Naročnina listu: =
Celo leto	.	.	K	10'—
Pol leta	.	.	„	5'—
Četrt leta	.	.	„	2-50
Mesečno	.	.	„	p—
Zunaj Avstrije: = Celo leto	.	.	K	15' —
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust. :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Meodviseit političen lisi za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
M, ažarske oblasti so bile zopet potegnjene.
Slov. Ogrska,, 1. aprila 1914.
Nekemu prenapetemu Mažaru ali mažaronu se je sanjalo — drugače to tak ni moglo biti — da so prišli v Prekmurje srbski agenti, ki so prinesli slike iz balkanske .vojske in da jih tam razširjajo. Ko se je zbudil, je zapisal svoje sanje kot resnico in jih je poslal časnikom. Časniki so sevedat pograbili po priliki in so prinašali članke, v Katerih so slikal^ nevarnost, ki preti Mažarom, ker med ogrskimi [Slovenci razširjajo od Srbije plačani agenti slike z bojišča, katere slike so take, da zbujajo med slovenskim prebivalstvom v veliki meri sočutje do bratskih slovanskih narodov in s tem Širijo panslavizem.
Oblasti so sprejele te vesti kot resnične; in so takoj začele skrbeti, da osvobodijo Ogrsko: preteče ji nevarnosti. . Zapovedale so, naj se ti srbski agenti strogo zasledujejo in če se katerega zplsledi, naj se ga zapre, slike se pa naj zaplenijo. T(e odredbe pa le niso prinesle uspehov, kakor so si jjih želele oblasti, zato je bjla poslana še preiskovalna komisija med — mirno slovensko prebivalstvo.
Ta preiskovalna komisija, Katero sta vodila stotnik in sodnik obmejnih stražarjev, jje bila v več vaseh in je povsod poizvedovala po stvareh, iz katerih bi se dalo izslediti kaj nev'arnega, za ogrsko državo. Zaslišavala je moške in ženske, mlade in stare, ter jim stavljala naravnost Čudna vprašanja. Tako je na primer ta komisija vprašala nekega možaka iz Belatinec, če že on ve, da, bo za kratek čas srbski kralj kraljeval v Prekmurju itd.
Bilo je pa vse zaman. Visa poizvedovanja, ves trud in vse prizadevanje komisije je ostalo popolnoma brezuspešno. Ni se dalo -izslediti niti najmanjše stvari, iz katere bi se moglo sklepati na, kako proti-mažarsko gibanje, niso izsledili nobenega agenta in niti našli kake slike. Kako bi pa, (tudi mogli n atti, — ko v Prekmurju živ krst ni videl nobenega srbskega agenta in nobene take slike, ki bi v resnici <za to bila prinešena tja, da bi budila sočutje do bratskih slovanskih narodov, kot so to pisali mažarski časniki.
Da bi se pa ta komisija ne vračal,a popolnoma praznih rok domov, zato je nazadnje le iztuhtala neke slike iz bojišča in to — v letošnjem Mohorjevem
koledarju. Ta koledar je potem s silo odnesla, od beltinskega. poverjenika Mohorjeve družbje in ga sedaj preiskuje in pregleduje, če bi se v njem našlo kaj, kar bi bilo Maižarom nevarno.
Tako je prišel ubogi Mohorjev koledar zopet na zatožno klop mažarskih oblastnij. Kaj bo ž njim, se še ne ve. Upanje pa je, da se mu ftidi to jpot ne zgodi nič žalega, to je, da se ga tudi sedaj ne bode moglo prepovedati v Prekmurju. To se doživlja v 20. stoletju !
Jezikovno vprašanje pri spodnještajerskili sodiščih.
Z ozirom na intervencijo poslanca Marckhla* pri justličnem ministru radi od slovenskih odvetnikov vložene peticije in odklonilnega stališča alpskih Nemcev proti slovenskim zahtevam je drzayni poslanec dr. Verstovšek takoj pričel primerno akcijo^ Poslanec dr. Verstovšek je sklical v Maribor sestanek zaupnikov. Na sestanku je 'povdarjal, da utemeljevanje stališča Nemcev, M se izrekajo proti vsaki izpre-membi za okrožje graškega nadsodijšča veljavnih jezikovnih odredb, ne odgovarja dejstvom. Izpremen-, be bi se nikakor ne izvršile na škodo urejene službe, pač pa bi pospešile in uredile redno in enotno urar dovanje. Uradovanje je na Koroškem in (Vpodnjem-Stajerskem v jezikovnem oziru tako pomanjld/vo, da so razsodbe čisto nezanesljive. Zato je zahteva Slovencev po izpremembi sedanjih n e vzdržljivih razmer popolnoma,- upravičena. Poslanec dr. Verstovšek je izjavil, da vidi v stališču Nemcev veliko oviro za rešitev jezikovnega vprašanja pri sodiščih na slovenskem ozemlju v okvirju obstoječih postav. Ta odpor Ma,rckhlov kaže, da slovenski odvetniki mirnim potom ne bodo dosegli, da bi se ugodilo njihovim zahtevam, ker se jih proglaša za politikum. Poslanec dr. Verstovšek si je izprosil dovoljenje, da zadevo vnovič predloži Hrvaško-slovenskemu klubu, jklubovega načelnika, poslanca dr. Korošca, pa naprosi, da že sedaj pri vsaki priliki na merodajnem mesth uvede potrebne korake. Kot prvo- zahtevo Slovencev glede sodišč je označil poslanec dr. Verstovšek ustanovitev lastnega nadsodišča za vse dežele, po katerih stanujejo Slovenci, s sedežem v Ljubljani, in odstranitev sedanjega predsednika graškega nadsodišča Pitrei-cha, ki je zakrivil sedanje politične razmere pri sodiščih na Slovenskem.
Resnica o laški fakulteti v
Trstu.
„Slovenec“1 poroča, da od najmerodajnejše strani sledeče izve:
1. Ni res, da vlada namerava ustanoviti laško fakulteto po § 14* Res je marveč, da vlada ni nikdar upoštevala te možnosti in da tudi nima nobenega takega namena. — 2. Ni res, da je vlada spremenila svoje stališče glede mesta za laško pravno fakulteto. Res je marveč, da vlada, kakor vsi merodajni faktorji, stoje slejkoprej na stalijšču, da je Trst kot sedež laške fakultete popolnoma izključen. — 3. Končno izjavljajo merodajni -krogi, da nemški cesar ni interveniral v prilog laške pravne fakultete in da dotična vest nima niti najmanjše podlage.
Štajerska dežela — obsojena pred državnim sodiščem.
Dne 30. marca se je pri državnem sodišču na Dunaju vršna obravnava o tožbi ekonoma Kušeca iz Rogaške Slatine proti štajerski deželi radi izplačila, zaostale subvencije za melioracije v znesku 1014 K. Tožbo je zastopal poslanec dr. Benkovič; ista se c-pira na to, da je deželni odbor pač Kušecu zasigu-ral 3Oko deželno subvencijo za zagradbo plazov (državna subvencija znaša istotoliko), ko pa, je Kušee dela dogotovi! pod nadzorstvom deželnega tehnika in preddelavcev, odrekel mu je deželni odbor subvencijo, češ, da je Kušec napačne yacune položil, delavce zaračunal previsoko in skušal s prekoračenjem proračuna višjo podporo doseči. Deželni odbor je celo še napravil ovadbo na kazensko sodišče, ki pa je preiskavo zoper Kušeca u sfavi lo. Dognalo se je, da pač računi niso do beliča pravilni, da pa so resnični izdatki skoro proračun dosegli. Podpora se je izrekla zapadlo, ker po subvencijskih predpisih se mora pravilne račune predložiti. (Potemtakem bi mogel deželni odbor v vsakem računu kako dlako najti in potem podporo odreči!) Tožba na državno sodišče je imela popolen uspeh. Dr. Benkovič je v svojem govoru dokazal, da je stališče deželnega odbora krivično in pe-postavno na podlagi aktov deželnega odbora samega. Iz aktov se je tudi dognalo, da deželni kulturni pr a d in deželni odbor nista bila pdina glede izplačila subvencije. Državno sodišče 'je svojo razsodbo razglasi-
PODLISTEM.
IT deželi Faraonov.
Dr. M. Slavič.
(Dalje.)
Mlad mož, Abdul Musa mu je ime, je bil namreč že v Hamburgu dva meseca. Sloveči Haigenbeck, kupec in prodajalec inozemskih živalij, ga je vzel s seboj v Nemčijo, ker mu je menda ugajal fant lepega stasa, okroglega lica, bistrih oči in brihtne glavice, ki jo je hitro napolnil z nekaterimi nemškimi izrazi, tako da za silo lomi nemščino. Toda, sinu puščave ni ugajalo v Nemčiji, dasi 'je imel lepo obleko in dosti hrane. Pravil mi je, da je tam vedno deževalo, njega pa vse bolelo. Domotožje ga je v dveh mesecih dalo nazaj puščavi. Tu je zopet vesel in srečen, dasi se mu, kakor njegovim tovarišem, slabo godi. Pravil mi je, kako mora skrbeti za očeta in mater, ki si ne moreta, več služiti kruha, ter 'za ženo in dva; otroka. Njegova hrana od zjutraj do večera, dokler je bil pri nas, je bil precejšen kos melone. Vendar je pa vesel, kakor tudi tovariši.
Ker morajo osli skoro neprenehoma teči, skakljajo tudi gonjači ž njimi. Daši niso oblečeni preveč, imajo samo spodnjo srajco-, telovnik ter lahek prt kot plašč, ki sega nekaj čez kolena, jim vendar postaja vroče, da jim pot kaplja Iz čela. Kljub temu jim pa ostaja humor za razne dovtipe in‘petje. Včasi si dovolijo še šalo, da zapodijo 'v skok pohlevne dolgouh-ce. Pri taki šali pa zadene mojega Abdula nesreča, da mu neki dolgouhi hhdomušnež stopi na nogo tako neprevidno, da mu skoro zbije cel nohet iz prsta. In Abdula Musa mine petje za preclpoldan, na obrazu se mu zrcali bolečina. Pri prvem kanalskem mostu si izpere rano, pri vsaki postaji pa (prevezuje s pomočjo evropskega belega robca svoj prst z napol odpadlim, nohtom. Drugih sanitetnih pripomočkov naš „Rdeči križ“ ali „Rdeči (polumjesec“ ni imel, razun, da sem mu moral dajati od časa- do časa egiptske cigarete z lepo originalno Šk-atljico vred. To ga je sča-
soma tako potolažilo, da je začel zopet peti. Njegovemu ali mojemu oslu pa se je od tega časa naprej dobro godilo, Abdul mu je namreč vedno le mirno z jezikom pravil, naj gre jallah, to je naprej, cločim mu je prej to novico tolmačil z nazornim poukom svoje palice.
Razun Abdula Musa sta bila nova moja tovariša sina b-edrašenskega postajenačelnika, mlada mohamedanska dijaka — eden 14 let, drugi 9 let star — ki obiskujeta evropsko šolo in znata zato poleg svoje arabščine tudi angleški, drugih jezikov pa celo nič. Oslovski gonjači namreč znajo razun svoje arabske materinščine po 10 do 20 besed francoski, angleiški, nemški, s kakšnimi tujci pač pridejo v dotiko. Ta dva fanta sta se priklopila s svojima osloma brez gonjačev našemu izletu. Ker sem se več pečal ž njima, zlasti s starejšim, ki je znal bolje angleški, sta rada jahala ob moji strani, da smo imeli v starem Memfu ,„kolegij za arabski in angleški jezile.“ Mlajšemu sem moral biti včasi tudi protektor, ko pri kakem razkazovanju vsled svoje male postave ni mogel priti do primerne pozicije, da bi videl lahko vse natanko. Ta; mali ljubljenec Mohajmjedov se je tudi pošteno potil izpod svojega rdečega tarbuša (tarbuš se imenuje rdeča kapa, ki jo v Evropi imenujemo fez, turban pa je ruta okoli tarbuša, ki bi naj bila tako dolga, kakor človek, da lahko služi ob smrti kot mrtvaški prt). Večji brat se je branil solnčnih žarkov z dežnikom. Meni je služil v isto svrho dobro tropičen klobuk in lahka bela obleka, ki sem jo dobil v Kairi za kakih 25 (K. Sploh pa na tekočem oslu tudi v puščavi ni prevroče. Nisem se potil nič, ker je b-il vedno lahen vetrič vsled gibanja, dasi je bil pesek tako vroč, da ga v peščici nisem mogel dolgo držati. Pač pa sem se potil, ko sem kaj hodil, n. pr. že zjutraj ob 6, uri v cerkev. Zjutraj, ko še solnce ni vzšlo, smo imeli po 25 stopinj R. Po dnevu pa je bila vročina taka, da se speče jajce, kakor so mi pravili domačini, Če se postavi za par trenutkov na solnce v oknu.
Naša prijetna, za Abdula radi razrahljanega nohta žalostna, radi cigaret, ki b-i jih sicer vsaj v toliki množini ne dobil, tudi vesela dirka je trajala] kaj-ko malo uro in bili smo v — Memfu. A na čem se to spozna, kaj se tu vidi? Ce bi nam ne dokazovali tega zgodovin ar j Praz i sko vaici, bi nihče ne iskal tukaj kakega slavnega mesta. Sredi palmovega gozdu smo. Pred nami leži slavni faraon Ramzes II. kot prevr-žen kip iz granita. V palmovi in Rajmzesovi senci je bil naš prvi počitek z razlago.
Memf je postal zgodovinski kraj, ko je prvi zgodovinski faraon Mena sezidal tu neki ^,beli zid“ proti napadom iz Spodnjega Egipta in obenem svetišče bogu Ptah okoli 3300. Že prve dinastije so od časa do časa tu prestblovale. Ko je vlaJdaL faraon Phi-ops iz VI. dinastije, je nastal nov del mesta*, kjer je bival vladar. V bližini je njegova piramida, ki se imenuje kakor on Men-nefru-Mire, to je Ostane lepota Mire (Phiopsa). Po tem imenu, pozneje v skrčeni obliki Menfe, grški Memphis, je nastalo ime mesta, ali pa iz Men-nefer = dob-er kraj, kakor misDijo drugi in je razlagal tudi naš jdragoman.
Dolgo je slovelo mesto Menfe ali Memfis. Za časa XX. dinastije okoli leta 1200 je bilo Ptabovo memf.iško svetišče po velikosti tretje v Egiptu. Od Etijopcev, Asircev, Perzov je bilo mesto v vojskah vzeto. Vendar še je v Kristusovem Času stalo mesto s precej prebivalci, četudi so bile palače, nekdaj ponosne, že razvaline. Ptahovo svetišče in Apisov temneli pa sta še bila. V 4. stoletju po Kr. ni bilo več templja, pač pa so se odtod monofiziltski Kopti pogajali z vojskovodjo Kalifa Omarja $ tem, kako naj pridejo mohamedani v deželo, da ne bo več last katoliških Bizantincev.
