PnMlilna plačana ▼ fotovinL
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din im,
TRGOVSKI LIST
Časopis asa trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za ‘/« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravnlStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon St. 30-69.
Leto XV.	V	Ljubljani, v četrtek, 31. marca 1932.	štev.	37.
Nadomestilo za državno trošarino na vino
in žganje
V zadnji številki našega lista smo priobčili načrt zakona, kako naj se ukinjena trošarina na vino in žganje nadomesti. O teni načrtu se je vršila v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani dne 29. t. in. anketa, katere so se udeležili poleg zastopnikov zbornice tudi zastopniki zveze gostilničarskih zadrug, sekcije trgovcev z vinom in gremija trgovcev v Ljubljani.
Na anketi, ki se je vršila pod vodstvom 'borničnega svetnika in predsednika Zve-'■e gostilničarskih zadrug g. Kavčiča, se le na podlagi referata zastopnika trgovcev z vinom g. Mejača in zastopnika zbornice g. Žagarja po daljši debati, v katero so posebno posegli narodni poslanec g. Cerar, načelnik Gremija trgovcev g. Gregorc, zastopnik sekcije speceristov g. Verbič, veletrgovec z vinom g. Štepic in drugi, se je soglasno sprejela nastopna resolucija:
Na sestanku v Ljubljani dne 29. marca _ 2 zbrana interesna zastopstva točilcev Pijač na drobno in na debelo Dravske banovine so razpravljala o nameravani ukinitvi trošarine na vino in žganj« ter soglasno zaključila, da ta ukinitev pri nadomestilu, kakoršno se hoče uveljaviti, ne bo ublažila vinske krize in prinesla koristi niti javnemu niti zasebnemu gospodarstvu. Preureditev bo povzročila točilcem občutno škodo, ki bo odvzela marsikateri obratovalnici ekzistenčne pogoje. Pri nameravani ureditvi bo šel v bodoče konzum pijač samo delno preko obrtnih obratovalnic. Gotovo je, da bo 70% gostiln, ki so sedaj le, če tudi skromno, živele lastnike in njihove družine, moralo brezpogojno ukiniti obratovalnice. Trgovina z vinom in žganjem na debelo, ki ima važno posredovalno vlogo v naši vinski kupčiji, je po novih predpisih jako omejena, če ne naravnost izločena iz kupčijskega udejstvovanja, trgovini, ki prodaja vino in žganje v originalno zaprtih steklenicah, pa je naloženo novo breme, ki jo bo prisililo, da skoro brez izjeme to prodajo opusti, ker je to breme stvarno neupravičeno. Taki trgovci p« dosedanjih predpisih niso plačevali točilne takse in tudi ne trošarine, ker je oboje plačeval oni, ki je originalno zaprte steklenice za prodajo polnil. S preureditvijo trošarin se bo brezdvomno izdatno zmanjšal tudi donos direktnih davkov, pa bode treba z drugimi obremenitvami nadomestiti tudi izpad na direktnih davkih, kar bo ob današnjem težkem položaju povzročilo le še občutno poslabšanje že itak težkih prilik.
Nadomestilo trošarine na vino in žganje z mnogokratnikom točilne takse smatrajo točilci za docela zgrešeno, ker je točilna taksa po posameznih krajih in delih države jako neenakomerno odmerjena in je poleg tega tudi premalo prilagodena dejansko stočeni količini pijač.
Poleg tega je nameravani mnogokratnik (6 do 10 lcratna točilna taksa) veliko previsok. V Dravski banovini je znašal donos točilne takse v letu 1931 5,582.276-— dinarjev, donos državne trošarine na vino Din 11,107.844-— in trošarine na žganje Din 1,075.984-—. Banovina je pobrala na vino banovinske trošarine približno 22 milijonov in na žganje približno 350 tisoč Din, skupaj torej Din 34, 593.828-— in bi povprečno v polni meri zadostoval mnogokratnik 6J4.
Radi tega pe mora, ako se hoče načrt v sedanji obliki brezpogojno realizirati, predhodno točilno takso temeljito revidirati.
1.	Najidealnejše bi bilo, da bi se točilna taksa pobirala po količini dejansko stoče-nih pijač po analogiji pridobnine na podlagi prijave o količini pijač, stočenih v predidočem letu. Taksa za nove obratovalnice naj bi se začasno odmerila po količini, ki se bo predvidoma stočila. Znašala naj bi na vino za 1 lil Din 100'— in na žganje za 1 hi Din 300—.
2. Ako bi ta predlog ne bil izvedljiv, je nujno potrebno, da se v okviru kategorij za pobiranje točilne takse ustvari potrebno število skupin in natančno določi, v katero skupino spadajo točilci po količini iztočenih pijač (do 20 hi, do 30 hi, do 40 hi, do 50 hi, do 60 hi, do 80 hi, do 100 hi, do 150 hi itd.).
3. Odmero takse naj se poveri davčnemu odboru in naj bi se odmera vršila spričo nestalnih prilik vsako leto.
4. Določilo, da plačujejo trgovine v vsakem primeru najvišje takse po točkah a),
b)	in c) naj se ukine, ker ni stvarnega povoda, da se ravno trgovine višje obremenjujejo.
5. V 3. napomeni za trgovino določene takse, naj se omejujejo samo na trgovine, ki zaprte steklenice, katere prodajajo, same polnijo.
6. Točilci na debelo, naj se oproste plačevanja točilne takse, da se prepreči dvojna obremenitev, kajti nadomestilo za točilno takso naj bi, po načrtu, plačal trgovec z vinom (točilec na debelo) in gostilničar, ki kupi vino pri trgovcu.
7. Nadomestilo za državno trošarino na vino in žganje, naj se v olajšanje gospodarsko šibkejših slojev, pobira namesto tromesečno, samo enomesečno v naprej.
8. Ako se taksa pravočasno ne plača, naj se Iztirja prisilnim potom. Pobiranje dvojne takse v primeru prepoznega plačila je preobčutno, posebno, ker po napomeni 6. itak ugasne pravica za točenje, če se taksa ne plača za dva zaporedna tromesečja.
»Službene novinec z dne 26. marca t. 1. priobčujejo izpremembe in dopolnitve zakona o taksah, izmed katerih opozarjamo med drugimi posebno na sledeče:
Listine, izdane v privatnem prometu:
Ako se na listine, izdane v privatnem prometu, lcl podlegajo plačilu takse v kolkih ali uporabi kolkovnega papirja, ne nalepi takoj ob sestavi listine vstrezni kolek (marka) ali ne prilepi ustrezna taksa ter ne razvrednoti, ali se petnajst dni od dne sestave listine ne prijavi, odnosno se za njihovo izdajo ne uporabi predpisani kolkovni papir, Ln pridejo taki spisi kakorkoli pred oblastvo, se pobere poleg doplačila redne takse kazenska taksa v enkratnem (dosedaj trikratnem) iznosu.
Redno takso in doplačilo kazenske takse plača lastnik listine. Če se ugotovi, da je izterjanje od lastnika nemogoče, se obsodi na plačilo takse izdajatelj. Samo za potrdila ali pobotnice o prejemu zakupnine plača redno in kazensko takso vedno izdajatelj.
Izvrševanje obrti brez dovoljenja.
Lastniki in poslovodje trgovskih, obrtnih in industrijskih podjetij, ki začno z delom brez pooblastitve ali dovolitve ali če prekoračijo obseg obratovanja, določenega po obrtnem zakonu, se poleg kazni po obrtnem zakonu kaznujejo še s trikratnim iznosom redne takse, določene za pooblastitev ali dovolitev za dotično obrt.
Kazni radi prepoznega plačila perijo-difuih taks.
Vse osebe, ki plačujejo takse po tem zakonu perijodično v naprej (tedensko, mesečno, polletno ali celoletno), se v primeru, da te takse ne plačajo pravočasno, kaznujejo poleg plačila redne takse še z enkratnim iznosom redne takse.
Prepozna prijava kupoprodajnih pogodb.
Kazen radi prepozne prijave kupoprodajnih pogodb je z novim zakonom znižana od trikratnega iznosa na enkratni iznos redne takse.
