničnosti.
V	Feminizmu moje moškosti bi izpostavil Pesem o pogumu, ki deluje kot resnična in izjemno poetična izpoved ter misel s pesmi Osamljenost, ki nemara še najbolj ponazori avtorjev bridki smisel za humor: »Osamljenost je mojo mater skelela, ko prišel sem na svet, zato je vzela vso mojo lepoto.«
Naj sklenem s še enim citatom iz pesmi Živ sem!: »Ne razmišljaj, rani me! Samo tako bom vedel, da sem živ.«, sam pa dodajam: »Prosim dahni 'da' čimprej, Barbara in prekini ves ta cirkus.« Seveda je to zadnje popolnoma neobvezna sugestija, ha ha.
Žiga Čamernik, ki nisem literarni kritik, kot ste najverjetneje tudi opazili
letnik lxii | oktober 2022 | številka 10
slamnik | 33
slamnik@kd-domzale.si
kultura
Po poteh Plečnikove dediščine v Domžalah
Mojca Pokrajculja
Prav je, da se v Plečnikovem letu spomnimo priznanega slovenskega arhitekta Jožeta Otroški abonma Živ žav, ki v Dob privablja najmlajše
Plečnika in njegove zapuščine v Domžalah in okolici.
menačenkova domačija Že pred desetimi leti smo v Domžalah pripravili prvo razstavo v njegov spomin, ki smo jo leta 2017 v Menačen-kovi domačiji nadgradili z vpogledom v delo mizarskega mojstra Janeza Vrečarja in ključavničarskega mojstra Franca Končana. Namreč, Jože Plečnik je pri izvajanju svojega dela sodeloval z njima ne le v naših krajih, temveč tudi drugod po Sloveniji. Njihov poslovni odnos pa so prepletale tudi prijateljske vezi.
Tokrat smo se Plečnikovemu spominu posvetili s fotografsko razstavo treh avtorjev, ki so bili izbrani na spomladanskem fotografskem natečaju Po poteh Plečnikove zapuščine v Domžalah in okolici v soorganiza-ciji s FKVK Mavrica Radomlje, JSKD OI Domžale in Kulturnim domom Franca Bernika Domžale. Iztok Kon-čina, Valerija Jenko in Mija Jerman so za tokratno razstavo pripravili tri
že vrsto let. Organizator, KD Jožef Virk Dob, je tudi letos obogatili z domačo gledališko predstavo za otroke.
različne predstavitve kulturne dediščine skozi fotografski objektiv, povezane z imenom našega največjega arhitekta.
Odprtje razstave z naslovom Po poteh Plečnikove zapuščine: 3 avtorji / 3 pogledi, 11. oktobra 2022, je potekalo v prijetnem vzdušju s predstavitvijo projekta, ki je uspešno združil tri organizacije v občini
KULTURNI DOM DOB
KULTURNO DRUŠTVO JOŽEF VIRK DOB
vabi na PREDSTAVO ZA OTROKE
mlmsiiCA
Priredba klasične pravljice o deklici, ki se nekega dne odpravi na obisk k bolni babici. Deklico na poti skozi temni gozd zasleduje požrešen volk, ki se z zvijačo dokoplje celo do hišice, kjer stanuje babica in že načrtuje veliko presenečenje...
1
nedelja, 13. november '22
ob 16. uri
KULTURNI DOM NA MOČILNIKU
DOB
Gostuje KUD PIRNIČE - LUTKOVNI ODER. Informacije in rezervacije: 041 420 610.
Domžale, in razstavljavcev, ki so na svojstven način fotografirali spomenike v Domžalah, Kamniku in Ljubljani, ki se idejno in načrtno povezujejo s Plečnikovim imenom oziroma delom njegovih učencev.
Razstava v Menačenkovi domačiji bo na ogled do 19. novembra. Še z dvema posebnima dogodkoma se bomo posvetili Plečnikovi dediščini: prvo bo vodenje po Plečnikovi poti v centru Domžal, ki bo v soboto, 5. novembra. Dobimo se ob 10. uri na parkirišču Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, prosimo za vaše predhodne prijave na menacenk@ kd-domzale ali na tel. 01 722 50 50. Drugi dogodek bo 9. novembra v Slamnikarskem muzeju ob 18. uri, ko bo naš gost Noah Charney, ameriški Kamničan s predstavitvijo knjige o življenju in delu Jožeta Plečnika skozi optiko tujega poznavalca. Vabljeni!
KATARINA Rus KRušELJ Foto: Miro Pivar
OBČINA DOMŽALE
kulturno društvo jozef virk
dob Dvorano na Močilniku je obiskala Mojca Pokrajculja, glavna junakinja slovenske ljudske pravljice, ki jo je priredil in režiral Miloš Star-bek in poskrbel tudi za imenitno sceno. Glasbo je ustvaril Tomaž Habe, za razsvetljavo in ton je poskrbel Gašper Osolin, za oblikovanje luči Pavel Ore-hek. Kostume je uredila Irena Osolin, odrski mojster je bil Matija Osolin, igralci sproščeni in zelo podobni posameznim živalim, ki so jih predsta-
vljali, Mojca Pokrajculja skrbna in ljubezniva deklica ter navdušeni obiskovalci, ki predstave v prepolni dvorani niso le spremljali, temveč v njej tudi sodelovali. Na začetku z glasnim pričakovanjem in skupnim petjem znane pesmice Če si srečen in če srečo ...
Pravljico bolj ali manj poznamo, pa naj vseeno obudim spomina na to med otroki zelo priljubljeno Mojco Pokrajculjo (Teja Nemec), ki je ob pometanju izbe našla cekin in si z njim kupila lonček z belimi pikami. Kot po čudežu se je lonček spremenil v prekrasno hišico in ko je prišla zima, je Mojca uživala ob toplem kaminu v in poležavala v mehki postelji, dokler jo nekega mrzlega večera ni zbudilo
močno trkanje in glas premražene-ga mucka (Amadej Starbek), ki je po zapeti pesmici prosil za zavetje pred hudim mrazom. Za njim je pred mrzlo zimo za zavetje prosila še lisica (Sara Štih), zeblo je tudi ježka (Samuel Starbek), ki je Mojco in ostale razveselil s košarico hrušk. V topli hišici se je zbranim kmalu pridružila še veverica (Larisa Potočan) z lešniki in žabica (Zala Zidanšek). Čeprav je bilo v hišici že tesno, Mojca ni imela srca, da bi zavetje odrekla zajcu (Neli Štrukelj) s košaro zdravega korenja in medvedu (Anže Zidanšek) s polnim loncem medu. Otroci so z zanimanjem spremljali prihod vsake živali, ki so se predstavljale s kratko pesmico, nekatere tudi s plesom, se ob tem naučili tudi kakšne njihove lastnosti in dobrote, ki jo ima najraje in bili kar malo razočarani nad lisico, ki je pojedla ves med, zajčku pa namazala brke z njim, da bi bil on kriv, ko jutranji skupni zajtrk ne bo medu. Seveda so otroci pomagali junakom otroške predstave pri tem, kdo je pravzaprav pojedel med, in živali so vse po vrsti želele ujeti lisico in tekle za njo. Mojca Pokrajculja je žalostna ostala sama, hrepeneč po srečnem skupnem življ enju v topli hišici z veliko mehkimi in toplimi blazinami. A le za hip, saj so se ji kmalu pridružile vse nastopajoče živali in so dolgo in srečno živeli v prijetni hišici. Glasen in dolg aplavz, bleščeče oči in zadovoljni obrazki so bil nagrada igralcem in vsem, ki so ustvarili prijetno otroško predstavo, ki jo bomo zanesljivo še videli. Pa tudi številna vprašanja: Mami, oči, kdaj pridemo spet ...
Vera Vojska Foto: KD Jožef Virk Dob
21. Festival za tretje življenjsko obdobje v CD v Ljubljani
V okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje je 29. septembra 2022 na predstavitvenem odru v preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani ubrano zazvenel ŽPZ Stane Habe iz Domžal pod taktirko zborovodkinje Andreje Polanec.
Zpz stane habe Dekleta so svoj nastop izvedla zanesljivo, predvsem pa zelo občuteno. Predstavila so se s skladbami za dušo in srce: poslušali smo dve priredbi ljudskih - Mrzel veter v priredbi Stanka Preka in San se šetao v priredbi Črta Sojarja Voglarja.
Vsebinsko primerno tretji generaciji sta odlično zazveneli še dve skladbi, Narobe svet v priredbi Tomaža Pirnata (besedilo je prispe-
val in nekoč vokalno izvajal enkratni Frane Milčinski - Ježek, zimzeleno melodijo pa ustvaril Urban Koder) in Ne bodi kot drugi z besedilom Ferija Lainščka in melodijo izpod peresa Gorazda Čepina. Izvedbe skladb so s svojimi lepimi vokali podkrepile solistke Meti Blejc in Helena Škrlep, sopran, ter Jelka Dušak in Alma Bizjak, alt.
Zbor je na kitari spremljal izvajalec country glasbe Hervin Jakon-
čič, ki je s svojim žametnim glasom v solo točki poslušalstvo pobožal z znano Hallejujah Leonarda Cohena. Klavirske podlage za zbor je prispevala in posnela mlada pianistka, profesorica na GŠ Domžale in čisto sveža magistrica kompozicije Teja Komar.
Največje potrdilo nastopa pa je poslušalstvo, ki je z zborom zapelo in ga nagradilo s toplim aplavzom.
Vsem za nastop iskrene čestitke!
Andreja Polanec
Delovna terapija v MGC.
34 I slamnik
kultura
številka 9 i SEPtEMber 2022 I letnik lxii
slamnik@kd-domzale.si
Prehajanja Boruta Krajnca
Nova razstavna sezona v Galeriji Domžale se je začela z oktobrsko razstavo Boruta Krajnca, dokumentarnega fotografa in fotoreporterja, ki deluje tudi kot neodvisni umetnik.
V:MUZEJUNovember '22
galerija domžale Z vodjem galerije Jurijem Smoletom sta pripravila razstavo fotografij z naslovom Prehajanje, ki predstavlja avtorjevo domišljeno beleženje zdravstvenega fenomena, ki nas je v zadnjih dveh letih ohromil. Na prvi pogled fotografski pogledi ambientov skozi steklene izložbe trgovin, gostinskih lokalov in frizerskih salonov so ob odsotnosti ljudi postale strašljive
podobe izkrivljene vsakdanje resničnosti. Praznine so več kot le molčeče napovedovalke krize, ki nam jo je prinesel boj proti pandemiji, in tudi slutnja posledic, ki nas še čakajo v prihodnosti. Čeprav fotografije prikazujejo običajno predmetnost in izpraznjenost prostorov, nam poglobljeni pogled razkrije avtorjev odsev in zrcaljeno podobo okrog njega, ki se združuje oziroma prehaja
v celoto videnega. Nakazana tran-scendenca se predstavlja še na drugi simbolni ravni, saj je avtor na posreden način v podobe objektivnosti 'kovidnega zaprtja' vnesel tudi svojo lastno zgodbo, vpeto v podani kontekst. Tako fotografirana prehajanja različnih svetov podajajo tudi kritičen razmislek o družbeni blaginji in potrošništvu, pa tudi o samem sebi in splošno človeku kot žrtvi potrošništva in reklame. Podobno je tematiziral predhodno fotografsko serijo z naslovom Praznine, v kateri je dokumentiral prazne plakatne in ostale oglasne površine, kar je absurdna situacija v svetu, ki mu brezpogojno vlada kapital. Vsekakor se Borut Krajnc v svojih delih osredo-toča na aktualne družbeno-kritične tematike in s pomočjo konceptualnih in dokumentarnih pristopov rad raziskuje družbene realnosti in spremembe v svoji neposredni okolici.
Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar
Črtomir Frelih - grafik za vse letne čase*
V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v ljubljanskem Tivoliju so 25. oktobra odprli razstavo grafik in risb tudi domžalskega oziroma radomeljskega umetnika Črtomirja Freliha.
Kot je ponazoril avtor, jih je iz nabora obsežnega opusa štirih desetletij, ki bi v višino segal več kot meter in pol, na koncu mesto na razstavi našlo okoli 90 del. Kustosinja Breda Ilich Klančnik je na pregledno zastavljeno razstavo vključila značilna dela posameznih obdobij, od črno-bele grafike, risbe v tehniki akrila, pastela in voska, monumentalnega cvetličnega platna do najnovejših prepoznavnih 'lisičjih' zgodb, kjer se avtor mnogokrat tudi besedno oglaša in komentira aktualno stvarnost ter se pri tem poleg grafike poigrava tudi s kartonsko instalacijo in keramičnimi izdelki.
Na odprtju, ki se ga je udeležilo res veliko njegovih občudovalcev, tudi sedanjih in bivših študentk in študentov likovne umetnosti na Pedagoški fakulteti, kjer Frelih poučuje. In ki ji je hvaležen za možnost, da je ob pedagoškem delu imel danost likovnega ustvarjanja. Umetnik, ki je rojen na bohinjskem koncu v Nomnju, je tako imel že več kot 80 samostojnih in okoli 240 skupinskih razstav - večkrat tudi v domžalski Galeriji, vrsto let pa je bil tudi njen umetniški vodja. Kulturni dom Franca Bernika pa je leta 2020 podprl tudi izdajo njegove knjige Lisice. Za svoje delo pa je pred kratkim prejel tudi priznanje Občine Domžale.
Ob razstavi je izšel obsežen katalog, v katerem so zbrani zapisi o Frelihovem delu in življenju (Krivec Draganove, Muhoviča, Maurerja, Ilich Klančniko-ve), pogovor z njim, biografski podatki pa tudi seznam del z razstave.
Vsi, ki vas razstava zanima, spremljajte program Galerije na potepu, saj se bomo do 12. februarja 2023, ko je na ogled, gotovo skupaj z avtorjem in kustosinjo sprehodili po njej.
Cveta Zalokar * naslov prispevka Judite Krivec Dragan v katalogu
Črtomir Frelih - Grafike in risbe. Štiri desetletja: 25. 10. 2022-12. 2. 2023, MGLC Grad Tivoli. Približno sto za razstavo izbranih del razpenja umetnikov štiridesetletni ustvarjalni lok.
BOŠTJAN DRINOVEC
ODPRTA PRIHODNOST
17. 11. - 8. 12. 2022
► Odprtje razstave bo v četrtek, 17. novembra 2022, ob 19. uri v Galeriji Domžale.
Z umetnikom se bo pogovarjal Jurij Smole.
V času razstave je galerija odprta: torek-petek: 10.00-12.00 in 17.00-19.00, sobota: 10.00-12.00.
kd-domzale.si / 01 722 50 50
Q_
GD
Galerija Domžale
www.kd-domzale.si / T: 01/722 50 50
MENACENKOVA DOMAČIJA
Fotografska razstava | Vstop prost. 12. oktober - 19. november 2022
PO POTEH
PLEČNIKOVE
ZAPUŠČINE
3 AVTORJI / 3 POGLEDI
Iztok Končina, Valerija Jenko, Mija Jerman
V sodelovanju z JSKD OI Domžale.
MENACENKOVA DOMAČIJA
Sobota, 5. november 2022, ob 10. uri
Zbor: parkirišče, KDFBD
SPREHOD PO PLEČNIKOVI POTI V DOMŽALAH
Vodi: Roman Kos
2 uri / vstop prost / obvezne prijave do 4. novembra do 12. ure na e--naslov menaoenk@kd-domzate.si ali 01 722 50 50 (KDFBD, uradne urepon.-sre. od 10. do 12. ure in sreda od 15. do 17. ure)
SLAMNIKARSKI MUZEJ
Sreda, 9. november 2022, ob 18. uri
Vstop prost.
dr. Noah Charney
PLEČNIK - VEČNI ARHITEKT
Vodi Cveta Zalokar.
MENACENKOVA DOMAČIJA Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@kd-domzale.si Odprta v času razstav od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto.
SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski .muzej@kd-domzale.si | Odprt od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 di 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto.
Bi* „\\	- t.
MICHELANGELO PISTOLETTO IN ARTE POVERA
v - ■	^	* : s .
3 i' -VA V \ v 2
' . ' '>.1	. -.' ■	* ■■	Süfc ' ■
■ v- y«*
-

1 " v
Ljubitelje Galerije na potepu vabimo na obisk razstave v Cukrarni, kjer so v sodelovanju z Zerynthio, centrom za sodobno umetnost iz Rima, postavili razstavo velikega italijanskega umetnika druge polovice 20. stoletja. Pistoletta, enega od utemeljiteljev gibanja Arte povera, bomo spoznali skozi odlično postavitev njegovih del in izvedeli vse o duhu njegovega najplodovitejšega ustvarjalnega časa.
Po razstavi nas bo vodil Jurij Smole. Dobimo se v soboto, 12. 11. 2022 ob 10. uri
v Cukrarni. Vstopnina: študenti, dijaki, upokojenci 4 eur, odrasli 6 eur. Zaradi boljše organizacije in preglednosti, se prosimo prijavite v KDFB po e pošti: info@kd-domzale.si ali na tel. 01/ 722 50 50.
PRIJAZNO VABLJENI!
Organizacija: KD Franca Bernika Domžale
Informacije:
www.kd-domzale.si, 01/722 50 50
0
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
letnik lxii | SEPtEMber 2022 | številka 9	slamnik | 35
slamnik@kd-domzale.si
KULTURA
Romarji že petič romali k sv. Notburgi v Grobljah
Groblje so bile nekoč, posebej v 18. stoletju, vse do pred dobrimi 140 leti, najpomembnejša božja pot k svetnici Notburgi na Slovenskem.
Sv. Notburga je vzor pridnosti in srčne dobrote, romarji so ji zelo zaupali, saj je bilo njeno Življenje prepleteno s številnimi dobrimi deli. Bila je skrajno natančna in požrtvovalna, imela pa je dovolj trden značaj, da se ji ni bilo treba nikomur uklanjati. Bila je iskreno pobožna, usmiljena do revežev in pravi blagoslov svojih gospodarjev. Tako so Groblje nekoč s čudovito cerkvico obiskovali številni romarji, ki so pri sv. Notburgi iskali zavetje za svoje težave.
Prvo romanje v novejši zgodovini so pred petimi leti skupaj s člani in članicami Turističnega društva Jarše - Rodica obudili plesalci Folklornega društva Groblje, Domžale in vsako leto so se jim pridružili novi romarji. Tako so letos skupaj s turističnim in folklornim društvom k sv. Notburgi poromali še Društvo narodnih noš in kočijažev občine Vodice in člani D' lustigen Reifenstoana z'Pols iz avstrijskega zgornještajer-skega mesta Pols ob Judenburgu -vsi oblečeni v narodne noše, ob njih pa številni romarji. Enajstega septembra 2022 so bile Groblje spet romarsko središče, namenjeno tudi godu sv. Notburge.
Romarji na poti v grobeljsko cerkev
Romarji so se na čelu s kipom sv. Notburge, nove pridobitve Folklornega društva Groblje, Domžale, praporom sv. Notburge in praporom Turističnega društva Jarše - Rodica od Kulturnega doma Groblje sprehodili do vhoda v cerkev sv. Mohorja in Fortunata, kjer jih je blagoslovil jarški župnik Matjaž Križnar, ki je daroval sveto mašo. Prvo berilo je v nemščini bral Balthasar Kendlbacher, vodja avstrijskega društva. Župnik Matjaž Križnar je v pridigi poudaril pomen praznika svetnice ter kako romarji s proslavitvijo njenega rojstnega dne sledijo njenemu zgledu, kako vsak na svojem področju naredimo življenje boljše.
Popoldne je Folklorna skupina Groblje Domžale skupaj z avstrijskimi plesalci D' lustigen Reifenstoana z'Pols v Arboretumu Volčji Potok z dvema nastopoma razveselila obiskovalce, nato pa so se gostje iz Avstrije poslovili.
S to tradicionalno prireditvijo, ki jo vsi zelo radi obiskujejo, pa programa Folklornega društva Groblje, Domžale za letošnje leto, v katerem so bili zaradi 15. rojstnega dneva še posebej aktivni, še ni bilo konec. Pred njimi je bil namreč še obisk OŠ Ro-dica, strokovni posvet in še marsikaj.
Vera Vojska Foto: Miro Pivar
Fotografske delavnice v Arboretumu v letu 2022
Foto, kino in video klub Mavrica iz Radomelj je letos izvedel kar tri fotografske delavnice v sodelovanju z Arboretumu Volčji Potok.
FOTO, KINO IN VIDEO KLUB MAVRICA Tako je tudi Mavrica obogatila programsko ponudbo Arboretu-ma, ki ima največjo rastlinsko zbirko v Sloveniji in je kulturni spomenik državnega pomena. Fotografi imamo v tem prostoru številne motive tako rastlin kot tudi druge ponudbe Arboretuma, ki pritegnejo objektive skozi vse leto.
Na megleno jesensko soboto 15. oktobra, ko je še rahlo rosilo, se je zbrala druščina ljubiteljev fotografije na zadnji, tretji letošnji delavnici. Delavnico sta vodila Peter Rojc, fotograf, odličen vrtnar in animator, ki ima vedno nove izzive v rokavu, v pomoč mu je bila Binca Lomšek, vodja foto sekcije Mavrice. Udeležencem je svetoval in praktično pokazal osnovna pravila zajema fotografije, o motečih elementih, perspektivi, linijah, slikovnem kotu, osvetlitvi, po-
ložaju sonca, izbiri pravega trenutka in še marsikaj. Vse tri delavnice (maja, septembra in oktobra) so bile dobro obiskane, saj opažamo, da se vedno več staršev z otroki udeležuje teh delavnic, še posebno smo bili veseli mlajših in najstnikov, saj so na zadnji delavnici bili že tretjinsko zastopani. Prav mladi so se zelo zabavali, za kar gre zahvala duhovitemu vodji delavnic Petru Rojcu.
Za udeležbo na delavnici je dovolj že pameten telefon ali fotoaparat in polna mera dobre volje, pa je vedno zelo zabavno. Od dobre fotografije ni odvisna kvaliteta telefona ali fotoaparata, temveč dobro oko in pravi trenutek pritiska na sprožilec. Po končani delavnici udeleženci pošljejo po tri svoje najboljše fotografije z delavnice, ki jih objavimo na spletni strani http://FKVK-mavrica. si v galeriji.
Tri uspešne letošnje fotografske delavnice v sodelovanju z Arboretu-mom nas navdajajo z upanjem, da bi se mladi vključili v društvo Mavrica, kjer bi lahko svoje fotografsko znanje izpopolnili, se udeleževali izobraževanj, fotografskih natečajev in delavnic. Zahvaljujemo se vsem udeležencem letošnjih fotografskih delavnic in jih vabimo, da se jih udeležijo tudi naslednje leto.
Tudi Arboretum organizira več tematskih fotografskih natečajev skozi vse leto (kronice, tulipani, ro-dodendroni, vrtnice, poletno vzdušje ...), katerih fotografije ocenjujejo naši najbolj izkušeni fotografi. Zahvaljujemo se Arboretumu Volčji Potok za izvedbo naših fotografskih delavnic, za dobro sodelovanje in načrtujemo to sodelovanje v prihodnjem letu še poglabljati.
Besedilo in foto: Binca Lomšek
DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE 1000 LJUBLJANA Glavarjeva 47
E-pošta: zlatkojajcanin.dzm@gmail.com Splet: www.mentalno-zdravje.si Telefon: 031/643-782 Telefon: 041/341-081
SKUPINE ZA SAMOPOMOČ V DOMŽALAH ZA LJUDI S ČUSTVENIMI TEŽAVAMI
Obveščamo vas, da DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE v Domžalah organizira dopolnilno mentalno zdravljenje - skupine za samopomoč pod vodstvom izkušenega terapevta. Terapije potekajo v Osnovni šoli Venclja Perka dva krat mesečno ob četrtkih z začetkom ob 18. uri. Udeležba je brezplačna.
Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, psihosomatske motnje ali kakšne druge čustvene težave,vas vabimo, da nas kontaktirate na telefonsko številko 031/643-782, da se dogovorimo o vaši prisotnosti na skupini.
Vljudno vabljeni!
DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE Predsednik: Zlatko Jajčanin
Na podlagi Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 - ZPolS-D, 11/11, 28/11 - odl. US in 98/13) , 6. člena Odloka o izdajanju javnega glasila Slamnik (Uradni vestnik Občine Domžale št. 6/12 in 8/13) je Svet javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika Domžale na predlog direktorja Javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika Domžale Jureta Matičiča na svoji 9. seji (korespondenčno) dne 2. 11. 2022 sprejel naslednja
PRAVILA
O IZRABI OGLASNEGA PROSTORA JAVNEGA GLASILA SLAMNIK ZA PREDSTAVITEV
KANDIDATOV/KANDIDATK OB LOKALNIH VOLITVAH ŽUPANA/ŽUPANJE OBČINI DOMŽALE (OB MOREBITNEM DRUGEM KROGU VOLITEV), KI BODO V NEDELJO, 4. DECEMBRA 2022
V javnem glasilu Slamnik bo vsem kandidatom za župana/županjo Občine Domžale, ob volitvah, ki bodo 4. december 2022, zagotovljena enakopravnost pri objavi volilnih propagandnih sporočil.
Objava bo omogočena v enajsti (11.) številki Slamnika, ki bo izšla v petek, 25. novembra 2022.
Posamezen kandidat za župana/županjo ima na voljo objavo enega (1) oglasa, na osnovi sprejetega cenika pa ima na voljo 3 možnosti glede velikosti oglasa:
CENIK VOLILNIH IN REFERENDUMSKIH OGLASOV POLITIČNIH STRANK IN LIST
velikost_(širina x višina)_cena brez DDV
1/2 strani..........260 mm x 182 mm / ležeče................305,00 evrov..........
1/2 strani..........128 mm x 368 mm / pokončno........305,00 evrov..........
1/4 strani..........128 mm x 182 mm....................................162,50 evra.............
Vlogo z naročilnico za objavo oglasnega sporočila, ki določa predvideno velikost in obliko oglasa, morajo oddati pooblaščeni organizatorji volilne kampanje do 22. 11. 2022 do 12. ure na uredništvo javnega glasila Slamnik, in sicer na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale (s pripisom Lokalne volitve 2022 - drugi krog) ali na elektronski naslov urednistvo.sla-mnik@kd-domzale.si.
Pooblaščeni organizatorji volilne kampanje morajo končno obliko oglasa v izbranem in predpisanem formatu in z obvezno navedbo naročnika oglasa poslati po elektronski pošti na naslov urednistvo. slamnik@kd-domzale.si do 23. 11. 2022 do 12. ure.
O vrstnem redu in mestu objave prispelih oglasov bo glede na velikost in možnosti oblikovanja posamezne strani v glasilu odločala tehnična urednica.
Oglas bo objavljen pod pogojem predložitve dokazila o predhodnem plačilu najpozneje do 23. 11. 2022 do 12. ure.
Pravila bodo objavljena na spletni strani Občine Domžale ter v deseti številki javnega glasila Slamnik (izid 4. 11. 2022).
Predsednica Sveta javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika Domžale Andreja Pogačnik Jarc, l. r.
36 I slamnik
v	i
POLITIČNE STRANKE | LOKALNE VOLITVE 2022
številka 9 i SEPtEMber 2022 I letnik lxii
slamnik@kd-domzale.si
LTD / TONI DRAGAR,PREDSEDNIK
Toni, zakaj?
Najbolj pogosti vprašanji moje letošnje jeseni. Prvo vprašanje: Toni, boš kandidiral?
Drugo vprašanje: Toni, zakaj Boštjan Deželak?
Ponosen sem, da po štirih mandatih še vedno uživam podporo občanov, in verjamem, da zato, ker smo se trudili in delali dobro. So projekti, na katere sem močno ponosen - težko izpostavim le enega, vsekakor pa sem vedno rad delal predvsem za otroke. Ko sem nastopil kot župan, je bilo skoraj nemogoče dobiti prosto mesto v vrtcu v Domžalah. Danes temu ni več tako. Zgradili smo tudi OŠ Drago-melj, pa veliki prizidek POŠ Ihan in prizidek na Krtini in Rodici, prenovili jedilnico na OŠ Domžale in še mnogo več. S ponosom gledam tudi na nove gasilske domove od Doba do Krtine in Štude ter vrhunsko opremljene gasilce. Kolumna je prekratka za vse uspehe, vendar pa so področja, ki jih še nismo uredili. Čeprav obstajajo utemeljeni razlogi, zakaj določene težave še rešujemo, pa si še vedno želim, da naredimo za naše mesto, našo občino še več.
Zato sem se odločil, da je čas, da zaključim in prepustim vodenje mlajšim, ki bodo nadaljevali naše dobro delo z novo energijo, novimi pristopi in novimi idejami. Nekateri so pre-
(4 Nekateri so presenečeni, da smo v LTD izbrali za županskega kandidata dokaj neznanega Študljana Boštjana Deželaka, vendar smo želeli nekoga, ki je neobremenjen in bo res prinesel nov veter.
senečeni, da smo v LTD izbrali za županskega kandidata dokaj neznanega Študljana Boštjana Deželaka, vendar smo želeli nekoga, ki je neobremenjen in bo res prinesel nov veter. Njegov cilj je ohraniti visoko raven kakovosti bivanja, hkrati pa se osredotočiti na razvoj podjetništva. Tako kot jaz tudi Boštjan prihaja iz gospodarskega sektorja - domžalsko Delavsko hranilnico vodi od odprtja, in verjamem, da so ravno njegove sposobnosti vodenja tiste, ki ga naredijo za najboljšega kandidata. Okoli sebe je zbral mlado in sposobno ekipo, in vem, da je naša prihodnost v dobrih rokah. Slogan občina zadovoljnih ljudi je bilo vodilo mojega županovanja, in prepričan sem, da bo nadaljeval uspešno delo ter Domžale naredil še boljše. Ima mojo popolno podporo in podporo LTD. Vesel sem, da se bo dobra zgodba LTD nadaljevala.
SDS / MAG. TOMAŽ DEŽELAK, PODŽUPAN
Deželak podžupan: glasujete za dokončanje projektov: glasujte za SDS
V času zadnjega mandata smo se zavzemali za preseganje političnih delitev ter nove ideje in pobude. Vendar je treba stvari enkrat dokončati, in sicer v naslednjem mandatu. To so predvsem: prostorska ureditev, podjetništvo, prostor za mlade, trajnostna oskrba starejših, gasilstvo, center Domžal - brezplačna podzemna garaža za Domžalčane, prizidek šole v Preserjah, subvencija komunalne položnice, zdravstveni dom. Mladi nujno potrebujejo prostor za ustvarjanje in druženje. Prostor se mora najti v okviru obstoječih kapacitet, na podlagi natečaja in v sodelovanju s kulturnimi društvi. Dnevna oskrba starejših občanov. Višina te investicije se giblje med 5 in 10 milijonov evrov. Ob strani ne smemo pustiti tudi projekta ureditve t. i. centra Domžal. Investicija je ocenjena na približno 3-5 milijonov evrov. In nenazadnje je tukaj še ureditev avtobusnega postajališča. Razlog v izpostavljanju teh investicij se skriva predvsem v pozitivni nameri, da bi dobili domžalski obrtniki priložnost vključevanja v investicije. Nujno! Občina bo morala s svojimi aktivnostmi neposredno investirati približno 45-50 milijonov
Dokončati moramo spremembe, ki smo jih zastavili v tem mandatu.
evrov v naslednjih treh do štirih letih. Dejstvo pa je, da so obrtniki, ki zaposlujejo predvsem lokalno delovno silo, bolj odvisni od aktivnosti občine. Povezava se kaže predvsem v izdelavi Občinskega prostorskega načrta (OPN), saj se s tem aktom usmerja/določa namembnost zemljišča. Torej z njim se ustvarja lokacije obrtno-poslovnih con, ki pa jih v Domžalah primanjkuje oziroma jih praktično ni. Nedopustno je, da se cena povzpne na več kot 100 evrov tako opremljenega zemljišča. V tem primeru ima občina škarje in platno in lahko s posameznim odlokom, ki bi bil pripravljen pod posebnimi pogoji, investitorje oprosti delnega plačila. Nujno! Zato moramo dokončati spremembe, ki smo jih zastavili v tem mandatu. Za konec bi se rad zahvalil vsem tistim, ki so nam na volitvah dali svoj glas in ki verjamejo, da se trudimo za vsesplošno dobro. Drage bralke in dragi bralci, vse dobro.
Življenje z otroki v rejništvu
Posvet in predstavitev zgodb domžalskih rejnic
Med nami je kar nekaj družin, ki so v svoj dom sprejele otroke, ki so bili tako ali drugače primorani zapustiti svoj dom, oditi stran od matične družine. Ali se jim je družina na nek način odrekla, ali pa so bili to otroci družini odvzeti, saj tisti dom zanje ni predstavljal varnega in zdravega okolja za življenje.
Te otroke pa ne moremo prepustiti same sebi, zanje je potrebna nova družina, okolje, kjer bo njihovo otroštvo čim boljši približek temu, kar bi moral biti.
Rejnikov, rejniških družin in premalo. Otrok, ki potrebujejo nadomestno mamo, očeta, skrbnike, na žalost kar precej.
Zato bomo na posvetu predstavili zgodbe rejnic iz Domžal, ki so v svoj dom sprejele otroke druge matere in jih sprejele za svoje. Kot poudarjajo gre za čudovite otroke, vsak ima svojo zgodbo in si zasluži vso srečo tega sveta.
Z nami bodo, poleg rejnic, tudi strokovnjaki, predstavniki Centra za socialno
delo Domžale in Društva rejnikov Slovenije, ki bodo spregovorili o drugi strani zgodbe - odvzemu otroka, izboru rejniške družine, namestitvi in delu z matično družino otroka.
Posvet bo v torek, 22. novembra 2022, ob 19. uri, v Knjižnici Domžale.
Gostje bodo na posvetu na voljo tudi za vaša vprašanja.
Lepo vabljeni!
letnik lxii | SEPtEMber 2022 | številka 9
slamnik | 37
slamnik@kd-domzale.si
LOKALNE VOLITVE 2022
LTD
LISTA ZA VSE GENERACIJE
LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV ZA BOLJŠE DOMŽALE:
1.	Tomi (Tomaž) Codec
2.	Kristina Hafner
3.	Boštjan Borštnar
4.	Nataša Belle
5.	Adis Škrijelj
6.	Nina Mešič
7.	Anton Strgar
8.	Andreja Koznicov
9.	Janez Svoljšak
10.	Kristina Brodnik
11.	Samo Svetlin
12.	Urša Hafner
13.	Lenart Zaje
14.	Lea Kunavar
15.	Tomislav Štrukelj
16.	Tea Cubenšek
17.	Dušan Koplan
18.	Ana Marija Šketelj
19.	Viljem Sedeljšak
Boštjan Deželak
kandidat za župana Občine Domžale
Naročnik: SD
38 I slamnik
LOKALNE VOLITVE 2022
številka 9 i SEPtEMber 2022 I letnik lxii
slamnik@kd-domzale.si
S

