LETO 1939
In gospodinja
15. FEBRUARJA	ŠTEV, 2
Cveiožer
K najhujšim zajedavcem na jablanah prišvetamo tudi cvetožera, ki naredi zlasti po nekaterih predelih naše banovine ysako leto milijonsko škodo.
Ko se jamejo namreč jablane razcvitati, opazimo, da se mnogo cvetov ne odpre in da cvetni venec porjavi, kakor bi bil osmo-jen. Ako tak cvet previdno odpremo, najdemo na dnu čašiče bledorožnatega črvič-ka«. Prašnikov in pestičev, ki so bistveni deli cveta, pa ni nikjer. Izjedel jih je »črvi-ček« in s tem uničil cvet, a da bomo videli, odkod je prišla na nadloga v cvet, opazujmo »črvička« še nadalje.
V istem času, ko se zdravi cvet oplodi, fcrviček v cvetu, ki ga je pokvaril, doraste ter se kar v cvetu na dnu čaše zabubi. V dveh tednih se izmota iz bube majčken hrošček rilčkar. Čez vse poletje leta hrošček po sadovnjakih in objeda nežne lističe po jablanah. S tem pa ne naredi kake imena vredne škode. Proti koncu poletja si poišče primerno skrivališče, najrajši v kaki razpoki v lubju starejšega sadnega drevja in ondi na varnem prespi vso jesen in dolgo zimo. Šele aprila meseca, ko se jame cvetno brstje na jablanah razvijati, prileze na dan in obletava brstnate jablane ter polaga posamezna jajčeca v jamico, ki jo zvrta v cvetni brst, ko je še zaprt. Vsaka cvetožerova samica zleže na ta način okoli 50 jajčec in pokvari s tem 50 cvetov. V osmih dneh se izleže iz jajčeca ličinka, ki se takoj zavrta v cvet in začne zajedati prašnice in pestiče. Razvija se prav hitro in je dorasla že v 2—4 tednih, kakor je pač vreme bolj ali manj ugodno.
Koder se cvetožer močno razmnoži, uniči včasih polovico in še več cvetja. Najbolj so prizeirte rano cvetoče sorte. Tudi v sortah se dobro spozna, ker so mu nekatere mnogo ljubše nego druge. Največjo škodo prizadene tedaj, ako med cvetjem nastane trajno slabo vreme in se cvetje počasi razvija. V tar kem primeru ima čas, da cvet, v katerem živi, docela uniči. Nasprotno pa se ga jablane same uspešno branijo, ako je med cvetjem toploj sončno vreme, da se razvoj in
oplodba cvetja izvršita čim hitreje. Cvetf, ki so sicer zaleženi, se tako hitro razvijajo, da se odpro, preden se more »črviček* iz-leči ali kaj prida razjesti prašnikov in pestičev. Ko je pa cvet odprt, je rešen, kajti ličinka ne prenese sončnih žarkov, se zvali na tla in pogine preden je dorasla in se mogla zabubiti.
Obramba pred nobenim drugim zajedavcem ni tako težka kakor pred cvetožerom. Saj ne moremo ne zalegi (»črvičkom« po cvetju), niti hrošču uspešno do živega. Največ tega škodljivca je po zanemarjenih sadovnjakih, kjer ima dovolj ugodnih skrivališč in prezimovališč. Od ondot ogroža potem tudi oskrbovane in dobro negovane sadovnjake. Ne smemo namreč pozabiti, da hrošček leta in mu nikakor ne moremo za-braniti, da ne bi zalegal tudi po obdelanih vrtovih.
Prvo in dosti uspešno bi se nadloge vsaj deloma iznebili, ko bi drugi temeljito sna-žili in vsaj debla in debelejše veje v živo obdelali s kakih učinkovitim sredstvom (žvepleno-apnena brozga v 15—20% raztopini = na 100 litrov vode 15—20 litrov žve-pleno-apnene brozge, drevesni karbolinej v 6—8% raztopini = na 100 litrov vode 6 do osem litrov drevesnega karbolineja). Seveda je treba, da to opravijo brez izjeme vsi sadjarji, če naj je učinek kolikor toliko ugoden in uspešen.
Precej hroščkov bi pokončali, ako bi jih zgodaj spomladi, ko se naredi toplejše vreme in zlezejo iz skrivališč, toda preden začno zalegati, ob jutranjih urah otresali z drevja v nastavljene plahte ter sežigali. Hroščki imajo namreč to lastnost, da takoj popadajo na tla, ako nagloma stresemo drevo ali tudi posamezno vejo. To dosežemo, ako s primernim lesenim batom udarimo po deblu ali po veji.
Nekaj dosežemo tudi na ta način, da začetek septembra temeljito osnažena debla opašemo s povesmi slame, čez katere pri-vežemo trd papir. V taka skrivališča se hro-ščep prav rad stisne. Sredi marca meseca je treba take pasti pobrati in sežgati.
Še enkrat pa poudarjamo, da bodo ti ukrepi le tedaj kaj zalegli, ako jih bodo upoštevali vsi sadjarji.
V novejšem času so dognali, da ima pravilno škropljenje sadnega drevja tik pred cvetjem z 2% bordoško brozgo ali s 6 do 10% žvepleno-apreno brozgo tudi na cveto-žera zelo ugoden učinek, ako dodamo 100 litrom enemu izmed imenovanih dveh škropiv še 6 litrov ni i k s d r i n a. To sredstvo (miksdrin namreč) je neke vrste drevesni karbonilej, ki ima pa to lastnost, da se da prav ugodno mešati z bordoško in z žvepleno-apneno brozgo, kar bi z drugimi drevesnimi kar-bolineji (arborin, dendrin, neodendrin) ne smeli storiti.