9.	Skupni davek na vino in žganje, naj | se pavšalira z 10, odnosno 50 parami, da se tako pobiranje poenostavi.
Točilci v Dravski banovini nujno prosijo ugledno parlamentarno delegacijo, da izposluje, v primeru, da je nemogoče obdržati pobiranje trošarine na vino in žganje s primernimi izpremembami v sedanji obliki, revizijo točilnih taks v predlagani smeri, ki gre za tem, da se z nadomestilom za državno trošarino obremeni samo količino dejansko iztočenih pijač in prepreči dvojno pobiranje nadomestila, ki gre na občutno škodo trgovine. Nameravani način preureditve pomenja favoriziranje pijančevanja in je poleg tega tudi socijal-no krivično, ker obremenja samo gospodarsko šibkejše sloje, dočim daje ostalim možnost, da si nabavijo pijače brez troša-rinske obremenitve. Ne le Interesi točilcev samih, ampak tudi interesi našega lepo razvijajočega se tujskega prometa, ki do-naša naši državi preko 900 milijonov dinarjev letno in ki je toliko odvisen od naših hotelov, restavracij in gostiln, nujno zahtevajo, da se vprašanje nadomestila za državno trošarino na vino in žganje zadovoljivo in pravično uredi.
Udeležniki ankete so nato pod vodstvom gg. Kavčiča, Gregorca in Slepica izročili sklenjeno spomenico ministru za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivanu Puclju in vsem na sestanku istega dne v Ljubljani navzočim narodnim poslancem iz Dravske banovine.
G. minister je deputaciji v daljših izvajanjih pojasnil položaj glede trošarin na vino in žganje in obljubil, da bo resolucijo vestno proučil in se zavzel, da v polni meri zavaruje interese gostilničarjev, trgovcev z vinom in trgovcev, ki prodajajo pijače v zaprtih steklenicah.
Najemne pogodbe.
Za pogodbe o zakupu poslopij (stanovanj in lokalov) se plača taksa po višini letne najemnine:
preko 2.400— 3.600	Din	,	.	Din	10-—
preko 3.600— 6.000	Din	.	,	Din	20-—
preko 6.000—10.000	Din	.	.	Din	30-—
preko 10.000—20.000	Din.	,	Din	50—
preko 20.000—30.000	Din	,	.	Din	100—
preko 30.000—50.000	Din	.	.	Din	200—
preko 50.000 Din za vsakih nadaljnjih 100 Din še %%.
Nekvarno določilom 51. 20. zakona o taksah se ta taksa pobira na pogodbe o zakupu zgradb (stanovanj in lokalov) negle-de na čas, za katerega se pogodba sklepa.
Vsi lastniki stanovanj in lokalov so dolžni skleniti pogodbo o zakupu in plačati takso v roku 15 dni od dne vselitve, sicer plačajo poleg redne še petkratni iznos redne takse kot kazen.
Za stanovanja in lokale do Din 2400-— letne najemnine kakor tudi za podzakupe (podnajeme) ne obstoji obveznost, da se sklene najemna pogodba.
Za najeme na dan uveljavljenja tega zakona se morajo skleniti pogodbe in plačati taksa po tem predpisu najkasneje do 1. julija 1932, v kolikor pogodbe še niso sklenjene in taksa za nje plačana.
Kdor tega ne stori, se kaznuje s petkratnim iznosom redne takse.
Takse za ponudbe na ofertalnih licitacijah.
Za vsako ponudbo na ofertalnih licitacijah pri državnih oblastih in samoupravnih telesih in imovinskih občinah se plača taksa od proračunjene vrednosti posla in to: za posle do 20.000 Din	. , .	Din	50-—
preko Din 20.000 do	100.000	Din	100—
preko Din 100.000 do	500.000	Din	200—
preko Din 500.000 do	1,000.000	Din	300—
za posle preko 1,000.000 Din za vsaki za-početi milijon še po 100 Din.
Za posle, za katere se proračunska vsota ne objavlja, se plača taksa po izmeri po-nudene stnne-cene in po gornji lestvici.
Takse za pobotnice o najemnini.
Za potrdila ali pobotnice o prejeti zakupnini (najemnini) za stanovanja in lokale s« plača
do 500 Din	1	Din
od	500—1000	Din	.	,	< , <	2	Din
od	1000—2000	Din	,	,	, « .	5	Din
od	2000—3000	Din	,	*	...	10	Din
a preko 3000 Din za vsakih 100 Din še 25 par.
Lastniki stanovanj in lokalov so dolžni Izdajati pobotnice s predpisano takso # prejeti najemnini, ker se sicer kaznujejo z enkratnim iznosom redne takse kot kaa-nijo.
Taksa na obračune denarnih zavodov itd.
Na obračune denarnih zavodov in delniških družb o eskontovanju menic itd. se pobira taksa 1 Din.
Taksa za čeke, bone in priznanice v bančnih poslih.
Taksa za čeke, bone in priznanice v bančnih poslih med privatnimi osebami se povišuje od 50 par na 1 Din.
Taksa ur prepovedi na plače državnih nameščencev.
Odločbe vseh oblasti za odobritev prepovedi na plače državnih nameščencev, ki se izdajo na njihovo zahtevo za račun drugih oseb, se pobira taksa l°/o.
Taksa za preiskavo in obsodbo prestopkov po obrtnem zakonu.
Taksa za preiskavo in obsodbo prestopkov po obrtnem zakonu plača obsojeni: za prestopke	iz	§	397	obrt.	zak.	25	Din
za prestopke	iz	§	398	obrt.	zak.	50	Din
za prestopke	iz	§	399	obrt.	zak.	150	Din
za prestopke	iz	§	401	obrt.	zak.	1000	Din
Takse za odobritev naprav za izkoriščanje vodne sile
Za predhodno in pozneje za trajno odobritev naprav za izkoriščanje vodne silp se pobirajo posebne takse, ki znašajo, a. pr. za izdanje predhodne odobritve načrta Din 50-—, za pregled in odobritev projektov in za izdanje pooblastitve pri napravah brez turbin s preko 15 konjskih moči od enega para kamenov, od enega para stop in od enega reza žag Din 50	.
Takse za gradbo naprav s pregledom in odobrenjem načrta
a) za celokupne naprave s parnim, motornim, električnim in plinskim pogonom ................................Din	100—
b) za motorno - generatorske
postaje.........................Din	100—
c) za akumulatorske postaje
za razsvetljavo in pogon Din 100— Poleg teh taks se pobirajo posebne takse še za vsako instalirano amperno uro kapacitete Din —-20, za vsaki kvadratni meter instaliranega kotla z rezervo, ki ne spada pod določila zakona o parnih kotlih po Din 10 — itd.
Takse za dovolitve za izvrševanje obrtov po obrtnem zakonu
Za trgovske ob rte:
Din
a) za trgovske obrate na debelo v krajih do 50.000 prebivalcev . 500—
preko 50.000 prebivalcev . . 1000—
b) za trgovske obrate na drobno v
krajih
do 5000 prebivalcev .... 100'— od 5.000— 10.000 prebivalcev 200-— od 10.000— 50.000 prebivalcev 300-— ocl 50.000—100.000 prebivalcev 400— v krajih s preko 100.000 preb. 500—
c) za agenturske poslovalnice . . 500—
za komisijske............................. 500—
za generalna trgov, zastopstva 300— za spedicijska podjetja . . • 200— za prevoz, podjetja (s konji) 50-— za oglasne in reklamne zavode 1000‘—
Za trgovske obrate, ki se izvršujejo brez stalnega obratovališča se plača polovica navedenih taks. č) za obrtniške obrate
v krajih do 100.000 prebivalcev 50— v krajih preko 100.000 preb. . 100-—
Izpremembe in dopolnitve zakona o taksah
Posebne takse so določene za različna podjetja, n. pr. za proizvajanje umetnih mineralnih vod, za zastavljalnice, za gostilniške obrte, za prevažanje potnikov, za tehtnice, za trgovino s starinami, za dimnikarje, za prodajo strupov, za potovalne agencije itd.