Novi vladarji so prestolovali drugje, zlaste postane kmalu Kaira glavno mesto. Kamenje memfiških templjev in palač mora zapustiti staro domovino ter služiti Kairi za mošeje in nove palače. Teda še v 12. stoletiu po Kr. so bile občudovanja vredne razvaline, kakor nas poučuje neko poročilo (Abdellatif) iz ytega
lo dne 1. t. m. in deželo obsodilo v plačilo 907 K z obrestmi za 4 leta in stroški v 14 dneh pod eksekucijo; izreklo je, da deželni odbor nima druge pravice, nego položene račune odmeriti in od ugotovljenih izdatkov plačati obljubljeno subvencijo po 30%; zlasti nima dežela v nobenem slučaju pravice, odrekati te podpore, katere so interesentom v postavni obliki za-sigurane. (To velja tudi glede subvencij za okrajne ceste, katere je deželni odbor za časa obstrukcije neizostavno zadrževal.)
Ta razsodba je hud mora;ličen udarec za dež. odbor; značilno je zanj, da si moramo Slovenci svojo evidentno pravico šele pri državnem sodišču iskati. — Pri državnem sodišču neprijetno dirne:, da v senatu, sestoječem iz 9 sodnikov, sedita le dva Slovana, a noben Jugoslovan; tudi tukaj zahtevamo ravnopravnost !	_______ __________
JLaška predrznost.
Laški listi poročajo, da dijaki vseučilišča) v Par viji štrajkajo za;radi laškega vseučilišča, v — Trstu! Dne 29. marca so izostali od predavanj, pa ne samo dijaki, ampak tudi' profesorji, in so priredili v vse-ueiliški-slavnostni dvorani velik protestni shod, ki so se ga udeležili tudi profesorji z rektorjem na čelu. T,u se je govorilo vse križem za laško vseučilišče v Trstu in proti Avstriji ^govoril je tudi rektor), seveda z običajnim krikom in žvižganjem. Po zborovanju so korakali vsi zborovalci po mestu, z vikom in krikom in z novimi govori proti Avstriji. Tu je pa navdušenje postalo tako veliko, da se je policija zbala za varnost življenja in imetja prebivalcev in je štraj-kujoče dijake in profesorje razgnala.
Laški naučni minister mora biti zelo dober gospod, da kaj takega pripušča. Sicer itak vemo, da Italija smatra Trst za svoje ozemlje, drugače bi tak štrajk bil vendar nemogoč; saj vendar dela vtis, ka-kor če bi nadučitelj, učitelji in učenci katerekoli naše slovenske šole na Štajerskem stopili v štrajk zato, ker Lahi beneškim Slovencem ne dajo nobene slovenske ljudske Šole!
Nas novi madskof*
Z običajno slavnostjo se je vršila včeraj v četrtek, dne 2. aprila t. L, v Solnogradu volitev naslednika dr. Kačtalerja. Ogromna množica vernega ljudstva se je zbrala pred !8. uro pred stolnico in je pričakovala deželnega, predsednika dr. pl. Schmitt-Gastfeigerja, ki je bil kot zastopnik cesarja slovesno povabljen na to svečanost. Slovesno sprejet od mnogoštevilne duhovjščline se je podal na odkazani mu prostor. Na to je daroval opat Willibald slovesno sveto malšo na čast sv, Duhu. Po končani daritvi se je podal stolni kapitelj v kapelo sv. Ruperta, kjer se je začela volitev ob navzočnosti in asistenci častnih kar nonikov, opatov in proštov. (Kot zapisnikar je fungimi senior profesorskega kolegija na bogoslovski fakulteti solnograški dr. Apfaltrer pl. Apfaltrern. Za knezonadskofa je hil izvoljen knezoškof krški dr. B. Kaitner. Dva kanonika sta o tem obvestila cesarskega komisarja, deželnega predsednika, o rezultatu volitve in ga zopet spremila v cerkev, kjer se je ta važna izvolitev naznanila vernikom iz prižnice. Nato je zadonel po cerkvi slavnostni „'Le Deum“ — in veseli in raduje se cerkev, ker ima zopet nadpastirja in vodnika.
Novi solnograški nadškof dr, Boltežar Kaitner jo bil rojen dne 12. aprila Ü844 v vasi Goldeg, gim-
nazijo je študiral v solnograškem Boromeju in pri benediktincih v Meranu. Dne 26. julija 1868 je bil posvečen v mašnika, leta 1875, je postal profesor verouka na realki v Solnogradu, leta 1877 doktor bogoslovja in leta 1886 profesor cerkvene zgodovine in prava na c. kr. teološki fakulteti solnograški. Leta 1891 je postal stolni kanonik, leta 190L stolni prošt in dne 3, novembra 1910 ga je pokojni kardinal Kačta-ler imenoval za knezoškofa, krškega. Njegova deviza' je vedno bila in je še sedaj: .„Consilio et patientia.“ Bil je vedno na svojem mestu kot duhovnik, državljan in učenjak, To spričuje njegovo delovanje v solnograškem občinskem svetu, njegovo delovanje na cerkvenem in literarnem polju. Kot krški škof, ki ima tretjino škofljanov slovenskih, se je naučil v svoji visoki starosti vsaj toliko slovenski, da je ob birmah odgovarjal slovenski na slovenske pozdrave in molil pred otroci naprej slovenski očenaš, Bog ga ohrani in podpiraj naprej na novem njegovem mestu, da bo z velikim uspehom deloval v blagor cerkve in domovine !
Politični pregled.
Oktroa državnozborskega poslovnika.
Listi poročajo, da se v kratkem sestane komisija, ki ji je vlada poverila /nalogo, da sestavi nov državnozborski poslovnik. Novi poslovnik bo nato pa vlada oktroirala potom § 14.
Hrvaško.
„Novi Cas“ piše:	Avstrija mora združiti Slo-
vence in Hrvate! Hrvašri poslanec Stjepan Zagorac, pristaš Stranke prava, je dne 21. marca t. L dejal v hrvaškem saboru z ozirom na očitanje, češ, da je iredentar: Nam Hrvatom; ni treba, da bi bili i-redentarji. Hrvatje lahko mirno čakajo. Monajrhiji preti nevarnost od Italije, ki si želi Istre, od Srbije, ki ji hoče vzeti Bosno in Dalmaciio, in od Rusije; a mogoče pa celo tudi od Rumunije. Ako se monarhija hoče rešiti, mora Hrvate in Slovence sama združiti. Ce noče, potem pa se bodo Hrvati vendarle združili, seveda z velikimi izgubamii. Ali ni torej najbolj pametno, da monarhija ujedini naš' narod?“
Dr. Mandič.
Nek ogrski časopis prinaša interviv z novoimenovanim namestnikom deželnega šefa v Bosni, dr. N. Mandičem, ki potuje na Dunaj, da se zahvali cesarju za to visoko imenovanje. Zavaruje (!) se proti trditvi, da bi on nameraval zasledovati politiko trializ-ma. J;e sicer dober hrvaški patriot, toda ravno tako zvest podložnik Nj. veličanstva. JD-r. Mandič izjavlja tudi, cla hoče vedno delovati na to, da se bosta med anektiranima, deželama in med prebivalci obeh avstr, držav razvile simpatije, tako da bo (takoj lahko vsakdo spoznal, da sta Bosna in Hercegovina integralni del naše monarhije. Iz tega se vidi, da je naš list prav dobro sodil, ko je pisal, da Mandičevo pravašt-vo ni vredno počenega groša.
Radičev mandat razveljavljen.
V seji hrvaškega sabora dne 1. aprila se je obravnavalo vprašanje mandata poslanca Radiča. Odsek je predlagal, da se njegov manda) z ozirom na to, da je izgubil pasivno volilno pravico, ker je bil radi hudobije jalvnega nasilstva obsojen, razveljavi. Ko sta nehala govoriti poslanec Akačič v imenu Star-čevičancev in poslanec dr. Kis v imenu Frankovcev, je bil predlog odseka sprejet in tako mandat poslan-
ca Radiča razveljavljen. Nato je predlagal predsednik, da se naj seje deželnega zbora radi izdeljave važnih zakonskih predlog do sredine maja odgodijo. Predlog je bil sprejet in sabor j.e do majnika odgođen. V zadevi razlaštilnega zakona pa ni dosegel nobenih uspehov. Uboga Hrvaška!
M a žari in morje.	'
Kakor znano, se je Hrvatom zgodila velika krivica. Cisto protizakonito se je sklenil v Pešti ekspro-priacijski zakon, ki naj' bi kra|del Hrvatom njihovo zemljo ob (morski obali. Toda zaveden hrvaški narod se je dvignil. V nedeljo, dne 29. marca, so zopet priredili veliki protestni shod na Grobndjškem polju proti. grdim mažaronskim nakanam. Shoda se je udeležilo okoli 4000 ljudi. Govorili so župnik Blaževič, Vu-četič, Petrič in Jošt, ki je dejal, da je čisto jasno, kaj hočejo Mažari, namreč vse, kar je kaj vredno, njim, kar pa ni nič vredno, lahko ostape Hrvatom. Vzeli so nam Reko, a sedaj hočejo še ostalo hrvaško Primorje s svojim načelom: sila je pravica. T,oda jako se motijo. Tudi mi bomo uporabljali silo, če bode treba. Z navdušenjem je bila sprejeta resolucija, lei izreka nezaupnico vsem, ki so glasovali za ta zakon in najostreje obsoja postopanje sedanje saborske večine v tem vprašanju. — Isti dan se je vršil tudi v Zadru velik shod pravašev, ki so z vso odločnostjo protestirali proti ekspropriacijskemu zakonu, povdar-jali potrebo edinosti in svobode hrvaškega naroda in napovedali skrajni boj proti vsakemu prikrajševanju hrvaške zemlje. — (Tudi Seljačka stranka je priredila. shod, ki je obsodil koalicijo in na katerem je bilo navzočih 2000 samih kmetov. — Dne 5. t. m. pa se vrši shod v Bjelovaru z istim namenom. — Tako se govori, tako se dela, kjer se hoče res kaj 'doseči!
Rumunija proti Avstriji.
V Rumuniji se je pojavilo veliko gibanje proti Avstriji. Prirejajo se protestni shodi proti krivicam, ki se gode Rumunom na Ogrskem in v Bukovini. En tak shod se je vršil v nedeljo v Bukareštu, katerega so !se udeležili visoki civilni dostojanstveniki, častniki in deputacije društev. Red je vzdrževalo 400 policajev in orožnikov. Prvi je govoril tajnik! (Romunske Lige Bogdan, ki je dejal, da naj si bo avstrijska vlar da v svesti, da se more v Bukovini vladati samo z Rumimi, kajti njih je ta dežela! 'Sledilo je viharno odobravanje. Za njim je govoril vseučiliški profesor Antonesku, ki je vehementno napadal Ogrsko in njeno državno pravo. Izustil je velepomemben stavek, namreč, da bo Ogrska tista, ki bo trozvezo pognala V brezno. Govorila! sta Še general Stoiku in polkovnik Boeresku, ki je dejal, da bodo rumunski bataljoni kmalu marširali na Ogrsko. Shod je zaključil predsednik Lige profesor Trion z besedami: „Mi bomo tudi Avstriji znali diktirati svojo narodno voljo!“ Nato je ogromna, množica ofdšla pred rusko poslaništvo, kjer je priredila ovacijo in (zapela, rumunsko himno. Hotela je iti tudi pred avstrijsko poslaništvo, a policija je zaprla vse dohode in ljudstvo se j,e s sovražnimi vskliki proti Avstriji polagoma razšlo.
Rumunsko vprašanje bo poslalo za našo zunanjo in tudi notranjo politiko velikega pomena. Način pa, kako se bo rumunska politika razvijala, je mnogo odvisen od ogrske politike, kjer prebiva skoro vec Rumunov, kakor v kraljevini sami. Brez dvoma bodo Rumimi prišli do svojih pravic na Ogrskem. Izginiti mora politična nadvlada Nemcev in Mažarov, ki se lahko smatra, samo še kot nekak osta,nek političnega
časa. Zob časa pa je grizel naprej, tako temeljito, da ni sledu o tem mestu. Arabski fetali je razoral čez razvaline brazde, stari Nil je s svojimi solzami poljubil žalostne ostanke nekdanje slave, njim zakril obra,z s svojim ilnatim pajčolanom, da jih ne vidi več prezirljivo oko. Na tem naravnem grobišču pa rastejo palme in egiptsKo zelišče, vmes pa oznanjata pesek in gramoz, da nekdaj ni bilo tako.
To je Memfis! V okolišu so borne koče felahov iz novega Nilovega blata* Pri vasi Mit-Rahine, na malo višjem mestu, je poleg šejkovega groba nekako groblje, ki predstavlja razvaline Ptahovega. svetišča, ki so ga zidala, povečevala in olepše)v,ala tisočletja. Tu,di slavni faraon Ramzes II. (okoli 1292—1225j) je odda) po svoje svojo vizitnico za Memf. Ta Faraon je namreč znan po svojih vojskah s sosednimi narodi, zlasti Hetiti, s katerimi se je boril za, Palestino, Na templjskem zidu v Karnaku v Gornjem Egiptu 'še nam je vklesana mirovna pogodba med njim in Hetiti, po kateri ostane prava Palestina v egiptsMi oblasti, do-čim je severna Sirija davčno odvisna od Hetitov. A slaven pa je zlasti po svojih velikanskih in mnogoštevilnih stavbah. Cela vrsta krajev:	Abu Simbel,
Karnak, Luksor, Abydos, 'Memfis, Rubastis ima od njega ali nova ali povečana) ali olepšana svetišča; tudi tebensko, še zdaj napol ohranjeno, Amonu posvečeno svetišče, Ralmeseum, je od njega, Na več mestih je dal napraviti o sebi krasne kipe iz kamna, v nadčloveški velikosti. Tudi v Memfu, pri -vhodu Ptahovega svetišča, sta stala takta, dva orjaka; enega so našli in izkopali izpod gramoza leta. 1820, drugega pa Šele leta 1888. Pri tem drugem stojimo.
Kakor bi spal večno spanje, leži na hrbtu 8 m dolgi RamzeŠ II. brez krone, ki je ß m dolga, Nekdaj je mogočno stal pred svetiščem. Ne ve se, kaj ga ie spravilo od svetišča proč; Ptahovega svetišča razvaline se kažejo namreč kake četrt ure višje. Za zglavje in blazino Trna nekaj kamnitih plošč. Edino
palme imajo usmiljenje ž njim ter mu šuštijo smrtno pesem. Hladnokrvno ima roJce položene ob strani, a nog pa nima več celih, blizu kolen mu jih je zdravnik „čas“ amputiral (odrezal). Da mu vidim v obraz, spležem po rokah na telo. Prav na prsi mu stopim, k;akor da bi se hotel maščevati za (Izraelce. Zgodovinarji so namreč do najnovejšega časa skoro soglasno menili, da je ta Faraon, tisiti hudobnež, kli je zatiral in (trpinčil uboge Izraelce v Egiptu, v deželi Gesem, ki se je začela kakih 50 km odtod nižje proti Delti. V novejšem času skušajo zgodovinarji to krivdo naprtiti drugemu Faraonu iz prejšnje dinastije, Tutmozisu UL Sicer pa ta obraz Ramzesa IL intubi oni sosednjega kipa nima nič krutega, ampak mir in dostojanstvo mu sija iz njega. Zlato sem zrl v ta obr^z z nekakim spoštovanjem, kakor potem v muzeju v pravi obraz njegove mumiije, kakor tudi v oni Tutmozisa III., z občudovanjem 'in grozo. Na glavi ima štirioglato luknjo za krono; na obeh ramah, na prsih, na pasu in zapestniku je pa vklesano njegovo ime.