0
prihodnost! nI O
Spoštovane občanke, spoštovani občani,
20. novembra boste na lokalnih volitvah odločali, komu boste zaupali vodenje občine. Prepričan sem, da v Občini Domžale zmoremo več in da smo sposobni številne probleme reševati uspešneje ter skupaj ¡Stati boljše poti. Čas je, da odgovornost prevzame nova generacija, čas je za nujne sprOTiembe.
Vesel serffi da ob meni stoji izkušena ekipa, v kateri šo ljudje različnih poklicev in z raznolikimi interesi, med njimi štirje
nekdanji poslanke in poslanci, številni izkušeni občinski svetniki in svetnice, posebej ponosen pa sem na podporo predstavnikov starejše generacije, ki so v meni prepoznali sposobnost in moč našo občino popeljati naprej.
Zato pridite na volitvein obkrožite 1 za županskega kandidata Mateja Oražma in 2 za Listo Mateja Oražma.
Matej Oražem
za župana občine Domžale.
Naročnik oglasa Matej Oražem, kandidat za župana.
		
LÍ-íí)	Lista Mateja Oražma za Občinski svet.	H Namesto sladkih besed in neizpolnjenih obljub vam v # O 1 premislek dajemo predlog naših načrtov-lotili se jih bomo | J | zavzeto in v sodelovanju z vsemi, ki lahko pomagajo. // V^ 1
NASE PROGRAMSKE PRIORITETE
ZA LEPŠO PRIHODNOST!
PROMET
takojšnji spopad s prometnim kaosom na širšem področju občine
podzemna parkirna hiša na prostoru pri Vele
razbremenitev magistralke s pospešeno izgradnjo povezovalne ceste Želodnik- Preserje
semaforizirana križišča v krožišča
takojšnje odprtje prazne garažne hiše tudi za potrebe stanovalcev SPB po primernih cenah
vzpostavitev linij LPP med centrom Domžal in Ljubljano ter vzpostavitev krožnega javnega potniškega prometa med kraji Občine Domžale
VODENJE OBČINE
aktivno sodelovanje z državo, sosednjimi občinami, MO Ljubljana
priprava projektov in redno prijavljanje na razpise za evropska in državna sredstva
ZDRAVSTVO
revizija projekta prizidka k Zdravstvenemu domu
privabljanje zdravnikov s štipendijami in ostalimi spodbudami
STANOVANJSKO PODROČJE
skupaj s Stanovanjskim skladom izgradnja oskrbovanih stanovanj za starejše in dostopnih stanovanj za mlade
KULTURA
nova prireditvena dvorana s prostori za delovanje kulturnih društev
MLADI
vzpostavitev avtonomnega mladinskega prostora
POVEZAVE
vzpostaviti javni prevoz in varne kolesarske poti med posameznimi kraji v občini
UPRAVA
redna srečanja z občani in krajevnimi skupnostmi, zavodi in društvi
poenostavitev financiranja športnih, kulturnih in humanitarnih društev
PODJETNIŠTVO IN GOSPODARSTVO
obuditev izgradnje cone Želodnik
vzpostavitev vajeniškega centra za Izobraževanje
ŠPORT
izgradnja pokritega bazena
finančno spodbujanje vključevanja otrok in mladine v športna društva
EKOLOGIJA
izkoristiti strehe javnih stavb za Izgradnjo sončnih elektrarn
odprtje centra ponovne uporabe
KOMUNALNO PODROČJE
optimizacija cen komunalnih storitev
ureditev ekoloških otokov
STAROSTNIKI
sodelovanje pri izgradnji novega doma upokojencev
razširitev pomoči na domu in vzpostavitev dnevnega centra
ZAŠČITA IN REŠEVANJE
izgradnja gasilskega doma PGD Domžale mesto in prostorov za posamezne organizacije civilne zaščite
ŠOLSTVO IN VZGOJA
reševanje prostorske problematike OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Dob, OŠ Roje in Glasbene šole
Morda nekateri cilji potrebujejo od zasnove do izvedbe tudi daljši čas, a lotili se bomo slehernega projekta. Mnogih prav tako pomembnih ciljev in nalog nismo posebej izpostavili, več o teh najdete v našem programu na spletni strani.
letnik lxii | SEPtEMber 2022 | številka 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 39
LOKALNE VOLITVE 2022
Kandidatka za županjo občine Domžale
Renata Kosec
Kandidati za občinski svet občine Domžale
Lista Renate Kosec
/jgfa/kresCfa/rjiA/
LTD
t . ^
LISTA ZA VSE GENERACIJE
i
1
'S.
RbniUB
1
v