Takse na vozila 1. Za prijavo prevoznih sredstev brez ozira na njih porabo in uporabljivost sc plača letno:
Zlato
n) za avtomobile, prikolice in avtobuse po................................
b) za motocikle z in brez prikolice ..................................
c) za fijakerske (polfijakerske) vozove od komada . . , . .
č) za biciklje
Din
100—
50—
25—
5—
2. Za odobritev Blev se plača:
porabe prevoznih sred-Din
a) za polniškd avtomobile s težo zaključno do 1000 kg od 1 kg preko 1000—1500 kg od 1 kg preko 1500 od 1 kg ....................
Težiua izpod 1 kg se ne upošteva.
b) za avtomobile, s katerimi se obrtoma vrši prevoz potnikov (avtotaksi) od 1 kg....................
e) za avtobuse in tovorne avtomobile z ali brez prikolice odi kg č) za motocikle z ali brez prikolice od 1 kg . ..........................
d) za fijakerske (polufijakerske) z 2	konjema od komada	. .	.
e) za fijakerske (polufijakerske) z 1	konjem od komada	. .	.
f) za bicikle od komada . . .
Osebe, ki obrtoma vrše prevoz potnikov
in blaga, ne plačujejo od dne 1. januarja 1933 dalje davka na poslovni promet.
Vozovi se tehtajo samo na državnih ali občinskih tehtnicah z vsem orodjem, rezervnimi deli itd.
Vozila, ki niso porabljiva, se morejo pod gotovimi pogoji oprostiti plačila takse.
Za vozila, za katera je taksa za 1. 1932 že plačana po dosedanjili	predpisih,	se
prično	nove takse pobirati	šele	od	dne	1.
januarja 1933. V ostalem stopi nov zakon v veljavo dne 1. aprila t. 1.
1—
1-50
2—
0'75
0-50
2-50
100—
50—
20—
Ruski les proti jugoslovanskemu lesu
Po italijanski statistiki jo padel izvoz lesa iz Jugoslavijo v Italijo od 758.000 ton v lotu 1928 na 715.000 v letu 1929 in daljo na 638.000 ton v letu 1930, dočim je uvoz iz Rusijo narasel od 24.400 na 30.500 in na 48.000 ton. Izvoz lesa iz Jugoslavije ▼ Grčijo je padel od 1930 do 1931 od 166.000 kub. m na 110.000 kub. m in od 178 na 105 milijonov drahem, uvoz iz Rusije v Grčijo Je narasel od 6100 kub. m na 13.700 kub. m in od 8-7 na 15-4 mil. drahem.
8v«i« naj fine ic norveško
ribje olje
Iz lekarne
Dr. G. Piccoll-ga v Ljubljani
s« priporoča bledim In slabotnim osabam
Uvozna carina in trošarina na vino na Poljskem.
Ker se izvozniki vina pogosto obračajo na razne strani za informacije glede uvozne carine in trošarine na vino na Poljskem, jim v pojasnilo prinašamo sledeče
Na podlagi carinske postavke 28 poljske carinske tarife se plača:
a) za vino v sodih ali velikih steklenih posodah s 50 ali več litri vsebine 20 zlotov za 100 kg, ako ima vino do vključno 16% alkohola, 688 zlotov za 100 kg pa se plača, ako ima vino preko 16 do 25% alkohola.
b) za vino, ki se pošilja v drugih posodah se plača 74 zlotov za 100 kg, ako ima vino do 15% alkohola; 1.272-80 zlota pa se plača, ako ima vino preko 15 do 25% alkohola.
Carinsko manipulativna taksa znaša 20% carine po carinski poziciji. Trošarina na 1 liter vina znaša za vino do 16% alkohola 1-26 zlota, pri tem odpade na državno trošarino 0-90 zlota, 10% dodatek 0-09 in 0-27 zlota na račun občinske trošarine; za vino s preko 16% alkohola se plača 2-80 zlota trošarine, pri čemer odpade na račun državne trošarine 2 zlota z 10% dodatkom 0-20 in na račun občinske trošarine 0-60 zlota.
H koncu omenjamo, da je poljski trg ugoden za plasiranje cenenih vin.
Zlato, ki je še pred dvajsetimi leti žvenketalo po žepih, po predalih ogromnih trgovin in po mizah igralnic, je danes izginilo. Danes je zlato skrito v trezorih bank, a teoretično leži na mizah velikih gospodarstvenikov, ki premišljujejo in razpravljajo o pogrošnih teorijah o zlatu.
»Zlato je velik gospod« pravijo oni, ki se ne klanjajo pred tem nevidnim božanstvom. Zlato samo je hrepenelo, da postane gospodar situacije in zato je raz prestol izrinilo srebro, misleč, da bo na ta način povečalo svojo oblast. Toda, dogodilo se je baš obratno.
Adi sploh more igrati zlato ono vlogo, katero bi po svoji vrednosti moralo igrati, vprašujejo mnogi! Ali ni dejstvo, da je zlato odvzeto iz prometa, dovolj jasen dokaz, da je teorija o zlatu pogrešila? Ali je zlato tako močno, da bo lahko preneslo ogromno piramido papirja, ki ga v prometu zamenjuje. Z drugimi besedami: ali je dovolj zlata za kritje svetovnega obtoka novčanic? Ali sploh more držati korak produkcija rumene kovine z razvojem svetovnega gospodarstva?
Ne, odgovarjajo z mnogih strani! Pomanjkanje ne obstoja. Zlato se slabo uporablja! Veliki gospodarstvenik A. Lands-burg je razvil teorijo o zlatu s par besedami: »Ne moremo govoriti o pomanjkanju zlata, kajti napaka leži v politiki bank, ki si niso v zadostni meri osigurale svoje zlate rezerve.
Finančniki in trgovci potrjujejo to mišljenje. Po njihovih teorijah izvira pomanjkanje zlata iz tega, ker ni zlato razpre-deljeno po enakih delih. Baš ta predpostavka pa je bila vzrok napadom na razne banke in zlasti na francosko Narodno banko, ki hrani v svojih trezorih zlato. Nas Francoze obtožujejo, da smo povzročili »zlato vojno« ter da želi Francija s svojo ogromno količino zlata zavladati celi Ev-ropi.
Taka trditev je otročja in jaz bi se zanjo sploh ne zmenil, če bi še vedno ne čul onih besedi, katere mi je pred nekoliko dnevi rekel velik angleški državnik: »Vi Francozi se nikoli ne ozirate na ono, o čemer govorijo drugi o vas. Zakaj ne pojasnite celemu svetu, zakaj zbirate take količine zlata? Vaši nasprotniki se čudijo, da se more to dogajati v času strahovite gospodarske krize. V Evropi mislijo, da zbira Francija tolike množine zlata zato, da bo lahko postala gospodar politične in gospodarske situacije ter da bo tako lahko vsilila svojo voljo ostalim državam.«
Opetovano smo že naglašali, da je mogoče Francija edina velika država, ki v današnjem kaosu veruje v svoj denar. Lastniki zlata nosijo svojo rumeno kovino na take kraje, kjer lahko dobijo protivrednost v papirju, ki jim nudi po njih mnenju popolno sigurnost. Finančniki tujih držav nosijo svoj denar tja, kjer je varen.
Kaj sploh lahko storimo proti temu po-kretu? Zakon nam vefleva, da moramo zlato menjati na novčanice. Jasno je, da je mogoče vedno najti kupca za zlato, in če ne bi mogel dobiti prodajalec v francoski banki protivrednosti v novčauicah, bi ta potegnil zlato iz prometa, ter na ta način povzročil veliko škodo svetovnemu gospodarstvu. Morali bi se jokati in ne radovati radi tega kopičenja zlata v Franciji. Naraven rezultat kupovanja zlata bi moralo biti povečanje prometa z novčanicami. A posledica takega povečanja bi bilo skakanje cen.
Tisti, ki ima le malo pojma o gospodarstvu, ve prav dobro kaj bi za nas pomenila podražitev predmetov istočasno, ko v sosednjih državah cene padajo. Na kak način bi v tem primeru mogli preprečiti konkurenco?