Družbo mu dela podoba v reliefu princezinje Bent-Anat, in nekaj drugih izlcopnin, kakor stela ali kamnita plošča, faraona Apriesa ali Hofraj, kakor se v Sv. pismu imenuje, ki je brez uspeha podpiral judovskega kralja Sedekija proti babilonskemu kralju Nabuhodonozorju, da bi preprečil padec Jeruzalema leta 586 pr. Kr. Na plošči sta zgoraj memjišika bogova Ptah in sokologlavi (bog mrtvih Soker. Usoda temu Ramzesu ni mogla dati boljšega druga kakor boga mrtvih.
V par minutah nas prinesejo osli k ilnati koči, kjer je 1. 1820 najdeni kip Ramzesa II. (Ta velikan ie v posesti Angležev, ki so ga očedili ozemeljskega prahu, ga zagradili z deskami ter naredili nad njim mostič, da ga lahko človek od zgoraj opazuje. Ta leži tudi na hrbtu in je še nekoliko večji. Predno je izgubi! noge, je meril nad 13 m, uho samo je čez pol
metra dolgo. Grk Herodot, rojen okoli 490—480 pred Kr., oče zgodovinopisja, ki je prepotoval tudi južni Egipt, nam poroča o tem kipu, da je bil 30 komolcev (to je okoli 15 m) visok, kar se približno ujema* V-obče je enak prejšnjemu, samo da temu tiči v pasu s sokolskima glavama okrašen meč.
Veselo je šlo jallah-naprej mjedi palmami, potem med njivami, dokler ne pridemo v resnično, pravo puščavo. Ničesar drugega ne vidiš, kot rumenkast prah ali pesek v majhnih valovitih gričkih, v daljavi pa štrlijo proti jasnpmu nebu piramide (egiptska beseda znači navpično visočino). Druge nagrobne stavbe je zasulo vetrovje s peskom. Malo vzvišen je ta svet, tako da Nilova voda ni prijšla nikdar do tod. Zato ie puščavk In v ta mir puščave je pokapal stari Memf svoje mrtve.. Uboge je zakril kar s peskom kak meter globoko,. Bogati so si pa zidali spomenike za „večnost“, ponosne piramide ter masta-be ali nagrobne templje.
Po samem grobišču memfiškem, ki se danes imenuje po bližnji vasi Sakka-ra sakkarsko, stopicajo tedaj previdno naši osliči. V| tem kraljestvu mrtvih zapazimo samo eno novo kamnito bajto, ki si jo je dal postaviti tu v puščavi tnia( samem do pet tisoč let starem groblju francoski egiptolog Mariette, ki {je našel. 1. 1851 Apisove grobove, ter od 1. 1854 do svoje smrti 1. 1881 vodil egiptska (izkopavtanjja.
Celo grobišče je dolgo od severa; proti jugu 7 km, od vzhoda do zahoda pa 500—1500 m. Nagrobni spomeniki se nahajajo iz skoro vseh Časov egiptske zgodovine.
Pred gričkom nasutega peska se ustavimo. Kakor vodi ponekod v Slovenskih goricah v hrib izkopan hodnik (v vinsko klet, tako nas privede tak hodnik, izkopan v ta grič iz peska pred vratia. Ko nam odpre Arabec vrata, pa stopimo v sobo, za katero se vrsti soba za sobo, celo podzemeljsko stanovanje.
WT?ur'	(Dalje prih.f
fevdalizma. Demokratična in narodnostna ideja bosta prodrli tudi mažarske zidove, a z ogrskimi vred bodo padli tudi nemški.
Občinske volitve v Gorici.
Že zadnjič smo kratko poročali, da ßo se vršile dne 29. marca občinske volitve za mestni zastop go-riški iz III.. volilnega razreda. Slovenci so dobili od 338 do 240 glasov,, Lahi pa 508 do 512 glasov. Za listo kamore je glasovalo tudi 117 Nemcev, <60 laških krščanskih socijalcev, vsa goriška socijalna demokracija in vsi mazzinijanci. Da so Italijani zmagali, so se morali združiti v boju zoper Slovence tudi z Nemci in socijalnimi demokrati. Odstopiti so morali Nemcem en mandat. — Včeraj, dne 3. aprila, so bile volitve iz II. razreda. (Italijani in Nemci so šli (zopet skupaj, Nemci so dobili za to dva odbornika), tako da je laški značaj občinskega sveta vendar le izbrisan. Slovenski ;ka,ndidatje so dobili povprečno 280 glasov.
Dulibič o jugoslovanskih vprašanjih.
Dalmatinska stranka prava je dne 27, marca priredila v Šibeniku shod zaupnikov Stranke prava, na katerem je poročal podnačelnik, Hrvaškorslovens-kega kluba dr. (Dulibič o političnem položaju. Glede razlastidnega zakona, M ga je sklenil ogrski državni zbor, je izjavil govornik, da ga nima niti Avstrija, daisi ima važnejše pomorsko-jtrgov^k’e interese nego Ogrska. iTta zakon je naravnost katastrofalen, ker i-ma tendenco, hrvaško obal direktno (Ogrski priklopiti. (Klici: Živelo hrvaško Primorje! Doli z Mažari!) — Kar še tiče vspučiliškega vprašanja,, se je avstro-o-grska vlada že pred tremi leti obrnila na hrvaško, ka,ko bi se dalo vprašanje reciprocitete , hrvaškega vseučilišča urediti, a ni od nje niti odgovora dobila. Avstro-ogrska vlada je odgovor pred kratkim ur gir a-la, toda hrvaiška vlada je morala), ko je zdaj odgovor sestavila, po nalogu iz Pešte poslati stvar mažarski vladi, ki je vse pridržala pri sebi;, (Skandal-Mlici.) — Omenil je tudi vprašanje trgovske pogodbe med Avstrijo in Italijo. Avstrijska vlada zagotavlja, (da na znižanje carine na laiško vino ne misli. Ker pa mnogi avstrijski trgovski krogi zagovarjajo znižanje carine na vina za križanja, bo morala Dalmacija zelo paziti. Kar -se tiče Dalmacije, vlada popolni kaos. A sreča je, da je Stranka prava kompaktna in edina.
Čehi.
Glasilo velikih čeških agrarcev pravi, da bodo Cehi v državnem zboru toliko časa obstruirali, dokler Nemci ne opuste svoje obstrukcije v češkem dež. zboru.
Nemško prodiranje.
Premetena Nemčija ima na jugu vedno več v-pliva, da, malo ,da ne moremo trditi, da je vsak dan močnejša. To pa za to, ker zna pač zasledovati jako modro politiko, seveda skoro veidno na škodo drugih držav, na primer naše Avstrije. jV državah ob Sredozemskem morju jako pridno zvišuje število svojih poslanikov, ustanavlja v Erzerumu, Mossulp in Te-brisu nove konzulate, dasiravno ima že v Jeruzalemu in Jafi imenitna zastopstva. Dalje, kakšna je pa njena vojaška politika v Carigradu ? Celo turško armado spraviti pod svoje (vodstvo. Nemški cesar bode Turkov patron, bo njegov varuh, Mi pa, Avstrijci, ki smo mnogo bližji bolnemu možu, gnjili Turčiji, gledamo, lepo roke navskriž, kako jo ‘zna Nemčija metodično izžemati. Polagoma leze torej Turčija čisto nevede pod to novo silo, ki ima neko gotovo prikup-ljivost, ker bo (vedno gledala in pazila, da se ne bo njena varovanka kaj razkosala. Ceš, da varuje 'Turčijo pred vsako nevarnostjo, pred vsako razdelitvijo, se bo Nemčija na enak način je polastila, ‘kakor se je Anglija Egipta. Kakor znano, je turška armada., že čisto v rokah nemških častnikov. In kaj našai diplomacija? Ves ta čas ni nič delala in slepo gledala) te dogodke. Dalje je Nemčija, pomnožila svojo armado za
800.000	mož in čez noč jih ima lahko na (razpolago več milijonov! In njeni načrti za bodočnost? Letos na primer bo inscenirala vojaške vaje, kakoršnih še ni videl svet. In mi? Mi moramo kot zvesti zavezniki z Nemčijo oboroževati in plačevati, korist ima — Nemčija, stroške in nevarnosti — pa mi!
Protilaške manifestacije.
V nedeljo, dne 29l marca se je vršilo v Belem gradu zborovanje dijaštva, na katerem so številno zbrani srbski dijaki odločno protestirali proti italijanskim nasilstvom na tržaški trgovski visoki šoli Revoltelli napram jugoslovanskemu dijajštvu. Zborovanje je sprejelo resolucijo, ki izraba jugoslovanskim dijakom v Trstu simpatije.
Isti dan se je tudi na pravaškem shodu v Zar dru ob priliki protesta proti razlaščevalnemu zakonu izreklo načelo, da se laška fakulteta ne sme ustanoviti, ako se preje ne reši jugoslovansko vseučiliško vprašanje.
Na Balkanu.
Balkanski listi prinašajo senzacijsko vest, da namerava ruski car dati Olginemu ženinu, rumuns-kemu princu Karolu, kot poročno (darilo tri besarabske province: Kabul, Bolgrajd in IzmaiL Obenem ga imenuje za velikega kneza in se mu poveri uprava Besarabije (45.630 kvadratnih kilometrov), kjer stanujejo samo Rumuni, ki jih j,e 1,560.000. Glavno mesto Besarabije je Kičenev s 180.000 prebivalci. Toda dvomljivo je, če je na tej vesti sploh kaj resnice in če ni preračunjena le v to, da se simpatije do Rusije povečajo, a antipatije proti naši monarhiji ne zmanjšajo.
Albanija.
«Berliner Tageblatt“1 poroča (iz Petrograda: Sem so uošle iz Aioainje oficijelne vznemirjajoče vesti, ki govore o anarhističnih razmerah v večjem ae-lu Albanije. V Draču seveda Esad paša prevljaduje položaj, v (Ostalem delu Albanije delujejo privrženci Kerna! beja m agenti mladoturšnega komiteja. Te-le razmere m pa vstaja v Epiru ustviarjajo položaj, ki ga tukaj zasledujejo s skrbjo.
Za albanskega, poslanika ma Dunaju določeni Sureji bej je dobil od avstro-ogrske vlade agrma in odpotuje že v nekaj dneh na svoje mesto.
Homerule.
Položaj na Angleškem se je nekoliko1 izpreme-nil, ker se ne polaga več velike pažnje na spor armade s civilno oblastjo, temveč se( razpravlja p tem, kako se bo rešilo zakon o Homerule, Vlada namerava vporabiti tudi silo, da stre upor v Ulstru. V zbornici so bile sprejete demisije Seely, French in Evart. Ministrski predsednik Asquith se z vsem svojim v-plivom zavzema za irske pravice in omenja, da postane on vojni minister. Ta energičen mož upa napraviti ;red v armadi in začeti boj proti nepokormm častnikom. Izjavil je tudi, da se bo po starem običaju podvrgel novim volitvam in da toliko časa, dokler ne bo izvoljen, ne bo v parlamentu (sodelovali. Pač pa bo potem storil vse, da bo zmagala pravica. Parola: „Proti upornim častnikom in proti konservativni oligarhiji ! “, ki jo ima vi svojem programu Asquith, daje katoliškim Ircem pogum in upanje, da se jim že bodo kmalu vremena zjasnila in jim zasijala — zlata svoboda.
Švedsko.
V Stokholmu so se v sredo vršile državnozborske volitve v drugem volilnem okraju. Prijatelji dež. brambe so dobili proti liberalcem in socialdemokratom večino. S (tem je tudi verjetnost, da se. Švedska postavi ob stran trozveze, mnogo večja.
Tretja mednarodna mirovna konferenca.
Pogajanja, med Rusijo in Holandsko glede tretje mednarodne mirovne konference so končana. Konferenca se sestane spomladi leta. 1917. Nizozemska vlada razpošilja vsem državam vabila, da imenujejo svoje delegate za pripravljalni, odbor, ki ima določiti program konference. Konferenca se bo vršila, kjakor običajno v Haagu.
.Raznoterosti.
Iz učit. službe,. Provizorični učitelj v Smartnu na Paki Jožef Hprgout je imenovan za, stalnega učitelja istotam; provizorična učiteljica v Sladki gori Ivana Strašek je imenovana za definitivno učiteljico istotam; začasna učiteljica v Globokem Terezija Ke-ne je imenovana za definitivno učiteljico istotam in ravno tako tudi učiteljica v Kapelah pri Brežicah A, Matko.
Iz poštne službe. Narednik Jožef Savič' je imenovan za poštnega oficijanta na Pragarskeip.
Jubilej. Senior profesorskega kolegija na bogoslovnem učilišču v Mariboru, duhovni svetnik Josip Zidanšek, je te dni (dovršil 50. geniester kot pro-fes,or bibličnega študija Novega zakona in 50, semester kot ravnatelj (oziroma v: prvi polovici podrayna-telj) k!n.-šk. dijaškega semenišča.
Osebna vest. VIČ. g. Fr. S, Šegula, župnik vj p. in posestnik na Pragarskem, je dobil, kot palestino-log red božj. groba v Jeruzalemu. Spisal je (knjigo: „Šmarnice jeruzalemskega romarja“, krajšo povest v istem duhu, kakor je pisan („Ben Hur“, in v kratkem izide daljša razprava in molitvenik z -naslovom „Na Kalvarijo.“
f Martin Tomažič. Dne 26. marca se je vršil v Radgoni ganljiv pogreb. Pokopali so mladega duhovnika, starega šele 33 let, č. g. Martina Tomažiča, za(dnji čas kaplana pri Sv, Petru pri Mariboru. Truplo je blagoslovil brat (pokojniko(vj, č. g. Alojzij Tomažič, kaplan v Radgoni. Gospod dekan lučanski, Vollmeier, ki je. pridigoval na pokojnikovi novi maši leta 1907, je tudi sedaj ob njegovem pogrebu imel pretresljiv žalen govor. Pogreba se je udeležijo 20 gospodov duhovnikov in 1 bogoslovec.
Sijajna zmaga — Slovenske kmečke zveze. Pri občinskih volitvah v Slivnici pri Mariboru je zmagala naša Slovenska kmečka zveza v vseh treh volilnih razredih.
Koroška S. K. S. Z. Iz Celovca fce nam piše: V četrtek, dne 2. aprilja, je imela S. K. S. Z. za Koroško v hotelu Trabesinger letošnji občni' zbor. Iz tajnikovega poročila se je razvidelo, da je izvršila to preteklo leto ogromno izobraževalno delo med koroškimi Slovenci in da je najdelavnejša koroška organizacija. Njeno'delo je vsestransko. Ce katero društvo, zasluži ravno S, K. S. Z. za Koroško največje podpore od strani Slovencev po drugih pokrajinah. Podpredsednik društva dr. Ehrlich je podal \načrt delovanja za letošnje leto. Poslanec dr. Korošec je govoril o ustoličenju koroških vojvod na Gosposvetskem polju.