		l¿ si '3SÍ+7V
^aj	ri ü	
	Mrl	
-
/
tí

£

40 I slamnik
LOKALNE VOLITVE 2022
številka 9 i SEPtEMber 2022 I letnik lxii
slamnik@kd-domzale.si
SVOBOHS
za Domžale
Glasujte za!
Naročnik: Gibanje Svoboda
ZA Domžale, ki pritegnejo mlade in skrbijo za starejše!
ZA javno zdravstvo s kakovostnimi storitvami, dostopnimi vsakomur!
ZA Domžale prihodnosti, ki jo bomo napisali skupaj!
Kandidati za občinski svet
1.	Tadeja Savnik
2.	Gregor Horvatič
3.	Dr. Brigita Skela Savič
4.	Mag. Bojan Arh
5.	Mateja Aleksandra Kegel
6.	Haris Begič
7.	Saša Kos
8.	Matej Zabret
9.	Mateja Zupan Josipovič
10.	Tomaž Boritnar
11.	Petja Orehek Jerman
12.	Filip Andrič
13.	Monika Pekošak
14.	RokBratovž
15.	Suzana Emeršič
16.	Kristjan Prinčič
17.	Urška Kovačič
18.	Klemen Jene
19.	Sabina Pirš
20.	Darko Jenko
21.	Dr. Jerneja Terčon
22.	Bojan Bučinel
23.	Nataša Prinčič
24.	Janez Peterca
25.	Dragica Sušnik
26.	Vitomir Panič
27.	MajaMaselj
28.	Luka Centa
29.	Lea Kremič
30.	Aleš Klander
31.	Petra Šegina
letnik lxii | SEPtEMber 2022 | številka 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 41
lokalne volitve 2022
VERJAMEMO
v občino Domžale
PRILOŽNOST ZA PODJETNE IN USTVARJALNE DOMŽALE
Sem Fani Rožič Novak in prihajam iz najvišje ležečega naselja v občini, Svete Trojice pri Dobu, kjer živim z družino. Po poklicu sem magistra poslovnih ved. Svojo poklicno kariero sem pričela v gospodarstvu, zadnjih 25 let delam v javnem sektorju.
Kandidaturo za županjo sem sprejela, saj menim, da lahko s svojimi izkušnjami in znanjem omogočim občankam in občanom Domžal, da postanejo vrednote kot so ustvarjalnost in podjetnost resnični cilj, ki ga moramo doseči ne samo na kratki rok, temveč tudi za naše bodoče generacije. Verjamem, da lahko dosežemo medgeneracijsko in tudi medstrankarsko povezovanje in sodelovanje na vseh ravneh našega življenja v dobrobit uresničevanja skupnih ciljev občanov Domžal.
NAŠI KANDIDATI ZA OBČINSKE SVETNIKE SO:
1.	PEREGRIN STEGNAR, TURNSE
2.	FANI ROŽIČ NOVAK, SV. TROJICA
3.	JANEZ LIMBEK, ROVA
4.	TADEJA ŠUŠTAR ZALAR, PRESERJE PRI RADOMLJAH
5.	JANEZ VASLE, DOMŽALE
6.	BREDA MARIJA KOKALJ-LIMBEK, ROVA
7.	JANEZ KOZJEK, DOMŽALE
8.	ANA ŠLIBAR, KRTINA
9.	JANEZ KOPAČ, DRAGOMELJ
10.	LOJZKA JAVORŠEK, DOB
11.	JANEZ KOKALJ, DOMŽALE
12.	MARIJA TRBIŽAN, RADOMLJE
13.	KLEMEN RUTAR, DOMŽALE
14.	ANDREJA ŠUŠTAR, PRESERJE PRI RADOMLJAH
15.	TILEN BLAŽKO, RAČNI VRH
16.	DANICA HUTH, DOMŽALE
17.	FRANC HRIBAR, DOMŽALE
18.	JANEZ STEGNAR, TURNSE
19.	VINKO OKRŠLAR, DOMŽALE
20.	ROMAN STRAŽAR, STUDENEC PRI KRTINI
21.	PETER PAVLI, DOMŽALE
22.	MARJAN ŠUŠTAR, PRESERJE PRI RADOMLJAH
23.	DANIJEL ANŽLIN, DOB
24.	TINA RUTAR, DOMŽALE
25.	DIMC EVA, STUDENEC PRI KRTINI
26.	BLAŽ ZORKO, DOB
27.	OLGA STEGNAR, TURNŠE
28.	MARJETA VASLE, DOMŽALE
29.	ANTON TOMAŽIČ, DOMŽALE
30.	SERGIJA ŠUŠTAR, PRESERJE PRI RADOMLJAH
VERJAMEM
v občino Domžale
ZA ŽUPANJO
PRILOŽNOSTI ZA HITREJŠI NAPREDEK BOMO DALI PREDVSEM:
•	Pripravi dolgoročne strategije za ureditev mestnega jedra - nadgradnja tržnice, izgradnja urejenega parkirišča pri TUŠ centru.
•	Novelaciji projekta Zdravstveni dom Domžale, zagotovitev virov financiranja in izvedba projekta.
•	Prizadevanju, da se na nacionalni ravni doseže zagon projekta obvoznice Depala vas-Študa s priključkom na avtocesto.
•	Ponovni uvedbi enkratnega finančnega prispevka za vsakega novorojenčka.
•	Izboljšanju prometne infrastrukture - ukinitev nekaterih semaforiziranih križišč in izgradnja krožišč, obnova lokalnih cest, ureditev varnih kolesarskih stez, pločnikov in šolskih poti v sodelovanju s predstavniki krajevnih skupnosti.
•	Spodbujanju podjetništva v sodelovanju z Obrtno zbornico Domžale - z ureditvijo poslovnih con, tudi obrtna cona Želodnik.
•	Pripravi projektov za pridobitev evropskih sredstev v investicije in programe, ki vključujejo objekte za prosti čas mlajše in starejše generacije.
•	Čim hitrejši implementaciji Uredbe za zaščito vodnih virov v občini, ki bo lastnikom kmetijskih površin omogočala povračilo sredstev za izgubljen dohodek na vodovarst-venih območjih.
•	Izvajanju projektov za boljšo energetsko učinkovitost javnih in občinskih objektov in drugih zgradb s koriščenjem nepovratnih sredstev.
•	Pridobitvi zemljišča in projekta za nov dom upokojencev - obstoječi težko zadošča novim standardom.
•	Rešitvi problematike bivanjskih pogojev starostnikov oziroma dnevne oskrbe.
•	Spodbujanju ozaveščanja o biotski raznovrstnosti in trajnostnem razvoju.
1 GRADNJO PRIZIDKA K ZDRAVSTVENEMU DOMU
" Zavzemali se bomo
2	PRESELITEV DOMA ZA STAREJŠE OBČANE IN VZPOSTAVITEV NJIHOVE DNEVNE OSKRBE
3	GRADNJO NOVE OSNOVNE ŠOLE NA VIRU IN PRIZIDKA PRI OSNOVNI ŠOLI V PRESERJAH PRI RADOMLJAH
4	GRADNJO NEPROFITNIH STANOVANJ ZA MLADE
5	VZPOSTAVITEV OBRTNIH CON TER NAMENSKO ZMANJŠANJE KOMUNALNEGA PRISPEVKA
6 ZVIŠANJE SREDSTEV ZA SISTEM ZAŠČITE IN REŠEVANJA TER OHRANITEV NJEGOVE AVTONOMNOSTI
Naročnik: SDS
7	GRADNJO NOVIH KROZIŠČ
8	POVEČANJE PRISTOJNOSTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI PRI UMESTITVAH V PROSTOR IN PONOVNI PREGLED ZAVRNJENIH VLOG ZA SPREMEMBO PROSTORSKEGA NAČRTA
9 GRADNJO OSREDNJEGA TRGA S PODZEMNO GARAŽO IN DELNO POKRITJE TRŽNICE
Naročnik oglasa je Slovenska Demokratska Stranka
42 I slamnik
LOI^LNE VOLITVE 2022
številka 9 i SEPtEMber 2022 I letnik lxii
slamnik@kd-domzale.si
NEDELJA, 20. NOVEMBER 2022
LOKALNE VOLITVE
V	nedeljo, 20. novembra 2022, bodo v občini Domžale potekale volitve za župana, člane Občinskega sveta Občine Domžale in člane svetov 12 krajevnih skupnosti. Pravico voliti župana, člane Občinskega sveta Občine Domžale in člane svetov krajevnih skupnosti ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan volitev dopolnil 18 let, mu ni odvzeta poslovna sposobnost in ima stalno prebivališče na območju občine Domžale oziroma na območju posamezne krajevne skupnosti. Pod enakimi pogoji ima pravico voliti tudi državljan druge države članice Evropske unije, ki ima potrdilo o prijavi stalnega prebivanja in prijavljeno stalno prebivališče v občini Domžale oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v občini Domžale ter tudi tujec, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v občini Domžale.
Obvestilo volivcem
Vsi volivci bodo o dnevu glasovanja in o volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, obveščeni z obvestilom, na katerem bo naveden podatek o volišču in številki, pod katero so vpisani v volilni imenik. Zaradi ugotovitve istovetnosti morajo volivci na volišče skupaj z obvestilom prinesti tudi osebni dokument. Pred prevzemom glasovnic se volivec podpiše v za to namenjen prostor v volilnem imeniku.
Glasovanje na volitvah župana
Volivec glasuje tako, da na glasovnici obkroži zaporedno številko pred imenom kandidata, za katerega glasuje.
Glasovanje na volitvah v Občinski svet Občine Domžale
V	občini Domžale se člani občinskega sveta volijo po proporcionalnem sistemu, s tem da se kot volilna enota upošteva celotno območje občine Domžale. Volivec glasuje tako, da obkroži zaporedno številko liste kandidatov, za katero glasuje. Če želi dati posameznemu kandidatu z liste preferenčni glas, vpiše v za to določen prostor pri listi zaporedno številko kandidata z liste, ki mu daje preferenčni glas.
Preferenčni glas
18. člen Zakona o lokalnih volitvah določa: »Kandidati so izvoljeni po vrstnem redu na listi, razen če je najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za posamezno listo kandidatov, oddala preferenčne
glasove za posamezne kandidate z liste. V tem primeru so z liste izvoljeni kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov po zaporedju največjega števila preferenčnih glasov, kolikor število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega 10 odstotkov števila vseh glasov, oddanih za listo.«
Glasovanje na volitvah v svete krajevnih skupnosti
Člani svetov krajevnih skupnosti se volijo po večinskem sistemu, s tem da se kot volilna enota upošteva celotno območje krajevne skupnosti. Volivec glasuje tako, da na glasovnici obkroži zaporedne številke pred priimki in imeni kandidatov, za katere glasuje. Volivec lahko glasuje največ za toliko kandidatov sveta KS v posamezni krajevni skupnosti, kolikor se voli članov sveta KS. Na glasovnicah za volitve članov sveta krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata, članov Sveta krajevne skupnosti Ihan in članov Sveta Krajevne skupnosti Venclja Perka je navedenih manj kandidatov, kot sicer svet teh krajevnih skupnosti šteje članov. Zato se v teh primerih glasuje za največ toliko kandidatov, kot jih je na glasovnici.
Občinska volilna komisija Občine Domžale v zakonskem roku (do 20. 10. 2022 do 19. ure) ni prejela kandidatur za člane Sveta krajevne skupnosti Krtina, zato se volitve v Svet Krajevne skupnosti Krtina na dan 20. november 2022 ne opravijo. Občinska volilna komisija Občine Domžale je razpisala volitve v Svet krajevne skupnosti Krtina za dne 4. 12. 2022. Skladno z omenjenim sklepom je rok za oddajo kandidatur 16. 11. 2022 do 19. ure. Kandidature se vlagajo na sedežu Občinske volilne komisije Občine Domžale, Ljubljanska cesta 69, Domžale.
Volišča
Seznam volišč in območij volišč je objavljen na oglasni deski in spletni strani Občine Domžale. Vsa volišča bodo 20. novembra 2022 odprta od 7. do 19. ure.
Predčasno glasovanje
Volivci, ki bodo na dan glasovanja odsotni, lahko glasujejo na predčasnem glasovanju, ki bo potekalo v torek, 15. novembra 2022, v sredo, 16. novembra 2022, in v četrtek, 17. novembra 2022, od 7. do 19. ure v Domžalskem domu (Prostori Društva lipa Domžale), Ljubljanska cesta 58, Domžale.
h občina DOMŽALE
Glasovanje po pošti
Po pošti lahko glasujejo volivci, ki so v priporu, zavodu za prestajanje kazni, v bolnišnici ali v socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, če to sporočijo Občinski volilni komisiji Občine Domžale, na naslov Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale, najkasneje deset (10) dni pred dnem glasovanja, to je do vključno 9. novembra 2022. Na enak način lahko glasujejo tudi invalidi, ki to sporočijo Občinski volilni komisiji Občine Domžale v roku iz prejšnjega stavka in predložijo odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida.
Volivci, ki so v izolaciji zaradi okužbe s SARS-CoV-2 lahko glasujejo po pošti, pod pogojem, da so v izolaciji najpozneje deset (10) dni pred dnem glasovanja in da do vključno 9. novembra 2022 o tem obvestijo Občinsko volilno komisijo Občine Domžale.
Volivci, ki jim je bila nepredvideno odvzeta prostost oziroma so nepredvideno sprejeti na zdravljenje v bolnišnico ali pa v institucionalno varstvo socialnovarstvenega zavoda ali so prejeli odločbo o invalidnosti po 9. novembru 2022, lahko glasujejo po pošti, če to sporočijo Občinski volilni komisiji Občine Domžale najpozneje pet (5) dni pred dnem glasovanja oziroma najpozneje 14. novembra 2022 in o tem priložijo ustrezno dokazilo (npr. potrdilo ali odločbo).
Po pošti lahko glasujejo tudi volivci z odrejeno izolacijo zaradi okužbe s SARS-CoV-2, pod pogojem, da so v izolaciji najpozneje pet (5) dni pred dnevom glasovanja in da do vključno 14. novembra 2022 o tem obvestijo Občinsko volilno komisijo Občine Domžale.
Glasovanje na domu
Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če to sporočijo Občinski volilni komisiji Občine Domžale najpozneje 3 (tri) dni pred dnem glasovanja, to je do vključno 16. novembra 2022.
Na domu lahko glasujejo tudi volivci, ki bodo v izolaciji zaradi okužbe s SARS-CoV-2, pod pogojem, da o tem obvestijo Občinsko volilno komisijo Občine Domžale najpozneje (3) tri dni pred dnevom glasovanja oziroma najpozneje do 16. novembra 2022.
*Uporabljeni izrazi zapisani v moški slovnični obliki se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo 3, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 - odl. US) v zvezi z določbami 60. in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 54/07 - odl. US, 23/17 in 29/21) Občinska volilna komisija Občine Domžale objavlja seznam potrjenih kandidatov za volitve župana Občine Domžale, seznam potrjenih seznam potrjenih kandidatov za volitve v Občinski svet Občine Domžale ter sezname potrjenih kandidatov za volitve članov svetov krajevnih skupnosti, kot sledijo v nadaljevanju:
SEZNAM POTRJENIH KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA OBČINE DOMŽALE
VOLILNA ENOTA: OBČINA DOMŽALE
1.	MATEJ ORAŽEM, roj. 5. 11. 1987, PRELOŠKA CESTA 23, PRELOG, 1230 DOMŽALE, UNIV. DIPL. PRAVNIK, IZVRŠNI DIREKTOR NK DOMŽALE, PREDLAGATELJ: ANJA ORAŽEM IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	FANI (FRANČIŠKA) ROŽIČ NOVAK, roj. 31. 3. 1976, SV. TROJICA 89, 1233 DOB, MAG. POSL. VED, VIŠJA SVETOVALKA, PREDLAGATELJ: NOVA SLOVENIJA -KRŠČANSKI DEMOKRATI - NSi
3.	BOŠTJAN DEŽELAK, roj. 30. 5. 1981, ŠTUDLJANSKA CESTA 62B, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, DIPLOMIRANI EKONOMIST, DIREKTOR POSLOVALNICE, PREDLAGATELJ: LTD - TONI DRAGAR - LISTA ZA VSE GENERACIJE
4.	MAG. RENATA KOSEC, roj. 7. 9. 1978, ULICA MATIJE TOMCA 2, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, ZNANSTVENI MAGISTERIJ, SLUŽBA ZA TURIZEM, OBČINA DOMŽALE, VIŠJA SVETOVALKA, PREDLAGATELJ: LISTA RENATE KOSEC - LISTA POVEZOVANJA IN SODELOVANJA - lrk
5.	TADEJA SAVNIK, roj. 5. 12. 1968, ZOISOVA ULICA 61, VIR, 1230 DOMŽALE, MAGISTRICA UPRAVNIH VED, VODJA SEKTORJA PRORAČUNSKE INŠPEKCIJE V URADU RS ZA NADZOR PRORAČUNA, INŠPEKTORICA VIŠJA SVETNICA, PREDLAGATELJ: GIBANJE SVOBODA
6.	MIROSLAV ŠINKOVEC, roj. 6. 11. 1963, GUBČEVA ULICA 6, VIR, 1230 DOMŽALE, GRADBENI TEHNIK, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: NAPREJ SLOVENIJA - NPS
Voli se 1 (en) kandidat za župana.
Volitve bodo v nedeljo, 20. novembra 2022.
OBČINA DOMŽALE
Občinska volilna komisija
Številka: 0412-2/2022
Datum: 2.11.2022
Predsednica Občinske volilne komisije mag. Urška Ilic Vidergar, univ. dipl. pravnica, l. r.
Podatki o izobrazbi kandidata/kandidatke in o delu, ki ga
opravlja, so prepisani iz kandidatur.
SEZNAM POTRJENIH LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE V OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE
VOLILNA ENOTA: OBČINA DOMŽALE
Toni Dragar
IBHHBHBHBB
Številka liste: 1
Ime liste: LTD - TONI DRAGAR - LISTA ZA VSE GENERACIJE
1.	BOŠTJAN DEŽELAK, roj. 30. 05. 1981, ŠTUDLJANSKA CESTA 62B, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, DIPLOMIRANI EKONOMIST, DIREKTOR POSLOVALNICE
2.	ANA CAJHEN, roj. 04. 06. 1987, PŠATA 32, 1262 DOL PRI LJUBLJANI, GIMNAZIJSKI MATURANT, SAMOSTOJNA PODJETNICA
3.	TONI DRAGAR, roj. 07. 05. 1961, NA LEDINAH 1A, IHAN, 1230 DOMŽALE, DIPLOMIRANI EKONOMIST, ŽUPAN
4.	BOJANA ŽUGEC, roj. 28. 01. 1990, ULICA ANTONA SKOKA 14, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, KOZMETIČNI TEHNIK, ADMINISTRATOR
5.	ANŽE KOROŠEC, roj. 03. 03. 1979, SAVSKA CESTA 11A, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, GIMNAZIJSKI MATURANT, DIREKTOR
6.	SAŠA ZUPE, roj. 21. 10. 1975, ŠTUDLJANSKA CESTA 62B, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, DIPLOMIRANI EKONOMIST, IZVRŠNA DIREKTORICA
7.	JOŠKO KOROŠEC, roj. 24. 05. 1968, TOVARNIŠKA ULICA 23, PRESERJE PRI RADOMLJAH, 1235 RADOMLJE, STROJNI TEHNIK, SPECIALIST NA PODROČJU VZDRŽEVANJA
8.	KARMEN ŽIBERT, roj. 30. 09. 1980, ŠLANDROVA ULICA 9, RADOMLJE, 1235 RADOMLJE, KEMIJSKI TEHNIK, KONTROLOR
9.	JANEZ GODLER, roj. 25. 08. 1978, PETROVČEVA ULICA 12, RO-DICA, 1230 DOMŽALE, UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK, VODJA PRAVNE SLUŽBE
10.	MIHAELA SOMRAK, roj. 20. 11. 1984, BREZOVA ULICA 8, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, ZOBNI TEHNIK, ZOBNA ASISTENTKA
11.	MARKO KOVAČ, roj. 03. 11. 1985, LJUBLJANSKA CESTA 112, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, TEHNIK TRGOVSKE AKADEMIJE, POKLICNI GASILEC
12.	NINA BENDA BELAK, roj. 05. 06. 1979, DEPALA VAS 73, 1230 DOMŽALE, UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI SINOLOG IN POLITOLOG, CRM SPECIALIST
13.	MAKSIMILJAN KARBA, roj. 04. 09. 1947, PODREČJE 22, 1230 DOMŽALE, POLICIJSKI INŠPEKTOR, UPOKOJENEC
14.	ANDREJA POGAČNIK JARC, roj. 24. 03. 1947, PREŠERNOVA CESTA 43, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, PREDMETNA UČITELJICA KEMIJE IN BIOLOGIJE, UPOKOJENEC
15.	ŽIGA KOS, roj. 21. 04. 1983, SAVSKA CESTA 52, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, GIMNAZIJSKI MATURANT, DIREKTOR
16.	LIDIJA MIHELČIČ, roj. 04. 08. 1966, JEŠETOVA ULICA 3, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, INFORMATIK, ANALITIK INFORMACIJSKEGA SISTEMA
17.	JANEZ BRECELJNIK, roj. 27. 07. 1949, PELECHOVA CESTA 3A, PRESERJE PRI RADOMLJAH, 1235 RADOMLJE, STROJNI KLJUČAVNIČAR, UPOKOJENEC
18.	LUKA OREHEK, roj. 30. 11. 1984, PREČNA ULICA 12, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, GIMNAZIJSKI MATURANT, DIREKTOR
19.	IVANA BRODAR, roj. 26. 04. 1932, KOVAŠKA CESTA 14, HUDO, 1235 RADOMLJE, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, UPOKOJENKA
20.	MILAN PEVEC, roj. 01. 08. 1969, ZOISOVA ULICA 39, VIR, 1230 DOMŽALE, KOVINOSTRUGAR, VODJA SKLADIŠČA
21.	ANTON OMAHNA, roj. 21. 08. 1973, SV. TROJICA 1A, 1233 DOB, LESNI TEHNIK, IZDELOVALEC IN UČITELJ DIATONIČNE HARMONIKE
22.	NINA NOVAK, roj. 20. 09. 1983, GOSTIČEVA CESTA 42A, NO-ŽICE, 1235 RADOMLJE, EKONOMSKI TEHNIK, POMOČNIK DIREKTORJA
23.	FRANC ANŽIN, roj. 27. 03. 1950, JELOVŠKOVA ULICA 14A, SPODNJE JARŠE, 1230 DOMŽALE, UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK, UPOKOJENEC
24.	MATIJA KOROŠEC, roj. 07. 03. 1991, ULICA ANTONA SKOKA 14, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, GIMNAZIJSKI MATURANT, POKLICNI GASILEC
25.	MAJA ŽUGEC, roj. 05. 01. 1993, ŠTUDLJANSKA CESTA 34, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, MAGISTRICA LABORATORIJSKE BIOMEDICINE, MLADA RAZISKOVALKA
26.	IGOR JERMAN, roj. 12. 07. 1975, DEPALA VAS 47, 1230 DOMŽALE, STROJNI TEHNIK, MEHANIK
27.	JURE SUŠNIK, roj. 19. 10. 1983, ZOISOVA ULICA 30, VIR, 1230 DOMŽALE, ELEKTRIKAR, DIREKTOR
28.	ANDREJA KOROŠEC, roj. 09. 11. 1962, IPAVČEVA ULICA 18, VIR, 1230 DOMŽALE, GIMNAZIJSKI MATURANT, GOSPODINJA
29.	ČRT KRALJ, roj. 10. 05. 1978, BREZNIKOVA CESTA 7B, PRELOG, 1230 DOMŽALE, POSLOVNI TEHNIK, KOMERCIALIST
30.	BARBARA HABJAN, roj. 13. 05. 1977, ULICA URHA STENOVCA 8, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, GIMNAZIJSKI MATURANT, KA-DROVNIK
31.	JURE MOČNIK, roj. 23. 08. 1985, SAVSKA CESTA 7, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, GIMNAZIJSKI MATURANT, TRENER
letnik lxii | SEPtEMber 2022 | številka 9
slamnik@kd-domzale.ai
slamnik | 43
LOKALNE VOLITVE 2022
SVOBOH33
©PIRATI
Številka liste: 2
Ime liste: LISTA MATEJA ORAŽMA
1.	MATEJ ORAŽEM, roj. 05. 11. 1987, PRELOŠKA CESTA 23, PRE-LOG, 1230 DOMŽALE, UNIV. DIPL. PRAVNIK, IZVRŠNI DIREKTOR NK DOMŽALE
2.	ELVIRA ROŠIČ KLJUČANIN, roj. 18. 05. 1973, SLAMNIKAR-SKA CESTA 2, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, SAMOSTOJNA PODJETNICA
3.	ROBERT PEČNIK (PEČO), roj. 05. 07. 1970, KAMNIŠKA CESTA 18, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, NARAVOSLOVNO MATEMATIČNI TEHNIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK
4.	URŠKA JAVORNIK, roj. 02. 02. 1978, DRAGOMELJ 91A, 1230 DOMŽALE, OSEBNI ASISTENT
5.	MAG. BRANKO HEFERLE, roj. 13. 12. 1957, MIKLOŠIČEVA ULICA 4B, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, MAGISTER ZNANOSTI, UPOKOJENEC
6.	ANDREJA ZABRET, roj. 05. 03. 1969, ŠKRJANČEVO 100, 1235 RADOMLJE, DIPL. EKONOMISTKA, SAMOSTOJNA PODJETNICA
7.	KAMAL IZIDOR SHAKER, roj. 05. 10. 1982, ULICA SIMONA JENKA 9, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, ADMINISTRATOR
8.	DRAGICA BAC, roj. 20. 03. 1961, LJUBLJANSKA CESTA 90, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, UNIV. DIPL. SOCIOLOGINJA, UPOKOJENKA
9.	JANKO VELKAVRH, roj. 14. 01. 1956, JESENOVA ULICA 28, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA, MBA, UPOKOJENEC
10.	PAMELA PETOŠ, roj. 23. 08. 1977, LJUBLJANSKA CESTA 81, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, MODNA STILISTIKA
11.	MAG. TOMAŽ HABE, roj. 31. 01. 1947, SLOMŠKOVA ULICA 24, RODICA, 1230 DOMŽALE, PEDAGOG - SKLADATELJ, UPOKOJENEC
12.	SAŠA KRIŽMAN, roj. 28. 06. 1982, PREŠERNOVA CESTA 42, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, DIPL. VZGOJITELJ PRED. OTROK, VZGOJITELJ
13.	MARTIN ZUPANČIČ, roj. 13. 11. 1984, PREŠERNOVA CESTA 59, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, ŠPORTNI TERAPEVT
14.	JELENA ADŽIČ, roj. 23. 03. 1986, CESTA BORCEV 3A, RADOMLJE, 1235 RADOMLJE, DIPL. EKONOMISTKA, KOMERCIA-LISTKA
15.	MARJAN OGRINC, roj. 12. 03. 1953, POLJSKA POT 7A, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, INŽENIR STROJNIŠTVA, UPOKOJENEC
16.	KAJA ČOKAN, roj. 15. 11. 1992, PREČNA ULICA 6, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, RAČUNOVODJA
17.	ELVIR KLJUČANIN, roj. 27. 06. 1971, LJUBLJANSKA CESTA 103, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, MAG. STROKE - INFORMATIK, INFORMATIK
18.	ŠPELA KOSMAČ, roj. 27. 02. 1986, BREZNIKOVA CESTA 61A, IHAN, 1230 DOMŽALE, DIPL. KONDICIJSKA TRENERKA, OSEBNI TRENINGI IN ŠPORTNA MASAŽA
19.	GAŠPER PAPEŽ, roj. 13. 01. 1986, SAVSKA CESTA 24, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, KOŠARKARSKI TRENER
20.	MAJDA DEBELEC, roj. 09. 05. 1956, ULICA MATIJE TOMCA 2, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, UPOKOJENKA
21.	JURE PRINČIČ, roj. 16. 08. 1989, PRELOŠKA CESTA 11, PRE-LOG, 1230 DOMŽALE, DIPLOMANT FAKULTETE ZA ŠPORT, DIREKTOR ZDRUŽENJE YES
22.	ANDREJA LAZAREVIČ, roj. 28. 05. 1967, DETELOVA ULICA 12, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, TEKSTILEC - STREŽNICA V LOKALU
23.	DENIS VIKIČ, roj. 25. 02. 1985, ŽUPANČIČEVA ULICA 6, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, KEY ACCOUNT HORECCA BARJANS
24.	EDINA RISOVIČ, roj. 22. 08. 1984, LJUBLJANSKA CESTA 103, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, ADMINISTRATOR
25.	TOMAŽ JARC, roj. 27. 05. 1960, POT ZA BISTRICO 71, ZABOR-ŠT, 1230 DOMŽALE, EKONOMIST, MOJSTER USNJENE GALANTERIJE
26.	NINA JARC, roj. 12. 01. 1987, BERNIKOVA ULICA 8, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, EKONOMSKA TEHNICA, SAMOSTOJNA PODJETNICA
27.	ROK ŠVAJGER, roj. 13. 05. 1986, KOLIČEVO 77, 1230 DOMŽALE, DIPLOMANT UPRAVNIH VED, NOGOMETNI TRENER
28.	CVETKA ZALOKAR ORAŽEM, roj. 15. 04. 1960, POLJSKA POT 10B, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, PROFESORICA, UPOKOJENKA
29.	SENIJAD IBRIČIČ, roj. 26. 09. 1985, HRVAŠKA, MASLINSKA 26, 21000 SPLIT, EKONOMSKI TEHNIK, ŠPORTNI DIREKTOR NK DOMŽALE
30.	KLARA ČAMPA, roj. 11. 12. 1990, OBRTNIŠKA ULICA 18, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, DIPL. EKONOMIST, ASISTENTKA VODJI PROJEKTOV
31.	FRANCI KEK, roj. 25. 01. 1964, ULICA 7. AVGUSTA 28, DOB, 1233 DOB, SOCIALNI DELAVEC, SAMOSTOJNI PODJETNIK
SNS siovreTls^a
Nacionalna Stranka
Številka liste: 3
Ime liste: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA -
SNS
1. JOŽE BREGAR, roj. 21. 09. 1976, LJUBLJANSKA CESTA 118, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, ELEKTRIKAR - ENERGETIK, DO-STAVLJALEC HRANE - WOLT, NK DOMŽALE - VZDRŽEVALEC, REDAR
Številka liste: 4
Ime liste: GIBANJE SVOBODA
1.	TADEJA SAVNIK, roj. 05. 12. 1968, ZOISOVA ULICA 61, VIR, 1230 DOMŽALE, MAGISTRICA UPRAVNIH VED, VODJA SEKTORJA PRORAČUNSKE INŠPEKCIJE V URADU RS ZA NADZOR PRORAČUNA, INŠPEKTORICA VIŠJA SVETNICA
2.	GREGOR HORVATIČ, roj. 21. 12. 1977, VODNIKOVA ULICA 14, DOB, 1233 DOB, INŽ. VARSTVA OKOLJA IN KOMUNALE, OBČINSKI SVETNIK, ČLAN ODBORA ZA PROSTOR OBČINE DOMŽALE
3.	DR. BRIGITA SKELA SAVIČ, roj. 27. 04. 1966, ADAMIČEVA ULICA 11, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, DR. REDNA PROFESORICA, ZNANSTVENA SVETNICA, REDNA PROFESORICA NA FAKULTETI
4.	MAG. BOJAN ARH, roj. 07. 11. 1957, ULICA MATIJE TOMCA 4, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, MAGISTER PRAVNIH ZNANOSTI, UPOKOJENEC
5.	MATEJA ALEKSANDRA KEGEL, roj. 01. 02. 1983, TRIGLAVSKA ULICA 2, RADOMLJE, 1235 RADOMLJE, EXECUTIVE MASTER OF BUSINESS ADMINISTRATION, VODJA PROJEKTOV
6.	HARIS BEGIČ, roj. 16. 04. 1988, KRUMPERŠKA ULICA 36, ZABORŠT, 1230 DOMŽALE, MASTER OF BUSINESS ADMINISTRATION, COO
7.	SAŠA KOS, roj. 02. 05. 1953, ULICA IVANA PENGOVA 20, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, PROFESORICA ZGODOVINE, NEKDANJA POSLANKA
8.	MATEJ ZABRET, roj. 21. 07. 1999, CANKARJEVA ULICA 10, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, OKOLJEVARSTVENI TEHNIK, ŠTUDENT
9.	MATEJA ZUPAN JOSIPOVIČ, roj. 20. 09. 1978, KIDRIČEVA ULICA 2, DOB, 1233 DOB, DIPLOMIRANA EKONOMISTKA, SAMOSTOJNA PODJETNICA
10.	TOMAŽ BORŠTNAR, roj. 19. 10. 1973, ŠKRJANČEVO 23, 1235 RADOMLJE, NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNI TEHNIK, IT STROKOVNJAK
11.	PETJA OREHEK-JERMAN, roj. 28. 02. 1978, DEPALA VAS 47, 1230 DOMŽALE, DIPLOMIRANA EKONOMISTKA, SVETOVALKA V SLUŽBI ZA MARKETING IN ORGANIZACIJO DOGODKOV NA GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE
12.	FILIP ANDRIČ, roj. 11. 04. 1991, LJUBLJANSKA CESTA 76A, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, INŽENIR LOGISTIKE, NABAVNI REFERENT
13.	MONIKA PEKOŠAK, roj. 05. 06. 1974, ROJE 1, PRESERJE PRI RADOMLJAH, 1235 RADOMLJE, DIPL. EKONOMISTKA, POSLANKA
14.	ROK BRATOVŽ, roj. 17. 07. 1979, KARANTANSKA CESTA 4, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK, INVALIDSKI UPOKOJENEC
15.	SUZANA EMERŠIČ, roj. 26. 01. 1968, POD HRIBOM 22, RADOMLJE, 1235 RADOMLJE, UNIV. DIPL. PRAVNICA, MOP, SEKRETARKA, SEKTOR ZA STANOVANJA
16.	KRISTIJAN PRINČIČ, roj. 19. 01. 1973, ROBOVA ULICA 22A, VIR, 1230 DOMŽALE, DIPLOMIRANI EKONOMIST, IZVRŠNI DIREKTOR
