II
Leto XXVII.
Naročnina za Ljubljansko ™ pokrajino: letno 100 lir (aa kuj inozemstvo 110 lir), za l/i pa ieta 50 lir, za '/« leta 25 rt-j lir, mesečno 9 lir. Te
zal Plato in toži sc v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Številka 51.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulic* 23. Tel. 25-52. Uprava: Ore*or čičeva ul. 27. Tel. 47411.
...	,	Rokopisov	ne	vračamo	_
.... ******* m™«,m časopis za Jrgovmo. industriio, obrt in denarništvo STiSlŠ
"■ Izhaia ™,k *"*
Ljubljana, petek 23. iuniia 1944
Preis - Cena L 0'M0
Prijava premoženjskih zahtev v krajih izven Ljubljanske pokrajine
1,0 Včlanjena društva, organizacije ,0j in zadruge na podlagi odloka .šefa sdl pokrajinske uprave in dopisa lJo-ov krajinske zv'eze delodajalcev po-iče ^.vamo, da nam m najkasneje do junija 1944 sporoče, kakšne premoženjske zahteve imajo v krajih bivše Jugoslavije, kateri leta 1941. niso pripadli Italiji.
Zadruge naj javijo obenem tudi
ai
_     .... ..
svoje splošno premoženjsko stanje. m‘ Negativnih poročil ni treba pošiljati.
Prijave je poslati na Združenje trgovcev, Trgovski dom.
Združenje trgovcev.
xii
Nadzorovanje mezd pri podjetjih
Združenje trgovcev je bilo pozvano, da pri posameznih včlanje-iv] podjetjih nadzoruje mezde in od časa do časa izvede pri včla-; njenih podjetjih na osnovi svojih loj pravil pregled mezdne ureditve, ib} Ugotovljene primere, o katerih ilč se bo smatralo, da so v nesoglasju loi z zakonitimi predpisi in drugimi d* veljavnimi določili, mora Združena !!je javiU Zvezi delodajalcev, ta pa “?l jih imora sporočiti nemškemu sve-gi tovalcu pri Pokrajinski upravi v f Ljubljani.
la ^^mti ipostivauio »voje člane, da na nain primere izigravanja veljav-! nih mezdnih predpisov, javijo tudi av| sami.
eq ni
J •ii'
Tvorna vrednost zasebne
iniciative
Združenje trgovcev v Ljubljani.
Cenik
j, opekarniških izdelkov
"J Na podlagi določil čl. 1. na-‘rs redbe z dne 9. maja 1941, št. 17, po Služb, list št. 38/41, v zvezi z doki	“•	uredbei	o cenah, Služb,
.j ^ist št. 2:18/2(1/40, iji z določili čl. 2. i-f uredbe o kontroli cen, Služb. list l j st. (>8/15/4)0, odobravam na prošnjo Združenja industrijcev in j obrtnikov ljubljanske ]>okrajine v . lijubljani naslednje najvišje ceno J za tele opekarniške izdelke:
‘j 1. normalni zidala 25X12X6.5 cni> 1W0 kosov, 800 lir; 2. zidaki, 1 votlaki in luknjači 25X12X6.5 cm,
ii(	kosov’ 880 lir; 3- ^klopniki
:|M, holandska strešna ponev, vo-• ■ *asti vkladmki D in zarezana ope-al( ka 40X21 cm, 1000 kosov, 1600 lir; t4T^?bl‘°W',c 39X19 cin, 1000 kosov, inf. li*" 5- žlebaki čopniki, 100 JkosoV; 1100 lir; 6. žlebaki za streš-
j43cm T^6ne 1HKl St- 3. dolžina }gj	100 kos°v 750 lir; 7. žlebaki
(KJbiovc^ dolžina 42 cm, 100 kosov, «0 lir; 8. tlakovci, pečarski, 1000
,'*lože»V’ 7'i4 ^r’ franko tovarna, na-
,I*.VO/'’ vkli«čno vse javne dajatve, izklju6no davek J 0_
IsJovm promet. Glede cene ostalih - izdelkov bo odločeno pozneje.
Oeine je v smislu odredb čl 4 naredbe z dne 9. maja 1941 objaviti v prodajnem prostoru.
Prekoračenje teh najvišjih cen 86 kaznuje po uredbi o cenah v z Uredbo z dne 26. januarja 1942. «1. S, Služb, list St. SMS.
Po pooblastilu prezidenta načelnik VIII. odd.: v. d. dr. Trstenjak.