»Osvobodite se zlata« — nam svetujejo tujci. »Imate dvoje sredstev na razpolago: z znižanjem eskontne mere bi se povečala rentabilnost kapitala ali pa boste z dajanjem kredita inozemstvu dosegli, da bodo šle iz Francije ogromne množine zlata.«
Znižujmo eskontno mero! To bi bil v času današnje krize pravi absurd. Na ta način bi namreč pomagali onim podjetjem, ki so nesposobna in za katere želi ves svet, da bi izginila.
Že slišim odgovor: »Morda bi bilo bolje, da uporabite drugo sredstvo. Delajte ono, kar ste delali pred vojno: dajte namreč posojila inozemstvu.«
To je zelo lepo. Toda, In je neki »če«. Danes ne moremo plasirati tujih obvez, kajti naši mali kapitalisti, v kojih rokah se nahaja 90% francoskega kapitala, se še dobro spominjajo onih izgub, ki so jih utrpeli. Pripominjam, da so imeli francoski
fooKfa.poiTOiflmu I <j&4vdu
IZVOZNIKOM V FRANCIJO, OZIROMA V PARIZ! Tvrdka Genrgos Barehasz, komisija, 49, Ruc Brancioii — Pariš (15e), Francija, sc zanima za zastopstvo vseh strok.
ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE ZUNANJE TRGOVINE, Beograd, sporoča, da sc zanima tvrdka N. V. K. Hofmans, Amsterdam Z. P. 0. B. 88, Nizozemska, za zastopstvo večje firme, ki želi izvoziti semena solnČ-nic na Nizozemsko.
TVRDKA CARLOS 110HLMANN, VALENCIA, APARTADO 219, Španija želi stopiti s tukajšnjimi uvozniki južnega sadja zlasti pomaranč v kupčijske zveze.
3i luMh oiainiurii
URADNI DAN ZBORNICE ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI ZA CELJE IN CELJSKO OKOLICO se vrši v torek dne 5. aprila 1932 od 8. do 12. ure predpoldne v posvetovalnici gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica št. 8, pritličje, levo.
Trgovine dne 4. aprila na praznik Marijinega Oznanenja smejo biti glasom 61. 34. naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic dopoldne odprte. — Načelstvo gremija trgovcev.
Absolvente in absolveutinje drž. trgovske akademije in bivšega abiturijentskega tečaja v Ljubljani prosi ravnateljstvo, da javijo v svrho statistike po dopisnici svoj poklic in sedanji naslov.
Obrtne pravice, prijava. G remi j trgovcev za Ljubljano in okolico opozarja, da bodo vsi člani tekom prihodnjih dni prejeli natančna navodila glede prijave obrti po novem obrtnem zakonu, ki je stopil v veljavo 9. marca t. 1. — Načelstvo.
Društvo sadnih trgovcev za Dravsko banovino v Mariboru. V ponedeljek dne 4. aprila 1932. ob 10. uri dopoldne se vrši v dvorani hotela »Orel« v Mariboru, Grajski trg, redni letni občni zbor, h kateremu so vabljeni vsi člani Društva sadnih trgovcev za Dravsko banovino. Spored je sledeči: a) Pozdrav predsednika; b) Tajniško poročilo; c) Blagajniško poročilo; d) Reorganizacija sedanjega društva; e) Slučajnosti. — Vsi člani naj se zborovanja gotovo udeležijo, ker je važnega pomena, posebno zaradi reorganizacije društva. — Maribor, dne 25. III. 1932. — Predsednik: Rudolf Pevec, 1. r.; blagajnik: Janko Ko-stajnšek, 1. r.
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd.
Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike In manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
NOVE MOŽNOSTI UPORABE PAPIRJA
Vsled neugodnih prodajnih možnosti na trgu papirja je papirna industrija prisiljena, da išče novih uporabnih možnosti zanj. Poleg pitnih kozarcev in posod za mleko, kar je že dobro vpeljano, porablja papir v vedno večji izmeri tudi raznovrstna industrija. V zadnjem času n. pr. izdelujejo iz papirja tuljave za statve, izolirske plošče za električne naprave, senčnike svetiljk itd. Vsled neprodirnosti za prah in vsled odporne zmožnosti proti kllmatičnim in kemičnim vplivom — ob primerni impregnaciji — se porablja papir kot ovojnina zmeraj bolj namesto džute. Tako n. pr. je papirna cementna vreča popolnoma izrinila džutno vrečo, ker ne propušča prahu in je mnogo bolj ekonomična. Tudi razpošiljanje manjših množin premoga in krompirja v papirnih vrečah se v zadnjem času zmeraj bolj širi, tako v Poruhrju, na Dunaju in v Ogrski. V poljedelstvu se vršijo v zadnjem času poskusi, ki uporabljajo v Ameriki dobljena izkustva glede vplivanja na posevke potom papirne obloge. Tako preiskujejo sedaj v češki možnost, kako bi se dala s papirno oblogo zadržati .zemska vlaga in kako bi se posevki obvarovali pred vpadi škodljivcev, kar bi imelo seveda ugodne posledice. ______________
Londonski naložbeni trg plava zapet v denarju; petodstotne obligacije novega „ londonskega pristaniškega posojila so bile 28 krat prepisane, petodstotne obligacije mestne železnice 25 krat, štiriodstotno posojilo afriške dežele Nyassa 30 krat.
Podjetje Junkers v Dessauu (Nemčija) je postalo insolventno, kar je povzročilo v Nemčiji izredno razburjenje. Vlada hoče obratovanje na vsak način nadaljevati, ker so Junkersove tovarne za Nemčijo velikanskega pomena.
Sladkorna konferenca v Parizu se je vendar bolje zaključila kot so mislili; prav v zadnjem trenutku so namreč Kubanci svojo izstopno izjavo preklicali
Mednarodna bakrena konferenc* v Bruslju se je zaključila s pozitivnim roTr.1tatom; podlago pogajanj je tvoril zelo padli konsum zadnjih mesecev.
Produkcija premoga v Avstriji je dala v preteklem letu 3,210.0(10 ton; od tega je bilo črnega premoga 230.000 ton; produkcija surovega železa je navedena s 145.000 tonami (leto prej 287 tisoč), produkcija jekla s 382.000 tonami (647.000).
Sedem italijanskih plovbnih družb bo fuzioniranih v novi družbi z imenom »Adria«, ki bo oskrbovala promet med Adrijo in Egejskimi otoki. Sedež družbe bodo Benetke, prometna uprava bo pa v Zadru.
Števil« brezposelnih v Nemčiji je bilo 15. t. m. s 6,129.000 približno isto kot 1. marca. Število vseh brezposelnih na svetu se navaja z 21 milijoni. Tudi v Švici je brezposelnost zelo narasla: lani na koncu februarja 26.900, letos 73.700.
Tudi na trgu prašičev na Dunaju je začela" prevladovati domača avstrijska provenienca; v zadnjem tednu je znašala ta provenienca že 72 odstotkov.
Avstrijske industrijske izdelke za brazilsko kavo bo zamenjavala zasebna družba, koje ustanovitev se pravkar snuje.
Borzna reforma v Argentini zapoveduje zlasti publikaeijsko dolžnost pri vseh prodajali.
Union de Mineš, bančni zavod dela francoskega premogarstva, popravlja sedaj napake prenagljene ekspanzije in bo glavnico 270 mil. frankov reduciral na polovico.
Dohodninski davek so v USA postopoma zvišali do 65 odstotkov. Nekatera zvišanja gredo v stotine odstotkov dosedanje višine.
Železnic v Jugoslaviji je bilo na koncu preteklega leta 10.435 km, od teh 9482 km v državnem in 953 km v zasebnem obratu. Od leta 1922 dalje je bilo na novo zgrajenih 1639 km železnic.
Voznine v Šanghaj so od lanskega septembra dalje narasle za ICO odstotkov.
Koncern Brovvn Boveri bo ostal letos najbrž brez dividende, dočim so še lani njegova podjetja plačevala 6 do 8 odstotno dividendo. Tudi njemu svetovna kriza ni prizanesla. •
Mednarodni nikljev trust (Kanada), ki od leta 1929 dalje obvladuje svetovni trg, je imel lani 5 mil. dol. čistega dobička proti 11-77 in 22-2 v letih 1930 in 1929. Prodaja je padla od 1929 na 1930 za 40°/o, od 1930 na 1931 za 26%; zato so morali produkcijo omejiti na samo 31% kapacitete.