Letos se nam obeta dobra sadna letina. Zato nujno priporočamo vsem sadjarjem, da obdelajo sadno drevje (vsaj jablane) pred cvetjem z 2% bordoško ali pa s 6—10% žvepleno-apneno brozgo z dodatkom 6 1 in i k s d r in a na 100 litrov za škropljenje pripravljene brozge.
Da ne bo nihče v dvomu ali zadregi, kako Se tako kropivo priredi, naj podamo kratko, pa točno navodilo.
1. 2% bordoška brozga z dodatkom miksdrina: Najprej odtehtamo 3kg
gašenega apna in ga raztopimo v 50 litriH vode. V drugi posodi raztopimo 2 kg modre galice tudi v 50 litrih vode. To raztopino vlivamo med neprestanim mešanjem v apneni belež. Tako imamo 100 litrov ba-kreno-apnene ali bordoške brozge. Sedaj dodamo še 6 litrov miksdrina, pa je škropivo gotovo. Porabiti se mora takoj, ker se sicer pokvari. Med škropljenjem je treba škropivo večkrat premešati.
2. Prilično enako učinkuje 6—10% žve-pleno - apnena brozga z dodatkom miksdrina. Škropivo pripravimo takole: Najprej zmešamo 6 litrov miksdrina v 100 litrih vode. Potem pa prilijemo še 60—10 litrov temeljne žvepleno-apnene brozge (z 20° Be) ter vse skupaj dobro premešamo. Tudi to škropivo moramo porabiti čimprej, da ne izgubi učinkovitosti.
Še enkrat pripominjamo, da ste ti dve škropivi (ena ali druga- kar je komu bolj pri rokah) najbolj učinkoviti, ako škropimo z njimi tik preden se začne cvetno brstje razprezati. Posamezni cveti se še ne smejo videti. Ko drevje ozeleni, bi s temi škropivi ne smeli obdelavati drevja, ker bi listje ožgali.
Kdor bo škropil z enim teh dveh škropil pred cvetjem, mu ni treba zimskega škropljenja. — H.
Čas valjenja najvažnejša doba za gospodinjo
Nadaljevanje.
Oskrbite si vendar za marec ali april plemenskih jajec za valjenje od prvovrstnih kokoši 1 Le iz takih jajec boste dobile piščance, ki vam dorastejo v plemenite peteline in v dobre in prav dobre jarčice, ozir. poznejše kokoši. Banovina vam gre pri tem na roko na ta način, da kupuje jajca od rejskih središč, kjer imajo prvovrstne kokoši in peteline in jih oddaja po nizki ceni kmetovalcem, ki se potom občine priglase za to. Bodite, gospodinje modre in storite tudi ve ta korak, ki je la-hak in vam more samo koristiti!
Če pa imaš, cenj. gospodinja, naročena dobyra valilna jajca bodisi od banovine ali od kakega rejskega središča, ki jih je v naši banovini blizu 40 ali od kakega drugega kokošjerejca in obljubljena za določen čas, recimo za 15. marec ali 1. april ali 20. april, moraš seveda skrbeti, da boš imela za dotični dan pripravljeno dobro kokljo, ki ti bo jajca izvalila. Mnogo stotin jajec gre v nič ravno zato2 ker ni ob pravem
času na razpolago dobrih kokelj. Če nimate upanja, da bi dobile za ta čas prostovoljnih kokelj— valilk, jih pa prisilite nekaj komadov umetno, da pač ne pridete pri valjenju v zadrego in škodo. Pričeti pa morate z umetnim valjenjem vsaj 6 do 7 dni pred dohodom valilnih jajec. Kokošim, ki jih navajate s silo na sedenje (kvočenje), dajte vsaki dan po enkrat ob isti uri jesti in piti (žito in vodo), pa ne preblizu gnezda, da se lahko očedijo v primerni razdalji. Kadar se vrne kokoš po polurnem odmoru sama nazaj v gnezdo, takrat ste lahko brez skrbi — sedela bo stanovitno na jajcih. Mimogrede omenim, da še rajše nego štajerke kovčijo in vale težje rdeče rodajlendke; h kovčenju lahko prisilite tudi puro, ki vali 20 in več jajec, pa tudi ka-pun se ne brani te službe. Tako ravnaj, ča imaš za valjenje pripravljenih samo kakih 20 ali 30 do 40 jajec, torej za 2 do 3 koklje. Če bi pa želela dobiti več piskov. — za 30 bodočih dobrih kur j a j -
caric moraš nasaditi najmanj 150 jajecl —- potem boš le težko izhajala brez pomoči valilnega stroja.
Pri nas redimo razmeroma premalo kokoši. Na srednjih kmetijah s 4 do 5 ha zemlje, bi morali imeti po 40 do 50 kokoši, če pridelujejo kaj več žita; na večjem posestvu, 8 do 10 ha zemlje, bi moralo biti 60 do 70 kur, na kmetiji z 2 do 3 ha pa naj bi redili 20 do 25 jajčaric. Če bi naše gospodinje izpeljale to pravilo in redile povsodi le prvovrstne živali-nesnice, kako krasen dohodek bi prihajal zlasti pozimi iz kurnic v njihove blagajne I Treba je pa vsako leto odstraniti polovico kurje družine vsled starosti ali slabe nesenosti in jo nadomestiti z novimi jarčicami. Pri stalnem številu 50 kokoši-nesnic je treba vsako leto najmanj 25 do 30 novih j a r č i c. To je pa z navadnim, naravnim valjenjem, s pomočjo pravih kokelj v marcu ali aprilu le težavno doseči, pri večjem številu željenih jarčic pa domala nemogoče. Za take prilike vam nudi valilni stroj izvrstno pomoč. Zato bi bilo le v interesu naše slovenske in vse jugoslovanske kokošjereje, ko bi raje danes nego jutri uresničili realizirati načelo: V svrho zgodnje izvalitve naših kokoši-jajčaric v vsako občino Talilni stroj za 200 ali 400 ali 600 ali 800 ali več jajec, kakor je pač potrebno, ali pa tudi več valilnih strojev! Tako ravnajo po Nemškem, po Češkem, na Angleškem, v Ze-dinjenih državah sev. Amerike in po drugih kmetijsko-naprednih državah.