:j Hrvatske solarne
pridobivanje soli se Pel- s °In?iuie na solarno Ston na iPaJ, UciU. na' s0,lani<> fla otoku ^bilo i ITle na otoku Pagu so }.v.	; 1W0* modernizirane in 'naj
se tudi razširile. Zaradi izbruha
, Nemška vojna hi oborožitvena proizvodnja neprestano narašča in niti bombni teror ji ni mogel bistvenega škodovati, kakor je z vso pravico poudaril na sestanku z obratovodji drž. minister Speer. Da se je mogel ta veliki uspeli doseči, je po besedah ministra Spee-ra predvsem zasluga nemškega delavca, v drugi vrsti pa je to posledica 1. 1942. uvedene lastne odgovornosti industrije. Do 1.1942. je dobivala nemška industrija državna naročila od uradnih državnih mest, od uradov za orožje vojske itd. Odgovornost za potek oboroževanja, za sieatavo programa, za zaposlitev obratov, za racionalizacijo proizvodnje, za izmenjavo izkušenj je padla večinoma na državna upravna mesta.
Zasluga zasebne iniciative
Nato je minister Speer nadaljeval med drugim: Dr. Todt in jaz sva začela izvajati svoj poklic v zasebnem podjetništvu m v prostih poklicih in na podlagi tu doseženih uspehov sva'prejela važne državne naloge. Spoznala sva sile, ki so v iniciativnosti zasebnega podjetnika iz lastne izkušnje in zato jih tudi priznala. Poznala sva tudi fanatizem, ki preveva tehnika, če naj izvrši veliko nalogo. Zato sem Sklenil 1. 1942., da naložim iz vse meni podrejeni 'industriji najboljšim vodilnim tehnikom in vsemi drugim, ki so se v svojih podjetjih že izkazali', celotno odgovornost zaenkrat za proizvodnjo orožja, muuicije in oklopnih vozil.
Danes je 21 glavnih odborov, ki so odgovorni za končno izdelavo oborožitve in 12 krogov, ki morajo poskrbeti za to potrebne dobave in ki morajo voditi vso oborožitveno in vojno proizvodnjo. To edinstveno organizacijo lastne odgo.. vornsti industrije sestavlja približno 0000 od obratov na častno mesto postavJjeui.il tehnikov in inženirjev. Ti le častno sodelujoči ljudje iz industrije odgovarjajo do podrobnosti za vse, kar se dela in kako se dela v posameznih obratih ter imajo možnost, da uveljavijo svoje stališče in da dajo obra-tovodjem potrebna navodila.
Strokovno vodstvo
Tudi državno ministrstvo za oboroževanje in vojno proizvodnjo,'čigar najvažnejši organi so glavni odbori in krogi, In v svojem sestavu nič drugega ko zrcalo lastne odgovornosti, ki je padla na industrijo. Skoraj vsi uradi so zasedeni z možmi industrijiei in tudi vsi delavci izvirajo večinoma iz industrije.
Zaradi industrijske lastne odgovornosti se more .izvesti strokovno1 vodstvo do najmanjše podrobnosti. Njene glavne naloge so poleg nastavitve obratnih kapacitet, omejitev tipov, specializacija obratov in po potrebi tudi ustavitev celih iz elovanj jri obratov, racionaliza--
cija glede uporabe surovin in načina izdelovanja ter brezpogojna izmenjava izkušenj brez ozira na obstoječe patentne in zaščitne pravice.
Že 6. maja 1042. sieun naročil vodjem glavnih odborov in krogov, da izvajajo svoje naloge ne s prepričevanjem, temveč z jasnimi in ostrimi navodili ter povelji industriji. Ostra navodila se v industriji ne morejo prenesti samo tedaj, kadar jih dajejo industrijsko nepoučena mesta. Vsaka ustanova, ki obstoja že dalj časa, dobi nagnjenji« za birokratsko delovanje. Trdno sem odločen, da preprečim vsak poskus, da bi glavni odbori in krogi postali neka nova oblast z vsemi svojimi slabimi birokratskimi posledicami.
Na drugi strani pa naj tudi-industrija spozna korist, ki jo ima od strokovnega in brezhibnega vodenja proizvodnje. Obratni vodja naj bi bil vesel, da prejema navodila za proizvodnjo od strokovnjaka. Poiščem najbolje delujoči obrat in iz njega imenujem vodjo izde-iovaiiDei skupine ter pričakujem naravno od njega, da nudi najbolje delujočemu obratu vso svojo podporo z dodeljevanjem materiala in delovnih moči luui takrat, če je to njegov lastni obrat.