Slovenščine je treba! Razpisano je mesto ravnatelja na deželni podkovski i,n jživinozdravniški šoli v Gradcu do dne 10. aprila. Čudom se čudimo, da med pogoji ni sprejeto tud'1 znanje slovenščine. Na zavodu, kjer je toliko Slovencev, je neobhodno potrebno, da zna ravnatelj tudi slovenski.
Za lastovkami gre. Sedaj se bodo kmalu začele lastovke seliti z juga proti severu. Za njimi gre tudi šoštanjski odvetnik dr. Karl Petrijtschek. V listih naznanja, da se čez tri mesece preseli v, Wolfsberg na Koroškem.
Nemški odpor. Ein südösterreichischer (Volks-tag! To je najnovejše geslo nemških petelinov. Nemški časniki objavljajo vest, da bodo Nemci uprizorili omenjeno zborovanje radi tega, ker se slovenski poslanci preveč brigajo za Koroško. Koroški Bauernbund pa bo uprizoril več ljudskih zborovanj. Dobro, ako hočejo, bomo začeli vesel bojni ples!
Liberalci in — Kmetijska družba. Mesto, da bi bili liberalci hvaležni, da jim je naša stranka prepustila dva 'mandata v odboru Kmetijske, družbe, pa napadajo naša odbornika gospoda dr, iVerstov'šeka in Majcena. Mi nimamo povoda, imenovana gospoda zagovarjati, ker sta v prid kmetijstva gotovo že več storila do sedaj, kot ivanjkovski IPetovar in — Roblek. Mislimo, da mešetarjenje s hmeljem in ustanavljanje šnopsarij, v katerih se toči ptujski smrdljivec, ni v prid kmetijstva. Liberalci točijo solze (za gosp. Mursa, kateri pa je v prvi vrsti tovarnar cementnih izdelkov, za kmetijstvo pa se bore malo briga, ima v lastni občini med kmeti zelo malo prijateljev, pač pa ima to lastnost, da je — -„liberalec.“ Mogoče se pa liberalci radi tega zavzemajo za gospoda Mursa, ker je Roblek v dveh točkah odločno, da,, pri 'obrtnih o-lajšavah celo preodločno nastopil proti liberalnemu „gospodarskemu programu“, dočim je gospod Mursa — pridno molčal in tako odobraval politiko celjskih voditeljev. Že postopanje liberalcev pri volitvah in napadi po volitvah nam pričajo, kako se drže liberalci kompromisov.
Liberalci v „Narodnem Listu“ in v — praksi! V „Narodnem Listu“ se je opetovajno na najgrši način napadalo naše poslance radi nagodbe z Ogrsko, in povdarjalo, da so naši poslanci zakrivili, da lahko Ogri uvažajo k nam vino in delajo konkurenco našim vinogradnikom. Našli' so se res vinogradniki, n. pr. ivanjkovske liberalne zvezde, ki so s tem hujskali vinogradnike proti našim poslajncem,.- Da niso naši poslanci glede vinogradnikov nič zakrivili in da mora Avstrija, dokler obstoji dualizem, obnoviti nagodbo z Ogrsko in da je pisarjenje glede nagodbe le pesek v oči nerazsodnim ljudem, jie povedal — Franjo Roblek na občnem zboru Kmetijske družbe v Gradcu. Oglasil se je k besedi, ko se je razpravljalo o predlogu podružnice v St. liju, ki je zahtevala, da naj se zabrani, oziroma otežkoči uvoz ogrskih vin. Radovedni smo, če bo „Narodni List“ še kedaj pisal o krivdi naših poslancev jglede konkurence ogrskih vin in če bodo ivanjkovski liberalci popravili krivico, katero so delali našim poslancem.
Iz nemških časnikov. Ne vemo, zakaj, toda že dolgo štajerski nemški listi niso pisali toliko in tako besno o Slovencih, kakor zadnji čajs. Na primer. V št. 72 „Grazer Tagblatta“ je članek o „jPanslavisti-sclie Irredenta auf den österreichischen Eisenbaln-nen“, v prihodnji številki 'istega lista ,„pas Slaven-tum in den Alpenländern“ in v 74. štev. istega lista zopet članek „Ein AVort nach Süjden“, v katerem se vladi denunciramo kot iredentarjj, in jčlanek „Slov. Kajmpfesweise“ kot napad na osebe v Slov. Bistrici z ozirom na zadnje dogodke. |V („jTjagesposti“ od danes pa se oče Dobernik zopet kregajo, zakaj da Slovenci slavijo slovensko ustoličenje koroških vojvod. Je res hudobno, da Sijovenci s takimi prireditvami motijo mir starega koroškega očaka.
Priprave, za trgovinske pogodbe. Industriali krogi se pridno pripravljajo na nove trgovinske pogodbe. Dne 18. sušca) se je vršilo v Gradcu plenarno zborovanje trgovsko-politične centrale združenih trgovskih in obrtnih zbornic in centralne zveze avstr, industrijcev. Pred glavnim zborovanjem so se Še vršila posvetovanja posameznih odborov glede uvoza žita za mlenje in glede zboljšanja žita. Prvi predmet, katerega je obravnavala plenarna seja, je bil načrt novega zakona glede varstva vzorcev,. Dalje se je zavzela centrala za stabiliziranje komisije, ki bi izdajala Codex alimentarius austriacus in za to, da bi se ustanovil državni urad glede živil. Konečno naj omenimo, da je dobila centrala več odobravanj glede avtonomnega carinskega tarifa, tako za kose, srpe, lepila, drage k'ovine in drugo. V zadnjih tednih so se temu pridružili strokovni oddelki za sadje in vino, za platno in volno (v Brnu), strokovni oddelek za no-žarsko industrijo „(Gradec) in drugi. Vršila so se dalje še posvetovanja za referate trgovske in obrtne zbornice v Pragi: železni izdelki, stroji, rokavice in druge drobnarije. Reihenburška zbornica je imela seje strokovnih oddelkov za papirno industrijo, za prejo in tkanino in tudi že apkete o teh blagovnih skup)'nah. Konečno je imela še, (dunajska zbornica posvetovanja strokovnih oddelkov za izdelovanje moške obleke, klobukov, dragih kovin itd.
Nove poštne znamke. Na podlagi sklepa prometnega odbora trgovske in obrtne zbornice se je v trgovinskem ministrstvu sprožila misel, vpeKiati nove 15- in 45vinarske znamke, ,ki se rabijo pri teži nad 20 g. Prav posebno bi se rabile one po 45 vin.; s temi namreč morajo biti frahkirana pisma, ki so še težja^, kot 20 g. Zopet naj bi se vpeljale znamke po 50 vin., ki pridejo v poštev za priporočena pisma v inozemstvo in ki so se lansko leto radi neke odločbe opustile.	-
Posojilnice, posnemajte! Posojilnica pri St. liju v Slov. gor. je darovala Slovenski Straži 40 K v hvaležen spomin svojega ustanovitelja rajnega ca,st. gospoda Matije Kelemina in namesto venca na njegov grob.
Važne novosti vsled novele o osebnih davkih. Dolžnost plačevanja dohodnine začne sedaj še le pri dohodkih nad 1000 K (§ 155). Spremenljivi prejemki s ne računajo več v trileitnem prorezu (§ 156), Ako ne presegajo skupni dohodki hišnega 'gospodarstva 4000 K, se ne prištevajo dohodkom gospodarstvv prejemki, katere je zadobila soproga ali kak drug domačin gospodarstva s svojim delom zunaj (gospodarstva davčnega zavezanca. Nekaj do sedaj dopuščenih odbitkov se je razširilo; posebno se smejq odračuniti zavarovalnine, plačane za zavarovanje davčnega zavezanca, za slučaj smrti' ali doživijenja do 300 K letno, če pa so zavarovani tudi soproga (in otroci davčnega zavezanca, do 6001 K letno (§ 100, št. 3). Cela vrsta novih odbitkov je dopuščena, in sicer: odplačila vknjiženih dolgov, seveda le v omejenem obsegu (§ 100, št. 7) ; nadalje redna naklonila, Klana med zakonskimi ali pa med stariši in otroci, ako ne živijo te osebe v skupnem gospodarstvu in to tudi tedaj, a-ko ne slonijo ,ta naklonila na posebnih pravnih naslovih (§ 157, odst. 5); nadalje pri prejemnikih mezdnih in službenih prejemkov do 300ÜI K zneski, ki so potrebni za nabavo in vzdrževanje lastnega delavnega orodja in delavne obleke, ter izdatki, ;zvezani z opravilom v posebno nevarnih, neprenehljivili in ponočnih obratih, končno voznine k delu in od dela. In istotako se smejo odračuniti odslej zneskii, ki se plačujejo redno za zavarovanje zoper stiske (§ 160, št. 4). Ako stojijo v oskrbi hišnega gospodarja, kojega davka zavezani gospodarski dohodki ne presegajo 4800 K, razven soproge rodbinski člani brezlastnih dohodkov, zniža se davčni postavek _(§ 173). Na posebne razmere, Ki kratijo bistveno plačilno zmožnost, zamore se ozirati pri davčnih (zavezancih, kojih dohodki ne presegajo 12.000 K, z znižanjem davčnega postavka (§ 174). Davčnim zavezancem, kojih dohodki presegajo 2400 K, in h kojih gospodarstvu ne sliši nobena oseba, ali pa le jedna oseba, predpisuje se z gotovimi izjemami in omejili 15odstotna, oziroma 10-odstotna naklada na davčni postavek (§ 172a). Prizivna komisija zamore v prizivnem postopanju pozvati davčnega zavezanca pod pogoji in omejili, označenimi v § 222, da dovoli vpogled v gospodarske ali opravilne knjige, računske pripomočke in dokiazila. Slična pravica pristoja davčni oblasti v kazenskem postopanju (§ 258). Novela poniToščuje, lo je popolnoma spregleduje vse dosedanje neresničnosti in o-pustitve brez izjeme glede občne pridobnine, rentni-ne, dohodnine, plačarine, vojarine (vojaške takse) in hišnega davka. jCelo onim davčnim zavezancem, zoper katere so tekle v času razglašanja novele o o-sebnih davkih, to je dne 23. januarja 1914, radi takih prestopkov kazenske preiskave, prinaša amnestija obširna olajšila. Vendar zgubi prajvno dobroto pomilostitve, kdor zakrivi v bodoče kak davčni prestopek. Kdor torej poda sedaj resnične izjave, nima se bati za preteklost, niti uvedbe kazenskega postopanja, in niti drugega ukrepa na svojo škodo. Tudi se ne smejo izjave kakoršnekoli vrste, oddane po razglašenju pomilostitve, nf.ti posledki kakih poznejših vpogledov v knjige porabiti za uvedbo naknadnih odmeritev ali kazenskih obravnav glede katerekoli [javne dače. (Člen II. novele.)
Zavarovanje, prtljage na državnih železnicah. Državna železnica hoče vpeljati na svojih železnicah novo napravo, po kateri bo Ivsak potnik proti majhni premiji lahko zavaroval svojo prtljago in sicer vsak kos do 100 K. Tudi v shrambah na kolodvorih bode prtljaga lahko zavarovana. (To bo gotovo prav koristno, ker bodo potniki labjko bolj brez skrbi in če se jim pripeti nesreča, bodo dobili vsaj nekaj odškodnine, Mogoče bo pa {tudi, da se bo vsak kos zavaroval po posebnih predpisih tudi več kakor za 100 K.
Lep spomin na, katoliški shod. Kdo udeležnikov katoliškega shoda se z radostjo ne spominja prelepih njegovih dni. Slovensko ljudstvo se je takrat na veličasten način posvetilo Brezmajdežni. Zato bi pa moral biti spomin na ta zgodovinski,' (trenutek v vsaki katoliški slovenski hiši, v vsaki naši šoli, v vsakem našem društvu, v vsakem župnišču, in lepo bi bilo, da bi visel ta spomin v Vseh naših cerkvah in vseh podružnicah. Za katoliški shod so se v ta namen založile lepe, velike, trobarvne podobe Brezmadežne, katerih je še mnogo v zalogi. Zato prosimo, naj bi se« našel v vsaki župniji kdo, ki bi ljudstvo na to opozoril — posebno na častite gospoda župnijske predstojnike gre ta prošnja — in bi potem več teh slik skupno naročil, Cena eni sliki je samo 1 K. Ce društva ali Marijine družbe skupno narobe, dobe pri naročilu za vsakih 10 podob 20 odstotkov popusta. — Naročila sprejema: Pisarna Slovenske Straže, Ljuljana.
Komarjem mimo Postojne. Uprava postojnske jame je pripravljena, znižati vstopnino za obisk sve-tovnoznane jame pri korporativni udeležbi (romarjev od 5 K na 1 K za osebo in sicer ob navjadnih posebnih urah (od dne 1. marca do dne 31. oktobra ob %11 in %4, v ostalem letnem ča(su samo ob %11) brez izjeme, ob izvanrednih urah pa, ako se (udeleži najmanj 50 oseb. Na ta način se nudi prilika nafiširšim slojem, ogledati si ter občudovali nepopisne čudeže božjega stvarstva. Ker je obisk postojnske jame v vsakem oziru izobraževalno koristen (ter so stroški v ta
namen neznatni, se ogled teh svetovno znanih čudežev zlasti romarskim skupinam kar najtopleje priporoča!
Svet gospodinjam! Kje dobite najboljše drože? Vsem našim gospodinjam za peko ob velikfnoči najtopleje priporoča Slovenska Straža drože iz tovarne priznano izbornih drož Jožefa Košmerlj, Ljubljana, Frančiškanska ulica, Zahtevajte te drože takoj v — vsaki prodajalni!
SMmarka na Koroškem. Sudmarka ima na Koroškem 104 podružnice, ki so združene v treh okrožjih. V mnogih krajih so tudi državni uradniki načelniki podružnic. Vse podružnice pridno delajo. Slovenci, posnemajmo svoje nasprotnike v item in podpirajmo, kolikor je v, naši moči, naše obrambno društvo Slovensko Stražo!
Marodno-ohrambne opazke,
Nemci zadnji čas zopet zelo drzno nastopajo. Posebno je treba konstatirati, da z vedno večjo vehemenco zahtevajo znanje nemškega jezika. Njihov ideal je pač, da postane nemščina državni jezik. Do tega še je pač daleč. Z ozirom na deputacijo slovenskih odvetnikov in notarjev pri pravosodnem ministru in predsedniku deželnega natdsodišČa ,je poslanec Marckhl grozil, da bodo Nemci zahtevali od slovenskih sodnih mradnikov popolno znanje nemškega jezikai, V „Grazer Tagblattu“ pa se že dolgo zaganjajo vsi nemškutarji v železniško’ ministrstvo, naj vendar zahteva, da bodo vsi železniški uslužbenci v področju tržaišjkle direkcije nemškega jezika zmožni v besedi in pisavi. Cernu neki, ko pa se v prometu na jugu brez nemščine prav lahko izhaja? Za to pa nam hočejo Nemci pravočasno usiliti nemški državni jezik.