Da dobite za valjenj eres dobra jajca, vzemite že zdaj v februarju iz svoje kurje črede nekaj najboljših nosnic, jim pridružite prvovrstnega petelina, ki ni s kokošmi v krvnem sorodstvu in držite to plemensko družino ločeno od osta-
lih kokoši v posebnem, ograjenem štoru, v katerem pa mora biti dovolj sonca, prostora za gibanje in pravilna hrana (zelenje in beljakovinasta pičal); na tem prostoru imejte plemensko družino do konca valilne sezone (do srede maja). Enemu petelinu dajte največ 12 do 15 kur. — Če ste dali večje število dobrih jajec valit v trajno vališče n. pr. v Groblje pri Domžalah (Društveni dom) ali v Št. Vid nad Ljubljano (Zavod sv. Stanislava) ali tvrdka »Ni-ko«, Št. Vid nad Ljubljano ali kam drugam, morate teden pred izvalitvijo piskov pričeti s pripravo naravne koklje ali pure ali kapuna, ki naj vam vodijo izvaljene piščance. Živalim, ki ste jih umetno prisilili za valjenje, podtaknite po noči prav mirno in previdno iz strojnega vališča dobljene piščance. Dobro je če pripravite kako žival več za vodenje piškov, da ne pridete v stisko, če bi se kaka kura kujala in ne hotela voditi tujih otrok. Pri večjem številu piškov je pa to bolj sitna reč; v tem slučaju, če imate čez 50 piškov, pa vam bolje kaže, če si preskrbite umetno kokljo, preprosto pripravo iz lesa ali pa iz železne pločevine. Prvo segrevamo s toplo vodo (menjajmo 2 krat na dan) ali pa s svetilko na petrolej, drugo pa s koksom ali bri-keti ali pa z elektriko. Društvo »Rejec malih živali« — Ljubljana, Karunova ulica 10, vam pove, kako so narejene take umetne koklje, da si jih daste sami napraviti ali pa, da jih naročite že izdelane. Električno umetno kokljo pa sem videl prav praktično izdelano pri elektrotehničnem podjetniku Jos. Markežu na Jesenicah; dobi se za 50, 100, 150 in več piščancev. — Kdor hoče v večji meri in številu valiti in vzgajati piške za meso ali za bodoče nesnice, ne more izlepa mimo umetnega valilnika in umetne koklje. — ovfr«
Gospodarska navodila za februar
V vinogradu bo meseca februarja in v začetku marca že več opravil, kakor jih je bilo januarja. Ako še nismo rigolali, bo treba to delo opraviti, prevažati zemljo in razvažati gnoj. Če bo vreme ugodno, bomo izvršili že tudi prva spomladanska dela, kakor postavljali kolje in opravili prvo kop, ako nismo vinograda globoko prekopali že jeseni.
Z rezjo vinske trte se pa ne bomo prenaglili. Saj ne vemo, kaj nam vreme še prinese. Na sedanje milo ozračje se ni zanesti; lahko dobimo še y teku tega meseca
občuten mraz po pregovoru: »Svet' Mafija led razbija — če ga ni, ga pa nar'di.< Kdo nam jamči, da nam občutljiva očesa na obrezanih trsih ne bodo trpela zaradi mraza, če trtje prezgodaj obrežemo. Zato bomo lepo počakali do konca februarja.
Ako ne bo na trsju še kakšne posebne kvare (do sedaj je rozgovje na trsih dobro prezimilo), bomo letos rezali normalno. Z rezjo bomo začeli pri starejših trtah, končali pri mladih. Lani posajeno trsje, ki smo ga jeseni zagrnili, bomo pred rezjo odgrnili. Nepravilno bi delal, kdor bi re-
zal brez ozira na sorto in podlago vse trsje enako, toda pri mešanih nasadih se skoraj ne bo dalo drugače. Iz tega je razvidno, kako prav je trsje urejeno po sortah saditi in tako nasajen vinograd rezati sortam primerno; kakor najbolj ustreza rodovitnosti sorte, zorenju grozdja in moči posameznega trsa. Zlasti pri obeh načinih rezi je treba upoštevati, da naj bo bodisi rez na reznike §kratko) ali rez na šparvne (dolgo) prilagodena moči trsa, sorti in podlagi, na kateri je sorta cepljena. Če se po teh pravilih ne ravnamo, škodujemo rodovitnosti, oslabimo trto in ne dosežemo primerne kakovosti pridelka.
Hkrati z rezjo odstranimo s trsov skorjo, ki se je pričela luščiti, in vse štrclje, ki so morda ostali od prejšnjih rezi, da odstranimo legla škodljivcev. Tudi rosne korenine moramo odstraniti, če jih še nismo pri zimski kopi, da se premočno ne razvijejo na škodo glavnih trsnih korenin. Pri postavljanju kolja skrbimo, da bo lepo v vrstah, da bo imel vinograd lepše lice in da bodo posamezni trsi dobivali zadosti zraka in svetlobe. Glejmo tudi, da bomo imeli na isti parceli enotno kolje, ne pa nekaj starega, nekaj pa novega. Da je zaradi trpežnosti treba sveže kolje napojiti v 5% raztopini, ve pač sleherni vinogradnik. Le na to opozarjamo, da s kar-bolinejem prepojeno kolje eno leto ne sme v vinograd, razen za mlado, še nerodovitno trsje.