Dočim , imamo interes na tem, da vsak obrat izdeluje po možnosti le en predmet, je šiei vedno mnogo obratov z več izdelavami. Potrebno bo v bližnjih mesecih ta nedo-statek odpraviti.
V glavnih odborih in krogih vi-
dim le del industrijske lastne odgovornosti, dodaten vodilni organ, Ki naj poleg svojih nalog vodenja doseže tudi zboljšanje v slabih obratih. Njim mora biti obratovod-ja, ki z lastnim znanjem dosieiže iz svojega obrata najvišjo proizvodnjo, ki se od njega zahteva, dobrodošel soOelavec. Ce se izkaže obratovodja kot nedorasel svoji nalogi, se mora za vojno dobo nadomestiti z drugim. Nikdar pa se ne sme prikrajšati odgovornost obra-lovodje in njegova pravica za da-janjis navodil...
Vodja opazuje z zadoščenjem, kako industrija ustvarja vedno nove storitve. Hvaležnost države bo veljala vsem, ki so s težkimi osebnimi žrtvami brez ozira na lastno konist služili našim velikim oborožitvenim nalogam in rešili najtežavnejši problem, da se je naša proizvodnja oklopnih vozil, orožja, muuicije in letal od 1. .1942. povečala za večkratno.
*
K teni besedam ministra Speera in k njegovemu visokemu priznanju tvorne vrednosti zasebne iniciative bi dostavili le opozorilo, da siei bodo pri nas morala obnovitvena dela izvrševati podobno, kakor je rešila Nemčija problem vrhunske izpopolnitve vojne in oborožitvene proizvodnje. Samo najsposobnejši morajo priti na vodilna mesta iu nk teh tudi odločati, birokratskih ovir pa ne sme biti, ali pa se bodo dosegli le slabi uspehi in obnovitveni problem bo ostal nerešen.
Državni dolgovi
Hrvatske
vojne pa se ta dela niso mogla dokončati. V poletni seziji se pridobi na otoku Pagu povprečno 600 do 800 vagonov soli. Vsa proizvodnja soli je na Hrvatskem v 1. 1941. znašala približno 2.07 milijona kg, 1. 1942. približno 8.2 milijona iu 1. 1943. 7.93 milijona kg, kar pa za kritje domače potrebe ne zadostuje.
Državni dolgovi Hrvatske se dole .v dva dela: v dolgove, ki jih je prevzela Hrvatska pri- razdelitvi premoženja in obveznosti bivše Jugoslavije in dolgove, ki so nastali po ustanovitvi Hrvatske dne 10. aprila 1941. Vsota prvih dolgov se komaj more natančno ugotoviti, dočim so znašali novi dolgovi Hrvatske 1. januarja 1941 okroglo 36 milijard kun. V dinarjih je znašal državni dolg Jugoslavije v aprilu 1941 približno 50 milijard din. Ti dolgovi so se delili po svojem nastanku takole:
1. v čisto srbske državne dolgove v višini 25.2 milijarde diil,
2. v dolgove novih pokrajin v višini 4.9 milijarde din in.
3. v skupne dolgove v višini 20.1 milijarde din. Skupno 50.1 milijarde din.
Se pred začetkom sedanje vojne so Hrvatf poudarili, da z nekaterimi teh dolgov ne bi hoteli imeti opravka. Srbski dolg so tvorili večinoma v Franciji najeta predvojna posojila v višini 5060 milijonov din, -nadalje vojni dolg Srbije Ameriki, Angliji in Franciji v višini 14.979 milijonov din, dalje izvojno-odškoduinske rente v višini 4917 milijonov din iu ostanek iz izplačil za deleže in obligacije orientske železnice. Od dolgov, ki so izvirali iz časov Avstro-Ogrske je odpadlo 66 milijonov din na dolgove bivših avstrijskih dežeJ, 1682 milijonov din pa na oni del državnega dolga bivše monarhije, ki ga je morala prevzeti Jugoslavija. Za odškodnino delničarjem Južne železnice
in nekaterih vieinalaiih železnic, katerih glavni del je bil v Slove-n iji, je, znašal dolg 2433 milijonov din. Končno so v tej vsoti obsežene še odškodninske rente za izvedeno agrarno reformo v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Glede teh odškodnin sb hrvatski uradni krogi že pred leti opozarjali, da prvotno odškodovane osebe v njih pravicah ne smejo biti prikrajšane, da pa to ne sme veljati za špekulante. Glede tretje skupine dolgov, v katere spadajo tudi jugoslovanski dolgovi v dolarjih in frankih, so Hrvati tega mnenja, da so se ta posojila uporabila večinoma za obnovo srbskih krajev. Pri reševanju vprašanj zunanjih dolgov bivše Jugoslavije se bo morda govorilo še o tečaju kune, dočim se bo pri notranjih dolgovih skoraj gotovo računalo, da je en dinar enak eni kuni.