Za naraščanje slovenskega uplivla na jugu je najboljši dokaz, da so se Nemci in Italijani začeli iskati in združevati. Pri občinskih volitvah v Gorici sta zopet oba naša narodna nalsproltnika združeno na$topila.
Ljubljansko nemško turnarsko društvo slavi dne 4. aprila starega sovražnika Avstrije, Bismarka. Govor bo imel ob tej priliki protestantski pastor dr. Hegemann. IVse, kar je protestantskega in pruskega, spada skupaj. Žalostno je, da pripusti Avstrija slaviti na svojih tleh svoje sovražnike.
V	Knittelfeldu je baje v teku zadnjih let našlo pri državni železnici okoli 200 Slovencev službo. Tako vsaj trdi občinski zastop knittelfeldski, ki je v seji dne 30. marca to dejstvo vzel „mit Entrüstung“ na znanje ter prosil nemške poslance za oldpomoč.
V	nemških listih čitamo dan za dnevom, kako zborujejo različna narodno-obrambna društva, nabirajo denarna sredstva ter navdušujejo nemško ljudstvo za obrambo. Pri nas pa je v tem oziru opažati preveč zaspanosti. Nemški naval je velik, nemška povodenj sili čez naše meje, za to (je tudi treba mogočnega odpora. Vse, kar služi v to, da se naše ljudstvo moralno in gmotno dvigne, se mora mporabiti. Le delo, vsestransko delo za povzdigo slovenskega ljudstva bo nas rešilo.
Iz občnega zbora He im st atta izvemo : Članov je imelo društvo okoli 2000,, nastavilo je posebnega potovalnega učitelja (Gustav Masehjke), podružnic ima 31 in sicer 21 samo na Štajerskem. Dve podružnici ima tudi na — Pruskem! Posestva je nakupilo iv preteklem letu 128 oral ter podpiralo tudi 13 nemških kmetov ob mej. Mariborski Kramer je poročal na,, občnem zboru o svojem potovanju po Južnem Nemškem.
Tudi Siidmarka je pridno na delu. Od dne 1. do dne 23. marca je razdelila Sudmarka devetim o-sebam podpore v znesku 1760 K, 7150 K je pa posodila in sicer 1 uradniku, 3 obrtnikom in 3 kmetom. Obresti je pa plačala 3 posestnikom na Koroškem in 1 o-brtniku na Spodnjem Štajerskem. 805 K je pa razdelila raznim drugim prosilcem. V oskrbo je dala v neki slovenski kraj 3 sirote. Nekfemu naselniku je dala 1000 K podpore, da se zamore naseliti na Spodnjem Štajerskem. Kupila in iz slovenskih rok je iztrgala neko posestvo na Štajerskem, na Korošjkem je pa kupila dražbenim potom neko posestvo. — Slovenci, posnemajte v požrtvovalnosti (Nemce in spominjajte se našega narodno-obrambnega društva Slovenske Straže vselej!
Ali rabite samo vžigalice v korist obmejnih Slovencev, na katerih je podoba orla, plovečega nad ljubljanskim gradom?! Edino take vžigalice so v korist Slovenske Straže, zato jih povsod odločno zahtevajte! Trgovcem in trafikantom povejte, naj jih naročijo pri tvrdki Menardi v Ljubljani.
Oklic!
Dragi Lavantinci! Premili Slovenci!
Podpisani se obrača do našega katoliško mislečega občinstva s priporočanjem , pristno lavantinskega krščanskega podjetja, s priporočanjem enega najlepših del našega slavnega lavantinskega knezo-škofa Slomšeka, s priporočanjem ^Bratovščine sv. Cirila in Metoda.“
Posnemajoč svojega slavnega prednika Slomšeka so se tudi naš sedaj vladajoči prevz^šeni knez in Škof, ekscelenca dr. Mihael Napoitnik, pri škofijski sinodi leta 1911 živo zavzeli za „Bratovščino sv. Cirila in Metoda“ in bodrili najvzoče dušne pastirje, naj priporočajo svojim vernikom prostovoljne denarne prispevke v podporo katoliške misli med našimi
nesrečnimi ločenimi slovanskimi brati. Prevzvišeni nadpastir lavaintjinski so se s tem postavili popolnoma na stališče svojega slavnega prednika, ki je pisal, da sta molitev in miloščina tisti dve peruti, na katerih leti evangeljski glas do krajev zemlje.
Podpisani je v svrho izdatnejše podpore našega dela med razkolniki dal tiskati nabiralnih pol in dal napraviti položnice ter razposlal leta 1911 in leta 1912 oboje s prejemnimi podobicami za nove ude na vse župnije naše prelepe lavantinske škofije. Vspehi niso povse izostali. Do sedaj se je nabralo 362 novih udov za bratovščino; in podpore za naše slovanske brate v Bolgariji in Bosni je podpisani prejel leta 1912 svoto 1209 K 76 vin., kar se je razposlalo deloma v Bolgarijo, deloma v Bosno. Lansko leto 1913 je pa ttekla miloščina — pač radi nabiranja za slovanske ranjence in obubožence v vojski zoper Tiurka — v manjših prispevkih, najbralo se je le 125 K 17 v, kar se je istotako poslalo v Macedonijo in Bosno.
Ali zdaj po vojski je beda po Macedoniji le še hujša in groznejša,. Zato se podpisani obrača za pomoč posebno do vseh Udov .„Bratojvjščilne sv. Cirila in Metoda“, a tudi do vseh drugih blagih in krščanskih, slovenskih src. Iz pisma slovenske usmiljene sestre Neže Golob, ki bo objavljeno v prihodnjem „Glasniku“ in „Bogoljubu“, je posneti, da bo obstoj dosedanjih katoliških Bolgarov po Macedoniji največ odvisen od naše denarne podpore.
Dragi Lavantinci! Apostolsko delo vršite, v blagem duhu našega svetega škofa Slomšeka, dike in ponosa naše lepe vladikojviine, delate, če se odzivate radodarno temu vabilu. Ako se vse, kar se da ubogemu, posodi Bogu na najbogatejše obresti, s kolikimi obrestmi Vam bo še le poplačeval, če podpirajte z miloščino ne le najrevnejše, ampak Še pomagate širiti s tem Kristusovo kraljestvo na zemlji!
Podpisani še ima na razpolago nabiralnih pol za nove ude, položnic in podobic bratovščine, katere drage volje dopošlje vsem, kateri se z dopisnico obrnejo k sv. Jožefu nad Celjem.
Frančišek JavS.0v.ec, superior misijonarjev pri sv. Jožefu nad Celjem.
Staj ©m'!®«,
Mariborske novice.
Iz naše gimnazije. Ravnatelj dr. Josip Tominšek je odpotoval na inšpekcijo kot nadzornik telovadbe za srednje šole v jugoavstrijskih krajih. V ravnateljstvu ga zastopa najstarejši profesor g. Fr. Jerov-šek. — Zdaj je zopet reden pouk za vse razrede. V semenišču ni več škrlatične nevarnosti. Zbolel pa je na Škrlatici en semeniščan-treltješolec na počitnicah pri Sv. Antonu v Slov. gor., ki pa je dobro prestal prvi Stadij bolezni.
Oratorij. Danes ob 8. uri zvečer se proizvaja Haydnov oratorij v stolnici. Sodeluje orkester kakih 30 mož, mešan zbor okoli 60 oseb ter solisti:	gospe
Druzovič (sopran) in Kartin (ajt), gospod AŠič (ten.) in bivši kapelnik v stolnici župnik Fr_. Trop (bas).
V zgodnji grob. Nepopisna žalost je objela ve-ječislano obitelj gospoda dr* Kaca v Majriboru. Se le pred tremi tedni smo se solzili na grobu najstarejšega sinčka Viktorja, dijaka c, kr. gimnazije. In zdaj jim je pokosila bleda* smrt najmlajšo cvetko, nežno hčerko Bernardiko. Nebeški prijatelj otrok si je tudi njo izbral, da jo presadi v nebeški vrtec in postavi v družbo svojih angelcev. Velespoštovani, tako hudo prizadeti obitelji gospoda doktorja naše iskreno sožalje !
Shod Volkshunda. V pondeljek zvečer je imela mariborska podružnica kaitoliškega Volkshunda, zborovanje. Govoril je ravnatelj Volkshunda g. Schmitz iz Dunaja, o sedanjosti odgovarjajočim nalogam avstrijskih katoličanov. K besedi se je oglasil protigo-vornik, vpokoleni častnik Kramer, ki je z znanimi frazami branil svobodno Šolo. T)ojda gospod Schmitz je Krepko odgovoril na njegove puhle besede; občinstvo je pa tudi po svoje pokazalo), s kom da simpati-zuje. Burno je aplavdiralo vrlemu govornikju Smitzu. Se so se v ozadju dvorane Gambrinus čuli neki klici, kateri so prišli iz ust Kramerjevih pristašev, toda. po besedah gospoda Sehmitza so utihnili in odšli moralno poraženi z dolgim nosom.
Stavka krojaških pomočnikov. Pri nas stavKajo krojaški pomočniki. Zahtevajo zvišanje mezde in pa znižanje delovnih ur. Ker je pa vodstvo krojačkih pomočnikov v rokah socijalne demokracije, bo končala stavka, kakor po navadi, s fiasko stavkujočih. Veliko materijelnih žrtev, a nič uspehov.
Pogreb. Dne 1. aprila >je bila na pokopališču Sv. Magdalene pokopana gospa Bezjak, mati četrto-letnika na učiteljišču, ki je. tako naglo umrla od kapi zadeta, ko se je v družbi pripeljala v Ptuj. Uči-teljiščniki so ji na grobu zapeli ganljivo žajtostinko : „Blagor mu,“
Zanimajo se. Mariborska podružnica iSehulver-eina je preteklo soboto priredila zborovainje, na katerem je prodajal advokat dr. Mravlag svojo modrost o prodiranju Slovencev. Njegov govor je bil, sestavljen iz plitvih Časnikarskih fraz, brez (vsake nove misli. Toda govor je dokaz, da ise Nemci zanimajo za nas.
Proti Slovencem. Bivši (častnik pl. Kramer je na občnem zboru Heimstatta poročal, da je za društvo potoval po Južnem NemŠlklem ter tamkaj agitiral za nakupovanje slovenskih posestev ob naših (mejah.
Vsem Nemcem je bilo baje jasno, da si morajo narediti prosto pot do Adrije. Kramer kot bivši častnik, je seveda najbolj sposoben za zgradbo takega mostu. Radovedni smo tudi, ali je Kramer južnim Nemcem, ki so dobri katoličani, povedal, da je protestant?
Nesreča. Včeraj popoldne se je pripetila v (Gosposki ulici avtomobilna nesreča. Avtomobil podjetnika Camelli je pred hotelom „Nadvojvoda Ivajn“ podrl na tla neko staro ženico in (šel čez njo. K sreči je bil takoj na mestu dr. Urba;ezek, ki ji je podal, prvo pomoč. Kmalu došli rešilni voz jo je odpeljal v bolnišnico.. Uboga ženska je dobila hude notranje poškodbe. Avtomobil bojda ni vozil prehitro in je dal tudi znamenje.
Maribor. V soboto, dne 4. aprila, priredi J. S. Z., zvečer ob 7. uri, shod v Zadružni Zvezi. Delavci, rokodelci, posli in železničarji, vsi na shod! — Pred in po shodu vplačevanje mesečnih prispevkov za obe skupini.
Maribor. (Za uboge otroke.) Blaž Pideršek iz Bač je sporočil društvu za otroško varstvo in mladeniško oskrb za kmečke občine mariborskega okraja 600 K. Blagi dobrotnik mladine naj počiva v miru! Spominjajte se tudi drugi mladinoljubi tega prepotrebnega društva, da se bo moglo kmalu krepko v bran postaviti vsemu, kar nam ukončuje telesno in duševno našo mladi-» no. Posamezni udje plačujejo na leto 1 K, občine in krajni šolski sveti in druge korporacije pa 10 K. Zato pa je pripravljeno društvo vsak čas, dati jim pomoči s svetom in z gmotno podporo in jim iti na roko pri oskrbi otrok in nedorasle, uboge, ponesrečene, ali pa tudi izprijene mladine.
Maribor. Slovensko gledališče v Mariboru, Nar. Dom. Na cvetno nedejo, dne 5. aprila za zaključek sezone popoldanska predstava: „Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa“, pasjonske igre, v 11 slikah s spremljevanjem godbe, spisal L. Deutsch, poslovenil P. Finžgar. Godbo zložil Jože Bartolfi. Režiser g. J. Molek. 1. slika: Jezusov prihod v Jeruzalem. 2. Sveta večerja. 3. Posvetovanje velikega zbora. 4. Jezus na Oljski gori. 5. Jezus pred velikim zborom. 6. Jezus pred Pilatom obtožen. 7. Herod. 8. Jezus na smrt obsojen. 9. Križev pot. 10. Jezusovo križanje. 11. Vstajenje. Sodeluje orkester mariborskega Glasbenega društva. Blagajna se odpre ob 543. uri popoldan. Začetek točno ob 544. uri popoldne.
Celjske novice.
Osebne vesti. Po službeni pragmatiki so pomaknjeni davkarski uradniki Josip Kuss in V. Klemenčič (VIII. plačilni razred, G. jHlušeik pa v IX. razred.
Imenovanje. Ravnatelj (državne cinkarne v Gaberju, višji rudniški svetniki Edvard Synek, je imenovan za dvornega svetnika.
Glasbena šola, podružnica ljubljanske Glasbene Matice, priredi v nedeljo, dne 5. aprila, velik simfoničen koncert, pri katerem sodelujejo že v Celju znane pianistke gdč. Zdravka [Vrečko in 'Marta Hra-šovec, dalje gdč. Berta in Panica Smole, pri harmonijih gdč.. Lilek in g. 'Juro Detiček, ‘Mendelssohnov in Weber koncert spremlja tudi pomnožena narodna godbaj. Iz posebne prijaznosti sodeluje tucft celjsko peviško društvo pojd vodstvom skladatelja dr. Antona Schwfaba. Pevsko društvo izvaja, večno lepo Brahmsovo („Arjanska št. 1“ in prvič sploh najnovlejšo kompozicijo našega Schwaba ,„;Solnček moj“, koncertni valček za m e šap zbor. Iz vaj sodeč, nadkriljuje ta kompozicija Celjanom tako priljubljeni valček .„Dobro jutro.“ Prvič v Celju nastopi tudi (na novo ustanovljeni otroški zbor pod vodstvom g. ViacIiavaEngerja. Poje se:	„Lunica“, narodna, harmoniziral Gerlič,
prirejena) za otroški zbor, in dr. Schwabov /„Zlato kanglico.“ Koncert obeta biti za (Celje res nekaj iz-vanre'dnega. Radi prevelikih stroškov se je tudi cena prostorom malce zvišala. Začetek točno ob %8. uri na večer. Predprodaja vstopnic pri tvrdki Goričar in Leskovšek.	,	• f i ,i ! I 1 [.Uff»
Razpisano je pri okrožnem sodišču celjskem mesto jetniškega zdravnika.