V vinski kleti bomo morali najkasneje v tem mesecu vino prvič pretočiti, ako ga še nismo. To pa zaradi tega, ker bi se zaradi višje topline lahko pričele razkrajati drože in se v vinih dvigati, kar bi po-
vzročilo mofnosl Glede pretakanja smo dali glavna navodila že v prejšnjih mesecih — veljajo tudi za sedanje pretakanje.
Ko se toplota dvigne tako, da doseže okrog 10° C, kakor je za klet primerno, je treba skrbeti, da se klet dobro prezrači, ker je nad vse važno, da imamo v kleti čist in svež zrak. Prav tako moramo skrbeti, da bodo sodi stalno polni in da bo v kleti in okrog sodov vse snažno in čisto.
Na sadnem vrtu bo dosti dela, če bo vreme dopuščalo: obrezovali in snažili bomo drevje, ga gnojili in škropili z drevesnimi karbolineji. Prav tako bomo — če smo se namenili — začeli s pomlajevanjem. Sedaj je tudi čas za kuhanje žvepleno apnene brozge, da bo na razpolago za pomladansko in poletno škropljenje. Ta brozga mora imeti vsaj 20° gostote po izenačenju. Kako jo skuhamo? Vzamemo 20 kg drobno zmletega žvepla in 9 kg negašenega apna, oboje zmešano z vodo, da postane zmes kakor kaša, temu pa dolijemo 100 litrov vode, zakurimo pod kotlom in med kuhanjem dobro mešamo. Brozga naj vre tričetrt ure, izhlapelo vodo je treba sproti nadomestiti z novo. Skuhano brozgo precedimo in shranimo v dobro zaprti posodi, da ne pride do nje zrak, ki povzroči njen razkroj (smrad po gnilih jajcih) in jo uniči.
Preskrbimo si tudi zadosti cepilne smole in maže za drevesne rane. Kako si to oboje pridelamo, smo povedali že zadnjič. Če je v sadni shrambi še kak pecelj, skrbimo, da bo v njej vedno primerno nizka temperatura in dovolj zračne vlage. Če je pa shramba prazna, jo dobro zažveplajmo in prezračimo, da zamorimo plesen in druge glivice, ki storijo, da je shramba zaduhla,
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Naši mali
Ruda
Ruda je bil sin bogatih staršev. Njegov oče je bil tovarnar, o katerem so ljudje govorili, da ima denarja na kupe in da mu gre vse po sreči, kakor se obrne. Seveda je bil veljaven človek, mož, čigar beseda je nekaj zalegla. Preden je prišel Ruda v šolo, so nas na šoli že vnaprej strašili: »To bo revež, kdor ga dobi v razred. Sin takega bogataša, kaj pa mislite! Saj ga še krivo pogledati ne smeš, pa že privihra oče nate.«
No, fant je res prišel v šolo. Pripeljal ga je oče sam in ga izročil učiteljici. »Le strogo ga držite,« je naročal. »Fant se mora zgodaj na delo navaditi. Tudi jaz sem moral vse življenje delati, sicer bi bil danes berač. In še posebej: nikakih iziem, prosim. Fant ne sme vedeti, da mu je z rožicami postlano. Ali prav za prav: Vedeti že sme, samo zavedati ee tega ne sme.« Prijazno je stisnil učiteljici roko, lepo pozdravil in odšel.
Tako je Ruda postal učenec in po šoli je završalo: bogati Ruda hodi v šolo. No, pa nismo nič kaj preveč čutili, da je to bogati Ruda. Oblečen je bil sicer vedno snaž«
no, to že, tudi obleka je bila vedno iz boljšega blaga, tudi šolske potrebščine je imel VSe v redu in je bil dobro založen z njimi, ampak sicer se ni kaj prida ločil od ostalih učencev in učenk. Za malico je nosil v šolo navadno le kos kruha, kvečjemu še jabolko ali hruško zraven, drugega pa nič. Tudi z denarjem ni prav nič šaril okoli, kakor bi to človek od sina takega bogataša pričakoval. Nasprotno, še prav težko je bilo včasih dobiti zanj tiste bore dinarje za to ali ono šolsko potrebščino, ki jo je bilo treba plačati. Vedno je nosil v žepu majhno denarnico in iz nje je plačeval svoje šolske dolgove. Na dobre rede je bil pa kakor volk. Ce je učiteljica v domači nalogi zapisala samo vidi, namesto reda, mu je šlo skoraj na jok in milo je prosil, naj vendar dž pravi, resnični red. Nekoč so se mu ob takem redovanju brez redov udrle solze. »I no, kaj pa je tako hudega?« ga vpraša učiteljica. In tedaj se je izpovedal: »Veste, za vsak dober red dobim od očeta dinar. S tem zasluženim denarjem pa moram 6am plačevati vse, kar za šolo rabim: zvezke, peresa in svinčnike. Oče pravi, da si moram vse to že sam prislužiti. Če pa vi redov ne dajete, kako naj si jaz dinarje zaslužim.« Učiteljica je zdaj razumela fantov pohlep po redih in je poslej tudi domače naloge redovala, da je Ruda lahko za zvezke zaslužil in mu je še kak dinar ostal, da je lahko v sili tudi svojemu revnemu tovarišu priskočil na pomoč. Zakaj skop pa Ruda ni bil Pri vsej pridnosti, ki jo je moral razvijati, da je prišel do dinarjev, jih vendarle ni stiskal in njegova denarnica je bila navadno prazna, ker je vse razdal. Pač pa je skrbel, da je imel vedno za sproti, le včasih je ostajal na dolgu, ki ga je pa vselej s pridnostjo prav kmalu poravnal.