Hrvatsko stališče glede jugoslovanskih državnih dolgov pojas-njuje tudi pred kratkim izšlo poročilo o izdaji hrvatskih obračunskih obligacij. Poročalo se je namreč, da je bila hrvatska vlada pooblaščena', da izda zaradi popolne zamenjave vseh nekdanjih jugoslovanskih državnih zadolžnic posebne obračunske .obligacije, ki se bodo izplačale najkasneje v 50 letih. Bivše jugoslovanske zadolžnice se bodo z ozirom na njih boniteto. in vrsto zamenjavale po tečaju od 50 do 95 odstotkov. Nove obračunske obligacije veljajo kot pupilarno varen papir ter bodo noti ral e na borzi. Ta določba je
posebne važnosti, ker so v Jugoslaviji denarni zavodi in zavarovalnic« ter tudi socialne ustanove znaten del svojih rezerv morali naložiti v državnih papirjih ter gre pri nekaterih zavodih za prav velike vsote, ki so- na ta način vezane. Od celotnega zneska bivših jugoslovanskih finančnih dolgov je prevzela Hrvatska po sklepu konferenca nasledstvenih držav z dne 22. julija 1942 42 odstotkov. Kot razdelilni ključ se je uporabilo število prebivalstva, ki se je nahajalo ob razpadu Jugoslavije v posameznih deželah. Po mnenju Hrvatske državne banke pa bi bila bolj pravična razdelitev na podlagi narodnega dohodka. Velik del dolga izvira namreč iz časov, ko je bilo prebivalstvo Hrvatske mnogo manjše kakor pa 1. 1941., dolgovi pa so ostali enaki. Kakor znano, se prebivalstvo v revnejših krajih bolj množi kot v bolj bogatih. Hrvatski pa so pripadli ravno bolj revni kraji, ki bodo sedaj bolj slabo odrezali. Po hrvatskem mnenju bi bilo bolj v skladu z dejanskim položajem, če bi se delež Hrvatske določil na 38 odstotkov.
Novi hrvatski državni dolg tvori večinoma menični dolg hrvatske države pri Državni banki v višini 29.732 milijonov kun. K tej vsoti pride še vsota 6260 milijonov kun, za kolikor je izdal finančni minister zakladnih listov. Novi hrvatski državni dolg je (torej znašal dne 31. decembra 1943 okroglo 36 milijard kun. (Po »N. Wiexier Tag-blattuc.)
Prevarane nade
Pogajanja vodilnih ameriških tvrdk s Sovjetsko unijo glede povojne medsebojne kupčije, niso privedla do uspeha, kakor poroča Financial News« iz Newyorka. Ameriški krogi presojajo skeptično vprašanje sovjetskih protido-bav in zato sei tudi sovjetske nabave ne bi finansirale v tistem obsegu, kakor ge je prvotno nameravalo. Predsednik ameriške trgovinske zbornice Johnson, ki biva trenutno v Moskvi, se bo po mnenju njujorških krogov pogajal le o tem, v katerem obsegu bi bile med USA in SSSR možue kompenzacijske kupčije.
Pridelovanje bombaža v Makedoniji
Bolgarija potrebuje na leto okrog 26 milijonov kg bombaža, od tega za vojaštvo in delavstvo približno 10 milijonov kg, od pridelovalcev pa so dobili lani samo 1.7 milijona kg. Kmetijsko ministrstvo pospešuje zaradi tega pridelovanje bombaža v vsej deželi, ker je uvoz od leta do leta bolj negotov, naj večji uspeh pa se obeta v Makedoniji, kjer so hektarski pridelki bombaža že zdaj precej nad povprečjem drugih pokrajin. Bombažne kulture v Makedoniji so v zadnjih dveh letih razširili že za 60%, ko bodo izvedene potrebne melioracije, pa bodo v treh letih obsegale 10.000 hektarov. Z melioracijami so že lani pridobili blizu 3000 ha za bombažne nasade primernih zemljišč, v Makedoniji pa se je pridelek bombaža povečal povprečno za 20 odstotkov.