17.	URŠKA KOVAČIČ, roj. 19. 03. 1985, ŠTUDLJANSKA CESTA 4, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, UNIV. DIPL. PRAV., BREZPOSELNA
18.	KLEMEN JENC, roj. 29. 09. 1987, KRUMPERŠKA ULICA 25, ZABORŠT, 1230 DOMŽALE, INŽENIR GRADBENIŠTVA, SAMOSTOJNI PODJETNIK
19.	SABINA PIRŠ, roj. 11. 10. 1972, BISTRIŠKA CESTA 2, IHAN, 1230 DOMŽALE, DIPLOMIRANA EKONOMISTKA, SAMOSTOJNA STROKOVNA SODELAVKA NA PODROČJU NEPREMIČNIN
20.	DARKO JENKO, roj. 02. 12. 1953, KAMNIŠKA CESTA 30, PRE-SERJE PRI RADOMLJAH, 1235 RADOMLJE, PRAVNIK, UPOKOJENEC
21.	JERNEJA TERČON, roj. 30. 04. 1982, POTOČNIKOVA ULICA 4, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, PROFESORICA DEFEKTOLOGI-JE, ZD DOMŽALE, SPECIALNA PEDAGOGINJA
22.	BOJAN BUČINEL, roj. 15. 01. 1955, VEGOVA ULICA 5, DOB, 1233 DOB, LESARSKI TEHNIK, SVETOVANJE V UPRAVLJANJU STAVB
23.	NATAŠA PRINČIČ, roj. 13. 02. 1981, ROBOVA ULICA 22A, VIR, 1230 DOMŽALE, DIPLOMIRANI EKONOMIST, FINANČNIK
24.	JANEZ PETERCA, roj. 12. 05. 1963, SELO PRI IHANU 41A, 1230 DOMŽALE, DIPLOMIRANI VARSTVOSLOVEC, UPOKOJENEC
25.	DRAGICA SUŠNIK, roj. 19. 05. 1972, CESTA BORCEV 5A, RADOMLJE, 1235 RADOMLJE, UNIV. DIPL. MEDNARODNI POLITOLOG, VODJA VARNOSTI
26.	VITOMIR PANIČ, roj. 14. 06. 1980, DRAGOMELJ 78D, 1230 DOMŽALE, SPECIALIST MANAGEMENTA, VODJA SLUŽBE ZA PRODAJO B2B
27.	MAJA MASELJ, roj. 09. 06. 1991, ČOPOVA ULICA 6, DOB, 1233 DOB, OBLIKOVALKA VIZUALNIH KOMUNIKACIJ, SAMOSTOJNA PODJETNICA
28.	LUKA CENTA, roj. 21. 11. 1972, JARČEVA ULICA 20, RODICA, 1230 DOMŽALE, ELEKTROTEHNIK - ELEKTRONIK, PROGRAMER/PODPORA
29.	LEA KREMIČ, roj. 03. 12. 1991, MAČKOVCI 36, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, MAGISTER PRAVA, SAMOSTOJNI STROKOVNI DELAVEC
30.	ALEŠ KLANDER, roj. 13. 07. 1993, LJUBLJANSKA CESTA 80, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI BIOPSIHOLOG, SKLADIŠČNIK
31.	PETRA ŠEGINA, roj. 05. 08. 1983, DRAGOMELJ 154B, 1230 DOMŽALE, MAGISTER FARMACIJE, FARMACEVT
Številka liste: 5
Ime liste: PIRATSKA STRANKA SLOVENIJE - PIRATI
1.	URŠKA OREHEK, roj. 15. 03. 1969, LJUBLJANSKA CESTA 87, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, DIPLOMIRANI EKONOMIST, STROKOVNA SODELAVKA
2.	MAKS MUSAR, roj. 05. 02. 2001, ŠKRJANČEVO 1, 1235 RADOMLJE, GIMNAZIJSKI MATURANT, ŠTUDENT
3.	KATJA OREHEK, roj. 12. 01. 1997, TURNŠE 32, 1233 DOB, GIMNAZIJSKI MATURANT, ABSOLVENTKA
4.	VINKO KERŽAN, roj. 24. 08. 1962, ŠARANOVIČEVA CESTA 27A, VIR, 1230 DOMŽALE, UNIV. DIPL. SOC. DELAVEC, UPOKOJENEC
Številka liste: 6
Ime liste: SOCIALNI DEMOKRATI
1.	TOMI (TOMAŽ) GODEC, roj. 20. 12. 1972, LJUBLJANSKA CESTA 80, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, DIPLOMIRANI EKONOMIST, NAMESTNIK GLAVNEGA TAJNIKA SD
2.	KRISTINA HAFNER, roj. 04. 06. 1984, DRAGOMELJ 6A, 1230 DOMŽALE, DIPLOMANTKA UPRAVNIH VED, INŽ. SPEC. ZA NAČRTOVANJE IN ANALIZE INVESTICIJ
3.	BOŠTJAN BORŠTNAR, roj. 30. 04. 1976, POLJSKA POT 8A, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, GRADBENI INŽENIR, POSLOVODJA
4.	NATAŠA BELLE, roj. 07. 07. 1947, ULICA IVANA PENGOVA 10, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, USNJARSKO-KEMIJSKI TEHNIK, UPOKOJENKA
5.	ADIS ŠKRIJELJ, roj. 11. 08. 1984, LJUBLJANSKA CESTA 87, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, EKONOMSKI TEHNIK, SVETOVALEC ZA NADOMESTNE DELE IN DODATNO OPREMO
6.	NINA MEŠIČ, roj. 04. 01. 1990, KRAKOVSKA CESTA 10B, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, UNIV. DIPL. PRAV., HR GENERA-LIST-KADROVSKI GENERALIST
7.	ANTON STRGAR, roj. 07. 07. 1964, GORJUŠA 45, 1233 DOB, MAGISTER GOZDARSTVA, IRSKGLR INŠPEKTOR
8.	ANDREJA KOZNICOV, roj. 11. 09. 1982, GORIČICA PRI IHANU 23, 1230 DOMŽALE, DIPL. EKONOMIST, VODJA ODDELKA JAVNIH NAROČIL
9.	JANEZ SVOLJŠAK, roj. 28. 08. 1948, ULICA 7. AVGUSTA 38, DOB, 1233 DOB, DR. MED. SPEC., UPOKOJENEC
10.	KRISTINA BRODNIK, roj. 11. 02. 1969, MIKLOŠIČEVA ULICA 1C, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, MAG. UPRAV. VED, TRŽENJE
11.	SAMO SVETLIN, roj. 31. 05. 1952, KROŽNA POT 5, PRELOG, 1230 DOMŽALE, AVTOMEHANIK, UPOKOJENEC
12.	URŠA HAFNER, roj. 03. 01. 1994, PŠATA 74, 1262 DOL PRI LJUBLJANI, TRGOVEC, VODJA PRODAJE
13.	LENART ZAJC, roj. 10. 10. 1967, LJUBLJANSKA CESTA 80, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, GIMNAZIJSKI MATURANT, SAMOSTOJNI KULTURNI DELAVEC - KNJIŽEVNIK
14.	LEA KUNAVAR, roj. 11. 12. 1967, LOBODOVA ULICA 12, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, DIPL. ORG. DELA - INFORMATIK, INFORMATIK
15.	TOMISLAV ŠTRUKELJ, roj. 11. 09. 1956, GREGORČIČEVA ULICA 4, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, UNI. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE, UPOKOJENEC
16.	TEA GUBENŠEK, roj. 14. 07. 1970, MIKLOŠIČEVA ULICA 19, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, GRAFIČAR - KARTONAŽER, ADMINISTRACIJA
17.	DUŠAN KOPLAN, roj. 04. 05. 1953, KOLIŠKA ULICA 4, VIR, 1230 DOMŽALE, AVTOMEHANIK, UPOKOJENEC
18.	ANA MARIJA ŠKETELJ, roj. 18. 01. 1942, CESTA TALCEV 9A, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, EKONOMSKI TEHNIK, UPOKOJENKA
19.	VILJEM SEDELJŠAK, roj. 21. 10. 1948, TURNŠE 18, 1233 DOB, ELEKTROMEHANIK, UPOKOJENEC
Številka liste: 7
Ime liste: DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
1.	MARJAN RAVNIKAR, roj. 11. 07. 1956, POT ZA BISTRICO 28, ZABORŠT, 1230 DOMŽALE, DIPL. INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE, UPOKOJENEC
2.	JOŽEFA ROŽIČ, roj. 25. 08. 1948, IGRIŠKA CESTA 5, IHAN, 1230 DOMŽALE, OSNOVNA ŠOLA, UPOKOJENKA
3.	BOJAN RAVNIKAR, roj. 12. 04. 1963, KAMNIŠKA CESTA 12, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, EKONOMIST, PROF. NA SREDNJI ŠOLI
4.	MATEJA KOS, roj. 07. 01. 1964, KOKOŠNJE 20, 1233 DOB, EKONOMSKI TEHNIK, UPOKOJENKA
5.	FERDINAND STARIN, roj. 23. 11. 1937, BREZNIKOVA CESTA 66, IHAN, 1230 DOMŽALE, STROJNI TEHNIK, UPOKOJENEC
6.	DARINKA RUTAR, roj. 05. 09. 1954, LJUBLJANSKA CESTA 80, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, FRIZERKA, UPOKOJENKA
44 I slamnik
LOKALNE VOLITVE 2022
številka 9 i SEPtEMber 2022 I letnik lxii
slamni2@kd-domzale.si
Številka liste: 8
Ime liste: ZELENI SLOVENIJE
1.	FRANJO JURAN, roj. 11. 09. 1964, GORIČICA PRI IHANU 31, 1230 DOMŽALE, STROJNI TEHNIK, DELAVEC V ENERGETIKI
2.	EVA HOMAR, roj. 25. 03. 1995, LJUBLJANSKA CESTA 44, DOB, 1233 DOB, TRGOVKA, DELO V SPLETNI TRGOVINI
3.	DAVID CERAR, roj. 02. 10. 1989, ALJAŽEVA ULICA 3, VIR, 1230 DOMŽALE, ADMINISTRATOR, ADMINISTRATOR
SDS
Številka liste: 9
Ime liste: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
1.	MAG. TOMAŽ DEŽELAK, roj. 26. 04. 1969, KAMNIŠKA CESTA 23, PRESERJE PRI RADOMLJAH, 1235 RADOMLJE, MAGISTER ZNANOSTI, URADNIK
2.	MARIJA DOROTEJA GRMEK, roj. 11. 04. 1946, SAVSKA CESTA 31, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, DIPL. ORG. KIBERNETIKE, UPOKOJENKA
3.	ROBERT HROVAT, roj. 10. 04. 1971, STRITARJEVA ULICA 18, DOB, 1233 DOB, KEMIJSKI PROCESNIČAR, POKLICNI GASILEC
4.	MAG. MAJDA PUČNIK, roj. 27. 05. 1957, POTOČNA ULICA 2, HUDO, 1235 RADOMLJE, MAGISTRICA ZNANOSTI S KADROVSKO IZOBRAŽEVALNEGA PODROČJA, UPOKOJENKA
5.	FELIKS LAMPRET, roj. 18. 05. 1953, LJUBLJANSKA CESTA 30, DOB, 1233 DOB, VOZNIK, UPOKOJENEC
6.	ANTONIJA VOLČINI, roj. 13. 06. 1945, LJUBLJANSKA CESTA 99, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, TRGOVSKA, UPOKOJENKA
7.	BOGDAN OSOLIN, roj. 18. 06. 1960, KAJUHOVA ULICA 4, DOB, 1233 DOB, PREDMETNI UČITELJ SLOVENŠČINE IN KNJIŽNIČAR, PREDMETNI UČITELJ
8.	JANJA LAVRAČ, roj. 13. 06. 1995, SELO PRI IHANU 5A, 1230 DOMŽALE, MAG. KADR. IN IZOBRAŽ. SIST., DELO V ADMINISTRACIJI
9.	MIROSLAV NAGLIČ, roj. 23. 10. 1960, GORIČICA PRI IHANU 44, 1230 DOMŽALE, ELEKTROTEHNIK, DIREKTOR
10.	ANDREJA DOVER, roj. 25. 12. 1958, SLAMNIKARSKA CESTA 3B, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, DIPL. GEOGRAF IN GEOLOG, UČITELJICA GEOGRAFIJE
11.	MIŠO JOSIP IVANEC, roj. 02. 08. 1960, TRATA 1A, RADOMLJE, 1235 RADOMLJE, MAGISTER PRAVA IN MANAGEMENTA NEPREMIČNIN, URADNIK
12.	SUZANA KOCJANČIČ, roj. 23. 05. 1983, GORIČICA PRI IHANU 36A, 1230 DOMŽALE, EKONOMIST - SMER PODJETNIŠTVO, POSREDNICA TURISTIČNIH APARTMAJEV
13.	FRANC VIDMAR, roj. 05. 12. 1943, ŠUMBERŠKA CESTA 16, ZA-BORŠT, 1230 DOMŽALE, AVTOKLEPAR, UPOKOJENEC
14.	LJUBICA BARIC, roj. 11. 07. 1956, FINŽGARJEVA ULICA 16, DOB, 1233 DOB, DIETNI TEHNIK, UPOKOJENKA
15.	MARKO KIAUTA, roj. 22. 06. 1948, ULICA NIKOLA TESLA 19, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, ELEKTROINŽENIR, UPOKOJENEC
16.	MOJCA HARDI, roj. 06. 12. 1974, PELECHOVA CESTA 78, PRESERJE PRI RADOMLJAH, 1235 RADOMLJE, MAGISTRA ZNANOSTI - KOMUNIKOLOGIJE, URADNICA
17.	JANEZ PENCA, roj. 20. 12. 1951, ULICA IVANA PENGOVA 18, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, PREDMETNI UČITELJ ANGLEŠČINE IN ITALIJANŠČINE, UPOKOJENEC
18.	IRENA KOKALJ, roj. 30. 01. 1967, SELO PRI IHANU 38, 1230 DOMŽALE, EKONOMSKI TEHNIK, SPIZ
19.	DANIJEL SELČAN, roj. 23. 06. 1949, DRAGOMELJ 28, 1230 DOMŽALE, AGRONOM, UPOKOJENEC
20.	LADISLAV PRAZNIK, roj. 08. 05. 1948, PODREČJE 73, 1230 DOMŽALE, MIZAR, UPOKOJENEC
21.	TAJA KOROŠEC, roj. 22. 12. 1960, CESTA TALCEV 10, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, TEKSTILNI TEHNIK, UPOKOJENKA
22.	ROMAN KOLAR, roj. 11. 12. 1961, KRTINA 140, 1233 DOB, UNIV. DIPL. POLITOLOG, URADNIK
23.	IRENA LAMPRET, roj. 07. 03. 1958, LJUBLJANSKA CESTA 30, DOB, 1233 DOB, PLETILJA, UPOKOJENKA
24.	MARTIN GRAŠIČ, roj. 05. 10. 1954, GOSTIČEVA CESTA 39A, NOŽICE, 1235 RADOMLJE, STROJNI TEHNIK, UPOKOJENEC
25.	VALERIJA MAJDIČ, roj. 21. 06. 1966, SELO PRI IHANU 6A, 1230 DOMŽALE, USNJARSKI TEHNIK, DIREKTORICA
26.	VLADIMIRA SKOK, roj. 15. 10. 1947, TRATA 12, RADOMLJE, 1235 RADOMLJE, EKONOMSKI TEHNIK, UPOKOJENKA
27.	BREDA PRAZNIK, roj. 17. 04. 1949, PODREČJE 73, 1230 DOMŽALE, DELAVKA, UPOKOJENKA
28.	ALEŠ OSOLNIK, roj. 19. 12. 1981, MASARYKOVA ULICA 24, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, DIPLOMIRANI ORGANIZATOR -MENEDŽER, PODJETNIK
29.	ROMANA KRIŽNAR, roj. 03. 09. 1979, BEVKOVA ULICA 18, DOB, 1233 DOB, KEMIK, KUHINJSKA POMOČNICA
30.	ANTON PAVEL VIDENŠEK, roj. 15. 01. 1948, DRAGOMELJ 122, 1230 DOMŽALE, ING. ORG. DELA, UPOKOJENEC
31.	MAG. JULIJA HERLE, roj. 22. 11. 1975, BOROVA ULICA 2, VIR, 1230 DOMŽALE, MAGISTRICA EKONOMSKIH ZNANOSTI, DIREKTORICA
občina DOMŽALE
Številka liste: 10
Ime liste: NAPREJ SLOVENIJA - NPS
1. MIROSLAV ŠINKOVEC, roj. 06. 11. 1963, GUBČEVA ULICA 6, VIR, 1230 DOMŽALE, GRADBENI TEHNIK, UPOKOJENEC
N.Si
Številka liste: 11
Ime liste: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI - NSi
1.	PEREGRIN STEGNAR, roj. 31. 08. 1949, TURNŠE 5, 1233 DOB, UNIV. INŽ. EL., UPOKOJENEC
2.	FANI (FRANČIŠKA) ROŽIČ NOVAK, roj. 31. 03. 1976, SV. TROJICA 89, 1233 DOB, MAG. POSL. VED, VIŠJA SVETOVALKA
3.	JANEZ LIMBEK, roj. 07. 10. 1945, HRASTIČJE 16, ROVA, 1235 RADOMLJE, DIPL. INŽ. STR., UPOKOJENEC
4.	TADEJA ŠUŠTAR ZALAR, roj. 14. 09. 1990, IGRIŠKA ULICA 30, PRESERJE PRI RADOMLJAH, 1235 RADOMLJE, MAG. STRUK. IN FUNKC. BIOLOGIJE, NEKDANJA POSLANKA
5.	JANEZ VASLE, roj. 27. 05. 1944, GREGORČIČEVA ULICA 16, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, ZDRAVNIK, UPOKOJENEC
6.	BREDA MARIJA KOKALJ LIMBEK, roj. 23. 03. 1945, HRASTIČJE 16, ROVA, 1235 RADOMLJE, DR. MED. SPEC., UPOKOJENKA
7.	JANEZ KOZJEK, roj. 11. 06. 1965, ŠTUDLJANSKA CESTA 9, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, STROJNI TEHNIK, DELOVODJA
8.	ANA ŠLIBAR, roj. 28. 07. 1956, KRTINA 74, 1233 DOB, ADMIN. TEHNIK, UPOKOJENKA
9.	JANEZ KOPAČ, roj. 28. 05. 1949, DRAGOMELJ 110, 1230 DOMŽALE, UNIV. DIPL. INŽ. STR., DR. SC., UPOKOJENEC
10.	LOJZKA JAVORŠEK, roj. 05. 05. 1955, ŽUPANČIČEVA ULICA 19, DOB, 1233 DOB, SREDNJA POKLICNA, UPOKOJENKA
11.	JANEZ KOKALJ, roj. 21. 04. 1959, MALA LOKA 11, 1230 DOMŽALE, UNIV. DIPL. INŽ. EL., TEHNIČNI DIREKTOR
12.	MARIJA TRBIŽAN, roj. 20. 10. 1936, PREŠERNOVA CESTA 1A, RADOMLJE, 1235 RADOMLJE, VZGOJITELJICA, UPOKOJENKA
13.	KLEMEN RUTAR, roj. 15. 03. 1994, ŽUPANČIČEVA ULICA 6, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, GIMNAZIJSKI MATURANT, PREDSTAVNIK ZA STIKE Z JAVNOSTMI
14.	ANDREJA ŠUŠTAR, roj. 14. 12. 1986, IGRIŠKA ULICA 30, PRE-SERJE PRI RADOMLJAH, 1235 RADOMLJE, PROF. RAZREDNEGA POUKA, UČITELJICA RAZREDNEGA POUKA
15.	TILEN BLAŽKO, roj. 16. 01. 2000, RAČNI VRH 17, 1233 DOB, EKONOMIST, PODJETNIŠTVO
16.	DANICA HUTH, roj. 19. 03. 1949, ŽUPANČIČEVA ULICA 7, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, SPEC. PEDAGOG, UPOKOJENKA
17.	FRANC HRIBAR, roj. 07. 01. 1939, KROŽNA CESTA 11, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, AVTOKLEPAR, UPOKOJENEC
18.	JANEZ STEGNAR, roj. 17. 07. 1992, TURNŠE 5, 1233 DOB, DIPL. INŽ. EL., VODJA ZANESLJIVOSTI
19.	VINKO OKRŠLAR, roj. 04. 03. 1942, RADIO CESTA 14, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, UNIV. DIPL. EKON., UPOKOJENEC
20.	ROMAN STRAŽAR, roj. 04. 10. 1958, STUDENEC PRI KRTINI 8A, 1233 DOB, UNIV. DIPL. EKON., UPOKOJENEC
21.	PETER PAVLI, roj. 30. 07. 1954, SAVSKA CESTA 30, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, UNIV. DIPL. INŽ. EL., UPOKOJENEC
22.	MARJAN ŠUŠTAR, roj. 23. 05. 1960, IGRIŠKA ULICA 30, PRE-SERJE PRI RADOMLJAH, 1235 RADOMLJE, STROJNI TEHNIK, UPOKOJENEC
23.	DANIJEL ANŽLIN, roj. 18. 05. 1958, PREŠERNOVA ULICA 17A, DOB, 1233 DOB, AVTOMEHANIK, UPOKOJENEC
24.	TINA RUTAR, roj. 09. 02. 1996, ŽUPANČIČEVA ULICA 6, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, ZDRAVSTVENI TEHNIK, ZOBNA ASISTENTKA
25.	EVA DIMC, roj. 30. 01. 2002, STUDENEC PRI KRTINI 11, 1233 DOB, ŠTUDENTKA FIZIOTERAPIJE, ŠTUDIJ
26.	BLAŽ ZORKO, roj. 26. 06. 1975, AŠKERČEVA ULICA 11, DOB, 1233 DOB, UNIV. DIPL. INŽ. EL., MAGISTER ELEKTROTEHNIKE, PROGRAMIRANJE IN AVTOMATIZACIJA SISTEMOV
27.	OLGA STEGNAR, roj. 09. 01. 1959, TURNŠE 5, 1233 DOB, VIŠJA MEDICINSKA SESTRA, UPOKOJENKA
28.	MARJETA VASLE, roj. 22. 09. 1941, GREGORČIČEVA ULICA 16, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, UČITELJICA, UPOKOJENKA
29.	ANTON TOMAŽIČ, roj. 13. 06. 1950, PARMOVA ULICA 1, VIR, 1230 DOMŽALE, DIPLOMIRANI PRAVNIK, UPOKOJENEC
30.	SERGIJA ŠUŠTAR, roj. 06. 07. 1965, VAŠKA POT 4A, PRESERJE PRI RADOMLJAH, 1235 RADOMLJE, ŠIVILJA, UPOKOJENKA
«
Irk
Številka liste: 12
Ime liste: LISTA RENATE KOSEC - LISTA POVEZOVANJA IN SODELOVANJA - lrk
1.	MAG. RENATA KOSEC, roj. 07. 09. 1978, ULICA MATIJE TOM-CA 2, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, ZNANSTVENI MAGISTERIJ, SLUŽBA ZA TURIZEM, OBČINA DOMŽALE, VIŠJA SVETOVALKA
2.	MATEJ PRIMOŽIČ, roj. 15. 02. 1977, PREČNA ULICA 16, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI SOCIOLOG, VODJA OBMOČNE IZPOSTAVE JSKD
3.	SONJA OREŠEK, roj. 05. 08. 1975, DEPALA VAS 64, 1230 DOMŽALE, DIPLOMIRANA VZGOJITELJICA PREDŠOLSKIH OTROK, VZGOJITELJICA PREDŠOLSKIH OTROK, VODJA ENOTE
4.	BORUT ERNESTL, roj. 24. 05. 1986, ŠTUDLJANSKA CESTA 87, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, ELEKTRIČAR - ENERGETIK, KOMERCIALIST
5.	DAMJANA KOROŠEC, roj. 01. 03. 1965, POT ZA BISTRICO 5, ZA-BORŠT, 1230 DOMŽALE, PROF. RAZREDNEGA POUKA, RAVNATELJICA
6.	GREGOR STANEK, roj. 20. 05. 1978, POTOČNIKOVA ULICA 16, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, GOSTINSKI TEHNIK, VODJA KUHINJE
7.	MARJETA RODE, roj. 19. 01. 1977, GOSTIČEVA CESTA 19, HOMEC, 1235 RADOMLJE, UNI. DIPL. EKONOMIST, RAČUNOVODJA
8.	SIMON ŠKRLEP, roj. 06. 05. 1976, NA ZAVRTEH 8, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, DIPLOMIRANI EKONOMIST, DIREKTOR MALOPRODAJE, MLINOTEST D. D.
9.	NINA ROZMAN, roj. 22. 11. 1990, KROŽNA CESTA 21, ZGORNJE JARŠE, 1235 RADOMLJE, MAGISTRICA TRŽNEGA KOMUNICIRANJA, SPECIALIST ZA MLADINSKO DELO
10.	MIHA URŠIČ, roj. 05. 08. 1976, CESTA V DOLENJE 18, ROVA, 1235 RADOMLJE, GOSTINSKI TEHNIK, VODJA KUHINJE
11.	KLAVDIJA GREGORIN ŠTIFTAR, roj. 22. 02. 1988, BRDO 5, 1230 DOMŽALE, DIPL. SOCIOLOGINJA, ORGANIZATOR KULTURNEGA PROGRAMA
12.	BLAŽ VODNJOV, roj. 19. 01. 1976, ŠUMBERŠKA CESTA 10, ZA-BORŠT, 1230 DOMŽALE, KUHARSKI TEHNIK, VODJA KUHINJE
13.	JUDITA RIGLER, roj. 18. 10. 1974, ROJE 1, PRESERJE PRI RADOMLJAH, 1235 RADOMLJE, KEMIK, PREDSEDNICA SLOVENSKEGA ZDRUŽENJA ZA KAKOVOST IN ODLIČNOST TER VODJA PRODAJE V PODJETJU SQ GUZELJ D. O. O.
14.	DR. TOMAŽ LAVRIČ, roj. 05. 12. 1974, PAPIRNIŠKA CESTA 14, VIR, 1230 DOMŽALE, DOKTOR UPRAVNIH ZNANOSTI, INFORMATIK V DRŽAVNEM ORGANU
15.	ŠPELA PAVLIN, roj. 23. 07. 1985, RADIO CESTA 13, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, FRIZER, INFORMATOR, KNJIGOVODJA
16.	MIHA AMBROŽ, roj. 19. 11. 1978, TABOR 8, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, DIPLOMIRANI EKONOMIST, STROKOVNI SODELAVEC ZA DOGODKE
17.	PETRA ZAJŠEK, roj. 30. 01. 1986, KROŽNA CESTA 7, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, VZGOJITELJ PREDŠOLSKI OTROK, POMOČNICA VZGOJITELJICE
18.	TOMAŽ HREN, roj. 15. 11. 1974, PODREČJE 2A, 1230 DOMŽALE, DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE, POOBLAŠČENI INŽENIR, VODENJE PROJEKTOV
19.	META PLAZNIK, roj. 10. 11. 1997, TRDINOVA CESTA 34, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, PROF. RAZREDNEGA POUKA, UČITELJ V OPB
20.	KLEMEN MAV, roj. 03. 10. 1981, BREZNIKOVA CESTA 11, PRE-LOG, 1230 DOMŽALE, INŽENIR HORTIKULTURE, KOMERCIALIST
21.	LUCIJA ŠARC, roj. 19. 04. 1991, VIII. ULICA 9A, HOMEC, 1235 RADOMLJE, MAG. PROF. SLOVENŠČINE IN MAG. PROF. ŠPANŠČINE, UČITELJICA SLOVENŠČINE IN ŠPANŠČINE
22.	JANEZ GRAT, roj. 01. 09. 1973, SV. TROJICA 11, 1233 DOB, STROJNI TEHNIK, VODJA PROIZVODNJE
23.	JANJA NEŽA BRECELJNIK, roj. 21. 11. 1980, PELECHOVA CESTA 3A, PRESERJE PRI RADOMLJAH, 1235 RADOMLJE, UNIV. DIPL. ORG. DELA IN DIPL. FIZIOT., FIZIOTERAPEVT V DU DOMŽALE
24.	ROK MAJHENIČ, roj. 05. 05. 1979, VODOVODNA CESTA 14, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, FOTOGRAF, FOTOGRAFIJA
25.	JERCA LETNAR, roj. 24. 10. 2002, FAJFARJEVA ULICA 6, RO-DICA, 1230 DOMŽALE, VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK, POMOČNICA VZGOJITELJICE
26.	TADEJ GABROVŠEK, roj. 28. 02. 1981, BRDO 3B, 1230 DOMŽALE, STROJNI TEHNIK, VODJA PROJEKTOV V BAZNEM VZDRŽEVANJU LETAL
27.	JANA PERTOT TOMAŽIČ, roj. 28. 05. 1975, ULICA IVANA PEN-GOVA 20, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, PROF. SLOVENSKEGA JEZIKA IN DIPL. UNIV. LITERARNI KOMPARATIVIST, PROFESOR SLOVENSKEGA JEZIKA
28.	IGOR ZUPAN, roj. 27. 05. 1972, TRIGLAVSKA ULICA 16, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI ORGANIZATOR, STROKOVNI VODJA ZA PRODAJO
29.	ANDRAŽ MRAK, roj. 21. 04. 1976, III. ULICA 6, HOMEC, 1235 RADOMLJE, PAPIRNIŠKI TEHNIK, UČITELJ PLESA, KOREO-GRAF
30.	BENJAMIN HAFNER, roj. 28. 07. 1978, STRITARJEVA ULICA 7, VIR, 1230 DOMŽALE, UNIV. DIPL. INŽENIR ARHITEKTURE, DIREKTOR, VODJA PROJEKTOV PRI HAFNER ARHITEKTI, PREDAVATELJ NA FAKULTETI ZA DIZAJN
31.	ROBERT PIŠČANC, MAG., roj. 18. 01. 1971, BOLKOVA ULICA 59, HOMEC, 1235 RADOMLJE, MAGISTER EKONOMSKIH IN POSLOVNIH VED, SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC NA PODROČJU TEHNOLOGIJE POTNIŠKEGA PROMETA
Voli se 1 (ena) lista kandidatov. Volitve bodo v nedeljo, 20. novembra 2022.
OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija
Številka: 0413-2/2022 Datum: 2. 11. 2022
Predsednica Občinske volilne komisije mag. Urška Ilič Vidergar, univ. dipl. pravnica, l. r.
Podatki o izobrazbi kandidata/kandidatke in o delu, ki ga opravlja, so prepisani iz kandidatur.
letnik lxii | SEPtEMber 2022 | številka 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 45
LOKALNE VOLITVE 2022
Občinska volilna komisija Občine Domžale, Ljubljanska cesta 69, Domžale, na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/0 uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 - odl. US)
RAZPISUJE VOLITVE V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI KRTINA
1.	člen
Volitve v Svet Krajevne skupnosti Krtina se opravijo v nedeljo, 4. decembra 2022.
2.	člen
Rok za oddajo kandidatur za člane Sveta Krajevne skupnosti Krtina je 16. november 2022 do 19. ure. Kandidature se oddajo na sedežu Občinske volilne komisije Občine Domžale, Ljubljanska cesta 69, Domžale.
3.	člen
Za izvedbo volitev skrbi Občinska volilna komisija Občine Domžale in volilni odbori.
Številka: 0410-6/2022 Datum: 2. 11. 2022
Predsednica Občinske volilne komisije mag. Urška Ilič Vidergar, univ. dipl. pravnica, l. r.
SEZNAM POTRJENIH KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Volilna enota: KRAJEVNA SKUPNOST DOB
1.	MAG. NATAŠA DOVIČ KRAŠOVEC, roj. 21. 04. 1973, CANKARJEVA ULICA 13, DOB, 1233 DOB, MAGISTER ZNANOSTI, REGIJSKI VODJA MALOPRODAJNEGA KANALA, PREDLAGATELJ: LISTA RENATE KOSEC - LISTA POVEZOVANJA IN SODELOVANJA - lrk
2.	POLONA GABERŠEK, roj. 22. 01. 1987, ČEŠENIK 7, 1233 DOB, DIPLOMIRANI INŽENIR ŽIVINOREJE, STROKOVNI SODELAVEC V KMETIJSTVU, PREDLAGATELJ: LUCIJA SMOLNIKAR IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	RADO (JAKOB) SMOLNIKAR, roj. 22. 09. 1968, GORJUŠA 9A, 1233 DOB, INŽENIR AGRONOMIJE, STROKOVNI SODELAVEC, PREDLAGATELJ: LUCIJA SMOLNIKAR IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	BOŠTJAN NOVAK, roj. 09. 11. 1972, SV. TROJICA 89, 1233 DOB, DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA, POMOČNIK VODJE OSKRBE S PITNO VODO, PREDLAGATELJ: URŠKA VEIT BURJA IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	LIDIJA JOVIC, roj. 21. 06. 1953, FINŽGARJEVA ULICA 12, DOB, 1233 DOB, KOMERCIALNI TEHNIK, UPOKOJENKA, PREDLAGATELJ: VERA VOJSKA IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	MARIJAN SMOLNIKAR (SMOLKO), roj. 12. 06. 1974, GORJUŠA 9, 1233 DOB, MIZAR, VOZNIK, PREDLAGATELJ: JANEZ SMOLNIKAR IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	FELIKS LAMPRET, roj. 18. 05. 1953, LJUBLJANSKA CESTA 30, DOB, 1233 DOB, ZIDAR, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: ROBERT HROVAT IN SKUPINA VOLIVCEV
8.	MAG. ANTON STRGAR, roj. 07. 07. 1964, GORJUŠA 45, 1233 DOB, MAGISTER GOZDARSTVA, MAGISTER POSLOVNIH VED, IRSKGLR, INŠPEKTOR, PREDLAGATELJ: LEOPOLD MIŠ IN SKUPINA VOLIVCEV
9.	BOJAN BUČINEL, roj. 15. 01. 1955, VEGOVA ULICA 5, DOB, 1233 DOB, LESARSKI TEHNIK, SVETOVANJE V UPRAVLJANJU STAVB, PREDLAGATELJ: GIBANJE SVOBODA
10.	MATEJA ZUPAN JOSIPOVIC, roj. 20. 09. 1978, KIDRIČEVA ULICA 2, DOB, 1233 DOB, DIPLOMIRANI EKONOMIST, SAMOSTOJNA PODJETNICA, PREDLAGATELJ: GIBANJE SVOBODA
11.	GREGOR HORVATIČ, roj. 21. 12. 1977, VODNIKOVA ULICA 14, DOB, 1233 DOB, INŽENIR VARSTVA OKOLJA IN KOMUNALE, OBČINSKI SVETNIK, ČLAN ODBORA ZA PROSTOR OBČINE DOMŽALE, PREDLAGATELJ: GIBANJE SVOBODA
12.	MAJA MASELJ, roj. 09. 06. 1991, ČOPOVA ULICA 6, DOB, 1233 DOB, OBLIKOVALKA VIZUALNIH KOMUNIKACIJ, SAMOSTOJNA PODJETNICA, PREDLAGATELJ: GIBANJE SVOBODA
Svet krajevne skupnosti šteje 9 (devet) članov. Voli se najmanj 1 (enega) in največ 9 (devet) kandidatov.
Volilna enota: KRAJEVNA SKUPNOST DRAGOMELJ-PŠATA
1. MARKO KRALJ, roj. 25. 10. 1974, PŠATA 45, 1262 DOL PRI LJUBLJANI, STROJNI TEHNIK, CNC PROGRAMER, PREDLAGATELJ: ROMAN LAZAR IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	KATJA NEMEC, roj. 08. 10. 1985, DRAGOMELJ 67, 1230 DOMŽALE, EKONOMIST, VODJA KLJUČNIH KUPCEV, PREDLAGATELJ: ROMAN LAZAR IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	ROK BANKO, roj. 04. 09. 1987, DRAGOMELJ 49, 1230 DOMŽALE, GIMNAZIJSKI MATURANT, PREVAJALEC, PREDLAGATELJ: ROMAN LAZAR IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	ROK BERGANT, roj. 08. 06. 1990, PŠATA 20, 1262 DOL PRI LJUBLJANI, INŽENIR AGRONOMIJE, KMET, PREDLAGATELJ: CAJ-HEN BOJAN IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	JANEZ STUPICA, roj. 24. 08. 1992, PŠATA 34, 1262 DOL PRI LJUBLJANI, AVTOKAROSERIST, PRODAJALEC - SKLADIŠČNIK, PREDLAGATELJ: JOŽKO KOKALJ IN SKUPINA VOLIVCEV
Svet krajevne skupnosti šteje 7 (sedem) članov. Voli se najmanj 1
(enega) in največ toliko kandidatov, kot jih je na glasovnici.
Volilna enota: KRAJEVNA SKUPNOST HOMEC-NOŽICE
1.	STANISLAV SKRBINŠEK, roj. 11. 11. 1962, GRAŠIČEVA ULICA 2, NOŽICE, 1235 RADOMLJE, ELEKTRIČAR, VZDRŽEVALEC, PREDLAGATELJ: PETRA MARTINJAK IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	MARJETA RODE, roj. 19. 01. 1977, GOSTIČEVA CESTA 19, HOMEC, 1235 RADOMLJE, UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST, RAČUNOVODJA, PREDLAGATELJ: PETRA MARTINJAK IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	MATJAŽ ZAJC, roj. 20. 03. 1967, PIONIRSKA ULICA 18, NOŽICE, 1235 RADOMLJE, KEMIJSKI TEHNIK, TEHNIK PROIZVODNJE, PREDLAGATELJ: PETRA MARTINJAK IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	MARTA TRČEK, roj. 19. 06. 1977, BOLKOVA ULICA 8E, HOMEC, 1235 RADOMLJE, TURISTIČNI TEHNIK, ADMINISTRATOR, PREDLAGATELJ: PETRA MARTINJAK IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	MATJAŽ SPORIŠ, roj. 19. 07. 1973, BOLKOVA ULICA 57, HOMEC, 1235 RADOMLJE, INŽENIR ELEKTROTEHNIKE, VODJA PROIZVODNJE, PREDLAGATELJ: PETRA MARTINJAK IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	SONJA BOREC, roj. 19. 04. 1980, BOLKOVA ULICA 17B, HOMEC, 1235 RADOMLJE, DIPLOMIRANI ORGANIZATOR - MENEDŽER, RAČUNOVODJA, PREDLAGATELJ: PETRA MARTINJAK IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	BLAŽ BURNIK, roj. 24. 11. 1988, II. ULICA 3, HOMEC, 1235 RADOMLJE, EKONOMSKI TEHNIK, OPTIK TEHNIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK, PREDLAGATELJ: PETRA MARTINJAK IN SKUPINA VOLIVCEV
8.	LUCIJA ŠARC, MAG. PROF., roj. 19. 04. 1991, VIII. ULICA 9A, HOMEC, 1235 RADOMLJE, MAG. PROF. SLOVENŠČINE IN ŠPANŠČINE, UČITELJICA SLOVENŠČINE IN ŠPANŠČINE, PREDLAGATELJ: LISTA RENATE KOSEC - LISTA POVEZOVANJA IN SODELOVANJA - lrk
Svet krajevne skupnosti šteje 7 (sedem) članov. Voli se najmanj 1
(enega) in največ 7 (sedem) kandidatov.
Volilna enota: KRAJEVNA SKUPNOST IHAN
1.	KLAVDIJA GREGORIN ŠTIFTAR, roj. 22. 02. 1988, BRDO 5, 1230 DOMŽALE, DIPL. SOCIOLOGINJA, ORGANIZATOR KULTURNEGA PROGRAMA, PREDLAGATELJ: LISTA RENATE KOSEC - LISTA POVEZOVANJA IN SODELOVANJA - lrk