Danes je iz malega Rudeta postal že gospod Ruda, ki ima svoje lastno posestvo, katero modro upravlja. Priden in skrben je, prav nič podoben sinčkom bogatih staršev, kakršnih srečavamo toliko po naši zemlji, ki mislijo, da morajo vse zapraviti, kar jiim je oče zapustil. Čeprav mu ni treba, vendar dela redno svojih deset do dvanajst ur dnevno in le ob nedeljah si privošči potreben oddih. Toda revežem rad daje in je resničen oče svoje okolice. Rad se pobaha s svojii* očetom in pametno vzgojo, ki jo je v mladosti užival. »Tisto pravilo, da sem si moral že prav zmlada sam služiti denar za svoje potrebščine, je bila največja dota, ki mi jo je oče zapustil. Tako sem že v tistih letih spoznal vrednost denarja, vedel sem.
koliko truda je treba, da ei ga pridobiš in
tako sem se navadil dela in varčevanja. Če bi bil pa oče pustil, da bi bil samo užival sadove njegovega dela, bi bil najbrž postal tudi jaz, kakršnih je toliko otrok bogatih staršev: len zapravljivec. Zato bi vsakemu očetu priporočil, naj že zmlada dA otroku nekaj denarja v roke in mu pusti, da sam istega upravlja. Tako se bo otrok že v teh letih naučil modrega gospodarstva in mu pozneje v življenju ne bo delalo velikih preglavic. Kar se pa tiče revežev, je pa stvar taka: Kdor varčuje, rad tudi bližnjemu od svojega blagostanja daje. Kdor pa hoče vss sam zase imeti in uživati, mu za bližnjega zmanjka.«	Ha.
Zimsko cvetje
Prazni in pusti so naši domovi pozimi, ker pogrešamo v njih cvetja. Temu pa z malenkostnim trudom prav lahko odpomo-remo.
Nič drugega nam ni potreba, kot vzeti
nož v roke in narezati vejice onih grmičev, ki cvetejo v zgodnji pomladi, pred ozelenitvijo, tako na primer rumeni dren, snežno bela trnoljica ali črni tm, češljika ali re-buljica, potem vse naše koščičasto sadje, kot češnja, sliva, breskev in marelica. Posebno lepa in skoraj najhvaležnejša pa je forzdtia, ta razvije v najkrajšem času svoje 6ončno rumene cvete, ki so res v okras vsake sobe.
Pri izbiranju in rezanju vejic moramo posebno paziti, da vzamemo le one šibice, ki imajo največ cvetnih popkov. Te potem, če so zmrzli, počasi odtajamo, tako, da jih prenašamo v vedno toplejše prostore. Vsako vejico odrežemo čim gladkeje, tik pod zadnjim očesom ter jo vtaknemo v posodo z nepremrzlo vodo, v katero smo dali malo oglja ali pa ščepec soli, da se voda prehitro ne usmradi Vazo sedaj postavimo v bližino peči, na omaro ali na drug topel, a ne prevroč prostor. Čez štirinajst dni ali tri tedne 6e prično počasi odpirati nabrekli cvetni popki v veliko veselje družine.
Če pa hočemo čas še skrajšati, lahko napravimo par kopeli, to se pravi, da položimo vejice v toplo, a ne prevročo vodo za 20 do 30 minut. Že cvetoče vejice postavimo na hladnejši prostor, kjer bodo dalj časa cvetele. Vode ne smemo menjati, ampak jo le dolivamo, v kolikor je izhlapela. S temi poskusi lahko pričnemo že na dan sv. Barbare (4. decembra), tako imamo cvetje že o božiču. Čim kasneje pa režemo vejice, tem prej se odpro, pa tudi njih cvetje je lepše in bujnejše,
KUHINJA
Poparjene zdrabovo žličnike. Dve žemljici zrežem na majhne kocke ter jih zmešam s četrt litrom zdroba. V kožici razbelim 10 dkg suhe, na kocke zrezane suhe slanine s pridatkom sesekljanega zelenega peteršilja. S tem zabelim žemljice in zdrob. Takoj tudi polijem mešanico z zajemačo vrele juhe. Ko zdrob juho popije, dodam zakuhi dvoje raz-tepenih jajc, dobro zmešam in zakuham žličnike na juhi. Če mi primanjkuje juhe, jih zakuham na osoljeni vreli vodi. Žličnike kuham v obilni tekočini in dobro pokrite. Kuhane odstavim in jih pustim še nekaj minut pokrite stati.
Zmečkan krompir kot solata. Krompir olupim, operem in pristavim le s toliko vode, da ga ta pokriva. Med kuhanjem krompir osolim. Kuhanega odcedim in prav dobro zmešam in stlačim. Še gorak krompir zabelim z oljem in kisom ter dobro zmešam. Krompir naložim v obliki kopice v skledo. Okrog krompirja pa naložim kupčke napravljenega motovilca, med te kupčke pa menjaje, na koščke zrezana trdo kuhana jajca, osnaženih sardel in rdeče pese.
Leča kot solata. V slani vodi kuhano lečo odcedim in ohladim. Ohlajeno zabelim z oljem in kisom. Površino potresem z nadrobno sesekljanimi jajci, pomešanimi s sesekljanim drobnjakom. Lahko pa tudi z zri-bano črno redkvijo.