Zlomil si je tilnik. Posestnik Jožef Kovač iz celjske okolice je šel dne 27. (marca iz podstrešja v hlev, Ker je bilo že temno, se mu je izpodrsnilo in je tako nesrečno padel, da si je zlomil tilnik. Drugega dne je v bolnišnici umrl.
Stekel pes. V celjskem političnem okraju je odrejen pasji kontumac. V Gaberju se je dne 29. sušca pojavil stekel pes, ki je ušel nekemu potujočemu lastniku vrtiljaka. Vgriznil je nekega šolarja, katerega so takoj spravili v znani dunajski Pasteurjev zavod.
Celje. Slovensko trgovsko društvo. VIII. redni letni občni zbor se vrši dne 5. aprila, ob 2. uri popoldne v knjižnici v Narodnem domu. V slučaju, da ta občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši drugi občni zbor dne 18. aprila, ob 8. uri zvečer isto-tam. Ta sme glasom § 11, točka 3, zadr. pravil, brez ozira na število navzočih zborovalcev veljavno sklepati. Ker je društveno delovanje v zadnjem leto zelo živahno in je tudi zanimanje za društvo naraslo, je upati, da bo zanesljivo že prvi občni zbor sklepčen, kajti sramota za nas celjske Slovence bi pač bila, če se ena tretjina v Celju stanujočih članov ne bi žrtvovala za par uric, da omogoči sklepčnost.
Ptujska novice.
Svoji k svojimi Ako slovenski listi pišejo, da se morajo Slovenci ravnati po načelu „Svoji k svojim!“, so konfiscirani, in zgodilo se je že tudi, da so prišli na zatožno klop. Nemška „petiauerca“ že tudi kliče v zadnji številki na bojkot slovenskih trgovcev in obrtnikov, toda varuhi pravice se ne ganejo, Slovenci imamo vsled tega o avstrijski justiei — svoje misli !
Za Orla. Z(a ustanovne stroške ormoškega Orla je darovala (gospa Neža Zajlravec, posestnica na Vinskem bregu, 10 K in gospod Ivan Rojs, posojil-riiški tajnik v (Ormožu, 20 K v odgovor na napade v ».Pettauer Zeitung."
Ustrelil ga je iz neprevidnosti. Dn,e 23. marca •je prišel lSletni viničarski isin Franc Golob v hišo viničarja Topolinjaka. Na steni je visela nabasana puška in kmalu je začel mladi fantalin sukati in obračati puško tako neprevidno/, da se je sprožila;. Za-
del je strel lSletnega viničarskega sina Vinkota Muršič tako nesrečno v glavo, da je ta pri pripi izdahnil. Golob je ;nai to zbežal, toda že drugega dne so ga orožniki prijeli in izročili sodišču.
Ormoške novice.
SMmarka in Schulverein. Kakor pišfe „Grazer Tagblatt“ z dne 29, sušca 1914, so se vršile pred dnevi v hotelu Bauer v Ormožu zborovanja in volitve društev Südmarka in nemški Sulverein. Zopet izvoljeni' so bili in sicer za nemški Sulverein:	apote-
kar Trautvetter, soproga odvetnika Friderika Del-pin, učitelj Thyr, odvetniški kajididat Venigerholz, učitelj Gedlitzka in trgovčeva soproga Ida Martinz. Za Südmarko: dr. Gustav Delpin, predsednik; knjigovodja Adolf Stammen in gostilničar Allojz Sallegg, namestnika; živinozdravnik Teodor Strasser, blagajničar; gostilničar Bauer, namestnik; visokošolec A. Lebitsch, perovodja; trgovec Adalbert Perko, namestnik; končno Anton Grejan, davčni upravitelj v p., Otmar Dyrmajer, trgovec, gospodične Erna Poterz in Štefanija Gasperitseh, odbornikom. Skoro vsi ti živijo od penez okoliškega slovenskega ljudstva. Za zahvalo pa potujčujejo slovensko deco, rivajo slovenske kmete iz svoje rodne grude ter jim kratijo v urakih, cerkvi in šoli od svojih očetov podedovane narodne pravice. Peščica teh ljudi s par nemškonaicionalnimi uradniki hoče gospodariti in zapovedovati mestu in celi okolici. Otresimo se našiih narodnih nasprotnikov in zasijala nam bo sreča lepše bodočnosti!
Naši očetje okrog magistrata zares pinogo premišljujejo, kako bi ugled mesta in njega nemiški značaj ohranili in povzdignili. Koliko zaprek je bilo treba odstraniti, predno so prišli ha jasno, da- dosedanji župan gospod Kautzhatmme» slabo vidi in sliši. Treba še samo službene pragmatike o pra/vicah in dolžnostih občinskega, pisarja,, oziromai mestnega tajnika in občina bo storila gotovo velik korak naprej.
Kolesarsko društvo. Pri nas se ustanavlja slovensko kolesarsko društvo /„(Mladost“ za ormoški in ptujski in ljutomerski okraj s sedežem v Ormožu. Pravila so se predložila deželni vladi, Ustanovni obični zbor se vrši v majnikfu.
Tragična smrt mlade matere. V noči od petka do sobote se je ponesrečila 201e,tna hčerka tukajšnjega izdelovalca opeke gospoda Sivilottija, ko j,e svojemu dojenčku grela mleko na Špiritovd lampi. Prilivala je iz polne steklenice špirit na ogenj [m plamen je segel po špiritu v steklenici, nakar se je steklenica razletela in plamen segel tudi po materi ter ji pri'-zadjal težke zunanje in znotranje opekline, na katerih je revica nekaj ur pozneje umrla. Ponesrečena je bila matti dveh malih otrok. Ta nesrečni slučaj pa, nas zopet uči, kaka< nevarnost Obstoji v tem, če se iz steklenice priliva špirit ali petrolej na ogenj;. In ravno naše ženske tako rade sežejo po steklenici, kar dar se jim na mah ne posreči na ognjišču zanetiti o-genj. Ženske, pazite in bodite pri takih stvareh bolj previdne !
Trboveljske novice.
Nesreča v rudniku. Dne 27. marca je prišel rudar Alojzij Mlakar med dvà, vozova, naložena s premogom. Zlomilo mu je več reber. Spravili so ga v rudniško bolnišnico.
Drugi kraji.
Ruše. „Ka,r mačka rodi, to miši lovi!“ „(Sta-jerc“ seveda najrajše lovi kakega (duhovnika ali organista: v zadnji številki se zaletava vi našega/ gospoda organista in vrle ruške pevce, Ei se pod_ vodstvom gospoda, organista v (petju lepo vežbiajo. Že dalje nam je znano, da je „Stajerc“ listek lažnjiveev in tudi ruški lažnjivci v njem odlegajo sivoje laži.^Ruškim štajerčijancem ne maramo odgovarjati, ■' kajti s takimi od Boga zapostavljenimi mladiči govoriti bi bilo pod našo častjo! Gospod organist naj se nič ne ozira na te izbruhe liberalnega, nemškufairstva, temveč naj mirno nadaljuje započeto delo, ki ga je dos,e-daj izvrševal požrtvovalno in uspešno.
Spodnji Gasteraj. V nedeljo, dne 29. marca, je po mučni bolezni in previden s sv. zakramenti umrl veleposestnik in mnogoletni bivši župan gospod Dominik Koser. Bodi mu slovenska zemljica lahka. Naj počiva v miru!
Sv. Lenart v Slov. gor. Pojasnuje se nam: Stara slovenska štampilja našega okrajnega odbora je postala nerabna in nečitljiva. Že davno poprej se je naročila nova slovenska Štampilja — a ni prišla. Ker se je med tem morala rabiti štajmpilja, se je v slučajih rabila prejšnja dvojezična šjampilja. Sedaj pa je že prišla nova, samqsìovenska in 'dopisnik se uljudno vabi v pisarno okrajnega odbora, da se mu štampilja tudi na njegov jeziček pritisne.
Sv. Lenart v Slov. (goricah. Našega liberalnega voditelja dr. Gorišieka silno pece, ker so liberalne posojilnice zabile stotisoče v razne stavbe in se dandanes ne morejo gibati in nazadujejo (Trgo.i-obrtna v Gorici, Brežice itd.) in goni v „Narodnem Listu“ leto in dan staro lajno, naj tudi naši zavodi zidajo nesmiselno v en dan in pridejo v' ište težkoče, kot cela vrsta liberalnih posojilnic. Ce bi naši zavodfc prišli v sličen položaj kot liberalni, bi imel dr. Gorišek več uspehov z liberalnim političnim (delom, ko jih ima sedaj. Dr. Gorišeku svetujemo, da naše zavode pusti pri miru, ker mi nismo nikdar v listih nagovarjali njegove „Glavne“, naj zida velike (hiše, ker je zidanje stavb interna zadeva posojilnic, v fiaterò se nasprotne stranke nimajo vmešavati. Sicer pa ima dr.
Gorišek najmanj povoda, ubirati inarodne strune, sa.j je še v celem okraju njegovo protinapmdno delo v dobrem spominu. Kadar bo njegova „Glavna“ toliko žrtvovala za slovenski značaj Sv. Lenarta, kot naša posojilnica, se naj dr. Gorišek oglasi, dotlej pa naj — molči!
Jarenina. (V soboto, dne 28. marca, je po kratki bolezni tukaj umrl, kakor smo že firatko poročali, gospod Anton Spari, posestnik; v Jareninskem dolu. Rajni je bil z dušo in telesom naš mož. Ni bilo volitve, katere se ne bi udeležil, rad je pohajal tudi na naše shode. Svoje štiri sinove je vzgojil vse v strogo verskonarodnem duhu. Eden je kaplan v Pišecah, drugi je oskrbnik v ormoških goricah, tretji je vrl organizator v domači župniji, najmlajši pa bo letos bral v jareninski cerkvi novo mašo. V Sparlovi hiši so bili naši listi:	„Straža“, „Slovenski Gospodar“,
„Slovenec“ itd. popolnoma udomačeni. Pogreb rajnega Sparla se je vršil v pondeljek, dne 30. marca. — Svetila blagemu možu večna luč!
Slov. Bistrica. (Strah jih je.) Pri nas se baje naselita/ nek slovenski zdravnik in nek slpvenski odvetnik. Nemško časopisje je vsled tega tako (razburjeno, da kliče vse duhove na pomoč našemu ogroženemu nemštvu. Slabotno in trhlo mora pač biti to le n;emŠtvo, ce ga spreletava groza in |sfrah pred dvema Slovencema.
Konjice. Volilna lista za nove (volitve v okrajni zastop konjiški iz skupine velikega posestva in veleindustrije je razpoložena na ogled od dne 5. do dne 19. aprila pri okrajnem glavarstvu. (Slovenci, pozor!
Prihova. Silna množica (nad 500) zborovalcev in zborovalk se je zbrala v nedeljo, dne 29, sušca, k političnemu zborovanju >S. K. ,Z. na lepem našem hribu. Po prijaznem pozdravu gospoda župnika podeli predsednik Pučnik najprej besedo gospodu Petru Novaku iz Slov. Bistrice. Gospod govornik poljudno razlaga o sestavi deželnega zbora, jo razdelitvi v odseke in v stranke. Povda/rja, da so slovenski poslanci vsled edinosti in energičnega nastopa vendar prišli do veljave, posebno jso z obstrukcijo prišli do svojih pravic. Nazadnje poziva zborovalce, naj se tesno držijo in oklepajo Kmečke zvez©. — Z zanimanjem so sledili zborovalci poročilu drugega poslanca), gospoda Pi'šeka. Razložil nam je več Škodljivih nakan, ki so jih hoteli Nemci v deželnem zboru uresničiti. Toda složnemu nastopu poslancev K- X. se je posrečilo, ovreči vse to. Se v,eč! Uspehi, na katere lahko pokažejo, so:	brezobrestna posojila v večji meri, o-
lajšava za obrtnike, Ei je pri nas zelo potrebna, dalje mirovno sodišče, ki bode neprecenljive koristi, gospodinjska šola (itd. Kot držalvni poslanec je vprašal volilce glede carinske pogodbe za njihovo mnenje. Razna vprašanja so še stavili:	župan Skerbinšek,
župan Pučnik, tesar Pušnik itd. S hvaležnim in zadovoljnim srcem; smo dali zaupnico gospodoma poročevalcema in ju s tem bodrili, naj gredo po začrtani poti pod gospodom dr. Korošcem krepko naprej, da nam izbojujejo naše pravice.
Rogatec. (Izdal se je.) Dne 21. marca je zgorela hiša in gospodarsko poslopje posestniku Jožefu Palir v Podplatu. Zavarovan je bil za 4000 K, škoda je pa znašala le kakih 20001 K» Tri dni pozneje je pa popival v neki krčmi in se je/ tako opijanil, da se je jel bahati, da si je sam zajžgal. Sedaj pa premišljuje v zaporu sodnije o svoji usodi.
Velika Pirešica. (Ciganska nadloga.) Dne 28. marca je prijel orožnik /Jožef Gorjup iz Celja v nekem gozdu pri Veliki Pirešici cigansko 'tolpo Brajdič, Huber in dve ciganki, ki je dne 24. marca izvršila večji ulom na Kranjskem ter odnesla 1000 kron v gotovini. Cigane so izročili takoj okrožni sodniji v Celju.
Sv. Ema. Dne 25. sušca je imelo fiatoliško izobraževalno društvo pri Sv. Emi, kakor tudi Mladeniška in Dekliška zveza, svoj redni občni zbor popoldne po večernicah v društvenih prostorih pb lepi udeležbi. Predsednik občnega zbora, prečastiti gosp. domiači župnik, otvori zborovanje in odda besedo č. g. F. S. Gomilšeku iz Sv. Petra, (kateri z ognjevitim glatspm razloži pomen društev in velikansko korist in potrebo branja dobrih časnikov in knjig. Po dokončanem govoru slavnostnega govornika je (bil izvoljen za častnega Člana domači preč. gospod župnik Ple-pelec. Izvolil se je Še tudi odbor za leto 1914.
Savinjska dolina. Med Rečico na Paki in Gor-njimgradom se otvori z dne 1. majem redna avtomobilna vožnja. Vozni red se objavi (te dni,
Salek pri Velenju, počasi, tiho in korakoma se je približala k nam prijazna pomlad ter kaže svoje življenje v živahnem gibanju na polju in cestah. Počasi, nevoljno in mrmraje se je poslovilla od nas dolgočasna zima s svojim snegom, mrazom^ in neprijetnimi, mokrotnimi sapami. Ravno tako počasi, zehajoč in obotavljajoč se je odpravljal od Inas prejšnji trgovec Savski, ki je s svojim nemškutarskim mišljenjem zapustil narodni madež v zgodovini naše Spodnje-Saleške vasi. A spomladna topla (sapa ga je nazadnje vendar dvignila, razpnel je svoje peruti ter poletel preko Celja proti Poljčanom In se vsedel na sredino Pekla pri Poljčanah. Tiam bo imel za svojo žgano pijačo menda dovolj odjemalcev, pa, tudi njegova suknena roba bo dobro (šla v kup. Kakor je topla spomlad veselo spremenila našp ofiolico y naravnem oziru, tako je tudi novi trgovec, gospod Milan Ban, ki je stopil na mesto prejšnjega, prijazno spremenil narodno ozračje naše vasi ter kaže v trgovini in po drugod svoje kajtoliško-narodno prepričan jet.