2.	TADEJ GABROVŠEK, roj. 28. 02. 1981, BRDO 3B, 1230 DOMŽALE, STROJNI TEHNIK, VODJA PROJEKTOV V BAZNEM VZDRŽEVANJU LETAL, PREDLAGATELJ: LISTA RENATE KOSEC - LISTA POVEZOVANJA IN SODELOVANJA - lrk
3.	SAŠO ŽALJEC, roj. 15. 11. 1970, LIPOVA ULICA 5, IHAN, 1230 DOMŽALE, -, VODJA FARME, PREDLAGATELJ: ALEŠ LENČEK IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	BRANKO SOJER, roj. 01. 10. 1974, LIPOVA ULICA 11, IHAN, 1230 DOMŽALE, MAGISTER MEDNARODNIH IN DIPLOMATSKIH ŠTUDIJ, VODJA SEKTORJA ZA OPERATIVO, PREDLAGATELJ: DUŠAN SOJER IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	KLEMEN LOŽAR, roj. 16. 01. 1991, SELO PRI IHANU 30, 1230 DOMŽALE, DIPL. GRAF. MED. TEH., SERVISNI TEHNIK 1, PREDLAGATELJ: UROŠ LOŽAR IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	SABINA PIRŠ, roj. 11. 10. 1972, BISTRIŠKA CESTA 2, IHAN, 1230 DOMŽALE, DIPLOMIRANI EKONOMIST, SAMOSTOJNA STROKOVNA SODELAVKA NA PODROČJU NEPREMIČNIN, PREDLAGATELJ: GIBANJE SVOBODA
Svet krajevne skupnosti šteje 9 (devet) članov. Voli se najmanj 1
(enega) in največ toliko kandidatov, kot jih je na glasovnici.
Volilna enota: KRAJEVNA SKUPNOST JARŠE-RODICA
1.	LUKA CENTA, roj. 21. 11. 1972, JARČEVA ULICA 20, RODICA, 1230 DOMŽALE, ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, PROGRA-MER-PODPORA, PREDLAGATELJ: GIBANJE SVOBODA
2.	TIMOTEJ ČIŽEK, roj. 24. 03. 1990, RUDNIŠKA ULICA 11, SREDNJE JARŠE, 1230 DOMŽALE, MAG. INŽENIR STAVBARSTVA, VODJA PROJEKTOV, PREDLAGATELJ: IVANA KOŠENINA IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	ROMANA HOČEVAR, roj. 22. 01. 1973, KROŽNA CESTA 1, ZGORNJE JARŠE, 1235 RADOMLJE, DIPL. OEC, VODJA KATEGORIJE V PRODAJNEM MARKETINGU, PREDLAGATELJ: IVANA KOŠENINA IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	JANEZ PIRNAT, roj. 28. 04. 1970, JARŠKA CESTA 4, SPODNJE JARŠE, 1230 DOMŽALE, ELEKTROTEHNIK, ELEKTROTEHNIK, PREDLAGATELJ: IVANA KOŠENINA IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	TATJANA HORJAK, roj. 06. 01. 1969, FAJFARJEVA ULICA 6, RODICA, 1230 DOMŽALE, EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK, NABAVA - RAČUNOVODENJE, PREDLAGATELJ: IVANA KOŠENINA IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	JERCA LETNAR, roj. 24. 10. 2002, FAJFARJEVA ULICA 6, RO-DICA, 1230 DOMŽALE, SREDNJA VZGOJITELJSKA ŠOLA, POMOČNICA VZGOJITELJICE, PREDLAGATELJ: IVANA KOŠENI-NA IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	BORIS RAZPOTNIK, roj. 16. 12. 1948, FAJFARJEVA ULICA 12, RODICA, 1230 DOMŽALE, KOVINOSTRUGAR, FINOMEHA-NIK, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: IVANA KOŠENINA IN SKUPINA VOLIVCEV
8.	LIANA BIDER, roj. 12. 12. 1980, JARŠKA CESTA 86, SREDNJE JARŠE, 1230 DOMŽALE, UNI. DIPL. ZGODOVINAR IN TEOLOG, SAMOSTOJNI PODJETNIK, PREDLAGATELJ: LISTA RENATE KOSEC - LISTA POVEZOVANJA IN SODELOVANJA - lrk
9.	ANTON KOŠENINA, roj. 07. 10. 1952, GREGORČIČEVA ULICA 9, ZGORNJE JARŠE, 1235 RADOMLJE, EKONOMSKI TEHNIK, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: LISTA RENATE KOSEC - LISTA POVEZOVANJA IN SODELOVANJA - lrk
Svet krajevne skupnosti šteje 9 (devet) članov. Voli se najmanj 1
(enega) in največ toliko kandidatov, kot jih je na glasovnici.
Volilna enota: KRAJEVNA SKUPNOST PRESERJE
1.	JANEZ HRIBAR, roj. 26. 01. 1963, KAMNIŠKA CESTA 27C, PRESERJE PRI RADOMLJAH, 1235 RADOMLJE, /, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: BOŠTJAN SITAR IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	SABINA ZUPAN, roj. 25. 04. 1973, VAŠKA POT 9A, PRESERJE PRI RADOMLJAH, 1235 RADOMLJE, /, ZD DOMŽALE, PREDLAGATELJ: BOŠTJAN SITAR IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	VIKTOR MARINŠEK, roj. 01. 01. 1955, KAMNIŠKA CESTA 32A, PRESERJE PRI RADOMLJAH, 1235 RADOMLJE, /, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: BOŠTJAN SITAR IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	TANJA VESEL, roj. 06. 06. 1974, KAMNIŠKA CESTA 21, PRESERJE PRI RADOMLJAH, 1235 RADOMLJE, /, UČITELJICA RAZREDNEGA POUKA, PREDLAGATELJ: BOŠTJAN SITAR IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	JANKO ZUPAN, roj. 05. 12. 1964, VAŠKA POT 14B, PRESERJE PRI RADOMLJAH, 1235 RADOMLJE, /, SAMOZAPOSLEN, PREDLAGATELJ: BOŠTJAN SITAR IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	MOJCA KOČAR, roj. 30. 08. 1977, KAJUHOVA ULICA 2A, PRESERJE PRI RADOMLJAH, 1235 RADOMLJE, /, BREZPOSELNA, PREDLAGATELJ: BOŠTJAN SITAR IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	MATEVŽ ZUPAN, roj. 19. 11. 1995, VAŠKA POT 9, PRESERJE PRI RADOMLJAH, 1235 RADOMLJE, /, VODJA PROIZVODNEGA OBRATA, PREDLAGATELJ: BOŠTJAN SITAR IN SKUPINA VOLIVCEV
8.	SIMON FELDIN, roj. 14. 01. 1975, ROJE 1, PRESERJE PRI RADOMLJAH, 1235 RADOMLJE, ELEKTROTEHNIK, DIREKTOR PRODAJE, PREDLAGATELJ: LISTA RENATE KOSEC - LISTA POVEZOVANJA IN SODELOVANJA - lrk
9.	MIHAEL KOSMAČ, roj. 25. 07. 1970, KAMNIŠKA CESTA 61, PRESERJE PRI RADOMLJAH, 1235 RADOMLJE, /, KONTROLOR ZRAČNEGA PROMETA, PREDLAGATELJ: MELITA HRIBAR IN SKUPINA VOLIVCEV
Svet krajevne skupnosti šteje 7 (sedem) članov. Voli se najmanj 1
(enega) in največ 7 (sedem) kandidatov.
Volilna enota: KRAJEVNA SKUPNOST RADOMLJE
1.	PETER ZVONC, roj. 05. 04. 1975, CESTA BORCEV 6, RADOMLJE, 1235 RADOMLJE, DIPL. ING. TEHNOLOGIJE PROMETA, ČASTNIK V SLOVENSKI VOJSKI, PREDLAGATELJ: JAŠOVEC VINKO IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	SONJA JERMAN, roj. 03. 04. 1961, PREŠERNOVA CESTA 24A, RADOMLJE, 1235 RADOMLJE, GIMNAZIJSKI MATURANT, RAČUNOVODJA, DIREKTOR, PREDLAGATELJ: JAŠOVEC VINKO IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	IVO JEREB, roj. 28. 02. 1969, PREŠERNOVA CESTA 46B, RADOMLJE, 1235 RADOMLJE, DIPL. ING. GRADBENIŠTVA, VODJA PROJEKTOV, PREDLAGATELJ: JAŠOVEC VINKO IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	URŠULA JAŠOVEC, roj. 05. 12. 1986, GREGORČIČEVA ULICA 2A, RADOMLJE, 1235 RADOMLJE, MAGISTRA AKADEMSKA GLASBENICA, PROFESORICA, PROFESORICA GLASBE, PREDLAGATELJ: JAŠOVEC VINKO IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	ALEKSANDER JAŠOVEC, roj. 17. 09. 1989, GREGORČIČEVA ULICA 2A, RADOMLJE, 1235 RADOMLJE, EKONOMSKI TEHNIK, POMOŽNI DELAVEC, PREDLAGATELJ: JAŠOVEC VINKO IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	NINA JERMAN, roj. 08. 01. 1993, PREŠERNOVA CESTA 24A, RADOMLJE, 1235 RADOMLJE, GIM. MATURANT, KOMERCIALIST, PREDLAGATELJ: JAŠOVEC VINKO IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	TOMAŽ BORŠTNAR, roj. 19. 10. 1973, ŠKRJANČEVO 23, 1235 RADOMLJE, NARAVOSLOVNI MATEMATIČNI TEHNIK, IT STROKOVNJAK, PREDLAGATELJ: GIBANJE SVOBODA
46 I slamnik
LOKALNE VOLITVE 2022
številka 9 i SEPtEMber 2022 I letnik lxii
slamnik@kd-domzale.si
8.	MATEJA ALEKSANDRA KEGEL, roj. 01. 02. 1983, TRIGLAVSKA ULICA 2, RADOMLJE, 1235 RADOMLJE, EXECUTIVE MASTER OF BUSINESS ADMINISTRATION, VODJA PROJEKTOV, MARKETING SPECIALIST, PREDLAGATELJ: GIBANJE SVOBODA
9.	MARINA (MARIJA) ZUPANČIČ, roj. 28. 07. 1961, PREŠERNOVA CESTA 54, RADOMLJE, 1235 RADOMLJE, SPECIALIST POSLOVNIH FINANC, DAVČNA SVETOVALKA, PREDLAGATELJ: ALEŠ BREZOVAR IN SKUPINA VOLIVCEV
Svet krajevne skupnosti šteje 9 (devet) članov. Voli se najmanj 1 (enega) in največ toliko kandidatov, kot jih je na glasovnici.
Volilna enota: KRAJEVNA SKUPNOST ROVA
1.	SIMON POTOČNIK, roj. 03. 10. 1970, CESTA K CERKVI 2, ROVA, 1235 RADOMLJE, UČITELJ PRAKTIČNEGA POUKA STROJNIŠTVA, UČITELJ OPB, PREDLAGATELJ: ALEŠ RODE IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	TATJANA KASTELIC, roj. 26. 09. 1960, KOLOVEC 12, 1235 RADOMLJE, GOSTINSKI TEHNIK, SAMOSTOJNA PODJETNICA, PREDLAGATELJ: ALEŠ RODE IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	BOŠTJAN OSOLIN, roj. 18. 12. 1973, CESTA K CERKVI 1, ROVA, 1235 RADOMLJE, STROJNI MEHANIK, NASTAVLJAVEC TEHNIČNIH ORODIJ, PREDLAGATELJ: ALEŠ RODE IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	SARA RODE, roj. 22. 11. 1985, DOLENJE 11, 1235 RADOMLJE, DIPL. VZG. PRED. OTROK, VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO, ORGANIZATORICA STREŽBE, PREDLAGATELJ: ALEŠ RODE IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	ROK KOKALJ, roj. 11. 08. 1978, ŽIČE 16, 1235 RADOMLJE, AV-TOELEKTRIČAR, AVTOELEKTRIČAR, PREDLAGATELJ: ALEŠ RODE IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	VERONIKA GOLOB, roj. 30. 03. 1987, ROVSKA CESTA 19, ROVA, 1235 RADOMLJE, PROF. LIK. UM. , RAČUNOVODJA, PREDLAGATELJ: ALEŠ RODE IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	BORIS GOLOB, roj. 22. 06. 1982, ROVSKA CESTA 19, ROVA, 1235 RADOMLJE, GOSTINSKI TEHNIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK, PREDLAGATELJ: ALEŠ RODE IN SKUPINA VOLIVCEV
Svet krajevne skupnosti šteje 7 (sedem) članov. Voli se najmanj 1
(enega) in največ toliko kandidatov, kot jih je na glasovnici.
Volilna enota: KRAJEVNA SKUPNOST SIMONA JENKA
1.	IZTOK POLJANŠEK, roj. 26. 11. 1981, SAVSKA CESTA 47A, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, GRADBENI TEHNIK, NAMESTNIK DIREKTORJA, PREDLAGATELJ: JOŽE NAROBE IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	TINA HARI, roj. 13. 07. 1984, RADIO CESTA 7A, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, DIPLOMIRANI UPRAVNI ORGANIZATOR, FINANČ-NO-RAČUNOVODSKI REFERENT, PREDLAGATELJ: JOŽE NAROBE IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	BORUT ERNESTL, roj. 24. 05. 1986, ŠTUDLJANSKA CESTA 87, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, ELEKTRIČAR, KOMERCIALIST, PREDLAGATELJ: LISTA RENATE KOSEC - LISTA POVEZOVANJA IN SODELOVANJA - lrk
4.	ŠPELA PAVLIN, roj. 23. 07. 1985, RADIO CESTA 13, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, FRIZER, INFORMATOR, KNJIGOVODJA, PREDLAGATELJ: LISTA RENATE KOSEC - LISTA POVEZOVANJA IN SODELOVANJA - lrk
5.	ALEKSANDER KOVAČIČ, roj. 24. 01. 1968, AŠKERČEVA ULICA 32A, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, STROJNI TEHNIK, VODJA ENERGETIKE IN PNEVMATSKIH NAPRAV, PREDLAGATELJ: LISTA RENATE KOSEC - LISTA POVEZOVANJA IN SODELOVANJA - lrk
6.	VERONIKA BANKO, roj. 04. 01. 1945, AŠKERČEVA ULICA 1, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, USNJARSKI TEHNIK, UPOKOJENKA, PREDLAGATELJ: ERIKA KOS IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	JANEZ BANKO, roj. 04. 04. 1957, ŠTUDLJANSKA CESTA 2A, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, ELEKTROTEHNIK, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: ERIKA KOS IN SKUPINA VOLIVCEV
8.	URŠKA KOVAČIČ, roj. 19. 03. 1985, ŠTUDLJANSKA CESTA 4, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, UNIV. DIPL. PRAV., BREZPOSELNA, PREDLAGATELJ: ERIKA KOS IN SKUPINA VOLIVCEV
9.	ROMAN KOS, roj. 17. 07. 1955, ŠTUDLJANSKA CESTA 12, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, AKADEMSKI KIPAR, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: ERIKA KOS IN SKUPINA VOLIVCEV
10.	AJDA CUDERMAN, roj. 11. 11. 1976, RADIO CESTA 7, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, MAGISTRA POSLOVNIH VED - MEDNARODNO POSLOVANJE, SAMOSTOJNA PODJETNICA, PREDLAGATELJ: ERIKA KOS IN SKUPINA VOLIVCEV
11.	PETER PAVLI, roj. 30. 07. 1954, SAVSKA CESTA 30, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, DIPL. ING. KEMIJE, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: ERIKA KOS IN SKUPINA VOLIVCEV
12.	ROK BRATOVŽ, roj. 17. 07. 1979, KARANTANSKA CESTA 4, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, INVALIDSKO UPOKOJEN, PREDLAGATELJ: GIBANJE SVOBODA
13.	LEA KREMIČ, roj. 03. 12. 1991, MAČKOVCI 36, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, MAGISTER PRAVA, SAMOSTOJNI STROKOVNI DELAVEC, PREDLAGATELJ: GIBANJE SVOBODA
14.	MATEJ ZABRET, roj. 21. 07. 1999, CANKARJEVA ULICA 10, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE
Svet krajevne skupnosti šteje 9 (devet) članov. Voli se najmanj 1
(enega) in največ 9 (devet) kandidatov.
Volilna enota: KRAJEVNA SKUPNOST SLAVKA ŠLANDRA
1.	NATAŠA BELLE, roj. 07. 07. 1947, ULICA IVANA PENGOVA 10, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, USNJARSKO KEMIJSKI TEHNIK, UPOKOJENKA, PREDLAGATELJ: DR. MIROSLAV STIPLOVŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	PAVEL PEVEC, roj. 16. 06. 1952, STARETOVA ULICA 6, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, VIŠJI UPRAVNI DELAVEC, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: DR. MIROSLAV STIPLOVŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	MARTINA LONCNAR, roj. 11. 09. 1948, POT ZA BISTRICO 36, ZABORŠT, 1230 DOMŽALE, GIMNAZIJSKI MATURANT, UPOKOJENKA, PREDLAGATELJ: DR. MIROSLAV STIPLOVŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	ALEŠ SAZONOV, roj. 29. 08. 1970, MIKLOŠIČEVA ULICA 2B, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, ELEKTROTEHNIK ENERGETIK, VODJA PRODAJE, PREDLAGATELJ: DR. MIROSLAV STIPLOV-ŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	TANJA KALIMAN, roj. 25. 05. 1956, VODOPIVČEVA ULICA 1B, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, USNJARSKI TEHNIK, UPOKOJENKA, PREDLAGATELJ: DR. MIROSLAV STIPLOVŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	DAVID MASELJ, roj. 07. 09. 1993, LEVSTIKOVA CESTA 32, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, DIPL. STROJNI INŽENIR, PROJEKTANT STROJNIH INSTALACIJ, PREDLAGATELJ: DR. MIROSLAV STI-PLOVŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	HARIS BEGIC, roj. 16. 04. 1988, KRUMPERŠKA ULICA 36, ZA-BORŠT, 1230 DOMŽALE, MBA, COO, PREDLAGATELJ: GIBANJE SVOBODA
8.	JANJA KEGEL, roj. 22. 11. 1964, MIKLOŠIČEVA ULICA 15, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, TRGOVKA, DELAVKA, PREDLAGATELJ: GIBANJE SVOBODA
9.	MAG. BOJAN ARH, roj. 07. 11. 1957, ULICA MATIJE TOMCA 4, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, MAGISTER PRAVNIH ZNANOSTI, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: GIBANJE SVOBODA
10.	GREGOR STANEK, roj. 20. 05. 1978, POTOČNIKOVA ULICA 16, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, GOSTINSKI TEHNIK, VODJA KUHINJE, PREDLAGATELJ: LISTA RENATE KOSEC - LISTA POVEZOVANJA IN SODELOVANJA - lrk
11.	META PLAZNIK, roj. 10. 11. 1997, TRDINOVA CESTA 34, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, PROFESOR RAZREDNEGA POUKA, UČITELJ V OPB, PREDLAGATELJ: LISTA RENATE KOSEC - LISTA POVEZOVANJA IN SODELOVANJA - lrk
12.	BLAŽ VODNJOV, roj. 19. 01. 1976, ŠUMBERŠKA CESTA 10, ZA-BORŠT, 1230 DOMŽALE, KUHARSKI TEHNIK, VODJA KUHINJE, PREDLAGATELJ: LISTA RENATE KOSEC - LISTA POVEZOVANJA IN SODELOVANJA - lrk
13.	TINA TRATNJEK, roj. 29. 08. 1981, MIKLOŠIČEVA ULICA 13, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, DIPLOMIRANI UPRAVNI ORGANIZATOR, TAJNICA VIZ, PREDLAGATELJ: LISTA RENATE KOSEC - LISTA POVEZOVANJA IN SODELOVANJA - lrk
14.	IZTOK LAMBERŠEK, roj. 26. 09. 1965, MURNOVA ULICA 20, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, STROJNI TEHNIK, PRODAJNIK, PREDLAGATELJ: LISTA RENATE KOSEC - LISTA POVEZOVANJA IN SODELOVANJA - lrk
15.	VESNA ŽUŽEK, roj. 09. 09. 1973, POTOČNIKOVA ULICA 23, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, KEMIJSKI LABORANT, KONTROLOR V LABORATORIJU, PREDLAGATELJ: LISTA RENATE KOSEC - LISTA POVEZOVANJA IN SODELOVANJA - lrk
16.	BOŠTJAN JERMAN, roj. 11. 11. 1976, MIKLOŠIČEVA ULICA 17, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, OPTIK, OPTIK, PREDLAGATELJ: LISTA RENATE KOSEC - LISTA POVEZOVANJA IN SODELOVANJA - lrk
Svet krajevne skupnosti šteje 11 (enajst) članov. Voli se najmanj 1
(enega) in največ 11 (enajst) kandidatov.
Volilna enota: KRAJEVNA SKUPNOST TOMA BREJCA VIR
1.	TINA RAZBORŠEK, roj. 21. 08. 1983, KOLIŠKA ULICA 1A, VIR, 1230 DOMŽALE, MAGISTER ZNANOSTI, PODROČNA RAZISKOVALKA V RAZVOJNEM ODDELKU, PREDLAGATELJ: BOJAN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	BOJAN VODLAN, roj. 09. 08. 1953, OSOJNA ULICA 2, VIR, 1230 DOMŽALE, PRODAJALEC, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: BOJAN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	MIHAELA TRČEK, roj. 26. 03. 1954, ROBOVA ULICA 5A, VIR, 1230 DOMŽALE, BABICA - MEDICINSKA SESTRA, UPOKOJENKA, PREDLAGATELJ: BOJAN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	MARKO BERGANT, roj. 02. 03. 1959, ALJAŽEVA ULICA 14, VIR, 1230 DOMŽALE, INŽENIR STROJNIŠTVA, SAMOSTOJNI PROJEKTANT, PREDLAGATELJ: BOJAN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	MARUŠA BOJC, roj. 31. 03. 2002, HUBADOVA ULICA 2, VIR, 1230 DOMŽALE, GIMNAZIJSKI MATURANT, ŠTUDENTKA, PREDLAGATELJ: BOJAN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	JANKO LIMONI, roj. 17. 03. 1951, KOLIČEVO 61, 1230 DOMŽALE, STROJNI KLJUČAVNIČAR, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: BOJAN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	TEJA ŠABEC, roj. 07. 08. 1998, STRITARJEVA ULICA 2, VIR, 1230 DOMŽALE, DIPL. RUSISTKA IN DIPLOMANTKA ITALIJAN. JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI, ŠTUDENTKA, PREDLAGATELJ: BOJAN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV
8.	DR. TOMAŽ LAVRIČ, roj. 05. 12. 1974, PAPIRNIŠKA CESTA 14, VIR, 1230 DOMŽALE, DR. UPRAVNIH ZNANOSTI, INFORMATIK V DRŽAVNEM ORGANU, PREDLAGATELJ: LISTA RENATE KOSEC - LISTA POVEZOVANJA IN SODELOVANJA - lrk
9.	MARIJA RADKOVIČ, roj. 26. 01. 1952, BUKOVČEVA ULICA 15A, VIR, 1230 DOMŽALE, RTV TEHNIK, PODPREDSEDNICA DU DOMŽALE, VODITELJICA SKUPINE MDJC DOMŽALE, PREDLAGATELJ: LISTA RENATE KOSEC - LISTA POVEZOVANJA IN SODELOVANJA - lrk
10.	TOMAŽ HREN, roj. 15. 11. 1974, PODREČJE 2A, 1230 DOMŽALE, DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE, POOBLAŠČENI INŽENIR, VODENJE PROJEKTOV, PREDLAGATELJ: LISTA RENATE KOSEC -LISTA POVEZOVANJA IN SODELOVANJA - lrk
11.	TADEJA SAVNIK, roj. 05. 12. 1968, ZOISOVA ULICA 61, VIR, 1230 DOMŽALE, MAGISTRICA UPRAVNIH VED, VODJA SEKTORJA PRORAČUNSKE INŠPEKCIJE V URADU RS ZA NADZOR PRORAČUNA, INŠPEKTORICA VIŠJA SVETNICA, PREDLAGATELJ: GIBANJE SVOBODA
12.	KRISTIJAN PRINČIČ, roj. 19. 01. 1973, ROBOVA ULICA 22A, VIR, 1230 DOMŽALE, DIPLOMIRANI EKONOMIST, IZVRŠNI DIREKTOR, PREDLAGATELJ: GIBANJE SVOBODA
13.	JANA BERGANT, roj. 17. 11. 1971, KOLIČEVO 1C, 1230 DOMŽALE, UNIV. DIPL. EKONOMIST, SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC, PREDLAGATELJ: GIBANJE SVOBODA
14.	MAG. LOVRO LONČAR, roj. 07. 09. 1968, ČUFARJEVA ULICA 10, VIR, 1230 DOMŽALE, MAGISTER ZNANOSTI KADROVSKEGA MANAGEMENTA, SEKRETAR, PREDLAGATELJ: MAG. LOVRO LONČAR IN SKUPINA VOLIVCEV
15.	TATJANA PODBEVŠEK, roj. 08. 02. 1970, PARMOVA ULICA 9, VIR, 1230 DOMŽALE, INŽENIR ŽIVILSTVA, MIKROBIOLOG V LABORATORIJU, PREDLAGATELJ: MAG. LOVRO LONČAR IN SKUPINA VOLIVCEV
16.	MATJAŽ VODLAN, roj. 08. 02. 1980, FINŽGARJEVA ULICA 8, VIR, 1230 DOMŽALE, DIPLOMIRANI INŽENIR KRAJINSKE ARHITEKTURE, GRAFIČNI OBLIKOVALEC, PREDLAGATELJ: MAG. LOVRO LONČAR IN SKUPINA VOLIVCEV
17.	SIMONA HROVAT, roj. 08. 08. 1969, ALJAŽEVA ULICA 4, VIR, 1230 DOMŽALE, DIPLOMIRANA VZGOJITELJICA PREDŠOLSKIH OTROK, POMOČNICA RAVNATELJICE, PREDLAGATELJ: MAG. LOVRO LONČAR IN SKUPINA VOLIVCEV
18.	JANEZ RAZBORŠEK, roj. 30. 10. 1958, KOLIŠKA ULICA 1A, VIR, 1230 DOMŽALE, UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: MAG. LOVRO LONČAR IN SKUPINA VOLIVCEV
19.	METKA REBOV LAVRIČ, roj. 29. 12. 1977, PAPIRNIŠKA CESTA 14, VIR, 1230 DOMŽALE, DIPL. INŽ. LABORATORIJSKE BIOMEDICINE, DELO V DIAGNOSTIČNEM LABORATORIJU, PREDLAGATELJ: MAG. LOVRO LONČAR IN SKUPINA VOLIVCEV
Svet krajevne skupnosti šteje 11 (enajst) članov. Voli se najmanj 1
(enega) in največ 11 (enajst) kandidatov.
Volilna enota: KRAJEVNA SKUPNOST VENCLJA PERKA
1.	JANEZ ULČAR, roj. 30. 05. 1961, PREŠERNOVA CESTA 39, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, KOMERCIALIST, ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, PREDLAGATELJ: IVAN PURGER IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	FILIP ANDRIC, roj. 11. 04. 1991, LJUBLJANSKA CESTA 76A, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, INŽENIR LOGISTIKE, NABAVNI REFERENT, PREDLAGATELJ: GIBANJE SVOBODA
3.	ANDREJA POGAČNIK JARC, roj. 24. 03. 1947, PREŠERNOVA CESTA 43, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, PREDMETNA UČITELJICA KEMIJE IN BIOLOGIJE, UPOKOJENKA, PREDLAGATELJ: LTD -TONI DRAGAR - LISTA ZA VSE GENERACIJE
4.	MARKO BOGATAJ, roj. 29. 04. 1954, KERSNIKOVA ULICA 13, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, STROJNI TEHNIK, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: IRENA BOGATAJ IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	SIMON ŠKRLEP, roj. 06. 05. 1976, NA ZAVRTEH 8, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, DIPLOMIRANI EKONOMIST, DIREKTOR MALOPRODAJE, MLINOTEST D. D., PREDLAGATELJ: LISTA RENATE KOSEC - LISTA POVEZOVANJA IN SODELOVANJA
-	lrk
6.	PETRA ZAJŠEK, roj. 30. 01. 1986, KROŽNA CESTA 7, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK, POMOČNICA VZGOJITELJICE, PREDLAGATELJ: LISTA RENATE KOSEC
-	LISTA POVEZOVANJA IN SODELOVANJA - lrk
7.	DRAGO (IVAN) TAVČAR, roj. 23. 10. 1945, STOBOVSKA CESTA 13A, DOMŽALE, 1230 DOMŽALE, VARNOSTNI INŽENIR, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: LISTA RENATE KOSEC - LISTA POVEZOVANJA IN SODELOVANJA - lrk
Svet krajevne skupnosti šteje 9 (devet) članov. Voli se najmanj 1 (enega) in največ toliko kandidatov, kot jih je na glasovnici.
Volitve bodo v nedeljo, 20. novembra 2022.)
OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija
Številka: 0414-14/2022 Datum: 2. 11. 2022
Predsednica Občinske volilne komisije mag. Urška Ilic Vidergar, univ. dipl. pravnica, l. r.
Podatki o izobrazbi kandidata/kandidatke in o delu, ki ga opravlja, so prepisani iz kandidatur.
slamnik | 47
NASA vARNOST
letnik lxii | SEPtEMber 2022 | številka 9
slamnik@kd-domzale.si
V CENTRU ZA MLADE NOVEMBRA DOGAJA
VADBA PILATESA
Bi poskrbel/a za dušo in telo? Pridruži se nam na vadbi pilatesa, ki bo v CZM potekala ob torkih. Vadba poteka ob torkih ob 18. uri in je namenjena mladim med 15. in 30. letom starosti, potekala pa bo v prostorih CZM. Cena pilatesa, ki ga vodi vaditeljica Maja Kržišnik, je 10 evrov za štiri srečanj
J
FOTOGRAFSKI NATECAJ POGLED 2022
na
m
Center za mlade Domžale razpisuje fotografski natečaj Pogled 2022. Teme letošnjega natečaja so "naša ulica", "krog" in prosta kategorija. V vsaki kategoriji lahko oddate barvno ali črbo-belo fotografijo. Natečaj poteka v treh starostnih kategorijah, in sicer do 15 let, od 16 do 29 let in od 30 let naprej. Izbrane fotografije bodo razstavljene v prostorih Centra za mlade Domžale. Rok za prijavo na natečaj je 27. november 2022. Na razpisu lahko sodelujejo mladi in njihovi mentorji ter ostali profesionalni in amaterski fotografi.
FOTO DELAVNICE ZA OTROKE
Bi se rada naučil/a fotografirati? Ob tem pa bi se še družil/a z vrstniki? Pridruži se nam na foto delavnicah za otroke od 10. do 15. leta. Srečevali se bomo ob četrtkih med 17. in 18. uro. Delavnice vodi fotografinja Daša Kankaraš. V novembru se bo začel tudi fotografski tečaj za študente. Točni termini bodo objavljeni na naših socialnih omrežjih.
TECAJI ŠPANSKEGA, NEMŠKEGA IN NIZOZEMSKEGA JEZIKA
V CZM pripravljamo kar tri tečaje španskega jezika - začetnega in dve stopnji nadaljevalnega. Potekali bodo ob torkih in četrtkih prek ZOOM-a. Tečaji so namenjeni mladim med 15. in 30. letom starosti. Poleg španščine se lahko naučite tudi nizozemščine. Pripravljamo začetni tečaj, ki bo potekal ob torkih med 16.30 in 18. uro.
Tečaje bo vodila mag. hispanistike in prof. pedagogike in andragogike Maya Choghari. Cena tečaja, ki obsega 30 ur, je 45 evrov.
Pripravljamo tudi tečaj nemškega jezika. Razpisujemo začetnega in nadaljevalnega, izvedli pa bomo tistega, za katerega bomo prejeli več prijav. Tečaj izvaja Miha Gabrovšek, uni. dipl. nemcist.
Cena tečaja znaša 45c za 30 ur. Tečaj je namenjen mladim med 15. in 30. letom
DOBRODELNI BOLŠJAK IN BOŽIČEK ZA EN DAN
t?
Od 2. novembra dalje bo v Centru za mlade Domžale zbirno mesto za darila v okviru projekta Božiček za en dan, vsak dan med tednom od 9:00 do 19:30.
«
IŠCEMO PROSTOVOLJCE
wm
Obvladaš angleščino? Bi svoje znanje delil/a z drugimi? CZM išče prostovoljce/ke za učno pomoč za angleščino za osnovno šolo.
V kolikor bi rad/a postal/a prostovoljec/ka, lepo vabljen/a, da se nam javiš na mail info@czm-domzale.si.
Prostovoljno delo bo potekalo predvidno eno uro tedensko.
PREDAVANJE ZA STARŠE
¥
mm\ bOjej
22. novembra ob 18:00 bo v Centru za mlade Domžale potekalo že četrto predavanje za starše v tej sezoni, in sicer tokrat na temo zasvojenosti. V pri vrsti se bomo pogovarjali o zasvojenosti z zasloni, dotaknili pa se bomo tudi drugih oblik zasvojenosti.
NA VSE AKTIVNOSTI OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE NA INFO@CZM-DOMZALE.SI ALI 040 255 568.
VABLJENI V PLAC ZA MLADE OD PONEDELJKA DO PETKA, OD 8:00 DO 20:00 IN PREVERITE, KAJ VSE VAM PLAC ZA MLADE PONUJA ZA KAKOVOSTNO IN ZABAVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA CASA!
Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; info@czm-domzale.si; www.czm-domzale.si FB: czm.domzale IG: czm domzale
Spolno nadlegovanje v okolici osnovne šole
Kaj ob zaznavanju takšnih primerov svetujejo na policiji in šolski svetovalni službi
Miha Ulčar Foto: policija.si
Od 28. novembra do 1. decembra pa vabljeni na dobrodelni bolšjak, na katerem boste zagotovo našli kaj uporabnega zase, prinesete pa lahko star nakit in uporabne predmete!
SVETOVALNICA ZA MLADE
Se zaradi trenutne situacije počutiš nelagodno? Se soočaš s povsem novimi občutki? Bi se rad/a pogovorila? Ne glede na to, kako velike težave te pestijo, ti je v CZM na voljo BREZPLAČNA svetovalnica. Svetovalnico vodi diplomirana psihologinja in je namenjena mladim do 30. leta. Pokliči nas ali nam piši na mail tudi, če se želiš samo z nekom pogovoriti. Ne ostani sam!