Ocvrte pustne miške. V globok lonec zll-jem tri osminke litra mlačnega mleka, ga malo osolim in pridenem 6 dkg sladkorja, 6 dkg surovega masla, žlice ruma, dva rumenjaka in eno celo jajce. To vse prav dobro ošvrldjain, nakar dodam shajan kva-šek, ki sem ga naredila iz 4 dkg kvasa, nekaj žlic mleka in žličke sladkorja. Nazadnje primešam poldrug liter moke, to testo prav dobro etepem. Lonec s testom postavim na gorko, da testo vzide. Vzhajano testo zajemamo z žlico kot žličnike in jih devam v razbeljeno mast ali mešanico kuhanega masla in masti. Te miške na obeh straneh lepo ocvrem. Ocvrte potresem s sladkorjem. Med mast vlijem žlico ruma, zato da žličniki ne vsrkajo preveč maščobe vase.
Dobra špehovka. Kvašček iz 2 dkg kvasa, dveh žlic mleka in žličke sladkorja postavim na toplo, da kvašček vzide. Na liter moke, ki jo imam v segreti skledi, zlijem mešanico: četrt litra toplega mleka, za oreh surovega masla, malo soli, eno celo jajce in shajan kvas. Najprej testo dobro zmešam, potem pa prav temeljito etepem. Ko testo
vzide, ga razvaljam za pol prsta na debelo in pomažem z nadevom, ki sem ga napravila iz 10 do 14 dkg svinjske masti (najboljša je sveža), ki jo vmešam z dvema rumenjakoma in »čepom cimeta. Površino potresem z žlico sladkorja in pestjo drobtin. Testo narahlo zvijem, d enem v pomazano kožico, pustim, da vzide, nakar pomazano z jajcem v pečici 6pečem. Pečeno potresem s sladkorjem.
Svinjski zrezki. Koščke svinjskega mesa potolčem, nasolim, popopram in potresem s kumno ter pustim pol ure etati. Potem jih spečem na obeh straneh lepo rumeno. Na mizo jih dam z opečenimi koščki krompirja in kakršnekoli solate.
DOMAČA LEKARNA
Beli trn tali medvedove hrušice. Cvetje je v navadi za grižo, hrušice za želodčne krče. Cvetja naberi majnika meseca in nastavi na tropinovcu. Za grižo jemlji po pol žličke. Zrele hrušice posuši in kuhaj pet minut za želodčne krče. Kdor ima nemiren želodec, naj pije dlje časa ta čaj.
Divjega teloha korenino nabirajo spomladi in jeseni. Je podobna korenini navadnega teloha. Korenina ima jedek sok in precej strupa v sebi. Na kmetih kuhajo korenine za zapeko ali če je obležalo kaj v želodcu, ker povzroča korenina bruhanje in letanje. Za uživanje ni priporočljivo. Obkla-dek korenine, ki je prevreta na olju, prežene sesedenine in odpravi golšo ter poživi mrtvične ude.
Povodna leča uživa sloves, da pomaga za jetrne bolezni, če jo namočiš tri pesti na litru vina in piješ to vino devet dni vsak dan eno kupico. Treba pa je, da devaš te dni tudi obkladke sveže leče na jetra. Ob-kladek leče, če je segreta v prsteni posodi, izvleče bolečine protina. Včasih so žgali iz povodne leče vodo in so devali obkladke te vode na bolečo glavo in na vnete žile.
Tinktura bele bramorke miri živce in jili okrepča. Zato posuši korenino, nald j na 15 g suhe korenine četrt žganja in jemlji po 10 kapljic na vodi. Za trde otekline kuhaj svežo korenino na starem salu in primešaj že-frana. Devaj tople obkladke. Voda, žgana iz korenin, je slovela, da naredi lepo polt. Jagode so strupene.
»Zeha se kakor z meha«. To ni vedno samo znak utrujenosti in zaspanosti ali dolgočasja. Pogosto zehanje naznanja, da ni kaj v redu v želodcu ali da se bliža bolezen. Tudi s smradom nasičen zrak povzroči zehanje. Pri zehanju moramo paziti, da nam ne razklene čeljusti, kar se rado dogaja. Zdravnik zapre čeljusti tako: udari rahloma po temenu in pod brado in čeljusti se za-pro, kakor skrinja.
GOSPODARSKE VESTI
ŽIVINA
Ljubljana. Dne 8. februarja so ugotovili v Ljubljani naslednje živinske cene: voli I. vrste 5—5.50 din, II. vrste 4.50—5 din, III. vrste 4—4.50 din; telice I. vrste 5—5.50 din, II. vrste 4.50—5 din, III vrste 4—4.50 din; krave I. vrste 4.50—5 din, II. vrste 4—4.50 din, III. vrste 3—3.50 din; teleta I. vrste 8 din, II. vrste 7 din; prašiči špe-harji 9.50 din, pršutarji 8—8.50 din za 1 kg žive teže. Surove kože: goveje 10, telečje 12, svinjske 10 din za 1 kg.
Kamnik. V začetku februarja so imeli naslednje cene za živino: voli I. vrste 5.50 din, II. vrste 5 din, III. vrste 4 din; telice I. vrste 5.50 din, II. vrste 5 din, III. vrste 4 din; krave I. vrste 4.50 din, II. vrste 4 din, III. vrste 3.50 din; teleta I. vrste 6.50 din, II. vrste 6 din; prašiči špeharji 9—9.50 din, pršutarji 8—8.50 din za 1 kg žive teže.