Po strokovnjaški cenitvi bi dal letošnji pridelek približno 4 milijone kg. Od tega ostane pridelovalcem 1 milijon kg, trije milijoni pa bodo razdeljeni tekstilnim tovarnam, ki delajo predvsem za vojsko. Odkupna cena bombažnega pridelka bo letos zvišana za 100%.
Gostilničarski vestnik
f Vladimir Nazor
Med smrtnimi žrtvami bombnega napada na Trst je bil tudi ugledni ljubljanski gostilničar g. Vladimir Nazor, ki se je v Trstu mudil poslovno. Njegovo truplo so pripeljali v Ljubljano, kjer je bil pogreb 21; t. m.
Vladimir Nazor, ki je vneto in uspešno vodil svoje gostinsko podjetje na Šentpetrski cesti ter imel mnogo prijateljev in znancev, bo ohranjen v blagem spominu, njegovi rodbini pa izražamo iskreno sožalje.
Kurivo
Pokrajinski gospodarski svet nas ponovno opozarja, da zaradi občutnega pomanjkanja kuriva ne bo mogel ugoditi prošnjam vseli gostinskih podjetnikov in. jim nakazati kuriva. Prvenstveno prejmejo kurivo obrati z večjim številom Stalnih abonentov.
V mejah dovoljenih možnosti in dokazane potrebe pa bo izdal Pokrajinski gospodarski svet posameznim obratom na obrazloženo in utemeljeno prošnjo uvozno dovoljenje za drva iz polhovgrajske ali horjulske občine. V teh prošnjah se mora navesti ime dobavitelja in zaprošena količina. Količino' bo urad določil za poedine primere po velikosti in frekvenci obrata.
Vse prošnje za kurivo pa morajo biti potrjene od »Prevoda« glede količin živil, ki jih podjetnik za poedine mesece prejme za oddane odrezke in od Sindikata gostinskih podjetnikov za količine pavšalno dodeljenih živil za prehodne goste.
Sindikat gostinskih podjetnikov.
Proizvodnja maščob se mora povečati
Pomanjkanje maščob je najtežje vprašanje v prehrani prebivalstva Jadranskega Primorja. Zato je nujno, da proizvajalci povečajo svojo proizvodnjo maščob in tudi brez ozira na svoje osebne interese.
Spomladi izvedeno povečanje z oljdatimi rastlinami obdelane zemlje bo dalo najbrže dobre rezultate. Vendar pa tudi to povečanje ne bo moglo kriti celotne potrebe na maščobah, zlasti še, ker se s pšenico posejana površina zemlje ne sme zmanjšati. Zato je potrebno, da se poveča proizvodnja živalskih maščob. Glede proizvodnje surovega masla so potrebni ukrepi že v teku. Zelo malo pa se je storilo za povečanje proizvodnje svinjske masti, čeprav bi se v tem oziru mogli v kratkem času doseči lepi uspehi. Moralo bi se doseči, da bi vsak kmetovalec oddal za trg vsaj enega prašiča. Ta naloga se pa takoj ni mogla izvesti, ker je primanjkovalo prašičkov. Pristojni uradi Vrhovnega komisariata so si prizadevali, da bi dobili potrebne prašičke iz Nemčije. To pa ni bilo lhhko dosegljivo, ker nima Nemčija preobilice prašičkov. Kljub temu se je posrečilo, da se je dobilo po uvidevnosti pristojnih nemških mest iz Nemčije 10.000 prašičkov, ki se bodo na
Hrvatski izvoz v Nemčijo
Po uradni statistiki je hrvatski izvoz v Nemčijo razdeljen takole: mlečni Izdelki blizu 50%, les in lesni izdelki 25%, ostanek pa razni kmetijski proizvodi in rude. Od blaga, ki ga Hrvatska dobiva iz Nemčije, pride 41% na kovine in kovinske izdelke, 18% na tekstilno blago, po 9% pa na kemične izdelke in papir.
Iz zadružnega registra
Pri Kmetski posojilnici ljubljanske okolice se je izbrisal član upravnega odbora Rus Ivan, vpi sal pa se je član upravnega od bora Škrbec Franjo, lesni trgovec v Ljubljani.
Pri Nabavni zadrugi urarjev in zlatarjev za Ljubljansko pokrajino se izbriše zaradi smrti član upravnega odbora Fuchs Alojzij, vpiše pa se član upravnega odbora Černe Ludvik, zlatar in juvelir v Ljubljani.