Šolska svetovalna služba OŠ Preserje pri Radomljah je v mesecu oktobru z dopisom obvestila starše učencev, da so bili obveščeni o spolnem nadlegovanju mladega moškega v bližnji okolici osnovne šole. Dogodek so nam potrdili na Policijski upravi Ljubljana, saj so s strani občanke prejeli obvestilo o nenavadnem obnašanju moškega v bližini Kamniške Bistrice v Preserjah pri Radomljah.
Vodstvo OŠ Preserje pri Radomljah je bilo obveščeno o dogodku, kjer je mlad moški pod mostom čez Kamniško Bistrico masturbiral in se očitno oziral naokrog. O tem je bila obveščena tudi policija. Tomaž To-maževic s Policijske uprave Ljubljana nam je povedal, da po prejetem obvestilu občanke o nenavadnem obnašanju moškega v bližini osnovne šole, le-tega policisti na kraju niso zaznali, so pa s kontrolami in zbiranjem obvestil nadaljevali. „V nadaljevanju smo prejeli še eno prijavo nedostojnega vednja osebe. Z zbiranjem obvestil je bila oseba takoj po prijeti prijavi indetificirana in zoper njo vodimo postopke o prekrških zaradi sumov kršitev Zakona o javnem redu in miru. Elementi kaznivih dejanj do sedaj niso bili zaznani, niti da so bile kršitve javnega reda in miru povezane z otroci oziroma mladoletniki, prav tako niso bili podani elementi nasilja. Podrobnosti vam zaradi postopkov, ki še potekajo, ne moremo pojasnjevati. Policija sodeluje s šolo in drugimi pristojnimi organi ter vpletenimi osebami, pri čemer so jim bili pojasnjeni tako ukrepi policije kot tudi preventivno ravnanje ob takšnih primerih," je pojasnil Tomaževic.
Ob tem je povedal, da občankam in občanom na policiji svetujejo, da o vseh primerih pojava sumljivih oseb ali njihovem sumljivem obnašanju občani takoj obvestijo policijo na št. 113, najbližjo enoto policije ali podajo anonimno obvestilo na št. 080 1200.
Policisti namenjajo veliko časa osveščanju otrok o pravilnem vedenju in odzivih v morebitnih nevarnih situacijah
"Ob tej priložnosti poudarjam, da policisti namenjamo veliko časa osveščanju otrok o pravilnem vedenju in odzivih v morebitnih nevarnih situacijah. Otrokom je potrebno pojasniti, kaj naj naredijo, kam naj se zatečejo v nevarni situaciji, kajti vsak stik, komunikacija z neznano osebo še ne pomeni nevarnosti. Otroke je treba učiti, da lahko neznani osebi odgovori na vprašanje, vendar se v pogovor ne zapleta in da ostane na varni razdalji. Z neznan-
ci naj ne odhajajo, četudi bi bile njihove ponudbe mamljive," je poudaril Tomaževic.
Tudi starši lahko v pogovoru z otroci pojasnijo, kako se obnašati v stikih z neznanci
Tomažic je povedal, da policisti v okviru preventivnih predavanj po šolah opozarjajo otroke na okoliščine, ki so lahko v takšnih primerih zanje nevarne in kako naj reagirajo: "Tudi starši lahko v pogovoru z otroci pojasnijo, kako se obnašati v stikih z neznanci. Tak pogovor ne sme potekati pod vtisom medijskega poročanja o takšnih pojavih. Poleg tega redno opravljajo kontrole ob šolskih poteh, da bi bili otroci na poti iz šole in iz nje čim bolj varni glede na vse vidike, tako kriminalitete, javnega reda kot prometne varnosti."
Po njegovih besedah je zelo pomemben pogovor. Starši razmišljajo, da otrok ne bi obremenjevali v najnežnejšem obdobju njihovega življenja, vendar je ravno ta začetek zelo pomemben: "Starši naj se ne pogovarjajo z otroki, kadar gre za odmevne primere, kadar so pod vplivom čustev, ampak s pomočjo pripomočka, lahko bi bil to strip ali knjiga in predvsem v mirnih situacijah na način, ki je sproščujoč in ne ogrožajoč. Pomembno je tudi, da ne razširjamo nepreverjenih informacij na družbenih omrežjih. Slednje lahko povzroča strah, paniko in nezaupanje preden policisti preverimo dejansko stanje."
Tomaževic je ob tem še enkrat poudaril, da bodo policisti vedno odre-agirali v primerih neprimernega vedenja do otrok, vabljenja v vozilo ali ogovarjanja, preverili vse okoliščine dogodkov, poskušali ugotoviti identiteto oseb, predvsem pa ugotoviti namen oz. motiv ogovarjanja otrok, oz. ali je do dogodka sploh prišlo.
V pismu staršem je za primer, da se zaščiti in opolnomoči otroke, če se kdaj znajdejo v podobni neprijetni situaciji, svetovalna služba podala nekaj nasvetov, ki jih objavljamo v nadaljevanju. V primeru, da bi starši potrebovali pomoč pri pogovoru z otroci, se lahko obrnejo tudi na njih.
Pomembno je, da otroci vedo, kaj v takem primeru storiti:
1. Če opazim neznanca, ki dela
stvari, ob katerih se počutim neprijetno, se dotika svojih inti-
2.
3-
4.
5-
mnih delov ali kaže svoje intimne dele telesa, se zavarujem tako, da grem hitro stran. 2. Če se znajdem v taki ali drugačni situaciji, v kateri se ne počutim varnega, o tem povem odrasli osebi, ki ji zaupam (staršem, sorodnikom, učiteljici...). Kako se odzvati, če te neznanec nadleguje (ti sledi, te nagovarja, ti pa se ob tem ne počutiš varno):
1. Če te nagovarja neznanec, bodi pozoren na to, da si dovolj stran od njega. Tako lahko lažje pobegneš, če te hoče zgrabiti. Nikoli ne pojdi z neznancem in ne povej podatkov o sebi (kako ti je ime, kje živiš, itd.). Neznanca ignoriraj in poskusi iti čim dlje stran. Če se ti približuje, teci.
Poskusi iti nekam, kjer je največja verjetnost, da srečaš kakšno osebo, ki jo lahko prosiš za pomoč. Lahko pozvoniš pri bližnji hiši. Varna točka, kamor se lahko zatečeš v Radomljah je tudi v bifeju Rondo.
Če te oseba zasleduje, takoj pokliči policijo ali odraslo osebo (npr. starše, če starši nimajo časa, pa stare starše, teto, strica itd.), ki je v bližini in ti lahko pride pomagat. Če pokličeš odraslo osebo, je prav, da ona pokliče policijo.
Če srečaš kakšno drugo osebo, jo prosi za pomoč.
Takoj, ko začutiš, da si v nevarnosti in te oseba ne pusti pri miru ter te želi zgrabiti - zakriči. Če te neznanec zgrabi, je prav, da se braniš. Kako? Pomem-bo je, da s samoobrambo povzročiš bolečino, npr. brcneš, udariš (npr. v nart, grlo, s komolcem suneš v trebuh). Ko se uspeš ubraniti, teči stran. Te samoobrambne veščine lahko uporabiš le, ko si v nevarnosti. Poskusi si zapomniti opis neznanca, podatek, ali je bil z avtom, kakšen je bil avto (registrska številka, znamka avtomobila, barva avtomobila), kako neznanec izgleda. Tako ga bo lahko policija z večjo verjetnostjo našla in preprečila, da bi nadlegoval še koga. 10. Če ti neznanec sledi, poskušaj ostati miren. Pomembno je, da razmišljaš razumno, da si lahko čimbolj učinkovito pomagaš □
6.
7-
8.
9-
48 | slamnik	številka 10 | oktober 2022 | letnik lxii
ŠPORT
slamnik@kd-domzale.si
Zmagoviti vikend, ki naj prinese spremembe
Štiri tekme oziroma dober mesec dni je trajal domžalski niz brez zmage. A odgovor nanj ne bi mogel biti boljši, saj so Domžalčani še drugič v tej sezoni premagali Maribor in mu zabili tri zadetke.
Napredek je viden, a na zmago še čakajo
Nogometaši Radomelj že od konca julija čakajo na novo prvenstveno zmago, tretjo v sezoni 2022/23. Enajst tekem že traja ta niz, gordijski vozel, ki si ga mlinarji želijo čim hitreje presekati.
nk domžale Domžalski nogometaši po nesrečnem porazu v Celju (1:2) sredi septembra tudi na naslednjih treh srečanjih niso zmagali. Poraza si sicer niso privoščili, a točkovni izkupiček je bil slabši od želenega. V 11. krogu so na prvi oktobrski tekmi
kaška predstava, zrela igra in visokih 3:0 naj bo prelomnica tako v rezultat-skem smislu kot v glavi nogometašev. Domačo mrežo je načel Mirko Mutav-čic s pravo 'bombo' iz roba kazenskega prostora po uigrani akciji iz kota. Jošt Pišek je na začetku drugega dela
nk Radomlje Radomljani so nazadnje slavili v 3. krogu na gostovanju pri Gorici (0:1), nato pa na naslednjih enajstih srečanjih zabeležili šest porazov in pet neodločenih. Od najbolj vroče ekipe začetka sezone so padli v krizo, ki jih je potisnila v spodnji del lestvice. S skupno osvojenimi 12 točkami zasedajo osmo mesto, za njimi so zgolj Gori-čani s točko manj ter Sežanci, ki so jih zbrali osem.
V oktobru so mlinarji odigrali štiri srečanja, dvakrat remizirali in dvakrat izgubili. Izkupiček ni najboljši, a v igri je viden napredek, ki
Veselje ob zmagi po točkovno sušnem obdobju je bilo (zasluženo) pristno in glasno
remizirali z Muro z 2:2. Zmaga se jim -kot že prevečkrat v tej sezoni - izmuznila v samih izdihljajih tekme, saj so zadetek prejeli v 94. minuti. Mrežo Mure sta sicer zatresla Matej Pod-logar v 29. minuti ter Ivan Durdov v 77. minuti, obakrat za domžalsko vodstvo, ki pa ni zdržalo do konca.
Sledil je nov remi po starem scenariju. Na gostovanju pri Sežani je varovance Simona Rožmana v zaključku prvega dela v vodstvo popeljal Bartol Barišic, a prednosti Dom-žalčani znova niso zmogli zadržati - domači so izenačili v 82. minuti. Tretji remi je prišel na vrsto na domačem igrišču, na katerem Domžal-čani niso uspeli streti Brava (0:0).
A obliž na rane je prišel 22. oktobra na srečanju 14. kroga proti Mariboru, ki je bil doma proti mladi, navdahnjeni ekipi Domžal brez moči. Odlična te-
dodal še gol iz prostega strela, piko na i pa postavil Arnel Jakupovic. Rapsodija v rumenem, po kateri je igralec kroga postal Pišek (podal tudi iz kota za uvodni zadetek), trener kroga Ro-žman, v idealno enajsterico pa se je uvrstil še en 'produkt' domžalske nogometne šole Nick Perc.
Idealni vikend sta z zmagami okronala tudi mladinska in kadetska selekcija, ki sta se po kriznem obdobju vrnila na zmagovita pota. Mladinci so s 3:0 premagali Brinje Grosuplje, kadeti istega nasprotnika s 4:0.
Članska ekipa je z zmago skočila na peto mesto na prvenstveni lestvici, vmes pa se sredi meseca pričakovano prek ljubljanskega drugoligaša Ilirije uvrstila tudi v 3. krog pokalnega tekmovanja.
Domen Jarc Foto: NK Domžale
Judoisti uspešni na Memorialu Dušana Stražiščarja
V soboto, 25. septembra 2022, je v Ljubljani potekal 2. Memorial Dušana Stražiščarja.
judo golovec Tekmovanja so se pod vodstvom judo učiteljev Špele Sedlak in Ervina Fazlica udeležili tudi domžalski judoke.To je bil letošnji prvi judo turnir, ki se je zaključil odlično z osvojenim ekipnim prvim mestom. Na fotografiji osnovnošolca OŠ Rodica Urban Rovanšek z osvojenim 1. mestom in Lina Tomič, ki je bila tretja. Čestitke!
Judo Golovec
Še naprej po principu toplo-hladno
Nogometaši Roltek Doba nikakor ne morejo ujeti zmagovitega ritma, ki bi jih popeljal s spodnjega dela lestvice v zgornjega.
nk roltek dob V oktobru so tako na petih zahtevnih srečanjih zabeležili dve zmagi in tri poraze ter (s tekmo manj) zdrsnili na skupno 13. mesto med 16 drugoligaškimi ekipami. V oktobru so najprej doživeli visok domač poraz proti letos visokoleteči Iliriji, ki je v Dobu slavila s 4:1, edini zadetek za četo Jerneja Javornika je za vodstvo z 1:0 dosegel Gašper Čer-ne v 11. minuti. Dobljani so tretji in četrti zadetek prejeli v zadnjih petih minutah srečanja. A po porazu
je sledil pravi odgovor in že štiri dni pozneje so 'modri' doma premagali takrat vodilno Krko z 2:1. Novome-ščani so hitro povedli, a je domače v 16. minuti z zadetkom v igro vrnil Luka Gajič, za preobrat pa je sredi drugega dela z zadetkom iz enajstih metrov poskrbel Kristjan Šipek in s tem zagotovil pomembno zmago.
A na žalost je bila že na naslednjem srečanju v 11. krogu s 3:0 močnejša Rogaška, ki po 13 odigranih krogih zaseda drugo mesto, le točko za vodilnim
lahko dvigne moralo pred zaključkom jesenskega dela sezone.
Oktober so varovanci Nermina Bašica začeli z nesrečnim porazom v Celju. Radomljane je sredi prvega dela v vodstvo s svojim prvencem popeljal Samsondin Ouro, domači pa so srečno izenačili v zaključku prvega dela, ko je žogo v svojo mrežo preusmeril Anel Zulic. A nesreča se tu za mlinarje ni zaključila, saj so v 86. minuti prejeli še en zadetek za popolni preobrat Celja, potem ko žoge niso uspeli izbiti iz svoje obrambne cone. Krog pozneje so nato doma remizi-rali z Gorico z 1:1, oba zadetka pa so gledalci videli v prvem delu. Tekmec je povedel v 24. minuti - znova po slabem izbijanju domačih branilcev, a je Radomljane v igro 13 minut pozneje vrnil Madžid Šošic, ki se je najbolje znašel v gneči sredi kazenskega prostora po podaji iz kota. V drugem delu so mlinarji še dodatno pritisnili proti vratom, a bili v zaključku premalo zbrani. Pod črto so tako prej izgubili dve točki, kot osvojili eno.
Sredi meseca so v 13. krogu gostovali v Fazanariji pri Muri, ki tokrat ni dopustila presenečenja in slavila s 3:0. Srečanje je bilo v veliki meri odločeno že v 9. minuti, ko se je na sema-
Novinec Samsondin Ouro se je hitro izkazal z dvema zadetkoma.
forju že izpisalo domače vodstvo z 2:0.
So pa varovanci Bašica povsem drugače pristopili k domačemu srečanju z drugouvrščenim Koprom in se po dveh zaostankih izvlekli ter osvojili veliko točko ob končnih 2:2. Pod prvi zadetek iz enajstih metrov se je v 23. minuti podpisal Ouro, drugega so si Koprčani zabili kar sami po ostrem predložku Vicka Ševlja. Zmaga jim je tako sicer znova ušla, a zadnje predstave vzbujajo optimizem, da so nove tri točke le vprašanje časa.
Domen Jarc Foto: NK Radomlje
Sanjski začetek odnesel poraz na derbiju s Krko
Košarkarji Helios Suns so odlično začeli novo sezono.
kk helios suns Udarno, saj so na uvodnih petih srečanjih slavili in v povprečju dosegli skoraj 100 točk. Šesto zaporedno zmago jim je v derbiju slovenskega prvenstva preprečila Krka.
»Premalo pozornosti namenjamo
Nogometaši Doba bodo morali hitro ugotoviti, kako zmanjšati nihanja v svoji igri.
Aluminijem. In prav slednji je moral priznati premoč Dobljanom krog pozneje, ko so doma slavili po novem preobratu. Po pol ure igre so Kidričani že vodili z 2:0, a je najprej zaostanek znižal Gašper Petek, v drugem polčasu pa sta za preobrat in tretjo zmago v sezoni poskrbela Černe in Gajič.
Po takšni zmagi so vsi pričakovali nove tri točke in zmago proti zadnje-uvrščenim Brinjam iz Grosuplja, ki pa so imele svojo računico in na razmočenem igrišču, ki je bilo na trenutke na meji regularnosti, slavile šele drugič v sezoni (2:0).
Dobljanom se je tako znova zataknilo in zapravili so možnost, da bi začeli pozitivno serijo, ki bi okrepila samozavest in prinesla mir v garderobo. Serijo neporaženosti, ki jim je zaenkrat uspela le na uvodnih štirih srečanjih prvenstva.
So bili pa zato 'modri' uspešni v 2. krogu pokalnega tekmovanja, v katerem so prepričljivo s 3:0 premagali NK Arne Tabor. Junak srečanja je bil z dvema zadetkoma v drugem polčasu Dino Zenkovic, prvi pa je mrežo tekmeca že v peti minuti načel Černe.
Domen Jarc Foto: NK Roltek Dob
Blaž Mahkovic je na začetku sezone odlično strelsko razpoložen.
obema moštvoma, ki stapomembensestavni del slovenske košarke,« je po zmagi Krke v derbiju 4. kroga slovenskega prvenstva dejal trener gostov Gašper Okorn. In opozoril ali izpostavil mačehovski odnos predvsem medijev na vse, kar košarkarsko 'ni Olimpija'.
Eno takšnih zgodb že dolga leta piše domžalski KK Helios Suns, ki je po izjemno uspešni lanski sezoni in številnih kadrovskih spremembah kar nekoliko v dvomih pričakoval začetek nove sezone. A slednji so se lahko hitro razblinili, saj je bil uvod v domače prvenstvo odličen. Tri prepričljive zmage in tri presežene stotice. Najprej proti Hopsom s 108:65, nato Podčetrtku s 101:97 ter še škoflelo-škemu LTH Castingsu s 104:61. »Igrali smo dobro, hitro, atraktivno. Uživamo v hitri igri protinapadov, energija v ekipi je dobra in to se vidi tudi na igrišču. Ob tem pa seveda želimo, da ob predstavah uživajo tudi naši navijači,« je superioren strelski začetek se-
zone opisal s povprečjem 19 točk prvi strelec Heliosa Blaž Mahkovic.
Trojčku domačih zmag sta sledili še dve v regionalni ligi ABA 2 na prvi postaji v Zlatiboru. Najprej proti Šenčurju z 89:79 ter nato še proti bosanski ekipi Široki s 94:75. »Dobro smo opravili z uvodom v 'jadranski' ligi. Tako kot lani gremo tudi letos v tem tekmovanju korak po korak do uvrstitve v zaključni del, kjer pa je vse mogoče. Slab dan, poškodbe, vse to v sistemu tekmovanja, na katerem na koncu odloča eno srečanje, igra vlogo. Gremo lepo počasi,« svoj pogled na ligo ABA 2 razkrije Mahkovic, ki je bil z 21 in 25 točkami znova prvi strelec domžalskega moštva na omenjenih srečanjih.
Prav 32-letni branilec je imel vidnejšo vlogo tudi 24. oktobra na derbiju proti Krki, ki ga je Helios izgubil s 67:74. Prvi polčas, ki so ga s 45:44 dobili Novomeščani, ni nakazal tako nizkega števila košev, a v drugem delu je šlo veliko bolj na nož. Predvsem pa so varovanci Dejana Jakare zgrešili nekaj lahkih metov, tudi sodniška piščalka je v nekem trenutku ostala nema, in Krka je po zaostanku za osem točk prešla v vodstvo, ki ga ni več izpustila iz rok. Jakara je bil po koncu srečanja pošteno jezen na sodniške odločitve, Mahkovic je tokratni razlog za poraz videl v nenadejani odsotnosti Lovra Buljevica: »Njegova odsotnost je zmanjšala našo rotacijo v igri, zagotovo smo bili brez njega nekoliko slabši v skoku. Nek manko energije, ki ga nismo zmogli nadoknaditi. Škoda poraza, a gremo dalje.«
Te bodo zdaj prvenstveno obarvane - štiri v naslednjem mesecu dni -, saj naslednje tekme v Ligi ABA 2 pridejo na vrsto šele konec novembra.
Domen Jarc Foto: Helios Suns
letnik lxii | SEPtEMber 2022 | številka 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 49
SPORT
Odlični na Savate odprtem prvenstvu v Avstriji
Člani Savate Kluba Domžale smo se v soboto, 15. oktobra 2022, udeležili Savate prvenstva v mestu Weiz v Avstriji.
Domžalski atleti odlični tudi v zaključku sezone
V oktobru primat atletskih tekmovanj prevzamejo ulični in gorski teki, a to članov Atletskega kluba Domžale ni zaustavilo, da ne bi nanizali novih odličnih uvrstitev tudi v zadnjem delu tekmovalne sezone.
ak domžale Da jima gorski teki še kako ležijo, sta znova potrdila Zoja Per in Mark Kočar. Prva je drugo leto zapored slavila na najpresti-žnejši gorski tekmi pri nas, Teku na Šmarno goro, s katere se je 1. oktobra vrnila z zmago med pionirkami U14. Mark, letos mladinski repre-zentant v gorskih tekih, je po septembrskem 2. mestu na Prvenstvu Slovenije v gorskih tekih za srednje
Martin Ocepek je bil na Ljubljanskem maratonu blizu osebnega rekorda, kar je dober obet pred nastopom v Valencii.
šole na začetku oktobra slavil v absolutni kategoriji na bližnjem Teku za krof v Krašnji, kjer mu je na 8,5 kilometra dolgi progi najbližje prišel še en domžalski atlet Janez Go-lja. V ženski konkurenci je prav tako zmagala članica AK Domžale, mladinska reprezentantka Neja Ambrož.
Na še eni nam sosednji tekmi, Teku okoli Gradiškega jezera, ki je tudi letos (na žalost) potekal v krono-metrski izvedbi, so bili v vidni vlogi
Vadbene osnove
šad mavrica Vključene v vadbene procese vedno in povsod želimo učiti pravilnih in strokovno usmerjenih gibalnih vzorcev. Torej pomembno je, kako otrok teče, pomembo je, da meče z eno, nato še z drugo, in pomembno je, da pozna in obvlada gibanja v vse smeri, da trdno občuti podlago in krepi stopalni lok s tem, da je tudi občasno bos. V osnovi spodbujamo naravne oblike gibanja, hojo, tek, plazenje, lazenje, skoke, poskoke, potiskanje, dvigovanje, nošenje, vlečenje, metanje, lovljenje, zadevanje in veso.
znova domžalski atleti. Trojno zmago v ženski konkurenci na razdalji enega kroga - 4200 metrov - so si pritekle Maja Per s časom 16:56, njena sestra Zoja Per ter na tretjem mestu Neja Ambrož. V moški konkurenci sta tokrat Nejc Pačnik in Mark Kočar ostala tik za najhitrejšimi na četrtem in petem mestu (14:37 in 14:43). Nejcu je do brona zmanjkala zgolj sekunda.
Viden pečat so domžalski atleti pustili tudi na stezi. Na zaključnem mitingu 5. oktobra v Mariboru je Patrick Novak, pred dvema tednoma dvakratni državni prvak med pionirji U14 v tekih na 60 in 200 metrov, znova izboljšal osebni in klubski rekord v teku na pol stadionskega kroga. 200 metrov je tokrat v štajerski prestolnici pretekel v 24,48 sekunde. Z za pionirko odličnih 12,84 sekunde v teku na 100 metrov je sezono zaključila še ena šprinterka Pia Cvar - ter s tem potrdila, da bo tudi v mladinski kategoriji mešala štrene tik pod vrhom najboljših slovenskih mladih šprinterk.
Glavna tekma oktobra pa je seveda Ljubljanski maraton. Ljubljanske ulice so na tekaški praznik v soboto najprej zavzeli šolarji, med učenkami letnika 2009 je do brona pritekla Zoja Per, še mesto višje je bil med učenci letnika 2010 Janez Jan Prašnikar. Blizu medalje je bil na šestem mestu med mlajšimi mladinci Mark Kočar. V nedeljo je na 21-kilometrski razdalji s časom 1:15:05 17. mesto osvojil Martin Ocepek in tako dokazal, da je poškodba preteklost. Za pol minute je zaostal za svojim osebnim rekordom in si potrdil, da je pred vrhuncem sezone, decembrskim maratonom v Valencii, v pravi formi. V Španiji želi Martin napasti svoj osebni maratonski rekord, ki znaša 2:36:58.
DOMEN JARC
Z veseljem sprejmemo vsako družino, ki se odloči, da bi vadila z nami. Programi od leta in pol dalje družinska atletika ali mavrična abeceda gibanja. Otroci od 3,5 let dalje se že sami udeležijo programov, kot so gibalne urice, abeceda športa, atletska abeceda ali igriva gimnastika. Odrasli pa uživate v zdravi vadbi ABC ali vadbi za zdrav hrbet. Delujemo na območju Domžal in Kamnika. Več na www.sad-mavrica.si ali telefonu 031 314 870.
Privoščite si dan brez televizije in računalnika! za šad mavrica
PREDSEDNICA, MOJCA GROJZDEK
savate kluba domžale Od tam
smo se, kot z vsakega prvenstva doslej, vračali veseli, a z bojnimi ranami, medaljami in polnim košem zgodb in prigod. Klub so ponosno zastopali borbeno pripravljeni tekmovalci: Zoja Mrak, Stefan Vuko-vic, Žan Šubelj, Lili Lukežič in Anej Lapanje, predsednik kluba in trener Bojan Rusjan, pomočnik trenerja Andraž Rojc ter spremljevalca Marjan Lapanje in Žana Kotnik.
Prvi se je v ring podal novopečeni Anej, ki je s prvo mednarodno tekmo doživel ognjeni krst. Pokazal je, da je v enem letu usvojil ogromno znanja francoskega boksa in precej izpilil tehniko. S prvenstva je odšel z zasluženo srebrno medaljo.
Drugi se je v boj spustil stari maček, izkušeni tekmovalec Žan. Prav tako je z izvrstno izpiljeno tehniko vidno premagal nasprotnika in zasluženo zmagal. Pol ure pozneje so se zvrstili kar trije dvoboji naših članov.
Pod nesrečno številko trinajst se je srčno in pogumno borila naša novin-
nts menges Uspešno delo na treningih so naši tekmovalci in tekmovalke že potrdili z odličnimi rezultati prvih letošnjih tekmovanjih. V Cir-kovcah je potekal 1. odprti turnir RS za kadete in kadetinje; pri kadetih, kjer je tekmovalo kar 73 tekmovalcev, je zmagal naš Luka Jokic. Konkurenco je popolnoma deklasiral, saj je zmagal vse dvoboje in ni izgubil niti enega niza. V finalni del so se iz našega kluba poleg zmagovalca Luke Jokica uvrstili še Lovro Križnič, Urh Trtnik in Aljaž Škufca. Pri kadetinjah sta najdlje, do osmine finala, prišli Maruša Vrhovnik in Mihaela Stoilkovska.
Na Ravnah na Koroškem je potekal letošnji 1. odprti turnir RS za člane in članice. Po hudi borbi je pri članicah Katarina Stražar osvojila drugo mesto (premagala jo je nečakinja Bojana Tokica, Sara Tokic). Katarina je v nizih zaostajala že z 1:3, a je uspela izenačiti na 3:3, v sedmem, odločilnem nizu, pa je več zbranosti pokazala Sara Tokic.
Na mednarodnem 31. Kajuhovem turnirju, ki je potekal v Ljubljani (v vseh kategorijah je skupno tekmovalo kar 269 udeležencev), je pri kadetih slavil Luka Jokic, tudi pri kadetih dvojicah je osvojil prvo mesto (skupaj s soigralcem Borom Brodnja-kom), Aljaž Fortuna in Timotej Jerina sta bila tretja, Aljaž Škufca in Martin Gerkšič sta osvojila 5. do 8. mesto. Pri mlajših kadetih je Lovro Križnič osvojil 5. do 8. mesto, Anže Kelhar, Matevž Kelhar in Žiga Štiftar pa so se uvrstili med šestnajst najboljših. V tej starostni kategoriji so naše dvojice Matic Kelhar - Matic Požek, Jaka Rutar - Beno Majhenič ter Jan Loboda - Lo-vro Križnič uvrstile med 16 najboljših.
V	mladinski kategoriji so prva mesta pripadala našim; zmagal je Aljaž Gol-tnik, drugi je bil Aljaž Fortuna, tretje mesto je osvojil Jan Kromar, Jan Šo-bar pa se je uvrstil na 5. do 8. mesto.
V	dvojicah je v tej kategoriji zmagal Aljaž Goltnik (s soigralcem Mihaelom Kocjančičem). Pri mladinkah je 5 do 8. mesto osvojila Urša Rozman.
0
\
ka Lili, ki je pokazala, da s talentom in rednimi treningi lahko zelo hitro napreduješ v našem športu. Na svoji prvi mednarodni tekmi si je priborila srebro. Naslednja se je nasprotnice lotila Zoja, za njo je že več mednarodnih tekem in izkušenj. Kljub res pogumni in neustrašni borbi si je zaslužila srebrno medaljo. Takoj za njo se je boril še Stefan, ki si je prislužil bron. Športni dan je končal vedno borbeno razpoloženi Žan v finalnem dvoboju, kjer mu je za las ušla zlata medalja.
Za tekmovalce so kot vedno lepo poskrbeli pred tekmo z ogrevanjem
V	Logatcu je potekal letošnji 1. MRNTZ turnir. Udeležilo se ga je 20 naših tekmovalcev in tekmovalk, ki so osvojili kar 10 odličij; v boje za vrh so se uvrstili v vseh starostnih kategorijah.
V	športnem centru Livada v Novem mestu je potekalo državno prvenstvo RS za invalide v namiznem tenisu. Tekmovalci in tekmovalke so bili razvrščeni v različne kategorije, glede na stopnjo invalidnosti, tekmovali pa so tudi v kategoriji Open,
in v kotu ringa s strokovnimi nasveti trenerji: Bojan, Andraž in Žan. Za organizacijo in posnetke sta poskrbela Žana in Marjan.
Zahvala gre organizatorju prvenstva Hrvoju Termopilu, trenerju kluba Fightclub 300, ki je v sodelovanju z avstrijsko savate zvezo poskrbel za odlično organizirane borbe in dobro počutje tekmovalcev. Zahvala tudi Občini Domžale za nenehno spodbudo naše športne aktivnosti.
Če vas zanima trening francoskega boksa v Savate klubu Domžale, ste vabljeni na trening vsak torek in četrtek od 18.30 do 20.30 v mali telovadnici OŠ Venclja Perka Domžale. Prva dva tedna treninga sta brezplačna. Vse informacije o naši dejavnosti dobite na spletni strani našega društva www.savatedomzale.si, Instagramu ali Facebooku. Razvoj gre namreč naprej, Savate klub Domžale pa mu brez težav sledi. Pokličete pa lahko tudi predsednika kluba Bojana Rusjana na telefonsko številko 041 545 109.
Lep športni savate pozdrav - Salut!
ta I iz Murske Sobote, predvidoma ob 13. uri pa še ekipo NTK Kema Murexin II iz Puconcev. Vabljeni k ogledu in navijanju! Sponzor ligaških ekip NTS Mengeš je slovensko podjetje Racke-try, ki se ukvarja z razvojem in izdelavo pametnega namiznoteniškega loparja (v ročaju loparja ima integriran senzor za zaznavo udarcev in skozi video analizo vodi igralca do ključnih podatkov o njegovi igri).
Še informacija za vse, ki bi se nam želeli priključiti. Izvajamo vo-
Naša druga članska ekipa, skupaj s trenerjem Davidom Orešnikom (prvi z leve), ki nastopa v 2. SNTL, tokrat z imenom sponzorja Racketry.
kjer igrajo vsi. V kategoriji Open je pri tekmovalcih državni prvak postal naš Luka Trtnik, ravno tako se je veselil novega naslova državnega prvaka tudi v svoji kategoriji. Čestitamo!
Začela so se tekmovanja v nami-znoteniških članskih ligah. V novembru bo naša prva ekipa, ki igra v elitni, 1. slovenski namiznoteniški ligi (SNTL), v domači dvorani v Mengšu 26. novembra ob 17.00 gostila NTK Krka iz Novega mesta, isti dan, torej 26. novembra, pa bo naša ženska članska ekipa imela kar dva dvoboja v domači dvorani; ob 10.00 proti NTK Jesenice in predvidoma ob 13.00 proti NTK Vesna iz Ljubljane. Naša druga članska ekipa NTS Mengeš Racketry II, ki nastopa v 2. SNTL, bo 12. novembra ob 10. uri gostila ekipo NTK Sobo-
dene treninge od najmlajših kategorij pa vse do rekreativcev in veteranov, s pomočjo naših sodnikov ter vodstva tekmovanj pa organiziramo številna tekmovanja, tudi na državni ravni. Vadba je možna za začetnike (mlade): v ponedeljek, torek, sredo in petek od 15.00 do 16.30, za re-kreativce pa imamo še prostor v petek od 20.00 do 22.00. Podrobnejše informacije glede treningov v našem klubu NTS Mengeš dobite pri trenerju Davidu (031 502 157), glede organizacij, sojenja in vodenja namiznote-niških tekmovanj pa pri našem mednarodnem namiznoteniškem sodniku Janezu (031 612 835). Vabljeni v naše vrste, saj za namizni tenis res ni nikoli (pre)pozno.
BESEDILO IN FOTO: JANEZ
Športno atletsko društvo Mavrica se ukvarja z osnovami gibalne pismenosti skozi vsa obdobja življenja.
Prva letošnja namiznoteniška tekmovanja so nam prinesla številne uspehe
Po uspešnih pripravah v Kranjski Gori smo začeli s treningi v prenovljeni dvorani v Mengšu.
50 I slamnik	številka 10 | oktober 2022 | letnik lxii
ŠPORT
slamnik@kd-domzale.si
Pošasti po zlato v Velenje
Navkljub ali pa ravno zaradi koronske pavze, ki se je dotaknila tudi najmlajših plesalcev, so se že v lanskem šolskem letu razvijale prave plesne pošasti.
Mažoretke in twirlerice uspešno začele novo sezono
Domžalske mažoretke in twirlerice se veselijo nove sezone.
Mentorica Simona Kočar, ki že vrsto let s srcem predaja znanje najmlajšim plesalcem, se je v začetku leta odločila, da s svojo plesno skupino ustvari nekaj drugačnega. Da se vrnejo k otroški radovednosti, v iskanje lastnega giba ter da tišino v skupini napolnijo s kriki, ropoti in glasnimi dihi. Vso ustvarjalnost in strast do plesa bi bilo greh pospraviti pod preprogo, zato so se najprej odpravili na občinsko plesno revijo Finesa ple-
sa v Kamnik po bronasto priznanje, nato na kranjski regijski reviji Namig s srebrnim priznanjem prepričali žirijo s svojim nastopom in se uvrstili na festival Pika miga. V nedeljo, 9. oktobra, se je skupina 20 plesalcev plesnega studia Impulz odpravila v Velenje, kjer si je s svojim odličnim nastopom s točko Pošasti z dna morja priplesalo zlato priznanje.
Foto: Ksenija Mikor
14. mednarodni Karate-Do turnir za pokal Domžal
VKarate-do klubu Atom Domžale smo pred kratkim zabeležili odličen uspeh, ki nam je vsem članom dal nov super zagon za treninge in prihajajoča tekmovanja na slovenskih in mednarodnih prizoriščih.
KARATE-DO KLUB ATOM DOMŽALE V soboto, 15. oktobra 2022, se je v športni dvorani Srednje šole Domžale odvijal 14. mednarodni turnir v različnih karate disciplinah.
Dogodek je bil organiziran in voden pod budnim očesom svetovno znanega mojstra in ustanovitelja Karate-do kluba Atom Domžale, sense-ja Lovrenca Kokalja, 6. Dan Renshi.
V Domžalah tovrstna tekmovanja organizirajo letno in pripomorejo k prepoznavnosti tako Slovenije kot tudi našega mesta Domžal širom sveta. Zadnji dve leti zaradi znane situacije tovrstnih tekmovanj ni bilo, zato smo bili člani kluba še toliko bolj v veselem pričakovanju tega dogodka.
Zgodovina tekmovanj v karate-ju, organiziranih s strani Karate-do kluba Atom Domžale, je pestra, saj je samo leta 2000 sodelovalo kar 12 držav Evrope na evropskem pokalu.
Tokrat so sodelovali tekmovalci iz štirih držav: Romunije, Italije, Češke in gostiteljice Slovenije. Številčno so prednjačili tekmovalci iz Romunije in Češke. Iz Slovenije se je zbralo veliko klubov in zvez, med katerimi je bila najštevilnejša slovenska SKIF zveza.
Vse nastopajoče, sodnike in goste je nagovorila mag. Breda Hrovatin. Zaželela je lepo druženje, čim boljše rezultate, pravično sojenje in glasno navijanje. Množico sta nagovori-
la tudi predsednik NK Domžale Matej Oražem in predstavnica Športne zveze Domžal Elvira Rošic Ključanin.
V različnih kategorijah se je pomerilo 274 tekmovalcev, in sicer v katah posamezno in ekipno, športnih borbah - kumite posamezno kategorijsko in ekipno.
Poslastica dneva je bila športna borba ekipno moški, kjer je v konkurenci štirih držav zmagala ekipa Domžal (Andrej Neškoski, Timotej Mršic, Nino Kneževič, Luka Repar in Luka Deršek). V svoji kategoriji pa se
je izkazala tudi Domžalčanka Gaja Mazvita Strauss Tlhaolang, dvakrat zlata in enkrat srebrna.
Največ točk in tako zmagovalno stopničko so si prislužili predstavniki Italije. Odlično drugo mesto smo si priborili člani Karate-do kluba Atom Domžale, ki smo odličje pospremili s ponosom, navdušenjem in radostjo. Tretje mesto so skupno osvojili Romuni, na četrto mesto pa so se uvrstili Čehi.
branka strauss Foto: arhiv kluba
Kumite ekipno moški, 1. mesto Atom Domžale
Težkoatletski klub Domžale prevzel vodstvo
V prvem krogu ekipnega državnega prvenstva v olimpijskem dviganju uteži se je nekoliko presenetljivo na vrh zavihtela KDU Olimpija.
TAK DOMŽALE kot aktualni državni prvaki so opomin iz prvega kroga vzeli resno. V drugem krogu, kjer so kot gostitelji pričakali KDU Jeklo iz
Ljubljane, so s 1453 sinclair točkami prevzeli vodstvo na lestvici. Za TAK Domžale so nastopili Anže Kosmač, ki je v potegu zmogel 130 kg, v sunku
Na vajah vadijo tako mažoretni ples kot twirling šport. In kakšna je razlika?
Mažoretni ples poleg značilnega korakanja vključuje tudi druge plesne korake, predvsem latinsko-ame-riških plesov, kot so samba, ča ča in salsa, ki jih dekleta izvajajo skupaj z različnimi elementi s palico. Mažore-te velikokrat nastopajo skupaj z godbo, ni pa nujno. Že kar nekaj časa ma-žoretne skupine po vsej Sloveniji nastopajo tudi na popularno glasbo. Čeprav ima tradicija poseben čar kot tudi uniforme, si le-teh zaradi velikega finančnega vložka ne morejo privoščiti vse skupine.
Twirling šport ima tehniko palice predpisano, prav tako ima predpisan sistem usvajanja pravilne tehnike s palico, od vrtenj, rol in metov. Twirling točke vsebujejo tudi različne plesne tehnike predvsem baleta, jazza in moderna. Dekletom pa je zanimiva predvsem gimnastika.
Domžalske mažoretke si prizadevajo ohranjati tradicijo in z veseljem sodelujejo z domžalskimi godbeniki. Želijo si, da bo v prihodnje tega sodelovanja še več. V preteklem šolskem letu so prvič skupaj nastopali na prvomajski budnici. V prejšnjih letih pa so sodelovali že na pustnih povorkah ter na kar nekaj prireditvah v občini.Uži-vajo pa tudi ob učenju twirling točk in se ob tem še posebej zabavajo. Oboje trenirajo netekmovalno. Druži jih veselje do plesa, gibanja in druženja.
Dekleta so začela novo šolsko leto z nastopom na 13. mednarodnem folklornem festivalu V Grobljah kot nekoč, kjer so zaplesale dva plesa, najprej koračnico Pokljuka skupaj z Godbo Domžale in nato še twirling ples na glasbo Košarkar naj bo. Občinstvo je bilo navdušeno.
Tudi v novem šolskem letu si želijo s svojimi nastopi navdušiti čim več občinstva.
«h
m ^
i; v it.
^ir	ti
Nastopu ob zaključku šolskega leta na OŠ Domžale
Novice iz KBV Domžale
Marjanu Bolharju mojstrski 4. dan črni pas borilnih veščin
pa 160 kg. Peter Dobnik je bil ponovno odličen s 125 kg v potegu in 155 kg v sunku. Nastopili so še Jernej Orešek 111 kg+120 kg, Valentin Orešek 106 kg+116 kg, Petra Pavlič 75 kg+94 kg, Tim Mušič 100 kg+135 kg in Rok Orešek 88 kg+90 kg. Skupaj so dosegli 1453 sinclair točk, kar je drugi najboljši rezultat v zgodovini kluba.
Rok Orešek, edini mladinec v članski ekipi, je po tekmovanju povedal: »V potegu sem z 88 kg postavil osebni rekord. Želel sem sicer 90 kg, vendar mi je trener svetoval, naj najavim 88 kg. Dva kilograma v primerjavi s prejšnjim rekordom sta namreč povsem dovolj.« V naslednjem tednu bo TAK Domžale opravil priprave na Reki, nato pa bodo odpotovali v Srbijo na mednarodno tekmovanje.
V. O.
KLUB BORILNIH VESCIN DOMŽALE
Prizadevno delo kluba, ki ga vsa leta vodi Marjan Bolhar, rodi sadove, ki se kažejo v hrabrem, dobro pripravljenem članstvu, ki zavzeto trenira ter dosega uspehe doma in v tujini.
Ustavimo se najprej pri Dejanu Me-riču Krncu in Mojmirju Velepiču, ki sta bila nagrajena na prireditvi Športnik leta 2021 Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. KBV Domžale je pripravil posebno podelitev. Na njej sta Petra Starbek in Marjan Bolhar sta šampionoma izročila priznanji in jima čestitala za uspehe v boksu, Dejan se bori tudi v kickboxingu, hkrati trener 1. stopnje v boksu, Mojmir kot gospodar kluba skrbi za opremo.
Kickboxing zveza Slovenije je pred kratkim organizirala otroško ligo v disciplinah point fight, poligon in e-kickboxing do 15. leta starosti. S številno ekipo je sodeloval tudi KBV Domžale in v močni konkurenci dosegel številne uspehe. Tristan Sever je bil 13. med dečki, enako Jan Florjančič med mlajšimi kadeti. Med starejšimi kade-tinjami je bila 2. Amelija Blagojevic, 5. Ema Urbanija in 6. Ana Ajda Zihelj. Med starejšimi kadeti je bil 5. Marcel Benček, 10. Luka Počivavšek, 11. David Juteršek, 12. Kristjan Gregorc, 13. Maks Koselj, 14. Tristan Urbanija. Na poligonu je bil med dečki 10. Tristan Sever, med mlajšimi kadeti Jan Florjančič. V point fight borbah je Luki Počivavšku zmanjkalo športne sreče za 1. mesto, odlikoval pa se je z zelo lepo tehniko.
Zelo uspešen je bil KBV Domžale tudi na Izlake open, kjer so v okviru Državnega e-kickboxing tekmovanja Kickboxing zveze Slovenije odlično nastopali: dečki +36 kg. Mitar Kocič je bil 2., Marcel Oskar Kosec pa 3. Med
dečki +24 kg: 2. Tristan Sever, 3. Gašper Bolhar in 5. Peter Zavrl. Med deklicami do 33 kg je bila Katja Ivanko 2. Med mlajšimi kadeti +47 kg je bil Žiga Hribar 2., Gašper Avgustinčič enajsti in Jan Florjančič 12. Med mlajšimi kadeti do 32 kg je zmagal Pan Lajovic, Gal Kvas je bil 4. Ceni Hribar je bila med mlajšimi kadetinjami do 32 kg 2., med starejšimi kadeti do 32 kg pa je 2. mesto zasedel Luka Počivavšek, 6. je bil David Juteršek. Med starejšimi kadeti -50 kg je bil 6. Matic Keržan, med starejšimi kadetinjami do 46 kg je 1. mesto osvojila Ana Ajda Zihelj. Nik Gorjup je bil četrti med mladinci do 69 kg, Nika Bolta pa med mladinkami do 60 kg tretja. Nina Kovše je bila peta med članicam do 65 kgi, Grega Pavlič četrti med člani do 74 kg Tomaž Per-še pa četrti med člani do +94 kg. Med mladinci +70 jr zmagal Rok Avgustin-čič, tretji je bil med starejšimi kadeti do 47 kg Marcel Benček, drugi med starejšimi kadeti do 52 kg je bil Patrik Mark Keržan, med mladinkami + 70 je drugo mesto pripadlo Žani Hribar.
Konec septembra pa je KBV Domžale organiziral priprave v Planici, večkrat so se povzpeli na velikanko, šli na pohod do Tamarja, se ustavljali pri slapu in kopali v jezeru Jasna. Poleg osnovnih treningov boksa in kickboxinga so pripravili tudi turnirjev v različnih športih.. Gostila jih je tudi znana Kmetija Dolenc v Radovljici z lastnikom kmetije - bivšim vrhunskim tekačem Klemenom Dolencem.
Kickboxing zveza Slovenije je na članskih pripravah za Evropsko prvenstvo v Turčiji, v Olimlju Marjanu Bolharju podelila mojstrski 4.dan črni pas borilnih veščin. Čestitke!
Vera Vojska
©ListaMatejaOražma	a vV^N
za Občinski svet	LI (U