Zaloge bencina v USA. kljub vsem re-slrikcijskim ukrepom zopet močno rastejo.
Nemški Stahlverein je imel lani doma za 40% manjšo prodajo kot leta 1930, v eksportu pa za 22 odstotkov manjšo. Vedno težje je spraviti dohodke in izdatne v sklad.
Vinska razstava v Zagrebu se bo vršila od 9. do 16. aprila.
Hranilne vloge pri Poštni hranilnici Jugoslavije so v februarju narasle na 368-7 mil. dinarjev, čekovne vloge pa na 857 mil. dinarjev.
Angl. banka je imela v polletju, ki je preteklo s februarjem, 627.000 funtov čistega dobička in je določila izplačilo 6 odstotne dividende; v vsem poslovnem letu 1931/32 je dividenda 12 odstotna.
Ceno surovega masla v Kopenhagenu so zopet znižali, in sicer od 1-85 na 1-<0 danske krone za 1 kg.
Delo na domu svetla točka v krizi. Opozarjamo na ponudbo v inseralnom delu današnjega lista firme Domača pletarska in-
kapitalisti v 1. 1914 polne žepe ruskih, avstrijskih, madžarskih, turških in bolgarskih akcij. Koliko so danes vredni ti pa- ---------------------------------------------- „,.iovQ o
pirji? Oparjena mačka se plaši tudi mrzle	dustrija Josip Kal.s, Maribor, Trubarjeva tk
vode. In francoski	mali kapitalist je prav	Pletilni stroj »Regentin« daje de av oljnim
zares taka mačka.	možnost zaslužka- Na željo posije firma na-
Joseph Cailleaux 1 tančne prospekte.
Ob bolniški postelji ameriške prosperitete
V zadnjem času hira tudi ameriško gospodarstvo, in ameriško blagostanje (prosperiteta) gineva. Mnogo se piše o tem. Podali bomo par poročil, iz katerih je razvidno, da se tudi Ameriki ne godi posebno dobro in da skuša z vsemi sredstvi zlesti iz tega položaja.
I.
Vse uradne izjave niso zalegle, da bi se prosperiteta zopet pojavila, in niso mogle odvrniti niti nadaljnjega poslabšanja, ki je zavzelo pogosto celo katastrofalne oblike. Zlasti v zadnjem letu od krize prizadeti deli gospodarstva, namreč banke, železnice in zavarovalnice, tvorijo tako važne člene ameriške-, ga gospodarskega telesa, da je Zvezna vlada uvidela, da ne sme niti en dan več odlašati. Sicer so osnovali pred par meseci National Credit Corporation, z namenom, da podpre banke. Njeni doslej dovoljeni krediti se cenijo na 10 do 15 milijonov dolarjev, a to ni moglo preprečiti, da je ravno v par mesecih njenega obstoja doseglo število bančnih polomov v Ameriki rekord: v zadnjem četrtletju preteklega leta jih je bilo 1049 od 2300 v vsem letu 1931 z depoziti ca 1750 milijonov dolarjev. Ker so morale banke same zbrati sredstva za to akcijo, je morda baš v tem delni vzrok neuspeha korporacije.
A tudi zaupanje občinstva se nikakor *U povrnilo; in ko je bila omenjena družba ustanovljena, so hoteli z njo ravno zaupanje poživiti. V možnosti nadaljnjega naraščanja krize zaupanja pa tiči brez dvoma naj večja nevarnost za ameriško gospodarstvo. Medtem so dobili precej natančen pregled o obveznostih napram inozemstvu in s tem tudi o normalno še mogočih odtegnitvah zlata, in se zdi, da Amerikancem ni na tem, da bi te odtegnitve umetno preprečili. Zato so poskušali in poskušajo z vsemi mogočimi drugimi sredstvi gospodarsko poslopje zavarovati in utrditi, da se zaščitijo proti vsem vplivom od zunaj, pri čemer mislijo tudi na ogrožanje dolarja od strani Francije. Najvažnejši dosedanji ukrep je poleg Hoovrovega načrta, ki je pa godba prav zadnjih dni, ustanovitev »Reconstruc-tion Finance Corporation«, ki Je po svetovni vojski naj večja zveznodržavna organizacija v USA. Njeno delniško glavnico v znesku 500 milijonov dolarjev vplača Zvezna vlada. Sedemčlanskemu vodstvu pripadajo ex officio tajnik zakladnega urada, guverner zveznega rezervnega urada in komisar urada Farm loan (loan = posojilo); nobena politična stranka ne sme biti zastopana v nji £ več kot štirimi člani. Z »reconstruc-
tions bondi« do višine 1500 milijonov dolarjev s tekočo dobo vsakratnih petih let, ki so prosti vseh sedanjih in bodočih davkov in ki imajo neomejeno jamstvo Zvezne vlade, naj se dobijo nadaljnja sredstva.
Ta naj se porabijo
1. za posojila bankam, hranilnicam, zavarovalnicam itd. in sicer s posebnimi varščinami ali brez njih. Inozemska državna posojila — razen kanadskih — so od vsakega posojevanja iz-rečno izključena, prav tako krediti za kakršnekoli nove ustanovitve;
2. za kredite železniškim družbam, ker le-te ne morejo kriti svojih kreditnih potreb normalnim potom (s podpiranjem železniških družb hočejo dobiti raznim industrijam nova naročila, zlasti jekleni industriji);
3. za diskontiranje menic inozemstvu, v kolikor prihajajo le-te iz ameriških eksportov; ta znesek je omejen na 500 milijonov dolarjev.
Vprašanje je seveda, če se bo dal s tem doseči nameravani učinek, poživljen j e zunanje trgovine, ker se nakupna moč inozemstva zmeraj bolj krči; s tem pa Amerikanci indirektno tudi prekličejo opetovano poudarjanje, da nima zunanja trgovina v skupnem ameriškem gospodarstvu nobenega pomena.
Znano Je, da so dobički večine železniških družb izredno močno padli; s tem njih bondi ne odgovarjajo več zakonitim določbam, pod katerimi so bili ti bondi pripuščeni k naložbam hranilni-ških depozitov, denarja varovancev itd. Ce izpade na ta način že glavna skupina dosedanjih kupcev železniških bon-dov, prideta zraven še dve veliki skupini prodajalcev, ki morata prodajati, da se ohranita likvidni, namreč majhne in srednje banke, dalje zavarovalnice, ki pravtako ne morejo več nalagati, temveč morajo prodajati, da morejo dovoljevati vsled brezposelnosti vedno bolj naraščajoča posojila In police, k čemer se je večina zavarovalnic obvezala v zavarovalni pogodbi.
K tem, recimo zunanjim pomožnim sredstvom je prišla v zadnjih dneh sprememba zveznega rezervnega zakona v smeri možnosti kreditnega razširjenja, o čemer so vsi listi v zadnjem času obširno pisali — inflacija potom dveh milijard dolarjev itd. — Vsekakor kažejo vsa znamenja, da hočejo zvezne rezerv ne banke z vsemi sredstvi ustaviti de flacijski proces; če se bo ta načrt energično nadaljeval, se bo to v ameriškem gospodarstvu seveda zelo poznalo. Zaenkrat so razmere še neugodne, kakor nam bo pokazal tudi prihodnji članek.
(Konec prih«dnjič.)
se le hranilne vloge In s tem likvidni kapital; produkcija sama bi pa od tega ne imela ničesar. V značaju francoskega kon-sumenta ni da troši, tako kot to dela ameriški in deloma angleški.