Laško. Voli I. vrste 5.25 din, II. vrste '4.50 din, III. vrste 4 din; telice I. vrste 4.75 din, II. vrste 4 din, III. vrste 3.75 din; krave I. vrste 4 din, II. vrste 3.75 din; teleta
I.	vrste 6.50 din, II. vrste 5 din; prašiči Špeharji 9 din, pršutarji 7.50 din za 1 kg žive teže. Surove kože: goveje 7 din, telečje 8 din, svinjske 4 din za 1 kg,
Celje. V januarju so veljale naslednje živinske cene: voli I. vrste 5.50 din, II. vrste 5 din, III. vrste 4—4.50 din; telice I. vrste 5 din, II. vrste 4.50 din, III. vrste 4 din; krave I. vrste 4 din, II. vrste 3 din, III. vrste 2.50 din; teleta I. vrste 5.50—6 din, II. vrste 5 din; prašiči špeharji 9—10 din, pršutarji 7—8 din za 1 kg žive teže. Surove kože: goveje 8—10 din, telečje 10 do 12 din, svinjske 6 din za 1 kg.
Konjipe. V prvih dneh februarja so plačevali kupci živino po tehle cenah: voli
II.	vrste 4.75 din, III. vrste 4.25 din; telice II. vrste 5 din, III. vrste 4.50 din; krave II. vrste 4 din, III. vrste 3.50 din; teleta I. vrste 5 din, II. vrste 4.50 din; prašiči špeharji 8 din, pršutarji 7.50 din za 1 kg žive teže.
Šmarje pri Jelšah. Dne 7. februarja je imela živina te cene: voli I. vrste 5—6.10 din, II. vrste 4—5 din, III. vrste 3—4 din; telice I. vrste 4.50—5.50 din, II. vrste 3.50 do 4.50 din, III. vrste 2.50—3.50 din; krave I. vrste 4—5 din, II. vrste 3—4 din, III. vrste 2—3 din; teleta I. vrste 5—6 din, II. vrste 4—5 din; prašiči špeharji 10—11 din,
pršutarji 8—10 din za 1 kg žive teže. Surove kože: goveje 10 din, telečje 12 din, svinjske 8—10 din za 1 kg.
LJUBLJANSKI TRG
*
Cene mesa in mesnih izdelkov. Govedina I,—III. 14—8 din za 1 kg, jezik 14 do 16 din, vampi 8, pljuča 6, jetra 10—12, ledvice 12—14, možgani 18—20, loj 6 din. Tele t in a 12—16, jetra 18—20, pljuča 10—12, možgani 20—24, ledvice 14—16 din. Svinjina 14—18, pljuča 8, jetra 12—14, ledvice 18—20, glava 6, parklji 5, domača slanina 16—17, domače salo 18, mast 20 do 22, prekajeno meso 16—20, jezik 18—20 din za 1 kg. Drobnica: koštrunovo meso 1 kg 8—10 din, jagnjetina 12—14, kozliče-vina 16—18 din. - Klobase: krakovske 1 kg 20 din, debrecinske 18—20 din, hrenovke 18—20 din, sveže kranjske 30 din, polprekajene 24 din, suhe kranjske 35 do 40 din, prekajena slanina 20—24 din.
Perutnina. Piščanec komad 15—19 din, zaklan 1 kg 25 din; kokoš ali petelin komad 22—30 din, zaklana 1 kg 22 din; raca komad 28—30 din, zaklana 1 kg 24—25 din; gos komad 40—55 din, zaklana 1 kg 24 do 28 din; kapun komad 30—45 din, golob komad 3—5 din.
Kurivo. Premog tona 385—410 din, trda drva 1 m3 100—110 din, žagana 115—120 din, mehka drva 75 din, oglje 1 kg 1.50 do 2.50 din.
Krma. Sladko seno 100 kg 100 din, polsladko 90 din, kislo 80 din, slama 60 din.
SEJMI
do 26. februarja 1931;
22. II.: živ. Sv. Lenart (Slovenj Gradec), živ. in kram. Semič, Št. Via pri Stični, Ra-dohova vas, Vel. Lašče, Lož Tuhinj, živ. in kram. Braslovče. Pišece, svinj, in gov. Videm ob Savi. — 21. II.: živ. in kram. Šmartno pri Litiji, svinj. Ormož. konj. in gov. Maribor, svinj. Dol. Lendava. — 22. II.: svil.j. Celje, Ptuj, Trbovlje, Podčetrtek, v Verečah in Teharje. — 23. II. živ. in kram. Velenje, svinj. Turnišče. — 24. II.: živ. in kram. Moravče, Studenec pri Krškem, gov. in kram. Vel. Cirnik, Cerknica, živ. Lesce, živ. in kram. Moravče, Bučka pri Krškem, Žubna, Kozje, Laško, Rogatec, Slov. Bistrica, Beltinci. — 25. I:.: živ. in kram. Vuzenica, živ, Rajhenburg.

PRAVNI NASVETI
Poravnava zaradi sporne meje. I. D. 0.: S sosedom je prišlo do spora zaradi smreke, ki ste jo posekali, kot pravite, na svojem, sosed pa trdi na njegovem. Vendar sta se oba domenila, da se tožarila ne bosta, ampak da bosta šla pogledat v zemljiško knjigo in mejo napravila po mapni meji. Med tem pa je sosed sam napravil mejo tam, kakor jo je on sam zatrjeval in je na tem svetu grmovje počistil. Vprašate, kaj vam je sedaj storiti. — Vaš dogovor, da bo meja tekla kot kaže mapa, je veljavna poravnava, ki veže oba. Seveda sama, brez zemljemerea ne bi mogla mapne meje točno zarisati v gozdu. Bolj pametno je, da sama sporno ploskev v gozdu razdelita in mejo po sredi potegneta in jo dobro zaznamenujeta, da v bodoče ne bo več spora. Če pa vztrajate vi na dogovorjeni mapni meji in se sosed temu protivi, bi ga morali najprej tožiti na priznanje sklenjene poravnave in šele nato bi moral zemljemerec odmeriti mapno mejo v naravi.