Elvira Rošič Ključanin
Šport je moj način življenja in ta miselnost me vodi sleherni dan pri vsem, česar se lotim. Rada se srečujem z izzivi in novimi projekti. Odkrito in iskreno izražam svoja mnenja.
« >
Robert Pečnik - Pečo
Najbolj sem poznan po 18 letnem delu na Radiu Hit, nato pa še na Radiu 2 in TV Golica. Bil sem že občinski svetnik in verjamem, da lahko v Domžalah prestavimo v višjo prestavo.
Urška Javornik
Življenje me vodi po poti pomoči ljudem in kot doslej bom na voljo vsem, ki bodo pomoči potrebni. Zavzemala se bom za dialog med skupnostjo in posamezniki.

Mag. Branko Heferle
Sem upokojeni magister pravnih znanosti in med celotno poklicno kariero sem se ukvarjal z družbenimi razmerji. Pravičnost, načelnost in strokovnost so tri vrednote, na katere prisegam.
rt
Andreja Zabret
Izhajam iz obrtniške družine in imam več kot 25 letne izkušnje na področju podjetništva - bom glas tistih, ki neposredno ustvarjamo. Leta 2018 sem bila izvoljena za poslanko Državnega zbora.
\
a» ;
Kamal Izidor Shaker
V občinskem svetu želim biti glas mladih, ki se srečujejo s stanovanjskimi problemi in prekarnim delom, trudil pa se bom tudi za infrastrukturo, ki jo mladi v Domžalah še kako potrebujejo.
¿A

Dragica Bac
Z bogatimi izkušnjami se želim ponovno vrniti v občinsko politiko, pomagati pri razmislekih o revitalizaciji SPB, kjer bivam, in zastopati tudi interese šibkejših, nemočnih, neslišanih.
v
y
Janko Velkavrh
Sem upokojenec, ponosen dedek, poleg posvečanja humanitarnim aktivnosti sem se pripravljen s svojim znanjem in izkušnjami angažirati za hitrejši razvoj občine Domžale.
Pamela Petoš
Estet po duši, pri delu kreativna zavzeta in natančna modna stilist-ka. Želim si, da postane občina Domžale, tudi po urejenosti in odnosu do lepega, spet kraj, na katerega bo ponosen vsak.
OÍ
iš
Mag. Tomaž Habe
Glasba mi je bila položena v zibelko in zaznamovala moje življenje kot instrumetalista, skladatelja in pedagoga. V politiko pri mojih letih vstopam, ker želim spremeniti odnos do umetnosti in kulture v naši občini.
Jelena Adžič
Na listi Mateja Oražma kandidiram zato, ker si želim sprememb. Mestu vrniti življenje, poskrbeti za mlade, mlade družine ter najbolj ranljive. V Mateju sem prepoznala voljo, da te spremembe izpelje.
Saša Križman
i
1
Sem diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok. Mateja Oražma podpiram zato, ker ima jasno vizijo, da Domžale postanejo varno in urejeno okolje za naše najmlajše.
Marjan Ogrinc
Sem upokojeni učitelj in ravnatelj domžalske srednje šole ter ponosen mož, oče in dedek. Vedno in znova teniški navdušenec, dolgoletni predsednik kluba, sodnik in organizator tekmovanj za mlade.
P,
%
Martin Zupančič
Dolgo sem bil aktiven v kulturi, sedaj pa že več kot desetletje delam kot terapevt v športu. Pomoč mladim športnikom pri uresničitvi njihovih sanj jemljem kot svoje veliko poslanstvo.
Kaja Čokan
V ospredje grajenja trdne lokalne skupnosti postavljam sodelovanje in povezovanje različnih starostnih in interesnih skupin. Verjamem, da lahko v Domžalah z LMO skupaj ustvarimo mnogo pozitivnih zgodb.

Elvir Ključanin
Sem zelo komunikativen, vesele narave in vedno pripravljen pomagati. Navdušen športnik in organizator druženj. Večinoma znam poslušati in konstruktivno deliti mnenja.
Špela Kosmač
V Domžalah sem odraščala in so moje varno zatočišče že od otroštva. Tukaj sem vzljubila šport in s tem pridobila nenadomestljiva prijateljstva. Spodbujala bom aktiven življenski slog v občini.

\
Gašper Papež
Že 15 let je moj dom Športna dvorana Domžale in ostale telovadnice, saj delujem v KK Helios. Pozornost bom posvečal projektom in dogajanju za mlade ter dodatnemu izboljševanju pogojev za šport v občini.
> v •
Majda Debelec
Življenje je večna borba in ob sodelovanju na LMO sem si rekla, da nikoli ni prepozno za nove izzive in cilje. Če bom izvoljena za občinsko svetnico, mi bo to v posebno čast.

Jure Prinčič
Doslej me politika ni zanimala, ko pa me je Matej nagovoril, da bi se pridružil njegovi listi, sem to nemudoma sprejel, ker želim in verjamem, daje Občina Domžale lahko bolj prodorna.

Andreja Lazarevič
V zadnjih letih sem našla resnično veselje pri delu v kavarni Vej'ca domžalskega doma upokojencev. Dobro poznam probleme in stiske starejših, saj imam izkušnje pri zahtevnem delu med pandemijo.
V-/-
Denis Vikič
Poklicno sem predan predvsem gostinjski dejavnosti. Sem oče treh otrok, v lokalnem okolju pa si želim predvsem več družabnega in kulturnega dogajanja.

Edina Risovič
Kot mama treh deklic sem zagotovo zelo strpna, razumevajoča in sposobna spontanosti. Zelo prilagodljiva, vendar odkrito povem, kar vidim in mislim. Rada imam red in organiziranost.
Tomaž Jarc
V Domžalah nadaljujem družinsko podjetniško tradicijo, vse življenje pa sem predan športu, kot eden ustanovnih članov Atletskega kluba Domžale, kjer delujem še dandanes.
Nina Jarc
V življenju mi največ pomeni družina in prijatelji, zato nameravam svojo vztrajno, morda celo trmasto naravo usmeriti v izboljšanje pogojev za naše otroke, družine in za več družabnega življenja.
O
Rok Švajger
Celotno življenje sem predan športnik, zadnjih 10 let tudi kot trener otrok. Sem diplomant upravnih ved, kadar mi čas ob družinskih obveznostih le dopušča pa sem aktiven na dobrodelnem področju.
t «i If. I,
fr
Cvetka Zalokar Oražem
Za svežo upokojenko je zanimiva življenjska pot, kjer se prepletata kultura in politika, od vodenja knjižnice in galerije, preko 3 županskih in poslanskih mandatov, za konec pa vodenje Bernika.
4>
Senijad Ibričič
Po uspešni igralski karieri sem prevzel mesto športnega direktorja NK Domžale in se ustalil v Ihanu pri Domžalah, tako da sem predstavnik nove generacije, ki se je nedavno preselila v Domžale.
Klara Čampa
Sem ženska in mamica z veliko življenjsko izkušnjo. Z svojo mladostno energijo bi rada prispevala del za boljše in mladostne Domžale. Mladi potrebujemo predvsem prostor za druženje.
V
Franci Kek
Za lepšo prihodnost!
Domžalčan in Dobljan sem postal, ko sva z ženo z občutkom za ohranjanje dediščine, ki so jo ustvarili pretekli rodovi, prenovila Detelovo domačijo. Po 17 zaporednih Ročk Otočcih sem bil en mandat tudi poslanec.
Naročnik oglasa Lista Mateja Oražma, za Občinski svet.
52 | slamnik	številka 10 | oktober 2022 | letnik lxii
objave
slamnik@kd-domzale.si
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo.
v spomin
Minilo je prvo leto, odkar nas je zapustila naša draga mama
Kristina Škafar
z Vira
Veseli smo s Teboj živeli, žalostni, ker Te več ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni.
Štirinajst let mineva od smrti našega dragega ata
Štefana Škafarja
z Vira
Hvaležni smo, da sta bila z nami na zemeljskem potovanju.
Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu. Hči Dragica in sin Štefan z družinama
Tako tiho, skromno si živel, takšno tudi življenje si imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
v spomin
Mineva žalostno leto in pol, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast
Veljo Lazarevic
iz Domžal
Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi
Tako tiho, skromno si živel, takšno tudi si življenje imel. Zdaj rešen vseh si bolečin, za teboj ostal bo lep, a boleč spomin.
v spomin
1. novembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil
Stanko Hribar
iz Goričice pri Ihanu
Hvala vsem, ki se ga spominjate in ohranjate lep spomin nanj.
Vsi njegovi
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
zahvala
Svojo življenjsko pot je v 85. letu starosti sklenila naša draga mama, babica in prababica
Marija Repnik
z Goričice pri Ihanu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem ostalim za izrečena sožalja. Hvala Paliativnemu oddelku Onkološkega Inštituta UKC, patronažni sestri Urški ter negovalki Maji za nesebično pomoč in oporo v težkih časih, kot tudi gospodu župniku Andreju Pozniču in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsi njeni
v spomin	f \
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
Mineva eno leto, odkar nas je zapustil mož, oči in dedi
Stanislav Lebeničnik
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in ga skupaj z nami nosite v svojem srcu.
Njegovi najbližji
Kaj ti bo korak, če je le tišina?
zahvala
Počakal je na rojstvo jutra in odšel, naš dragi
Mišo Peršolja
iz Domžal
Vsem, še posebej sorodstvu, se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Hvala župniku mag. Klemenu Svetelju, praporščakoma Območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo Domžale Dominiku Grmeku in Dragu Anžinu, Moškemu kvartetu Grm, osebnemu zdravniku Milanu Banku in sestri Bernardi Ocepek. Naj bodo spomini vseh, ki smo ga poznali, še dolgo ohranjeni in živi.
Sinova Aleš in Borut z družinama
Je čas za radost in je čas za bolečino, je čas za ljubezen, je čas za stolpe upanja in čas za brezna obupa, je čas divje budnosti in bo čas nevzdramnega sna. (Mila Kačič)
zahvala
Prenehalo je biti plemenito srce naše drage mame, babice, prababice, tete, svakinje, spoštovane učiteljice mnogih generacij učencev, gospe
Tatjane Karlovšek
rojene Žnidar
Učila nas je ljubiti in pokončno stati, črpala dediščino prednikov in jo oblikovala v svojo doto za bodoče rodove. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, resnici v sebi ne da se verjeti.. Celo, ko resnica v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli.
v spomin
22. oktobra je minilo 30 let, odkar nas je zapustil naš dragi
Janez Resnik
8. aprila pred štirimi leti pa nas je zapustil naš dragi
Filip Resnik
Hvala vsem, ki se ju spominjate in ju nosite v svojih srcih.
Vsi njuni
Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič)
zahvala
Svojo življenjsko pot je 19. avgusta sklenila naša draga mama, babica, prababica in teta
Frančiška Rebernak
iz Srednjih Jarš
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem ostalim za izrečena sožalja, podarjene sveče in spremstvo na zadnji poti.
v spomin
Letos mineva 16. leto, odkar nas je zapustil naš oče
Mihael Rebernak
Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu.
Vsi njuni
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, in Je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
zahvala
Z bolečino v srcu sporočamo, da se je mnogo prezgodaj, v 69. letu starosti, po hudi bolezni poslovil od zemeljskega življenja in se preselil k nebeškemu očetu naš dragi mož, ati, ata, brat, stric in tast
Simon Vrečar
Radi bi se zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darove za svete maše, dobrodelne namene in cerkev. Iskrena zahvala vsem duhovnikom, posebno domačemu župniku Tadeju Ložar, za lep pogrebni obred. Lepa hvala sodelavcem iz Misijonske pisarne in Slovenski Karitas iz Ljubljane. Zahvaljujemo se vsem misijonarjem po svetu, ki so se ga spomnili v lepih mislih in molitvah. Hvala tudi bivšim sodelavkam iz Emone.
Najlepša hvala domačim cerkvenim pevcem za lepo petje. Zahvaliti se želimo tudi paliativnemu oddelku v Ljubljani, cvetličarni Na Ovinku za tako lepe cvetlične aranžmaje, nenazadnje tudi pogrebni službi Vrbančič.
Žalujoči: žena Milena, hči Irma z Igorjem, hči Katarina z družino in sin Simon Luka s Katarino

Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe.
v spomin
30. oktobra je minilo tretje leto, odkar nas je zapustil naš dragi
Albin Dečman
iz Domžal
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečo v spomin.
Vsi njegovi
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala.
zahvala
Svojo življenjsko pot je v 91. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
Frančiška Kokalj
rojena Šmon iz Domžal
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem za izrečena soža-lja, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
letnik lxii | oktober 2022 | številka 10	slamnik | 53
slamnik@kd-domzale.si
objave
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Poslovila se je
Ana Šinkovec
iz Domžal
Ob nenadomestljivi izgubi najine mame, se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, razumevanje in tolažbo.
Hvala vsem, ki ste se poklonili njenemu življenju in spominu nanjo na pokopališču v Domžalah.
Na njeno izrecno željo: Ko bom pa jaz umrla, u peku bom odšla, hudiču nagajala, za rep ga cukala ...
Neizmerno te pogrešava Barbara in Branka ter vsi njeni
S Pepčinim odhodom je nastala neskončna praznina, ki jo bomo napolnili z bogatimi spomini. Hvaležni smo za dni, ki smo jih preživeli v njeni bližini.
ZAHVALA
7. septembra 2022 nas je v 97. letu zapustila naša draga mama, babica, prababica, teta in sestrična
Jožefa Šraj
Šrajeva Pepca
Ob izgubi naše drage mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja. Zahvaljujemo se Domu počitka Mengeš za njihovo skrb v zadnjem mesecu. Iskrena zahvala tudi Zvezi borcev Domžale za zelo lep govor in pogrebni službi Vrbančič za opravljen lep obred ob slovesu. Posebej pa zahvala družinskemu prijatelju Denisu za govor na poslednji poti naše drage mame. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni poslednji poti in jo boste ohranili v spominu.
Vsi njeni
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
V SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar nas je nenadoma zapustila naša draga hčerka, mami, babi, sestra in teta
Irena Klopčič
s Krtine
Vedno mislimo nate in se spominjamo lepih, skupaj preživetih let. Hvaležni smo, da smo bili del tvojega življenja. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu in ji prižgete svečo v spomin. Vsi njeni
vm
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in z nami naprej živi.
V SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi
Rajko Rihtar
z Rodice
Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mami, mama, prababica, tašča, teta, svakinja in sestra
Angela Lenček
rojena Kos s Krtine
Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano podporo, izrečene besede sožalja, podarjene sveče, cvetje ter ostale darove. Iskrena hvala tudi župniku g. Gregorju Luštreku ter pogrebnemu zavodu Vrbančič za lepo opravljen pogrebni obred, dr. Katarini Golob Jesenko za dolgotrajno zdravljenje, patronažni sestri Mari, uslužbencem Doma počitka Mengeš, cvetličarnama Omerza in Cvetje Gabi, ter vsem ostalim, ki boste postali ob njenem grobu in jo ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni
Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati, ko življenje je zaključeno. Res, težko je slovo, a v večnosti se spet snidemo.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 92. letu starosti sklenil naš dragi oče, dedek, pradedek, brat, tast in stric
Anton Gornik
iz Domžal, Potočnikova ulica 25
Od njega smo se poslovili v torek, 20. 9. 2022, ob 13. uri na pokopališču v Domžalah.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti, ter za vse darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja in dobre misli.
Posebna zahvala dr. Mušiču, sestri Ireni in patronažni sestri Poloni ter osebju na urgenci za vso zdravstveno pomoč. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Kako je hiša naša prazna, odkar vaju v njej več ni. Prej bila tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi.
ZAHVALA
V 92. letu je v krogu svojih najbližjih za večno zaspal naš dragi ati, tast in dedi
Maks Pirnat
kleparski mojster iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob trenutkih slovesa stali ob strani.
Naše hvaležne misli naj dosežejo sorodnike, prijatelje, sosede, znance in vse ostale, ki ste se prišli poslovit, prinesli sveče, cvetje in darovali za svete maše. Hvala moškemu kvartetu Grm in organistu g. Kozjeku, ki so pripomogli k slovesnosti zemeljskega slovesa, gospodu župniku Matjažu Križnarju za lep pogrebni obred in gasilcem PGD Jarše -Rodica za slovesno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hkrati se spominjamo tretje obletnice smrti naše ljube mami, tašče in babi
Angelce Pirnat
Hvala vsem, ki ste ju imeli radi, ju spoštovali in jima kadarkoli polepšali življenje.
Res težko je slovo, a v večnosti se spet snidemo.
Žalujoči: hčerki Irena in Marija ter zet Matjaž z družinami
Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela. Zdaj rešena si bolečin, za teboj ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
V 80. letu starosti se je poslovila naša draga mami, babica, prababica, sestra in teta
Betka Jančar
iz Zaboršta pri Domžalah
Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem OŠ Preserje pri Radomljah ob žalostnih trenutkih, ko ste nam stali ob strani in čutili z nami. Hvala vam za vsak iskren stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, za darovano cvetje, sveče in druge darove. Hvala župniku g. Klemenu Svetelju, pevcem in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala za vso nego in skrb osebju Doma upokojencev Domžale.
Vsakemu posebej in vsem skupaj le mala beseda z velikim pomenom - HVALA.
Vsi njeni
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 84. letu tarosti sklenil naš dragi oče, dedek, pradedek, tast, brat, stric in svak
Marijan Gorjup
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje, svete maše in ostale darove. Iskrena hvala gospodu župniku Janezu Jarcu in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem Kvarteta Krt za ganljivo odpete poslovilne pesmi in Cvetličarni na ovinku za prečudovite aranžmaje ter PGD Radomlje za gasilsko počastitev na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sestrični Meliti za lep in sočuten poslovilni govor ter g. Martinu Capudru za ganljive poslovilne besede. Vedno je bil pripravljen pristopiti na pomoč in pogovor. Z njim kramljati je bilo prijetno in poučno. Hvaležni smo za vse trenutke s teboj. Vsi njegovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
V SPOMIN
3. novembra je minilo pet let, odkar nas je zapustil
Emil Kralj
iz Domžal
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
SPREJEM ZAHVAL Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si
Velika izbira svežih in trajnih cvetličnih aranžmajev. Ljubljanska c. 72, Domžale, telefon: 01/72 26 520 www.cvetlicamaomers.si
54 I slamnik
OBJAVE
številka 9 i september 2022 i letnik lxii
slamnik@kd-domzale.si
v SPOMIN
Štefan Loncnar
24. julija 2022 smo se v Bohinjski Bistrici poslovili od Štefana Loncnarja, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja v mnogo čem zaznamoval gospodarsko življenje v občini Domžale. Rojen je bil 5. decembra 1947 v Nomnju blizu Bohinjske Bistrice. Aprila 1970 se je poročil z Ljubljančanko Martino Šeme, ki jo vsi poznajo kot Jelko. Leta 1972 se je družina preselila v Domžale, v zakonu so se jima rodile hčerke Alenka, Urška in Špela. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1971, maturiral pa na Gimnaziji Jesenice leta 1966. Maja 1971 je postal pripravnik v Kriminalistični službi RS Slovenija. Zelo mlad je bil januarja 1973 imenovan za načelnika Davčne uprave občine Domžale. V tem času so bile Domžale znane kot najmočnejše v Sloveniji in druge v Jugoslaviji po številu obrtnikov in prometu na prebivalca.
Aprila 1975 je bil imenovan za načelnika oddelka za gospodarstvo in finance skupščine občine Domžale. Po izteku mandata je postal junija 1978 sekretar delegacije Skupščine RS Slovenije v zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ. Od leta 1982 je bil izvršilni direktor Ljubljanske banke v Ljubljani. Še istega leta je postal vodja predstavništva LB v Keniji, ko je bil tam veleposlanik SFRJ Zoran Žagar. Leta 1984 mu je v Nairobiju predsednik Kenije Daniel arap Moi podelil državno odlikovanje, zlato medaljo za zasluge pri krepitvi sodelovanja s slovenskimi podjetji. Po treh letih se je zaposlil v kamniškem podjetju Utok kot svetovalec generalnega direktorja. V letu 1987 je postal pomočnik direktorja v konzorciju Intermarketing iz Ljubljane, leta 1989 pa je bil s strani LB poslan v Prago kot vodja njenega predstavništva. V obdobju 1991-1993 je deloval tudi kot odpravnik poslov prve slovenske vlade v Češkoslovaški, imenovanje je podpisal predsednik vlade Lojze Peterle.
V času, ko je bil v Pragi, sta tam delovali hčerinski izpostavi NLB pod njegovim vodstvom NLB Interfinanc in NLB Factoring. Nova Ljubljanska banka je postala od januarja 2002 s prevzemom družbe Union Invest Capital še močneje prisotna na češkem trgu, ki se je preimenovala v LB Factoring Češka, upravi je predsedoval Štefan Loncnar. Skupina NLB je do tedaj prek LB InterFinanz zagotavljala finančno podporo podjetjem pri prodoru na češki trg, leta je 2001 realizirala za 50 milijonov evrov poslov. Na srečanju v Pragi je član uprave NLB Boris Za-krajšek, sicer Domžalčan, dotedanje poslovno sodelovanje med slovenskimi in češkimi poslovnimi partnerji ocenil kot zelo uspešno. V Pragi je Štefan služboval do svoje upokojitve leta 2015.
Sodelavci iz Domžal se ga spominjajo kot vestnega, tovariškega in zelo sposobnega, ki ni kolebal, ko je bilo treba sprejemati tudi drzne odločitve, ki so pospeševale gospodarski razvoj. Družbeno je bil dejaven tudi na lokalni ravni, še posebej v času, ko je služboval v Domžalah. V prostem času je rad igral golf, bil je zelo družaben, pred šestimi leti se mu je rodila še četrta hčerka Sofija, ki mu je prinesla veliko veselja in radosti v jeseni življenja. Prijatelje in znance je presenetila vest o njegovi smrti v 74. letu starosti, saj je bil zelo vitalen. Pokopan je na pokopališču na Bitnjah pri Bohinjski Bistrici, za slovo so mu zapeli pesem Ave Marija Johanna Sebastiana Bacha.
Jože Skok
MALI OGLASI
Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. t: 040 780 078
Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo, 10. avgusta 2022, pa tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si (Rok za objavo v naslednjem izidu Slamnika je 11. avgust 2022.)
SIMfiX
Domžal« Masljeva 11,1230 Domžale Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica)
tel. 01 724 16 56 tel. 01 831 17 96
PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: wwwjlmfix-slo.com
AVTODEU - AVTOMEHANIKA - VULKANIZERSTVO
Lr?
OBČINA DOMŽALE
POVABILO K ODDAJI PONUDBE
ZA SODELOVANJE NA DOGODKIH V OKVIRU PRIREDITVE ČAROBNO MESTO S SEJMOM
Občina Domžale od dneva objave tega obvestila na svoji spletni strani: www.domzale.si/objave/58 pod rubriko »javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Povabilo k oddaji ponudbe za sodelovanje na dogodkih v okviru prireditve Čarobno mesto s sejmom.
Rok za prijavo teče od dneva objave tega obvestila do vključno srede, 30. novembra 2022.
Predmet povabila, pogoji o sodelovanju, prijava za sodelovanje in drugi pogoji prijave so objavljeni na občinski spletni strani.
Občina Domžale župan Toni Dragar
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE PRODNIK
OBVESTILO
ZIMSKI URNIK ODVOZA BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV
Uporabnike javne službe zbiranja biološko razgradljivih odpadkov obveščamo, da v novembru začne veljati zimski urnik odvoza biološko razgradljivih odpadkov, ki se v zimskem času odvažajo na 14 dni.
Točni datumi odvoza za posamezno odjemno mesto so objavljeni na računu za komunalne storitve (v preglednici z navedenimi zabojniki) in na portalu eProdnik.
Javno komunalno podjej prodnik
OBČINA DOMŽALE
Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 - uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 6/18 - odl. US, 52/20), izdaja Okrajna volilna komisija 4010-Domžale 1
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ ZA IZVEDBO GLASOVANJA NA ZAKONODAJNIH REFERENDUMIH
o ZAKONU O SPREMEMBAH ZAKONA O VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE (OdZVRS-J), zakonodajnem referendumu o ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA (ODZRTVS-1B) in zakonodajnem referendumu o ZAKONU O SPREMEMBAH ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI (ODZDOSK-A), v 10. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo V NEDELJO, 27. NOVEMBRA 2022
I.
VOLIŠČE 4.10.01 - OSNOVNA ŠOLA DOB I, Šolska ulica 7, Dob_
Dob: Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Cankarjeva ulica, Češeniška ulica, Čopova ulica, Erjavčeva ulica, Gubčeva ulica, Ljubljanska cesta 1, 2, 2a, 3, 4, 5, 5a, 6, 7, 7a, 8, 8a, 9, 10, 11, 12, 13, 13a, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 19b, 20, 21, 21a, 23, 25, 27, 29, 31 in 33, Prešernova ulica vsa, razen št. 36, 36a, 38 in 40, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica 4, 5, 6 in 8, Ulica 7. avgusta 1, 1a, 1b, 1c, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 16a in 45, Vegova ulica in Župančičeva ulica št. 1, 3, 3a, 3b, 5, 9 in 9a. Vir: Virska cesta 21. Gorjuša in Turnše.
VOLIŠČE 4.10.02 - OSNOVNA ŠOLA
DOB II, Šolska ulica 7, Dob_
Dob: Finžgarjeva ulica, Kajuhova ulica, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta 24, 24a, 26, 28, 28a,
30,	32, 34, 36, 38, 40, 42 in 44, Prešernova ulica 36, 36a, 38 in 40, Staretova ulica, Stritarjeva ulica, Tavčarjeva ulica 1, 2 in 3, Trdinova ulica, Trg svetega Martina 1 in 2, Ulica Mirana Jarca, Ulica 7. avgusta 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 20, 24, 26, 27, 28, 28a, 29, 29a, 30, 30a, 31, 32, 33, 34, 36, 38, 40 in 40a, Vodnikova ulica in Župančičeva ulica vsa, razen 1, 3, 3a, 5 in 9. Češenik in Želodnik.
VOLIŠČE 4.10.03 - DOM KRAJANOV V
ŽEJAH, Žeje 10_
Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica in Žeje.
VOLIŠČE 4.10.04 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA, Krtina 41_
Brezje pri Dobu, Kokošnje, Krtina, Rača, Račni vrh, Studenec pri Krtini, Škocjan in Zalog pod Sv. Trojico.
VOLIŠČE 4.10.05 - GASILSKI DOM HOMEC, Bolkova ul.46, Homec_
Homec: Bolkova ulica in Gostičeva cesta od 1 do 20, 20a, Vaška pot 28, 29, 29a, 30, 30a,
31,	31a, 32, 32a, 33, 33a, 34, 34a, 35, 36, 37, 38 in 38a, I. ulica, II. ulica, III. ulica, IV. ulica, V. ulica, VII. ulica - del 13 in od 16 do 35, VIII. ulica vsa, razen 1, 2 in 3.
Nožice: Gostičeva cesta od 22 do 100, Graši-čeva ulica, Partizanska ulica, Pionirska ulica in Šeskova ulica.
VOLIŠČE 4.10.06 - OSNOVNA ŠOLA IHAN, Šolska ul.5, Ihan_
Ihan: Bistriška cesta, Breznikova cesta, Če-šminova cesta, Dragarjeva ulica, Drinova cesta, Emonska I. ulica, Emonska II. ulica, Emonska III. ulica, Igriška cesta, Ihanska cesta, Lipova ulica, Na ledinah, Pokopališka cesta, Pot na žago, Šolska ulica in Taborska cesta.
Prelog: Bistriška ulica, Breznikova cesta, Dri-nova ulica, Krožna pot, Pod hribom, Prečna pot, Preloška cesta, Stara cesta, Tablarjeva ulica in Ulica Slavka Pengova.
Brdo, Dobovlje, Goričica pri Ihanu, Selo pri Ihanu.
VOLIŠČE 4.10.07 - SAMOSTAN
MALA LOKA, Mala Loka 8_
Bišče in Mala Loka.
VOLIŠČE 4.10.08 - SLAMNIKARSKI MUZEJ, Kajuhova cesta 5, Domžale_
Domžale: Cankarjeva ulica vsa, razen št.: 1, 2, 2a in 3, Kajuhova cesta št.: 1, 2, 2a, 3, 4 in 5; Ljubljanska cesta št.: 69, 71, 71a, Radio cesta vsa, razen št. 9, Savska cesta št.: 2, 4, 6, 12, 12a, 20, 20a, 22, 24, 24a, 24b, 28, 30, 30a, 32, 32a, 34, 36, 37, 38, 38a, 38b, 40, 40a, 40b, 40c, 42, 42a, 45a, 45b, 46, 46a, 47, 47a, 47b,
49, 49a, 51 in 51a, Tabor št.: 13, 14, 15 in 15a in Ulica Simona Jenka.
VOLIŠČE 4.10.09 - RD BISTRICA DOMŽALE, Krakovska 18a, Domžale Domžale: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Karantanska cesta vsa, razen 1, 3, 5 in 13, Karlovškova cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mačkovci, Savska cesta 1, 3, 5, 7, 11, na, 13, 13a, 13b, 15, 19, 21, 21a, 23, 25, 26, 26a, 27, 29, 31, 31a, 33,
35, 35a, 39, 41, 43, 44, 45, 48, 48a, 55 in 57,
Stranska ulica, Študljanska cesta 1 in 5, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica in Vodnikova ulica.
VOLIŠČE 4.10.10 - GASILSKI DOM ŠTUDA, Študljanska 86, Domžale_
Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Ja-vorjeva ulica, Jesenova ulica, Radio cesta št. 9, Savska cesta št.: 50, 52, 53, 53a in 54 in Štu-dljanska cesta vsa, razen št. 1 in 5, Šentpavel pri Domžalah.
VOLIŠČE 4.10.11 - KULTURNI DOM RADOMLJE I, Prešernova cesta 43_
Radomlje: Bukovčeva cesta 9, Cesta Radomeljske čete vsa, razen 1 in 3, Gregorčičeva ulica, Opekarniška ulica, Pernetova ulica, Pod hribom, Prečna ulica, Prešernova cesta 21, 23, 25, 25a, 25b, 27a, 29, 31, 33, 33a, 34, 35, 36, 36a, 37, 38 in 41, Ravnikarjeva ulica, Šlandrova ulica vsa, razen 1, 3, 5, 5a, 7 in 8 in Trata.
VOLIŠČE 4.10.12 - KULTURNI DOM RADOMLJE II, Prešernova cesta 43_
Hudo: Hujska cesta, Kovaška cesta, Mlinar-ska ulica, Na Loki, Ob Mlinščici, Potočna ulica, Prešernova cesta 65, 69, 70, 71, 72, 73, 75, 77, 79, 81 in 83 in Vrtnarska ulica. Radomlje: Bukovčeva cesta, Cesta borcev, Cesta Radomeljske čete 1 in 3, Dermastijeva ulica, Prešernova cesta 1, 1a, 1b, 2, 3, 3a, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 7b, 7c, 8, 8a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 24, 24a, 28, 30, 32, 40, 40a, 42, 43, 43a, 43b, 44, 45, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 47c, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54 in 54a, Šlandrova ulica 1, 3, 5, 5a, 7 in 8, Triglavska ulica in Pod Hribom 50. Škrjančevo.
VOLIŠČE 4.10.13 - GD ROVA,
Žiška c. 10, Rova_
Dolenje, Jasen, Kolovec. Rova: Brezovica, Cesta k cerkvi, Cesta v Dolenje, Hrastičje, Kolovška cesta, Na klancu, Pod klancem, Pot na Blata, Pot ob Rovščici, Rovska cesta in Žiška cesta. Zagorica pri Rovah in Žiče.
VOLIŠČE 4.10.14 - DELAVSKI DOM VIR, Šaranovičeva c. 19,Vir_
Vir: Aljaževa ulica, Borova ulica, Bukovčeva ulica 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 13, 14, 15, 15a, 17, 17a, 17c, 18, 18a, 19, 19a, 20, 21, 22, 23, 23a, 23b, 24, 25, 26, 26a, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 33a, 34, 34a, 35, 36, 37, 37a, 38, 40,
42,	44, 44a, 46, 46a, 46b, 48, 48a in 54, Koli-ška ulica, Litijska ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Šaranovičeva cesta, Tkalska ulica, Vir-ska cesta 1 in Zoisova ulica.
Podrečje.
VOLIŠČE 4.10.15 - VRTEC PALČEK VIR, Dvoržakova ul. 15, Vir_
Vir: Bevkova ulica, Bukovčeva ulica 39, 41,
43,	45, 47, 49, 49a, 50, 53, in 70, Čufarjeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gubčeva ulica, Hubadova ulica, Ipavčeva ulica, Jurčičeva ulica, Kuhar-jeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nušičeva ulica, Osojna ulica, Parmova ulica.
VOLIŠČE 4.10.16 - VRTEC CICIDOM VIR, Šubičeva 12, Vir_
Količevo.
Vir: Papirniška cesta, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica, Umekova ulica, Valvazorjeva ulica, Zrinjske-ga ulica in Žnidaršičeva ulica.
VOLIŠČE 4.10.901 - DRUŠTVO LIPA DOMŽALE, Ljubljanska 58, Domžale
Predčasno glasovanje.
VOLIŠČE 4.10.970 - OMNIA DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Domžale
Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja.
II.
Okrajna volilna komisija bo organizirala in izvedla glasovanje na volišču 4.10.970 OMNIA DOMŽALSKI DOM tudi za Okrajno volilno komisijo 4011 - DOMŽALE 2 (združena OMNIA).
III.
Vsa volišča na območju okraja so dostopna invalidom.
Številka: 042-32/2022-2 Datum: 28. 10. 2022
NAMESTNICA PREDSEDNICE OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE 4010-DOMŽALE 1 Barbara Kodela Kolar, univ. dipl. prav.
letnik lxii | oktober 2022 | številka 10
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 55
PISMA BRALCEV
PISMA BRALCEV
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Podreška agonija s prenovo ceste
in novo javno razsvetljavo
Prebivalci vzhodnega dela Podre-čja smo bili izjemo veseli in zadovoljni, ko smo izvedeli, da se bo v sklopu zamenjave vodovodnih cevi izvedla tudi rekonstrukcija ceste, ki naj bi imela tudi hitrostne ovire, saj je promet čez naselje izjemno velik. Dela čez poletje so potekala dokaj hitro do septembra. Potem pa, kot bi odrezal, dela so se začela ustavljati, vse manj je bilo narejenega. Še najbolj bode v oči dejstvo, da so delavci prihajali na delovišče ob 7. uri, začeli z gradbenimi deli, nekako delali do 8. ure, potem pa odšli do opoldneva ali celo do popoldneva, še malo razkopali do 16. ure, to pa je to za en dan dela. Kam so odšli, se lahko krajani le sprašujemo. V oktobru pa je situacija še slabša, dela se izvajajo vsaki drugi ali tretji dan, spet v nekih čudnih terminih in izmenah. Na tem mestu se je treba vprašati, zakaj delo, ki bi lahko bilo zaključeno že konec septembra, s takim tempom ne bo zaključeno do božiča, čeprav se govori do začetka novembra? Za približno 300 metrov ceste čez naselje pet mesecev razkopanega cestišča, prahu, jam in pljuskanja vode ob fasade ob vsakem nalivu? Je to razumno, ekonomično? Naslednja neznanka so postavitev hitrostnih ovir, za katere se še vedno le ugiba, ali sploh bodo, kakšne postavitve bodo in kje, čeprav so nuja v tem naselju. Krajani že dolgo opozarjamo, da je lokalna cesta v času konic in tudi nočnem času prekomerno obremenjena z vozniki, ki se ne zavedajo, da znak 30 km/h pomeni 30 km/h in ne 70, 80, 90 in več km/h. Pričakujemo, da bi se situacija lahko umirala s postavitvijo ustreznih hitrostnih ovir, vendar, kot sem že navedel, nihče ne ve, ali dejansko sploh bodo postavljene. Zadnja v vrsti zgrešenih rešitev pri izvedbi rekonstrukcije ceste in pločnika, pa je javna razsvetljava. Najprej se je treba vprašati, kdo je projektiral javno razsvetljavo? To, kar se zdaj kaže, ko so postavili drogove za luči - kandela-bre, pomeni le eno, da projektant sploh ni vedel, da projektira javno razsvetljavo za naselje, kjer poteka lokalna cesta in so hiše s spalnimi prostori ob cesti, da o ekologiji in pretirani svetlobni onesnaženosti in privabljanju mrčesa ne izgubljam besed. Prav tako si projektant ni ogledal situacije na terenu, ker, če bi si jo, potem zanesljivo ne bi projektiral svetilke na takšni višini, da le-te svetijo tudi v spalne prostore občanov. In na tej točki lahko brez zadržkov zatrdim, da se bo zahtevala odstranitev vseh luči,
ki bodo s svojim pretiranim svete-njem motile nočni počitek krajanov. Prav tako je na mestu vprašanje, zakaj je treba v strnjenem naselju osvetljevati cesto. Če se že mora kaj osvetljevati, potem je to pločnik, za to pa so potrebne svetilke, ki so maksimalne višine 4,5 m! Ne moremo se znebiti občutka, da so se projekta lotili tako, z levo roko, kot bi se trije ali štirje dogovorili o projektu, ne da bi za mnenje in pobude vprašali lokalno prebivalstvo. Verjamem, da prebivalci Podrečja nismo edini, ki smo se znašli v tovrstni situaciji, upam pa, da smo zadnji. Na Občini Domžale se bodo morali zavedati, da je potrebno vsako, tudi nujno investicijo uskladiti v prvi vrsti z občani, ki tam živijo in to na ustrezen način. Ker občani so tisti, ki morajo biti na koncu zadovoljni z rezultatom investicije, ki so jo tudi plačali preko javnih dajatev in bodo s končnim izdelkom izvajalcev morali živeti tudi v prihodnje. V prihodnje pa o zablodi z javno razsvetljavo v Občini Domžale.
Tomaž Hren iz Podrečja
Domžale: odmev na kongres LRK
V Slamniku sta nas s plačanim oglasom Renata Kosec in njena lista obvestili o kongresu. V njem navajajo, da je to lista kreativnih rešitev. Malo omenijo tudi program, ki da je tudi kreativen in da ima tudi ona sama mnogo kreativnih predlogov.
Poglejte si njen program na med-mrežju - dlje od vizije, ki to ni, ne boste prišli. Programa sploh ni! Sploh nič konkretnega in kreativnega ne obljublja, statut pa je pre-plonkala ob svojega bivšega šefa. Mimogrede je tudi vehementno izdala svojo prejšnjo listo (LTD), ko je ugotovila, da s smejčkanjem in nastavljanjem fotoaparatom na vsaki možni pasji procesiji lahko poseže po županovanju. Sicer pa je promocija in vse, kar je povezano z vojsko, tudi njena magistrska tema. Kje so pa kompetence za vodenje občine?
Gospa je, tako kot njena lista, povsem brez vsebine, njene bivše zasluge pa so: podrta in uničena fontana iz občinskega parka, ki smo jo plačali Domžalci, ker je gospa kandidatka v času svojega vladanja še očistiti in vzdrževati ni znala. Če nadaljujem: odlikuje jo nezmožnost in nekompetentnost pri reševanju tekočih problemov (ureditev ploščadi Vele, železnica, zdravstveni dom, center mesta s parkovnimi lužami, vsakdanji prometni infarkti na cestah po občini, neizpolnjevanje volilnih obljub z za-
dnjih volitev, nezmožnost sodelovanja pri projektih, kjer se ne upošteva sodelovanja širše javnosti ...). Vse to so njene odlike in rezultati.
Neskončno si želi postati šerif Domžal, pa nima nobene vsebine, s katero bi nas prepričala. Ob vsej šlamastiki, ki jo je za dobro plačilo delala doslej, si upa ponovno kandidirati? Nas ima res za tako zabite in nepismene? Nenazadnje tudi kampanjo vodi kot občinska uslužbenka, ki nima nobenih zadolžitev in dela.
Zato: dobro razmislite, komu boste zaupali svoj glas.
Jurij Smole, Domžale
Preobrazba naše vasi
Spomin se mi vrača v prva povojna leta. Dob, večinsko kmečka vas na sotočju štirih voda, obdana z zamočvirjenimi travniki, poraslimi z vrbami, jelšami in hrasti, simboli Doba, smrekovim in borovim gozdom na južnem obrobju ter njivami na severu, je ohranjal vse prvine preteklih časov. Naselbinski vzorec z obcestno pozidavo dveh pravokotno potekajočih cest, od katerih se ena zaključuje pri farni cerkvi sv. Martina, je predstavljal vse značilnosti osrednjesloven-ske ravninske vasi. Kmetije in rokodelske obrtne delavnice so imele ob cesti nanizane stanovanjske hiše, gospodarska poslopja, vrtovi in sadovnjaki so bili odmaknjeni od cest. Ob križiščih so bile kapelice in razpela, ne enem je rasla tudi mogočna stoletna lipa. Središče naselja je bilo v bližini cerkve z župniščem, staro osnovno šolo in prosvetnim domom v bližini. Med vojno sta bila šola in prosvetni dom požgana.
Povojni čas je prinesel izrazite spremembe. Zaradi podržavljenja kmetijskih zemljišč se je izgubila pestrost obdelave, mozaik njivskih parcel se je zlil v koruzno kulturno stepo. Agromelioracija skupaj z arondacijo je travnike ob Rači in Radomlji osiromašila za stoletne hraste, vrbe in mejice, dvoživke v močvirnih travnikih in mlakah so izgubile svoj življenjski prostor. Iz
posekanega borovega gozda pod Močilnikom je nastalo odlagališče komunalnih odpadkov. Narava je bila hudo prizadeta.
Tudi pospešena urbanizacija v zadnjih desetletjih je močno zaznamovala življenje v vasi. Preurejanje ali rušitev kmečkih poslopij, pozidave vrtov in sadovnjakov z novogradnjami kot posledica vsiljenih zazidalnih načrtov je spremenilo podobo nekoč kmečkega naselja. Priselili so se ljudje z drugačnimi nazori in vrednotami od tradicionalnih. Ni slučaj, da je samo v Dobu še vedno Kidričeva ulica, poimenovana po komunistu, sokrivem za množične povojne poboje. Zakaj se ne bi imenovala po Jožetu Pučniku ali pa po Ivu Deteli, zaslužnim predvojnim županom. Glede na to, kakšni ljudje se priseljujejo v Dob, tega ne bom dočakal.
Jože Nemec
Župan, koš
za smeti in
robniki
Odkar so Domžalčani izvolili g. Dragarja na mesto župana, Domžale močno stagnirajo. Morda so ljudje že pozabili, da so bile Domžale nekdaj najbogatejša občina v Sloveniji in seveda tudi v Jugoslaviji. Zdaj pa se namesto uspešnih podjetij in dobrih delovnih mest razvija birokracija in zanemarjanje potreb krajanov.
Na drugi strani se za naš denar ustanavlja nove oddelke in zaposluje kadre, ki so z nekom v sorodu. In kaj so do zdaj te novitete dale nam občanom? Glede na izdatke za plače so nam predvsem veliko odnesle. Kdo in koliko je na občini zaposlenih, je zdaj skrivnost. Prikrivanje resnice je tipično za tiste, ki nimajo čiste vesti.
Dragar zapravi ves denar za svoje nerentabilne projekte, potem pa le-ta nezakonito odteguje denar za soodločanje občanov. Ni ga niti za koše za smeti! Za čistočo in druge stvari, ki so v zdravem okolju nekaj samoumevnega, so potrebne neskončne borbe. Komunala, pa naj bo formalno ločena od Oočine, je postala zbirališče našega denarja. Le kam gre ves ta denar?
Toni Dragar, ki ni dorasel funkciji, nam dela škodo na vsakem koraku. Zavožena investicija parkirne hiše, uničevanje cestne infrastrukture. Dragarja sem pozval k odgovornosti in plačilu škode, ki so jo povzročili njegovi zaposleni, morda celo on sam, vendar ne odgovarja. Spet krši zakone. V edinem dopisu se je postavil v vlogo strokovnjaka in sodnika hkrati, ko je poskušal diskvalificirati dejstva, potem pa se je povzročitelj zavil v molk. Škodova-nje in potem zanikanje ni ne demokratično, ne odgovorno.
Očitno pa je mnogim ljudem zadosti že figura, ki jih spominja na Miklavža ali dedka Mraza, da jim omreži nikoli doraslo dušo. Ampak ta figura se ne kaže le decembra, pač pa se nam iz Slamnika smeje skozi vse leto. No, vsakdo je v nečem dober. Nekateri v delu, drugi v manipulacijah. Odločitev pa je na strani ljudi. Bolj ko so ljudje omejeni v neke planke, lažje jih je voditi za nos. Seveda se sami vidijo ravno obratno, tako deluje zrcaljenje psihe.
V Slamniku se PR-ovsko oglašuje, koliko je bilo vsega narejenega pod Dragarjem, kar fotografiranje le še podkrepi. Nikjer pa ni drobnega tiska, ki bi pojasnil, da gre večinoma za stvari, ki se prenavljajo po programu na vsakih nekaj 10 let. Ampak, kdo sploh bere drobni tisk? Nekaj šminkic pa je Dragar vendarle naredil. Na primer, kakšno sprehajalno pot, pa poligon za gorska kolesa, ki ima podobno obiskanost kot parkirna hiša.
Marko Hrovat
OBČINA DOMŽALE
AVTO SET - SETNIKAR, DRAGOMELJ Tel. : 041/648 166, Internet: www.avtoset.si
56 I slamnik
Iv
NAGRADNA KRIŽANKA
številka 10 i oktober 2022 i letnik lxii
slamnik@kd-domzale.si
KOLUMNA • KAM GREŠ, ČLOVEK?
ANTON KOMAT
OBČINA DOMŽALE JE 23. MAJA 2007 PRVA V SLOVENIJI RAZGLASILA TERITORIJ BREZ GSO
Zaskrbljen sem, ker posedujemo moč manipulacije z geni na način, ki ga evolucija življenja ne pozna. Ne delajmo si iluzij, da lahko predvidimo posledice. - prof. dr. Colin Blakemore, Oxford University, UK
Človek je dvakrat vstopil v jedro, prvič v jedro atoma in drugič v jedro celice. Obe dejanji sta spet dokazali, da se je človek ranil še z vsakim znanstvenim odkritjem. Najprej je odkritje uporabil kot orožje, šele pozneje kot orodje. Z odkritjem jedrske fizike so najprej izdelali atomsko bombo in šele pozneje atomski reaktor za proizvodnjo električne energije; genski tehnologi pa so najprej začeli v tajnosti razvijati biološko orožje, v medije pa trosili obljube o revolucionarnih genskih terapijah. Zdaj nam nad glavami kot Damoklejev meč grozijo atomski projektili, okrog nas in v nas pa se plazi groza genskih monstrumov. V genskih reaktorjih tajnih laboratorijev ne mirujejo. Že leta 2015 so čarovnikovi vajenci ponudili 'gene drive' (genski potisk), ki se predstavlja tudi kot tehnologija CRISPR. Ameriške korporacije so zahtevale, da EU to tehnologijo izvzame iz obstoječe prepovedi izpustov GSO. Zaradi silovitega pritiska je EU svoje stališče prenesla na odločitev sodišča
EU, ki je v aprilu leta 2018 presodilo, da velja prepoved tudi za 'genski potisk'. Na ta način kreirani GSO se takoj začnejo širiti v naravi, na poljih in v hrani, ne da bi ljudje sploh vedeli zanje. O tej genski manipulaciji ni ocen tveganj, zato so pričakovane nepričakovane posledice. Pre-varantski geni, ki se vstavljajo v genom rastlin ali živali, se lahko usidrajo kjerkoli, ker je zanje značilno, da preuredijo, izmaličijo, pomešajo ali povzročijo mutiranje genskega zapisa gostitelja, obenem pa lahko po vnosu v celico nenadzorovano spreminjajo svojo lokacijo in funkcijo v DNK. To je glavni razlog, da spreminjanje genskega zapisa ne deluje v skladu s pričakovanji, zato je izjemno nevarno. Dr. Kevin Esvelt (raziskovalec MIT) je rekel: »Smo kot slepci, ki odpirajo škatle, ne da bi vedeli, kaj je notri.« Številni ugledni raziskovalci pišejo: »To je, kot bi prečkali avtocesto z zavezanimi očmi«; »GSO moramo obravnavati kot bitja z drugega planeta«; »To je ruska ruleta z geni«. Vse več je zahtev po moratoriju na tehnologijo
CRISPR, ki ji pravijo 'mutagena verižna reakcija'. Analogno z atomsko bombo govorijo o 'genski bombi'.
Naj vam ponudim kratek vpogled v 'radikalno trajnostno' kmetijsko reformo, s katero nas posiljuje neiz-
Spoznali boste, da 'trajnostno EU kmetijstvo prinaša zgolj trajno uvedbo GSO'. Upam, da se boste ob koncu branja odločili za lokalno samooskrbo, ki je za nas edina možnost preživetja.
voljena Komisija EU. Spoznali boste, da 'trajnostno EU kmetijstvo prinaša zgolj trajno uvedbo GSO'. Upam, da se boste ob koncu branja odločili za lokalno samooskrbo, ki je za nas edina možnost preživetja.
'Trajnost', po zamisli Komisije EU, je enaka definiciji WEF, ki zapoveduje, da moramo zemljani do leta 2050 doseči nične stopnje emisij CO2. Ali ne vedo, da se zaustavi fotosinteza, ko koncentracija CO2 pade pod 220 ppm!
O prehrani s ščurki in kobilicami naj povem le, da človek nima encimov za prebavo hitina, iz katerega je zgrajen skelet insektov! Bedaki, ki zapovedujejo take norosti, spadajo na psihiatrijo, kajti znašli smo se pred mejo, in ko jo bomo prestopili, bomo spoznali, kaj se pravi vstop v pekel.
Maja 2020 je Komisija EU objavila strategijo Od kmetije do vilic, ki zveni kot prehranska nirvana. Tam najprej beremo: »Do leta 2030 je predvideno znižanje porabe pesticidov za 30 % in povečan delež ekološke pridelave za 25 %!« Toda pocukran bombon v nadaljevanju dobi grozljivo grenak priokus: »Redizajnirati moramo naša orodja za kmetijsko pridelavo z uporabo novih tehnologij in znanstvenih odkritij!« Te so trojanski konj, ki se razkrije kot genska tehnologija. Podpredsednik EU za Zeleni dogovor Franz Timmermans je bolj poveden: »Prehod na ekološko kmetovanje ne pomeni, da bomo grizljali travne bilke in živeli v votlinah, ampak moramo uporabljati najnovejšo tehnologijo in to je CRISPR za preurejanje genov.« Spet bomo žrtve vsilje-
ne tehnologije, ki ni preizkušena in je niti znanstveniki ne razumejo. Sicer pa vam povem zamolčano skrivnost, korporacije so vsilile mRNA 'cepivo' proti kovidu, ki ni nič drugega kot CRISPR, ki genetsko modificira prejemnika. Torej smo bili ljudje v Evropi genetsko modificirani pred rastlinami in živalmi! Posledice sledijo!
Ker je maksimiranje profita najvišji zakon, varnosti nihče ne obravnava. Če dodamo, da znanstvenikom nikoli ni uspelo nadzirati posledic svojih odkritij, potem nam zdrav razum narekuje previdnost. Zato to čtivo ni pamflet proti znanosti, ampak klic k razumu. Je pa tudi poziv, da obudimo spomin na odlično držo občine Domžale, ki je prva v Sloveniji 23. maja 2007 sprejela odločitev, da na njenem teritoriju ne bo GSO. Pozneje je tako sklenilo še 80 občin. Tačas, ko bruseljski uzurpatorji klečeplazijo pred Ameriko, lahko pričakujemo še vdor genske tehnologije. Vendar, hoteli smo svojo državo in imamo jo, zdaj pa končno začnimo odločati kot aktivni državljani, ne pa životariti kot potrošniški bebci. Dost' je! □
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik.
nagradna križanka 9
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 9-2022:
Janez Slapar iz Lukovice (Zgodovina Fare Domžale, 2. knjiga)
Francka Trobec iz Mengša (2 vstopnici za predstavo / koncert v KD F. Bernika Domžale v sezoni 2022/23)
Kim Razpotnik iz Kresnic (2 vstopnici za Mestni kino v KD F. Bernika Domžale v sezoni 2022/23)
Nagrade podarja:
Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska ceta 61, 1230 Domžale
Rešitev križanke - vodoravno:
osmoljenec, čilak, Bratje Karamazovi, Dana, Zak, lanital, Emavs, lavra, Ona, letalonosilka, TŽ, OŽ, oro, Kne, Adua, vlaknina, Naser, Ajda, Gadamer, ris, lirika, uvod, mast, Eve, Amalekiti, TV, cestninar, tunika, capa, trz, Hribar Geslo: MarlenEdith

nagradna križanka
10
Kulturni dom
Franca Bernika Domžale, p. p. 2 1230 Domžale
NAGRADNA KRIŽANKA 10
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
NAGRADE:
1.	Knjiga - Zgodovina Fare Domžale, 3
2.	dve vstopnici za predstavo/koncert v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale v sezoni 2022/23
3.	dve vstopnici za Mestni kino Domžale za ogled filma v sezoni 2022/23
Pravilno geslo križanke lahko pošljete do ponedeljka, 14. 11. 2022, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale. Dobitniki nagrad bodo objavljeni v naslednji številki.
staro- katalon-katoučan ski jezik
sorta hruške
nekd. am. smučarka (cindy)
pripadnik apačev
sovjetski
vohun (richard)
jezero v kanadi desni pritok dragonje
nauk o verzih
pesnica muser
poteza s pisalom
luka v španiii
reka v srednji poljski grigorii
raspuhn
„.„ ..	francoski
drugačno	žično filmski
nnîtbf	omrežje režiser
0d vere	(marcel)
okras, olepšava
oderuh, odiralec
pigment v prahu za tiskalnik lahek čoln
drago eukan dalmatinski šaljivec
kdor nosi očala
kratica za	hrvaški
mednarodno	nogo-
organizacijo	metaš
za standardizacijo	zajec
nekdanja ruska drsalka (kira)
kdor kaj seka
zakonski tovariš
sl. pesnica (nuša) blokada
pri karateju
alifatski ptičja radikal samica
spetimi -
atomi kača ogljika naočarka
barvni svetlobni pojav
pripravnik za duhovniški poklic
državna blagajna
reč, predmet
otok v jadran. morju stari narkotk
evropski veletok
(mandel de)
čehov
mavrah (narečno)
stranski poganjek dreves
srednjeveški naziv za arabca
zelenjava na pacifiških otokih
nekdanji prebivalci trakvje
POMOČ: ACAR-zelenjava na pacifiških otokih, ETERNET-žično omrežje, INAVGURACIJA-slovesen začetek, IVANJKA-sorta hruške, NAJA-kača naočarka, RAE-jezero v Kanadi, SARACEN-srednjeveški naziv za Arabca, STARA-ptičja samica