So nekateri, ki navajajo, da visoke dnine povišujejo rezijske stroške in s tem povišujejo cene ter zmanjšujejo konsum. Temu pa ni tako ali vsaj vedno ne. Znano je, da izkoplje angleški rudar povprečno dnevno po eno tono premoga, med tem ko ga izkoplje ameriški v istem času do 4 in pol tone. četudi so dnine v Ameriki višje kot v Angliji, so vendar v Angliji režijski stroški večji; isti pojav opažamo v avtomobilski industriji ter še nekaterih drugih. Ne povišujejo cen dnine, nego jih povišuje način dela, cene surovin, davščine itd. Da celo opaža se v nekaterih industrijskih panogah, da so se režijski stroški zmanjšali kljub povišanju dnin, to pa le vsled mehanizacije dela. Zato lahko rečemo, da je vpliv dnin na proizvodne stroške majhen in radi tega tudi majhen na tržne cene in trgovski promet, pač pa je lem večji na kupno moč konsumentov.
Vse to kar velja za ročne delavce, velja v isti meri tudi za intelektualne.
Država je največji delodajalec. Čim večja je notranja in zunanja potrošnja, tem večji so prihodi države. Znižanje plač vpliva na znižanje kupne moči in 1ako na znižanje potrošnje ter s tem na zmanjšanje državnih dohodkov. Razen tega pa vpliva znižanje plač še na moralno stran uradništva. ^Uradniško poštenje raste in pada z višino njih plač,< pravi neki naš socijolog. Nikakor pa ni pri tem misliti, da ni tudi poštenih uradnikov z majhno plačo.
Z ozirom na vse to lahko rečemo, da jo
Dnine in plače
V beograjski >Pravdi< piše o tem pred-inetu g. Nikola Gjonovič med drugim sledeče:
Vprašanje znižanja dnin in plaž ni samo navadno stanovsko vprašanje, t. j. vprašanje onih, ki se jih direktno tič«, nego je to splošno ekonomsko in socijalno vprašanje. Današnja gospodarska kriza je povzročila, da se temu vprašanju posveča tudi pri nas tako kakor v ostalem svetu, vedno večjo pozornost. Pri načelnem razpravljanju o tem vprašanju pridemo do zaključka, da morajo bili tako dnine kakor tudi plače čim bolj stabilne, ker te se ne določajo po zakonu o ponudbi in povpraševanju in niti ne po trenutnem stanju cen. Res pa je sicer, da zavisi njih stabilnost od stabilnosti splošnega nivoja cen.
O tem vprašanju so v zadnjem času razpravljale številne konference, med katerimi je najvažnejša ona v Washingtonu. Značilno za to konferenco je bilo to, da »iso niti delodajalci zahtevali ni kakega znižanja plač in niti niso delojemalci zahtevali povišanja, pač pa so oboji razpravljali o tem, kako bi plače obdržali na sedanji višini.
Obenem z vprašanjem znižanja p'ač in dnin se pri delodajalcih pojavi vprašanje, ali ne bo to škodljivo vplivalo na kensum in s tem na produkcijo. Producenti znajo lia ta način dobro čuvati svoje intesese, ne čuva jih pa tako dobro država, ki tega ne uvidi, dasi bi baš ona bila poklicana, da pazi na to, da ne nastane v gospodarstvu kako neravnotežje. Brezdvomno je štednja važno ekonomsko načelo, toda še važn« j>e je, povečali dohodke, kakor pa zmanjšati izdatke.
Kupujte domače proaxvode?
Vanilin sladkor
in
Prašek
za
pecivo:
m
Za nas
nkj sc kupujejo nail domači proizvodi i
praSek za ptclvo, vanilin - sladkor,' _____
namenilo in puding pratki znamke »ADRIA«
TRGOVCI, forsirajte naše domače proizvode, mi jamčimo za najboljšo kakovost istih.
i moralni i ekonomski interes družbe, da so tako manualni kakor tudi intelektualni delavci toliko nagrajeni, da lahko vestno vrše svoje dolžnosti in da če že ne morejo dvigniti svojega življenjskega nivoja, da ga pa vsaj obdrže na višini, ki je nad bedo.
rcK>dm(7pmvalD'.
Kljub temu, da je danes tako veliko število brezposelnih v svetu, kar naj bi pomenilo, da je velika ponudba in majhno povpraševanje, vendar vidimo, da stoje dnine in plače še vedno relativno visoko, tako, da se zdi, da je tukaj zakon o ponudbi in povpraševanju odpovedal. V rcs-nici pa se je ta zakon le prilagodil sedanjim gospodarskim razmeram, kajti padlo so le cene na veliko, ne pa cene na drobno. Čemu naj se namreč znižajo dnine v gotovi grani, če je brezposelnih 30%, a se je istočasno povečala produkcija vsled mehanizacije iu racionalizacije za celih 200 odstotkov.
V zadnjih 25 letih se je industrijska pr o-dukcija izredno zmehanizirala in skoro izpodrinila človeško delovno silo. Proizvodnja na veliko, pa zahteva tudi potrošnjo na veliko in zato skrbi industrija, da so oni delavci, ki so zaposleni, dobro plačani da bi tako mogli najli zaslužek tudi oni ki jih je mehanizacija izpodrinila'. V državah, kjer je ljudska delovna sila slabo plačana, tam obsega tudi potrošnja lo nai' nujnejše predmete. Življenjski standard gotove sredine je predpogoj za kupno uiuč te sredine, a ta je predpogoj za kvaliteto in intenziteto proizvodnje. Če bi kupno moč amerikanskega človeka zamenjali z ono vzhodno-evropskega, potem je gotovo, da bi mnoga ameriška podjetja propadla.
Prav isti položaj kakor v industriji, je tudi v trgovini. Kupna moč konsumentov omogočuje trgovsko prosperiteto. Zalo predlagajo danes anglo-saksonski ekonomisti povečanje kupne moči konsumentov, med tem ko stoje francoski ekonomisti na drugem stališču. Oni namreč trdijo, da bi se s tem konsum ne povečal, povečale bi
Devizno tržišče
Tendenca spremenljiva.
Promet Din 3.330.188 74.
Radi povečane ponudbe privatnega bla ga jo zaključil minuli teden na ljubljanski borzi vkljub samo štirim borznim sestankom z znatno večjim deviznim prometom kakor predzadnji teden (skupni promet 2.044 milj. Din). Na poedine borzne dni od pade ta-le promet:
21. marca Din 428.234-31 Italija—Bruselj,
22. marca Din 300.00841 Curih—Italija,
23. marca Din 1,184.25414 London—Italija,
24. marca Din 1,417.091-88 London—Berlin,
25. marca ni bilo borznega sestanka.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da je bil na četrtkovem borznem sestanku dosežen največji dnevni promet, na torkovem pa najmanjši ter so na posameznih sestankih prevladovali zaključki v Londonu, Italiji, le deloma v Berlinu in Curihu. Od celotedenskega prometa odpade na Narodno banko 392 tisoč dinarjev deviznih zaključkov in sicer je dala največ Newyorka (107 tisoč Din), Trsta (91 tisoč Din), Berlina (73 tisoč Din), nekaj manje Curiha (45 tisoč Din), Prage 44 tisoč Din), Pariza 22 tisoč Din) in Amsterdama za 10 tisoč dinarjev. Nasprotno je omogočila privatna ponudba perfektuiranje zaključkov v skupnem iznosu 2.938 milj. dinarjev in sicer največ Londona (za 2.159 milj. Din), dokaj manje Trsta (494 tisoč Din), Curiha (186 tisoč Din), Bruslja (60 . tisoč Din), poleg tega pa še za 22 tisoč dinarjev Berlina, malenkost Newyoika, Prage, Varšave, Amsterdama in Pariza.
V devizni tečajnici prošlega t edna je omeniti predvsem nadaljnji porast tečajev Berlina (za 3 poene) in Newyorka (za 4 poene) ter padec tečaja devize Amsterdam za 2 točke, dečim s-j ostale devize kot je razvidno iz spodnje tabele:
21. marca 1932	24.	marca	1932
Devize najnižji najvifiji najnižji najvišji Din Din	Din	Din
Amsterdam	2283-41	2204-77	2281-77	2298-13
Berlin	1344-58	1355-38	1347-32	1358-12
Bruselj	79008	7940*2	79013	794-07
Curih	1094-35	1099-85	109435	1099 8o
London	200-22	207-82	206-33	207-93
Newyork	5045-47	5073-73	5649 59	o«77 8B
Pariz	22291	224-03	222-59	223-71
Pr-iea	167-75	108-01	107-97	168 83
Trat	292-54	294-94	293 09	295 49
med tednom tečajno sicer nekoliko oscilirale, od penedeJjka na četrtek pa dosegle sledeče tečajne razlike: Bruselj oslabljen za pol točke, London okrepljen za desetinko točke, Pariz oslabljen za 4 desetinke točke, Praga okrepljena z^a dve desetinke točke in slednjič Trs* okrepljen za pol poena. Bu-
dimpešta iu Dunaj še vedno nista bila tr-govana ter so notice tudi ostalih deviz izostale.