Pri Nabavni in prodajni zadrugi knjigovezov v Ljubljani se izbriše član upravnega odbora Lenarčič Ivan, vpiše pa se član upravnega odbora Barlič Viktor, izdelovalec usnjene galanterije v Ljubljani,
podlagi posebne pogodbe oddali kmetovalcem v rejo. Pri lem so se z največjim razumevanjem upoštevali interesi rejcev. Vsak rejec dobi za vsakega 120 kg težkega prašiča 10 kg mesa kot premijo, ki se ne vračuna v njegov obrok. Teža zrejenih prašičev se bo pri oddaji prevzemnemu uradu vračunala 100-odstotno. Kmetovalci dobe v rejo prašičke v teži najmanj 15 kg ter so prašički proti rdečici že cepljeni. Najkasneje v 8 mesecih mora doseči prašiček zahtevano 'težo. 300 kg krme se bo dalo kmetovalcem za vsakega prašička na razpolago. Da se tudi v bodoče poveča svinjereja v Jadranskem Primorju, se bodo uvozili dobri plemenski prašiči.
Denarno po novi pogodbi ne bodo dosegli kmetovalci sicer visokih dobičkov, ker še niso svinjske cene na novo določene. Zato pa nudijo cene drugih kmetijskih pridelkov dovolj možnosti dobička, da se more tudi z denarnega stališča zahtevati povečana svinjereja.
Denarništvo in zavarovalstvo
Li
Hranilne vloge v Nemčiji
»Deutsche Sparkassen-Zeitung« objavlja pregled hranilnih vlog v Nemčiji od 1. 1913. do konca lanskega leta. Poleg Letnih vsot hranilnih vlog je v pregledu navedeno število hranilnih knjižic ter povprečje hranilnih vlog im vsako knjižico.
Število hranilnih vlog in vložnih knjižic se je v primerjavi z dobo pred prvo svetovno vojno precej zvišalo. Zvišuje s>& od 1. 1926, močno pa se je znižalo v dobi po-
1942.
1943.
52000
56000
51232
66941
985
1195
Na
pol
lnc
leti
lir,
Pri hranilnih vlogah je bila vij ciei
sina 1. 1913. dosežena in presežena med leti 1936,—1939., pri številu hranilnih knjižic pa že v letih 1930.—1933. Število hranil; uih knjižic pa ni hitreje naraščal« ko vsota hranilnih vlog, zaradi česar se je tudi povprečje hranilni h vlog stalno zviševalo. Zvišanje, tega povprečja od 8r25 mark leta 1913. na 1195 mark 1. 1943. ni veliko, če upoštevamo razliko pri
PU
li
ra:
20,
vojne inflacije do konca 1. 1925. vrednosti denarja in kupne moči
Obveljati mora načelo, da mora dati vsako kmetijsko gospodarstvo vsaj enega prašiča za trg. To mora veljati tudi za kolone, pa čeprav ne bi bili k temu po pogodbi s svojim gospodarjem zavezani.
Romunija
dobro
Med razvojem dogodkov na vzhodnem bojišču je nastalo vprašanje, kako bo po izgubi severne Besarabije, Bukovine in dela Moldavije s preskrbo in izvozom Romunije. »Donauzeitung« je označila resnost tega vprašanja takole: Za pridelovanje krušnega žita je bilo v navedenih pokrajinah izgubljeno okrog 600.000 ha pri pšenici in okrog 100.000 ha pri rži. Pri nasadih oljnatih rastlin — v Besarabiji so pridelovali največ sončnic in soje — so izgubili približno 50%, toliko tudi pri kulturah sladkorne repe, pri živinoreji pa kakih 25%, čeprav so iz Besarabije rešili precej krav in volov.
Pri vseh teh občutnih izgubah pa preskrba dežele ni ogrožena in pri pšenici in živini bodo ostali še presežki za izvoz. Dobra žetev se obeta tudi letos in utegnejo biti težave samo pri preskrbi s sladkorjem. Da bodo vsa dela na polju pravočasno izvršena, je že poskrbljeno, čeprav vojno ministrstvo letos ne bo moglo dati na razpolago delavskih bataljonov. Namesto vojakov bodo delali begunci iz evakuiranih krajev.