Kmetski dolg. T. J. - Leta 1929 site najeli pri trgovcu par tisoč dinarjev posojila. Večina dolga ste že poravnali in ste ostali dolžni le še kakšnih 1000 din. Čakali ste, da vam trgovec pošlje obračun in obveznico, česar vam pa ni poslal. Zglasilj ste se sami pri upniku, ki pa ne mara o zaščiti nič 6lišati in zahteva, da mu vrnete ves dolg z obrestmi vred. Vprašate, ali imate pravico do zaščite? — Ako ste kmet po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, kar dokažete z občinskim potrdilom, imate pravico do zaščite glede dolga, ki je nastal pred 20. apr. 1932 leta. Ker dolg ni nastal iz nakupa blaga ali iz obrtnega dela, vaš upnik nima prav, ko zahteva, da mu vrnete celo osita-nek dolga. Dolg, kar ga je še ostalo, se mora na vašo zahtevo znižati za polovico in če po opravljenem znižanju dolg ne bo večji od 500 din, ga morate plačati v dveh enakih letnih obrokih s 3% obrestmi; če pa je dolg tudi po znižbi večji od 500 din. ga morate odplačati v 12 letnih obrokih s 3% obrestmi. Če vam upnik do 2. marca t. 1. ne pošlje obračuna in nove obveznice za znižani dolg, smete tudi vi sami na enak način napraviti obračun in obveznico ter oboje preko občine poslati upniku. V tem primeru začne teči letni obrok s prihodnjim 1. novembrom po izvršeni žaro eni listin.
Plačevanje dolga v trgovini kmetijskega društva. J S. - Kmetijsko društvo je svoje dolžnike izročilo svojemu upniku, ki mu je odstopilo svoje terjatve v izterjanje Upnik je po zastopniku izterjeval dcigove in ste vi dotičnemu zastopniku še nekaj plačali. Potem je prišla zaščita, seveda vas društvo terja zopet za ves takratni dolg. Vprašate, kaj bi storili? — Znesek, ki ste ga plačali
zastopniku upnika, ki mu 'je društvo izročilo svoje terjatve za izterjanje, odbite od celega dolga, ostanek pa plačajte. V kolikor je dolg nastal pred 20. apr. 19?2 leta v trgovini iz nakupa blaga, imate pravico, da ga odplačate v 12 letnih obrokih brez znižanja, če ste kmet po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgo. Na tak dolg ne teko nobene obresti.
Pot čez vrt. T. J. R. - K up* I" ste posestvo na javni dražbi. Dva soseda si lastita pravico vožnje čez vaš vrt. Vprašate, ali jima vožnje lahko zabraniite? Ako sta že nad 30 let vozila čez vrt, sta pravico služnosti pri-posestvovala. Če pot čez vrt res služi v svr-ho koristnejšega in udobnejšega uživanja sosedovih zemljišč, jima je ne boste mogli za-braniti.
Obrok kmetskega dolga. V. A. L. - Radi
bi zvedeli, koliko znaša enoletni obrok vašega dolga. — Pozabili ste povedati, kdo je vaš upnik. Ker so za različne upnike predpisane različne obresti, morate pač sami izračunati, koliko bo znašal 12 letrJ obrok, kar ne bo težko, če vam povemo, da se od dolga, ki ga ddplačujete Privilegir. agrarni banki, zahtevajo obresti na leto, dočim znašajo obresti od zaščitenega dolga pri drugih upnikih 3%.
Gospodarske vožnje čez tuji svet. F. D. -Sosed ima pravico voziti jx> vaši parceli gnoj na njivo in pridelke z njiive. Vprašate, ali sme tudi kaj drugega voziti, n. pr. cestno blato itd.? — Če ima sosed služnostno pravico vožnje po vaši parceli na svojo njivo, lahko vozi vse na njivo, kar rabi za obdelovanje iste. Verjetno vozi tudi cestno blato v svrho gnojenja, zato mu tega pač ne boste mogli zabraniti.
Kmetska zaščita. J. R. - Vprašate, ali še vedno lahko dobite zaščito za dolg, ki je nastal leta 1927? — Niste povedali, kdo je upnik. Ako je upnik denarni zavod, ste morali že davno predložiti potrdilo, da ste kmet po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. Očividno pa je upnik kdo drugi. V tem primeru je še vedno čas, da vam upnik sestavi obračun in ga vam pošlje potom občine obenem z novo obveznico v podpis,^kakor to predpisuje pravilnik o zameni dolžniških listin zn ovimi obveznicami. Če upnik ne pošlje dolžniku nove obveznice z obračunom, sme zahtevati zameno dolžniških listin tudi dolžnik-kmet, V takem primeru začno teči letni obroki s prihodnjim prvim novembrom po izvršeni zameni listin.
Zgradarina. T. A. - Mali posestnik ste m obenem opravljate izven hiše krošnjarstvo. Vprašate, ali je zakonito, da vam za hišo nalagajo zgradarino? — Hiša ni oproščena zgradarinskesa davka, ker se ne bavite izključno s kmetijstvom. Oproščena bi bila le tedaj tega davka, če bi se bavili izključno s kmetijstvom. Zato se tega davka ne boste mogli i znebiti.