Efektno tržišče
Tendenca skrajno mlačna: brez zaključkov.
Notice industrijskih papirjev so ostale te kom tega tedna brez izprememb in sicer je beležilo povpraševanje za stavbno družbo d. d. v Ljubljani Din 40-—, za delnice Tvornice za dušik d. d., Ruše pa Din 125’—, ker ni bilo blaga tudi do zaključkov ni prišlo.
V Blairovih posojilih ni bilo prometa, dočim je v ponedeljek (21. t. m.) n otiral a ponudba v 8°/o Blairu 58.— in v 7°/o pa 54-—, a na vseh ostalih borznih sestankih tekočega tedna 60-— oziroma 55*—.
Tečaj 30. marca 1932.	Povpra- ševanje Din	Ponndbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 b. gold.	2277-93	2289-29
Berlin 100 M		133904	1350 44
Bruselj 100 belg		787-94	791-88
BudimpeMa 100 peng8 . .	—•—	—*—
Curib 100 fr		1094-35	1099 85
London 1 funt		212-58	211-18
Newyork 100 dol., kabel	—-—	—"—
Newyork 100 dolarjev . .	5622-10	665042
Pariz 100 fr		222-15	223-37
Praga 100 kron 		167-09	167-95
Stockholm 100 Šved. kr .	—■ —	— ■—
Trst 100 lir		| 29227	294-07
SVETOVNA PRODAJA PULMOGA NA VIŠINI LETA 1910.
V preteklem letu 1931 je bila svetovna prodaja premoga s 1.040 milijoni ton na višini leta 1910 iu za 162 milijonov ton manjša kot v letu 1930. Od nazadovanja pride 90 milijonov ton na Ameriko, 55 milijonov na-Evropo, ostalo na druge kontinente; Evropa se je torej razmeroma zelo dobro držala. Od evropskega nazadovanja pride polovica na Nemčijo; padec zadene v prvi vrsti domačo prodajo, do-čim je bila inozemska prodaja skoraj na višini leta 1930, čeprav z velikimi žrtvami v cenah.
Priporoma se
Gregorc & Ko.
Ljubljana
Yil*i>l*via« špaierlj.teg- la
kolaalialaega blag«, »aiaoga fgaafa la IpItHa.
Teleloa J2-4« Brzajavl: Gregcrc ZahteTajta ipaoijaln« ponudbo!
Or. Viktor Murnik:
Narodno gospodarstvo in Sokolstvo
(Nadaljevanje)
III
13. Drugi ugovor
Obrnimo se sedaj k drugemu ugovoru, ki bi so utegnil oglasiti proti ..temu, kar sem navedel v I. poglavju.
Bil bi morda tale: Tudi med telovadci so taki, ki niso dobri delavci; tudi med njimi so počasni delavci, manj spretni, površni itd.
Ne oporekam, da je takih. Med pravimi telovadci pa jih bo malo. V mislih mi je tu prava telovadna vzgoja, pridobljena, obran,jevana in vedno bolj izboljševana z redno in pridno vadbo leta in leta; izboljševana do one skrajne mere, kakršne je kdo sploh sposoben. Med takimi pravimi telovadci bo bolj težko najti slabih delavcev, površnih itd. Ako pa dobiš take izjeme, pa treba reči, da bi bili brez telovadne vzgoje brez dvoma še dosti slabejši. Tudi po prirodi najslabše dvigne kolikor toliko telovadna vzgoja.
Ista je tu, kakor z ugovorom: Pravite, da telovadba zvišuje inteligenco, ali poznam telovadce, ki niso posebno »brihtni«. Resnično, tudi take dobite. Ali kako malo bistrega duha bi šele bili, ko ne bi telovadili. Saj pravi najodličnejši nemški telovadni fiziolog dr. F. A. Schmidt: »Pri nedostatnem razvoju duha je obvladovanje gibalnih organov vedno posebno slabo: slaboumniki so zmerom izredno okorni in nespretni. Tu je vadba okretnosti kakor koordinacija obsežnih gibov (lahkih telovadnih vaj) najboljši vzvod, da se kolikor mogoče odpravi slabost duha.« In na drugem mestu omenja, da »imajo telesne vaje prav pri onih učencih, pri. katerih se slabost volje druži s slabostjo intelekta, poseben etični pomen, ker zahtevajo dejalnost, da, energijo, in s tem povzročajo, da se volja disciplinira.*0
Vsakdo pa se more dvigniti pač le po svojih od prirode mu danih zmožnostih. Tudi take pa dobite, ki jim je telovadba tako rekoč šele odprla duhovne zmožnosti, ki jih prej niso kazali. Ako pa je prirodnih zmožnosti malo ali celo jako malo, tudi povzdiga ne more biti tako velika, kakor pri
t0 F. A. Schmidt: »Leibesiiltungen umi Geistesbil-dungc, str. 30 in 12.
drugih z večjimi in največjimi priroduimi zmožnostmi. Toda vsi se kolikor toliko dvignejo in vsak po svoje, ta več, drug manj, pripomore k zvišanju delovne sile naroda, ki pač obstoja iz posameznikov in ni nekaj zunaj njih.
14. Ali je delavcem treba telovadbe?
Pa že slišim tretji ugovor: Delavci tako delajo doati, ves dan se trudijo in utrujeni naj potem še telovadijo? Posebno pa se poljedelski delavci mnogo gibljejo in to celo pod milim nebom, v čistem, zdravem zraku: ti ne potrebujejo telovadbe!
No, potrebujejo jo vsi!
Vsak poklic ima slabe strani, škodljive zdravju in moči. Enostransko, često ob sključenem telesu in v slabem zraku opravljano delo industrijskim in obrtnim delavcem prav tako gloda zdravje in moč, kakor dolgotrajno, pogosto tudi sključeno sedenje duševnim delavcem.
Oeorges Demen.r, znameniti rancoski fiziolog telesnih vaj, opisuje svoja opazovanja v pariških obrtnih vajonških šolali. Tako pravi na primer o delu pri stružnicah: To delo (s stružcem in z žago) nagiba glavo na levo, povzroča pretiran razvoj mišic desne rame in prs. Hrbtenica se iz-bočuje na desno. Desna leht je močnejša, prsti so spačeni in skrčeni, leva noga je uločena, medenica se dviga na to stran, desno stopalo se opira na notranji rob. Podobarji imajo delo, ki dviga levo ramo in jo razvija. Hrbtenica kaže pri njih dvojno krivino; desna leht je izurjenejša, kakor leva, in zapestje, stisnjeno zbog orodja, se razširja. Tapet-niki so vedno sključeni, z glavo in s trupom nagnjeni naprej, lehti se ne vadijo in noge so vedno upognjene brez gibanja. Itd.®1
Koliko je tu bolj ali manj izprijenih teles in ukrčenih mišic, zlasti prsnih, s svojim kvarnim vplivom na notranje organe, posebno na pljuča in srce. Neogibno je treba, da se izprijenje preprečuje z redno telovadbo v čistih, dobro zračenih telovadnicah ali, seve še bolje, na planem. Posebno važno je to pri vajencih, pa potrebno tudi pri izučenih delavcih. Tudi utrujenost po enostranskem delu se tu odpravlja ali vsaj olajšuje z vsestrau-skim gibanjem.
15. Ali je telovadba potrebna tudi kmetu?
Tudi kmetu je treba telovadbe!