Žalec. Pretekli teden se mora imenovati po pravici teden blata. Že dolgo ni bilo tajkega in 'si ga tudi ne želimo kmalu. Se enkrat in Žalec bo dobil priimek „trg blata.“ Cez državno cesto smo gazili z nevarnostjo. da nam ne obtičijo čevlji v cestnem blatu. Mnogim tukajšnjim hišnim posestnikom so namreč trotoarji nepoznana stvar; nekaj najbolj porabnih trotoar jev, kakor na primer pred Krašovicem in Vodenikom, je pa navadno zadelajnih s celimi zalogami plugov, žice, kotlov, peči, štedilnikov, oziroma pred Guštinom z zaboji praznih steklenic za pivo itd. Človek mora biti že dobro izvežban telovadec, da pride skoz. Dovolili bi si vendar vprašanje: ali občinski mogotci tega res ne vidijo, ali pa morebiti nočejo videti? Drugi ljudje pa, kakor občinski tajnik gospod Mikuš in redar gospod Piki, niso z delom tako obloženi, da bi ne imeli časa, {malo pogledati po trgu. O gospodu županu ne govorimo, ker njegovfj posli so številni, on je zaposlen skoro noč in dan. Navsezadnje bi se pa morebiti dalo doseči, da bi človeku tu v Žalcu tudi ob slabejšem vremenu bilo omogočeno, iti cez cesto, oziroma po trotoarju, ne da bi prišell v nevarnost, da se nabode na k)ak plug ali žico. Država in občina naj ne prepustita vsega osuševalnega in o-lepiševalnega dela samo — vetru!
Braslovče. 'Opozarja se na zborovanje Dekliških zvez za brasllovško dekanijo, ki bo na cvetno nedeljo, dne 5. aprila, popoldne po večernicah, — Na zborovanju govori častiti gospod profesor dr. Hoh-njec iz Maribora.
Šoštanj. 'Opozarjamo še enkrat na veliko nar. igro „Rokovnjači“, katero igrajo naši pridni diletan-tje v nedeljo, dne 5. aprila, ob 3. uri popoldne. Pridite!
Šoštanj. Otroka v spanju zadušila- Ko se je dne 27. marca zjutraj ob 5. uri prebudila žena posestnika Marija Videnšek iz Gaberka, je našla svojega osem dni starega otroka, katerega je imela pri sebi v postelji, zadušenega.
Slovenjgradec. (Drevo ga je ubilo.) Dne 28. sušca sta podirala drvarja Janez Hudobnik in Jak. Zamot neko jablan. Drevo je pa padlo predčasno na tla in je zadelo Hudobnika tako nesrečno, da mu je zlomilo tilnik. Bil je pri priči mrtev.
Brežice. Protialkoholno predavanjei osrednjega štajerskega društva „Svete vojske“ se je pri nas zadnjo nedeljo obneslo nepričakovano dobro* Društvenega predsednika, Č. g. prof. dr. Kovačjča iz Maribora, jie že dopoldne v obeh cerkvah poslušalo izredno veliko poslušalcev 'iz domače, kakor (tudi iz mnogih sosednih župnij na Štajerskem in Kranjskem;, in pri predavanju s ski op tienimi slikami popoldne pa se je zopet napolnila velika dvorana |Narodnega doma, Res, da se je za sedaj oglasilo le še malo novih abstinentov poleg onih, ki so že pri nas, (vendar led je prebit in marsikdo bo začel resneje misliti o stvari, o kateri doslej večinoma še nihče ni bil (dovolj poučen: o vsestranski škodljivosti alkohola. Pomnimo: tudi naše vinorodne kraje bo ohranila le treznost prebivalcev v domačih rokah! Zato pa:	boj nasilstvu
alkohola tudi v Posavju!
Motnik. Pri pogrebu vlč. ’g. župnika Iv. Plahutnika v Motniku se je udeležilo čez 20 gospodov duhovnikov in mnogo vernega ljudstva. Se celo iz Celja, iz orgljarske šole, je prihitelo nekaj učencev pod nadzorstvom gospoda Karola Bervarja (tukajšn. rojaka), ki so peli od njega zloženi „(Mrtvaški zvon“ in znani „Blagor mu.“ Pogreb je {vodil č. g. Lavrenčič iz Kamnika.
Društvena naznanila.
Pozor. Krasne razglednice o ustoličenju koroških knezov je izdala Slovenska krščansko-socijalna zveza za Koroško. Razglednice so zelo krasno izdelane in predstavljajo ustoličenje koroških knezov. Slika je iotografični posnetek znamenite zgodovinske slike Joso Ferd. ÌTomUerja iz leta 1730.	— Slovenci! Ku-
pujte te razglednice v tem juoilejnem letu ustoličenja. Cena komadu 12 vin., 100 komadov 10 K. Dobijo se: Slovenska krščansko-socijalna zveza za Koroško v Celovcu, hotel Trabegiuger.
Velikonočne razglednice je založilo Slovenska Straža tudi letos. Razglednice predstavljajo star slovenski običaj: velikonočno blagoslavljanje jedil. Poleg teh pa ima Slovenska Straža v zalogi tudi še več drugih vrst velikonočnih razglednic, katere se bodo gotovo priljubile med ljudstvom. Vsak zaveden Slovenec naj bi se za velikonoč posluževal le teh razglednic, saj s tem. luiiko dosti stori za narodno obrambo. Zahtevajte od trgovcev, dal naroče razglednice Slovenske. Straže. Kjer bi se ne dobile pa te razglednice, pišite naravnost na pisarno Slovenske Straže v Ljubljani. Trgovci dobe znaten popust.
Sv. Barbara v Halozah. Na belo nedeljo priredi naša Mladeniška Zveza gledališko igro: „Prepirljiva soseda, ali boljša je kratka sprava, kot dolga pravda.“ Obenem petje in srečo-lov. Pridite! — Odbor.
Ljutomer. Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru priredi na velikonočni pondeljek, dne 13. aprila, v dvorani gospe Kukovec zabavni večer s sledečim sporedom: 1. Pozdrav. 2. Koncert. 3. Igra: „Volkašin“, roparska pravljica v enem dejanju s pet-.ein. 4. Srečolov. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina: I. 1 K, II. 80 vin., III, 60 vin., galerija 60 vin.,- stojišča 20 vin. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Tukajšnje bralno društvo priredi na velikonočni pondeljek lepo narodno gledališko igro „Turški križ“ in burko: „Dva gluha.“ Torej na velikonočni pondeljek vsi k Sv. Juriju!
Muta. Bralno društvo pri Sv. Primožu nad Muto prav uljudno vabi sosede in domačine na svojo zabavo, ki jo priredi na velikonočni pondeljek, dne 13. aprila, popoldne po večernicah v slovenski šoli. na Muti. Po občnem zboru govori poslanec g. dr. Verstovšek. Nato pa nastopijo naše priznano spretne igralke v dvodejanki: „Jeza nad petelinom in kes.“ Tokrat se hode tudi „Planšariča“ oglasila na našem' odru; zato pridite poslušat, ne bode vam žal. Vstopnina za sedež 40 vin., za stojišče 20 vin.
Konjice. Namesto venca na grob tovariša č. g. Martina Tomažiča je dal vlč. g. Martin Jurhar 5 K za Slovensko Stražo. — Na Velikonočni pondeljek, popoldne po večernicah, imajo naše bralno društvo, Dekliška zveza in Slovenska Straža skupno zbo-
rovanje. Možje, iantje, dekleta, pridite in prinesite kot pisanko mal dar za Slovensko Stražo. Ub tej priliki nastopi prvič mešani pevski zbor.
Konjice. Konjičani! Vemo, da ste sovražniki tistih, ki govore o alkoholu in vas navajajo k treznosti, pa vendar pridite na velikonočni pondeljek v obilnem številu poslušat znamenito protialkoholno predavanje, katero se bo vršilo po večernicah, ob 3. uri popoldne, v prostorih Kmečke hranilnice v stari šoli.
Sv. Frančišek Ks. Katoliško bralno in izobraževalno društvo je povabilo gospoda Franceta Praprotnika* nadučitelja v Mozirju, da pride dne o. aprila, to je na cvetno nedeljo, predavat o umni sadjereji. Predavanje se bo ^vršilo takoj po desetem opravilu v župnišču, v sobi bralnega društva. Ljubitelji sadje-reje, pridite!
Mozirje, Zborovanje, na katerem govorita poslanca dr. Korošec in dr. Verstovšek, se vrši dne 5. aprila, ob pol 3. uri popoldne v gostilni „Avstrija.“ Pomotoma je „Straža“ javila, da se vrši shod ob pol 1Ü. uri dopoldne. Shod je torej gotovo popoldan.
Mozirje. Katoliško izobraževalno društvo v Mozirju priredi na velikonočni pondeljek, dne 13.aprila, ob 3. uri popoldne, narodno igro „Domen.“ Ista igra sa ponovi na belo nedeljo. Na to prireditev opozarjamo vsa okoliška društva. Povabljeni so vsi sosedi !
Šmarje pri Jelšah. Katoliško slovensko politično društvo za šmarski okraj priredi v nedeljo, dne 5. aprila, ob 3. uri popoldne, v Habjanovi dvorani svoj občni zbor in politični shod, n a katerem bosta naša poslanca dr. Jankovič in Vrečko poročala o svojem delovanju. Šmarčani in jvsi sosedje, pridite polnoštevilno na ta velevažni shod!
Št. Vid pri Grobelnem. Kmečko bralno društvo priredi na velikonočni pondeljek popoldne veselico z dvema igrama v šolskih prostorih. Pridite v pravi obilnem številu od blizu in od daleč !
Brežice. Na cvetno nedeljo, popoldne po večernicah, priredi naše izobraževalno društvo v Narodnem domu krasno in veliko gledališko igro: „Dekla božja.“ Pridite v prav obilnem številu gledat pretresljive igre, za katero se mora igralno osobje veliko truditi!
Veliki Kamen. Na velikonočni pondeljek,. dne 13. aprila, bo politično zborovanje S. K. Z. v Velikem Kamnu pri Koprivnici ob 3. uri popoldne v gostilni gospoda župana J. Šerbec. Govori državni poslanec in deželnega glavarja namestnik dr. F. Jankovič.
Razgled po svetu.
Van Dickova slika za 1,800.000 K, Iz Londona poročajo:	/Zinani newyorSki milijonar in prijatelj u-
metnosti Frick je kupil Van Dickovo sliko („Paola A-dorno“ za 1,800.000 K. Rembrandtov portret „(Stari mož“ in sljika Reynoldova sta dosegli lani na londonski dražbi ceno 120.000 in 100.000 K. Umetniki pa so svoj čas umirali gladu.
Slovenec Izumitelj v Ameriki. Amerikanski listi poročajo, da je izumil {Slovenec Martin Pančan, čevljar v Evelethu, Minnesota, čelado in obleko za ognjegasce, ki varuje popolnoma pred ognjem. Tozadevni poizkusi so se izborno obnesli. IPančana so o-pravljenega v njegovo iznajdbo vrgli v ogenj, ki je bil tako vroč, da so stali gledalci 20 clo 30 čevljev daleč proč. Pančan 'je ostal v plamenu nad pet minut, nakar je počasi in iiBpzno ter popolnoma zdrav prišel zopet iz ognja.
Dolgovi evropskih državi znašajo že 160 ,tisoč milijonov. Za obresti in amortizacijo dolgov, ki so nastali vsled vojn, se plačuje na leto okrog pet tisoč milijonov. Večinoma so ti dolgovi nastali vsled vojsk in oboroževanja. Vojaštvo {evropskih držav šteje v miru okrog 5,000.000 mož. To so sami mladi fantje, ki so odtegnjeni koristnemu delu. Na leto stanejo ti okrog deviet tisoč milijonov, izguba na njihovem delu pa Šest tisoč milijonov. Leta 1914, ce ne bo nobene vojne, bo samo oboroženi mir istal Evropo okrog 20 tisoč milijonov. To je žalosten napredek!
Razburjenje med Turki v Jeruzalemu. Iz Jeruzalema nam poroča naročnik: Tu je veliko žalovanje po eroplanih, ki sta se razbila prefd Jeruzalemom, eden v Samariji, drugi v Jafi. Praznoverni Turki dolže kristjane, da so krivi, češ, da sta imela bili eroplana nekako v, Jeruzalemu posvečena Mohamedu, ampak Kristus hoče biti tukaj sam češčen. V Jafi po nezgodi kristjani skoro niso smeli izpod domače strehe. No, sedaj je še mir — fatum.
Kazen za štrajkujoče. Pri pogajanjih za zopetno sprejetje v delo vseh železničarjev, ki so se udeleževali letos štrajka pri zajhodni železnici na Angleškem, je uprava obljubila, da bo sprejela le pod tem pogojem vse stavkujoce zopet nazaj v delo, ako plača vsak stavkujoci po |5 K za bolnišnico v. Swin-.dami, Kjer so velike delavnice te železnice., Žalostno jjgje to, ako morajo stavkujoci plačati kazen za to, ker ™so si hoteli priboriti izboljšanje. {Take kazni, ki so za nas nekaj čisto neverjetnega, so na Angleškem v navadi in imajo dobrodelni zavodi vča-r'i od njih Še precejšen dobiček.
Obsojeni poslanci. Ogrska kraljeva kurija je obsodila poslance, ki so leta 1910 metali proti ministrskemu predsedniku grofu Khuenu in proti poljedelskemu ministru grofu Sereniju tintnfike, .knjige in druge predmete. Poslanca Ivana Zakariaš in Julij Markos sta dobila radi nasilja napram oblasti in rar di težko telesne poškodbe 5 in pol mesecev, poslanec Julij Hofmann pa 4 mesece ječe.
Verski šolski pouk v Rimu zopet dovoljen. 22. sušeč je bil za rimske katoličane pomenljiv, veselja polni dan, kajiti ta dan se je začel po rimskih javnih šolah zopet podučevati krščanski nauk. 'Župan Natan, napelnik (starosta) prostozidarske lože „Orient“ in notorični brezverec, je svoj Čas prepovedal poučevati verouk po javnih Šolah. Ko je ta krutež odstopil, je občinski svet v svoji seji dne 22. marca t. 1. dal zopet ljudstvu, kar imugre. Baje se je pripravilo že 60 dam in gospodov iz višjih stanov, da. bodo brezplačno prostovoljno poučevali nevedne o svetih resnicah.
Avstrijski prostozidarji pod vlado ogrske velike lože. Ko se je nedavno šlo za to, da bi se pod i-menom i„!Munificentia“ v Karlovih Varih obstoječi „bratovalci krožek“ postavil pod varstvo prostozidar rjev, so tamošnji prostozidarji prejeli pismo odi' ogrske velike lože, v katerem se jih opozarja, naj se v interesu nove lože, ki jo nameravajo ustanoviti, obrnejo na veliko ložo ogrsko. Važni prostozidarski interesi namreč zahtevajo, da se novi avstrijski prostozidarski krožki in lože sučejo v zvezi z obstoječimi ložami, ki 'delujejo pod varstvom ogrske velike lože.