Po zaslugi nemškega uvoza je Romunija tudi dobro preskrbljena s kmetijskimi stroji. Za žetev je na razpolago nad 8000 traktorjev, enako število traktornih plugov, 45.000 kosil n ih in mlatilnih strojev, 85.000 plugov, vprežno živino
Hranilne vloge in knjižice od danes pa seveda nimajo istega merila ko one iz leta 1913. Upoštevati je treba razlike pri vrednosti denarja in kupni moči ter spremembe, ki so še izvršile v državi. Po letu 1939. se je Nemčija močno razširila in se je tudi zaradi tega povečalo število hranilnih vlog in knjižic. Važen delež pri varčevanju ima v zadnjih letih tudi propaganda in organizacija »železnega varčevanja« (Eisernes Spa-ren), ki je pri pregledu tudi všteta.
pa bo dajalo tudi vojaštvo na razpolago. Izšla je že naredba, da mora vojaštvo za čas žetve vrnili rekvirirane konje in vozove.
Tudi pni preskrbi mest ne bo težav, sicer pa so se težave tudi' doslej kazale samo v glavnem mestu. Problem preskrbe Bukarešte je prav za prav transportni problem. Težave so bile le takrat, kadar je bil dovoz živil v zastoju. Z racioniranjem kruha, sladkorja, mesa itd. je preskrba mestnega prebivalstva v glavnem urejena, zdaj pa bo težav še manj, ker se je zaradi bombnih napadov mnogo prebivalcev iz Bukarešte izselilo na deželo. V Bukarešti pripravljajo tudi ureditev trga po nemškem vzoru in ker služijo državna transportna sredstva v prvi, vrsti vojski, bo treba v večji meri uporabljati za prevoz živil lokalne in privatne proge. Presežke pridelkov bo treba transportirati iz okraja v okraj, kar bo zahtevalo reorganizacijo vsega prometa v deželi
	Hranilne knjižice v tisočih	J3 ® '3 M .2	>§ g 9 9 B-*
Leto.		Hrani vloge v mili mark	POVDI vloga vsake žice
1913.	23872	19689	825
1925.	3871	1693	437
1930.	17977	10752	598
1933.	33642	12110	360
1936.	34819	14615	420
1939.	41360	21532	521
1940.	44475	27838	626
1941.	49918	37586	767
Višina povprečja 1. 1913. je bila dosežena in presežena šele 1. 1942, Iz aritmetike hranilne knjižice seveda niso razvidne podrobnosti pregled pa kaže, da varčevanje absolutno in relativno napreduje) pri čemer pa je zdaj v vojni dobi vzrok tudi v tem, da omejene po. nudbe blaga in priložnosti nakupovanja navajajo k varčevanju.
Sil
in
re
ba
Sl.
JHl
kr
Po izkazu Hrvatske državne bank«
je znašal obtok njenih bankovcev 31. maja 61.6 milijarde kun prot] 57.1 milijarde kun sredi aprila. V Hrvatski so prišli v promet novi bankovci p« 5000 kun.
Bančno društvo za Hrvatsko, ki spada v koncern, banke Creditanstalt-Bankverein na Dunaju, je, zaključilo lansko poslovno leto pri glavnici 125 milijonov kun s čistim dobičkom 8.92 milijona (predlani 11.62 milijona) kun. Tudi letošnji čisti dobiček se bo uporabil za okrepitev rezerv zavoda.
finančno ministrstvo vlade Bouo-inija je naročilo v Londonu natisk bankovcev za sto milijard lir. To je že drugo naročilo natiska novih bankovcev po 8. septembru 1943.
Hranilne vloge v Protektoratu so lani pri hranilnicah narasle za 27 odstotkov in dosegle vsoto 60 milijard KČ.
ve
na
ur
dr
m
Sli
ra
dr
st.
se
V(
ot
vi
ir
ki
s<
P
n
B
n
ji
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wolfova 4
Poljski tobak
N,a zasedanju monopolskih obratov v poljski Generalni guberniji se je ugotovilo, da ni tobačna rastlina samo važna za proizvajanje tobačnih izdelkov, temveč da je tudi dobra oljnata rastlina. Njeno olje se more porabiti ne samo za industrijakiei namene, temveč tudi kot jedilno olje. Zaradi relativno znatnega pridobivanja olja iz tobačne rastline, se je sklenilo, 'da se bo gojila mahorka samo kot oljnata rastlina.
Gospodarske vesti
JIRk
LJUBLJANA • PODMILŠČAKOVA
Letni račun Glavnega odbora za obdelovanje Ljubljanskega barja za 1. 1943. je razgrnjen in na vpogjed vsem interesentom v pisarni odbora, Novi trg 1, in sicer ob sredah in sobotah od 9. do 11. ure.