»Kmečki človek se giblje in dela, ali to delo ga utruja, često je tega dela čez mero, ima smer na
,l G. Deinenv: »Les Iiases scientiliques de 1’educa-tion pliygique« (^Znanstveni temelji telesne vzgoje«), str. 180 in 181.
iste dele telesa in ne očvršča kakor raztegnjeno in raznovrstno se menjajoče gibanje,« pravi Deme-nv.2* Prav za lo očvrščanje je treba tudi kmetu telovadbe, to je »raztegnjenih in raznovrstno še menjajočih gibov.« To že vedo naši poljedelski telovadci, kar jih redno in marljivo obiskuje telovadbo. Ta in oni je že priznal, da dosti laže delti svoje kmečko delo in da se prej odpočije po njem, torej prej očvrsti, odkar redno hodi k lelovadbi in se je že nekoliko streniral pri njej.
Zlasti pa potrebuje telovadbe kmečki otrok. Naj navedem tu dva druga strokovnjaka dobrega imena. Dr. Karel Gaulhoter in dr. Margareta Strcicher pravita: »Kmečki otrok ni bolj zdrav kakor mestni; nespametno je vedno govoriti o zdravem zraku in o delu, ki dela telesne vaje pri teh otrocih odveč. Najboljši zrak ne koristi prav nič, če otrok napačno in stisnjeno diha; in prav težko delo, h kateremu je vsak kmečki otrok kmalu prisiljen, jako lahko pokvari prirodno dihanje. Kmečki otroci imajo navadno le krepkejše mišice, ne utrudijo se tako hitro z močnim in dolgotrajnim delom. Da pa je to zgodnje vprezanje neprirodno in da ovira rast, je dokazana stvar. Težko delo namreč ne ustvarja izravnanih mišic, ne ustvarja gibčnosti, prirodne izgraditve in s tem reda v telesu. Z dobro izbranimi vajami treba tudi tu najti izravnavo.«**
16. Prava telovadba ne izčrpava, ampak poživlja
Prava telovadba očvršča in poživlja. Kakor prerojen si po njej. Razvedri te in nikogar ne dobiš po njej slabe volje. Kako tudi? Razčiljena mu je življenska moč, »luč« življenja mu je tako rekoč više privita, veselje do življenja pa tudi udejstvovanja se mu poveča. Smeh in petje se po končani telovadbi razlegata po telovadnici. Čilost, ki se je vrnila, moč, ki se je okrepila, vlijeta tudi onemu, ki ga kaj skrbi, novega poguma, kajti pogum je zavest lastne moči. Pa mu dvigneta samozavest in sprožita čvrste misli, ki naglo razvozljajo, kar je delalo skrbi. Pa oborožita z novo energijo za vsakdanje delo.
(Dalje prihodnjič.)
G. Deineny: »L’fiducation de l’Ef!ort< (»Vzgoja krepkega napora«), str. 52.
" Dr. K. Gaulhofer und Dr. M. Streicher: »Grnnd-liige dea oesterreiehischen Sehulturnensc, III. izdala (1927), str. 82.	1
I
U1IUIU
GREGI« U
TELEFON št. 25-52
se priporoča n cenj. naročila, ki jih bo izvrSila hitro, lično ia po zmerni ceni
Tiskarna Merkur ja novo, moderno podjetje. Poleg 5 Lino-type stavnih atro-
tev, na katerih lah* 10 Izvrši vsakovrstne knjige, brošure, časopise ln revije v najkrajšem času, je založena ■ vsakovrstnim črkovnim in okras-* nim materijalom ia ima nove. moderno brzotiskalne stroje, za hitro in množin-sko izvršitev pa rotacijski tisk v eni ali več barvah. Razen vsakovrstnih reklamnih tiskovin, ki so seveda za vsak predmet svojevrstne, tiska za trgovce, obrtnike: dopisni papir, me-morande, kuverto, posetne karte, komisijske knjižice, račune, letake in lepake in sploh vse druge v to stroko spadajoče tiskovine.
Zahtevajte
prorafnnet
Opozarjamo oenj. čitatelje na današnje obvestilo advokatske pisarne dr. Schau-bacha, Maribor.
tfd
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 1. aprila t. I. ponudbe glede dobave (»000 komadov vijakov in 400 kub. m tolčenega gramoza. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 31. marca 1.1. ponudbe glede dobave 600 kg pisanega bombaža za čiščenje strojev. Direkcija drž. železarne Vareš sprejema do 6. aprila t. I. ponudbe glede dobave 1500 kg železa; do 18. aprila t. 1. pa glede dobave 360 kg dinamo olja in 100 kg repnega olja. — Dne
7.	maja t. I. se bo vršila pri Komandi
mornarice v Zemunu licitacija glede dobave 12.500 parov čevljev. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 5. aprila t. 1. ponudbe glede dobave raznega materijala za tovorni avto. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 7. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 500 komadov kremenjakov za bencinske varnostne jamske svetiljke; do 14. aprila t. 1. glede dobave 51.000 kg pšenične moke. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 7. aprila t. I. ponudbe glede dobave 600 kg masti za jamske vozičke; do 14. aprila t. 1. pa glede dobave 2 železnih nosilcev ter glede dobave strokovnih knjig. — Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 14. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 50.000 kg portland-ceinenta. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 28. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 600 kub. m jamskega lesa.
— (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobava živil. Dne 9. aprila t. 1. se bo vršila pri Intendanturi Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave živil (svinjska mast, fižol, testenine, olje, čebula, krompir, kis, riž, sladkor, kava, cikorija, goveji loj itd., itd.). (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Oddaja lakupa zemljišča la zgradbo bul* fota na postaji Visoko se bo vršila potom ofertne licitacije dne 21. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, natančnejši pogoji pa pri isti direkciji.)
Oddaja zakupa buffeta na postaji Rakek se bo vršila potom licitacije dne 25. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji (Ljubljanski dvor).
Trtna poročili
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 7 konjev, 13 bikov, 250 volov, 317 krav in 5 telet, skupaj 592 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 22. marca 1932 so bile sledečo: debeli voli 1 kg žive teže Din 4 do 5, pol-debeli 3 do 3-75, plemenski voli 2 do 3-40, biki za klanje 2-50 do 3-75, klavne krave debele 2-50 do 3, plemenske krave 2 do 2-50, krave za klobasarje 1-25 do 2, molzne krave 4 do 4-25, breje krave 4 do 4 25, mlada živina 3 do 4-50, teleta 4 do 5 Din za 1 kg žive teže. Prodanih je bilo 195 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso I. 1 kg Din 10 do 12, II. 6 do 8, meso od bikov, krav, telic 4 do 6, telečje meso I. 10 do 12, II. 6 do 8, svinjsko meso sveže 1 kg Din 8 do 16.
Iv. Brunčič
stavbni ln pohištveni pleskar in ličar
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dola lor se toplo priporoča cenjenim naročnikom.
Ljubljana, Kolodvorska 23
Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna
TELEFON 34-76
Nov poklic
za dame in gospode z vpeljavo strojnega ple-tarstva v hiši. Zajamčen zaslužek ca. 1500 Din _______ mesečno,
I ker prevzamemo izgotovljeno blago, plačamo zaslužek za pletenje in dostavimo v Izdelavo prejo. Pišite še danes po brezplačne prospekte na Domača Pletarska ndustrija, | št. 65, Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 6.
KUVERTA*«
L7UBL1AN&
' .-IjjfSH-iski j;t4-•!
TVORNIOA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Oglašajte v »Trgovskem listu«!
KLIŠE) E
vse/i vrs£ por foloa rafij alu
a// nJbak if vri! u/«
n aj so-lidn 9j še
ki •£ a rn«
ST"DIU
L1UBL1ANA
DALMATINOVA 13
OTVORITEV
advokatske pisarne!
Dr, Schaubach Franc javlja, da je otvoril advokatslo pisarno v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 6, I. nadstropje (palača Zadružne gospodarske banke).
GRADBENO
PODIETJE II TEHNIČNA PISARNA • •
MIROSLAV ZUPAN - Ljubljana
STAVBENIK	Poštni	ček.	račun	štev. 12.834	Telefon	štev. 2103
Beton, železobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. • Sprejemanje v strokovno izvršitev vseh načrtov stavbne stroke • Tehnična mnenja • Zastopstvo strank v tehničnih zadevah
Urela dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrljsko d. d. »MERKURc kot izdajatelja ln tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.