Pomažarjevanje potom vojaščine, Dočim so Hrvati dozdaj večjidel služili kot vojaki v domovini, jih sedaj premeščajo na Ogrsko, kjer jim ubijajo v glavo mažarski jezik in če mogoče tudi mažarskega duha, mažarske polke pa premeščajo viedno bolj na Hr-va^ko, kjer Širijo mažarščlno in polnijo s svojimi o-troci Julianove šole. Zdaj je na Hrvaškem že 11 pehotnih mažarskih bataljonov, en huzarski polk in en trdnjavisko-topniški bataljon.
Nemška gostoljubnost. Iz Kodanja poročajo: Pruske oblasti so izgnale iz Kastrava v Šlezvigu 2: mladi danski umetnici, koncertno pevko Dinnesen in pianistinjo {Prajbl. Bili sta zvečer v privatni družbi in sta morali takoj oditi. Ob pol 10. uri zvečer je že-prišel orožnik ter pozval obe dami, naj gresta takoj z njim k občinskemu predstojniku. Od tam ju je pa orožnik odpeljal na dansko mejo. Občinški predstojnik ju je opozoril, da bosta kaznovani, če bosta še prestopili mejo. Nemške oblasti se (izgovarjajo, da sta agitirali* iTo je pač samo naj Pruskem mogoče. Zakaj ne izženejo raznih Wasffianov?
Koliko je Poljakov. Kakor je te dni prinesla „Germania“ poročilo, so po uradnih izkazih leta 1900-našteli 24,500.000 Poljakov. V Rusiji jih [živi 12 mil., v Avstriji 5,000.000, v Prusiji 4,000.00(0, Vi Združenih državah v Ameriki 3,000.000 in po drugih delih sveta okrog pol milijona. Največje poljsko mesto je Varšava, jd šteje 872.478 prebivalcev,, Lodz 408.330, Lvov 206.113, Vilno 184.482, Poznanj 156.681, Krakov krog 151.1)100, V Ciklagu živi nad 300.000, v Berolinu pa 60 tisoč Poljakov.
Radij — sredstvo proti nevihti. Dva francoska učenjaka, profesor Volle in profesor Illard, sta, kakor se poroča, napravila znamenit izum. Prof. Volle se je skupno z fizikom Illardom že dalje časa bavil s konstrukcijo novega strelovoda in je svoj izum že večkrat popravil. V akademiji znanosti je sedaj poročal o svojem izumu ter povedal, da je dosegel že vjeČ uspehov. Na koncu strelovoda so prav majhne množine, kaki trije miligrami, radija. Radij tako zelo u-Činklu'e na atmosfero, nasičeno z {elektriko, da se strela razdeli na neizmerno majhne )|n posamezne diele, vsled česar se grozna moč strele skoraj; popolnoma uniči.
Liliisko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmsnna & Go., v Dečinu on Labi
je in ostane neprekosljivo v učinka zoper poletne pege in se pri raeijonetnem negovanju feože ne natre pogrešati. To nepobitno doka?,ujejo vsak d n došla pmnalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, drožerjah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala ikrgimniova lilijska krema „Manera“. Dobi se povsod v tubah po 7<J vinar ev.
Dohodki državnih železnic v letu 1913. Lanska kriza ni prinesla državni železnici posebne škode, dasiravno so imele državne železnice v letu 1912 za 30,000.01)10 K več dohodkov, kakor jih je bilo pa lansko leto. Kljub temu pa bo lansko leto zaključeno še s precejšnjim dobičkom. Poslabšal se je promet pri žitu, sladkorju, železu in železnih izdelkih. Večji pa je promet s premogom. Promet s Trstom je ostal normalen. Dohodkov je bilo v pretečenem letu pri osebnem prometu in prtljagi 193,400.000 K, pri blagovnem prometu 608,600.000 K, skupaj torej 801,800.000 kron, ali prav natančno, kolikor je bilo že v naprej preračunjeno.
axxxxxxxxxxxxxxxxxxx>
y Pays-o ve. pristne Sodenske mineralne pa- ^ O stilje so se obnesle že skozi tri • desetletja Q zoper kašelj, hripavost in katar.
X Fays-ove pristne Sodenske mineralne pa-K stilje — in le te! se izdelujejo iz znanih od X pamtiveka, ' sem v rabi( stoječih ' občinskih X zdravilišč toplic Sodena ob |T.
Vf Fays-ovc. pristne Sodenske mineralne pa-stilje morate zahtevati, Če hočete imeti najbolj učinkujoče soli iz imenovanega zdravilišča.
:xx»ocxxxxxxxxxxxxxx9
Listnica upravništva.
J. Z., Sv, Bolfenk, ih J. T., Rajhenburg: Ker ste poslali 2 K čez naročnino, se je odvišni znesek vknjižil zaj prihodnje leto.
[{DOR
je s svojim
felodcem
m crevom nezadovoljen
jemlje naj£6dn0 nekaj časa DrmedTrauba želodčni prašek
QASTRJOÌ
Učinek preseneteijiv Dobi še v vseh apotekah.
Velika s^atlja slane 3 Kr.
GLAVNA ZALOGA:
Sternapoteka, Dunaj, IV. Favontenstrasse25.
ftospekti gratis in franco^
Zdravniki dobe za poskušnjo 0a3tricin brezplačni}- I
V Mariboru se dobi v lekarnah : Fr. Prullja, E. Taborsky-a nasi. Wolf-, Al. Sirak-a, V Savost-a in V. König-a.
Trg svina z špecerijskim blagom
Solidna
postrežba.
Trgovina z moko in dežel, pridelki
Ivan Ravnikar, Celje, Graška ul. 21.
Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljiva semena, n. pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo, peso. rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična semena 0000	od znane tvrdke Mauthner.	0000
Glavna zaloga	Vedn@ sveže	Glavna zaloga
vrvarskega blaga	žgana kava.	oljnatih barv
Točna postrežba Debro. Po cepi
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsski ceni.
Tudi na obroke 1 llustrcv ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K 7 Original omega ura K 18 Kuhinjska ura	K	4
Budilka, niklasta K 3 Poročni prstani	K	2
Srebrne verižice K 2 Večletna jamstva,
Masi. Oietinger
Tbeod. Fslir
urar in očalar
Maribor, fosposk?. Bilca 26
Kupujem zlatnino in srebro.
pomoč in ozdravljenja prinaša zdravilno sredstvo, ki se je dobro obneslo. Strogo individualno zdravljenje. Trajno brez povratka bolezni. Ovim, ki iščejo zdravljenja, daje ordim-cijski zavod Specialnega zdravnika Dr. A. Szabo v Budimpešti V, Grosse Kronengasse 18 brezplačna navodila.
30.000 parov čevljev
razprodam vsled preobile zaloge Je za tovarniško ceno, dokler bo kaj zaloge. Nudi se torej najboljša prilika vsakemu HÜ»	ÌB©!	naročniku, da si nabavi pc ceni dobre
JglPÄ, äpjtj&k	čevlje. Razpošiljam visoke devi e na
zadrgo za moška ln ženske eleg. fazone iz črnega trpežnega usnja z močnimi podplati kakor kaže slika, ducat za K 60'—, za par K 5'50. Ženski zimski sukneni čevlji obšiti z usnjem in močnimi podplati zelo toplo podloženi ducat za K 651—, par za K 6‘—. Trpežni vojaški čevlji za hribolazce iz najboljšega surovoga usnja popolnoma okovani, ducat za K 95'—, par za K 9‘—. Prvovrstni lakasti čevlji za moške K 10—, za ženske K 8 50. Lastni izdelek v že 30 let obstoječi tovarni. Kot mera zadostuje številka ali dolgost v centimetrih, namena dovoljena. Razpošilja po povzetju: I. že 30 let obstoječa tovarna čevljev, J Faš&tko, mesto Ždar, Morava N.
T
rgovina s špecerijo in
z deželnimi pridelki :
Celje, Narodni dom.
Franc Kolenc
Pristao domače detelj bo seme
vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti ter vedno sveže špecerijsko blago dobito po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
Oljk*1 *
. .>■'* pr Prevzamem vsa del* ^ Wi,	oelteracijska, slikarske in JmM
■* S® ^ pleskarske sirske, katera izvr- m/sBir

rekeracijske, slikarske in
pleskarske sirske, katera izvr-
$> suje.Rs vestne in po najnižjih cenah.
v -- itoli Dobave
m
t Celju
Gospodska ulica 5.
Edina štajerska steklarska narodna trgovina Na debelo 1	Na drobno!
• •• • ••
CELJE
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoma po najnitjih cenah svojo bogato zalogo steklene In por» eelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev s« oodobe. - Prevzetje vseh steklarskih del pri eerkvah hai StartMüe.
NafsoIldiiejSa In ločna postrežba
1L
il
mm
ÉJ#
#§x.
Prav tako dobro k® imata kava diši ©b pravilni pripravi ©din® popolni kavini nadomestek: Kathreinerieva illnešppova sšadna kava.
Sam z dobrim mlekom in malo sladkoriem
saoiit, 1® pristni
pijača, kakršna
mmm felli»
hsj Rokmiiniiaga titatl, *■”	naj piše Kaširtlnuševlia htomlcan
sa 3‘usdao Busco «2. «ir., Dental i-,
Sts G«
Na prodaj j** lepo posestvo, ležeče v lepi legi, vse v najboljšem stanu. Pri hiti je lep, mlad sadonDsaik, hmeljišče z moderno snš Ini o Lastnik poda natančneja pojasnila glede kupne cene in drugih ugodnost:. Ve;’, poveta Janez in Marija Lesjak, posestnika v Studencah, Ž lec.
Agitirajte za „Stražo”.
Velika narodna trgovina
KttsiVanič,Celie
Narodni dom
tri poroča bogato zalogo Manufakture ega in modnega blaga, posebno krasno 'novosti sa ženske in jioške obleke po zelo znižani ceni!
Dstanki pod lastno ceno Postrežba točna ia solidna I Vzorci na razpolago
1
Priporoča se Vam za nakup
»
u
3
0)
«
ca
•m
9W4
N
S
0)
u
O,
r<
M
CA
M*
S
M
M-
©
<
M
-I
3
M
Rafael Salmič Celje Nar. dom
to je največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zlatnine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto.
Svetovna tvrdka.	Na tisoče zahval.

io Se niste, pošljite naročnino
ma
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registravate zadruga z nečim, zaveza
Ob estui© hranilne vloge po II O 12 0
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rental davek plača posojilnica sama.
4
Dale posolilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
v lastni hiši (Hotel ,Pri belem volu*) v Celju, Graška cesta 9,1. nadstr.
»Kariioru
Tiskar nas
Opremijena z »»JfoelJšinsi ssrojS, * Mastnim elel*trlt*nim obrat«», aojisovejžim! ér&asnì Is* èrdalmi o«sb-®S*Iì8, sprejem» vsa v tiskarsko strok» spadajoča dein bakori fe*nUie, linji ge, brošure, stenske in druge k o Sedar j c.
Za vló župnijske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom,	Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd.,
uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in	plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike : vizitke, naslovnice, poročmce,
druge urade: uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potr- parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne nde društev m častne občane v (lila itd. Za obrtnike in trgovce:	pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, ce-	raziičnin okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
nike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice,	y	naročila SP izvršilo fprso in točno	OOOOO
zadruge in društva : pravila, zapisnike, pristopnico in sprejemnice, letna poročila, računske	OOOOO	V bd nd.roc.Ud be UVrblJO ceno Ul lOcflU.	u u u u u
zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.	»fr»»»»»»»*»»** ++
Prva Južnoštajerska vinarska zadruga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Čisto posebno pa še opozarja na Sortiment« na fina vina v buteljkah.
Zahtevajte cenike! Prepričajte se a posknšnjoi Obiščite naše kleti!
Gostilničarji ! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
üaznanilo.
Zavod Šolskih sester vi Mariboru
naznanja, da se III. Smesečm tečaj za kuho in gospodinjstvo začne 15. aprila ter vabi dekleta, ki žele v tej stroki izobrazbe, da se udeleže pouka. Vse, kolikor jih je bilo doslej v šoli, so prav .zadovoljne, ker so se v kratkem času veliko naučile. Pouk je v slovenskem in nemškem jeziku, NatanČneja pojasnila daje vodstvo zavoda v Mariboru,	16
Odda se na račun gostilna v večjem trgu Zg. Savinjske doline. Sprejme se samositojna gospa ali starejša gospodična, zmožna obeh deželnih jezikov, ter je tudi dobra kuharica. Kje, pove upravništvo lista.	BI
pristno vino.
Absolutno zajamčeno
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nad zoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v
Pnhiclun razpošilja na vse strani ■ CJBaBaalfU trgovina s pohištvom
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
Največja in najcenejša razpošiljalnica za pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna knhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bokovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo izkib cenah. Rasni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva.
Sloboden nakup.	Slòbadno na ogled.
Ilnstrovani ceniki brezplačno!
Pozor! *8^ URE
repasirane s pismenim jamstvom:
Pristna srebrna nra K 7'—
Pristna srebr. ura ženska K7-—
Pristna srebrna verižicaK 2-— Pristna srebrna verižica
damska K 3'40 Zlata ura .... K 28 —
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom proda-repasirane nre po zelo nizki ceni.
Očale! Budilke! Uhane
Urar, ©caler m zlatar
Bures
Yegseihctfova cesta it. 39
V zavodih za pljučna zdravljenja.
Med Kerni v Davosu pirosi. Meranu, Arku i.Cd.
je
kot dobro obneslo sredstvo v stalni rabl-SIROIJN"Roche" olajša iu odstranjuje obolelosti sopii v primeroma kratkem času.
"Koche"
5e jako slasten, tek prouzročujoč iu učinkuje zelo ugodno na splošni počufek.
Tzvirni zavoj a K.	se dobi v vseh lekarnah.
Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju
x»eg-istx»C6'»'£a.ms&	as oaraesjeraisra J saiaast; crossa
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li	Rentni davek plačuje zadruga sama; prevzame obrtne in trgovske račune v inkaso in
član zadruge ali ne in jih obrestuje po	jQ iztirjanje, daja predujeme eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije	1
:	----- -,	------ = po najkulantnejših pogojih.	■	.—

Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru
FSgiStFOf.
Hranilce nlnn? se sprejemajo od vsakega m se obrestujejo:	*© Al/*% proti trimesečni odpovedi po 4 J/4 %. Obresti se
■al ulSllil« Hlutjti pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1 julija vsaeer* < Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. pi^ìeS, (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
■mwsmaasaaMBBBBiBi
FßSOiilS Mm klanom *n s’c6r: m vknjižbo proti pupilami varnosti po 5tJ/0, na vknjižbo sploh po S1/*0/«), na vknjižbo šn illubjl u «S Utl]»JU poroštvo po 5*/**/#	Ea osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove
drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. aaaEaBaaBaastBsaasiawiwawMwa
finarinp jing so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. tire dvpnidae m vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V ululiti» ui» sadnih urah se sprejema in ispl&čuj« denar.
Poiasiill» u dajejo	'« '«« «a *nbn Hunu nunum.
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvlio).
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža.*
Odgovorni urednik: FRANJO ŽEBOT.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.