Odkupile cene za žito so bile v Jadranskem Primorju zvišane in je odkupna cena za žito letošnje letine določena na 350 lir, za riž na 270 lir in za koruzo na 250 lir za stot. Pri določitvi nove cene so upoštevani vsi pridelovalni stroški in so bile zato cene zvišane. Da pa se ne podraži kruh, je imenoval vrhovni komisar Rainer posebno komisijo, ki naj najde sredstva, da ostane ceua kruha neiz-premenjena.
Indeksna številka za življenjske potrebščine v Nemčiji se ni v maju skoraj nič spremenila. Celotni indeks življenjskih potrebščin se je znižal od 141.3 v aprilu na 141.1 v maju (1913/14 = 100).
l‘o odredbi hrvatskega- ministrstva za gospodarstvo in prehrano bodo morali kmetovalci oddati državi od vseh vrst žita, koruze, stročnic in krompirja določeno količino pridelka, ki se določi z ozirom na rodovitnost zemljišč. V ta namen so vSa zemljišča razdeljena v štiri skupine. Kmetovalci na zemljiščih prve skupine bodo morali oddati od vsakega orala 20 kg ži ta, četrte skupine pa samo 5 kg.
Sadilci tobaka v Iinotskeni so dobili od organov monopolske fcprave za vsak oddani kg tobaka lanskega pridelka poleg denarja še 2 k" žita. Za oddajo letošnjega tobačnega pridelka pa bo dobil vsak sadilec tobaka poleg denarja in žita še po 8—16 kg soli, 60 zavitkov cigaretnega papirja in 30 škatlic vžigalic.
Madžarska je v prvem letošnjem četrtletju izvozila blaga za 353 milijonov pengo, uvozila pa za 295 milijonov P, da znaša po vrednosti njen izvozni presežek 58 milijonov P.
Žetveni izgledi v Španiji so za žilo, zelenjavo, sladkorno peso in tudi za sadje izredno dobri. Računajo, da se bo pridelalo do 5 milijonov ton pšenice, kolikor se je od 1. 1932. ni več pridelalo.
Cena električnega toka se je na »1<>-viiškem enotno uredila. Po odredbi vrhovnega urada za preskrbo je dolo. Cena cena toku za razsvetljavo na 3.30 Ks, na industrijski tok pa na 1.95- Ks za kWh. Prej so bile cene električnega toka v gospodarsko slabo
razvitih vzhodnih krajih povprečno 0.00 Ks višje ko na zapadu.
Prodajne cene za francoske tobačne izdelke so bile zvišane Za 33 do 40 odstotkov.
Argentina je dovolila izvoz 50.000 ton pšenice za Grčijo. Po posebnem dogovoru pa Im dobavila Romunija Grčiji 800 vagonov pšenice.
Švicarski vojni industrijski urad sporoča, da se je oskrba z maščobami v zadnjem času v splošnem poslabšala. Industrija mila je morala del maščob in olja dati za prehrano prebivalstva.
Prvo v Turčiji izdelanu letalo jr bilo te dnj dogotovljeno in je odletela iz tovarne v Ankaro, kjer je bila proslava. Letalo je potniško za 6 oseb.
Vsi dosedanji vojni stroški Anglij« znašajo po izjavi notranjega ministru Morrisona 19 milijard funtov ter 6° ž.e sedaj dvakrat tako veliki kakor v prvj svetovni vojni.
Ali ste že poravnali naročnino?
g
k
P
h
+
Vsem znancem, prijateljem in sorodnikom sporočamo, da je pri bombnem napadu na Trst tragično preminul moj ljubljeni soprogi oče, sin, brat, svak in stric, gospod
Vladimir Naztr
gostilničar
Truplo blagopokojnika je bilo prepeljano v Ljubljano in smo g« položili k večnemu počitku n» Žalah.	v
Pogreb je bil v sredo 21. t, m-iz kapelice sv. Nikolaja na Zalah,' na pokopališč« k Sv. Križu.
Ljubljana, Zagreb, Krilo, Jesenice pri Splitu, 22. junija 1944
Zalu joči:
Anica, soproga,
Vladko, sin; Ivica, hčerka, Antonija Nazor, mama,
Mate, Stipe, Filip, Ivan, bratje,
Marija, Ljubica, sestri in ostalo sorodstvo.
Fiir das Konsortium »Trgovski list« als Vertag
Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless — Schriftleiter— Urednik: Aleksander Železnikar
Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Alle — vsi v Ljubljani.
Fiir die Druckerei »Merkur« A. G. —