Ameriška Domovina
l/l-IVt'E RI G/% 111—HO/VIE
AMCRICAN IN SPIRIT JFOR6I6N IN LANGUAG6 ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JULY 16, 1962
SLOVCNIAN
MORNING N€W6PAP€R

ŠTEV. LX — VOL. LX
Macmillan zamenjal sedem članov vlade
Predsednik angleške vlade j'e odpustil sedem ministrov, med njimi finančnega in obrambnega zaradi nezadovoljnosti javnosti z njihovo politiko.
LONDON, Vel. Brit. — Konservativna stranka je doživela v i.adnjih mesecih vedno nove poraze pri nadomestnih volitvah v posameznih okrajih, prav tako tudi pri občinskih volitvah. Na njeno škodo so se začeli krepiti liberalci, pa tudi laboristi. Postalo je očitno, da se volivci obračajo od konservativcev, ki vodijo deželo že nepretrgoma 12. ieto.
Predsednik vlade Macmillan je uvidel, da je nekaj treba u-kreniti, če naj njegova stranka ostane na oblasti tudi še po novih volitvah. Teh nemara ne bt pred prihodnjo jesenjo. Da st na nje pripravi, je sedaj odpu stil iz vlade vse one ministre, ki so pokazali premalo uspeha in kateri v javnosti niso posebno pr iljubljeni. Najmočnejša in naj-cešča je bila kritika finančnega nainistra S. Lloyda, ki je skušal spraviti angleško gospodarstvo v red z varčnostjo in skromnejšim življenjem. Pogosto so v javnosti in parlamentu napadali tudi obrambenega ministra Wat-kinsa, ki je zagovarjal neodvisno angleško atomsko silo, če treba tudi na nejevoljo Združenih držav.
Macmillan je postavil doseda njega notranjega ministra But-lerja za podpredsednika v novi vladi in ga tako določil za svojega naslednika, če bi moral prepustiti državno krmilo v druge roke. Na mesto Lloyda, ki se ]e posebno zameril delavstvu in Uslužbencem, ko je zamrznil plače, je bil imenovan Reginald Maulding, dosedanji načelnik kolonialnega urada. Obrambno uiinistrstvo je prevzel P. Ther-neycroft, dosedanji minister za letalstvo.
Obsežna sprememba v vladi je ;znenadila ne samo opozicional-Ui laboristično in liberalno stranko, ampak tudi same konservativce. Opozicija označuje spremembo v vladi za dokaz priganja neuspeha vlade in zahteva nove volitve, ker da je kon sorvativna vlada izgubila zaupanje volivcev.
Novi grobovi
Ludmila Matijatko
Včeraj je umrla na svojem domu na 235 E. 242 St. 76 let stara Ludmila Matijatko, roj. Grdesic. Bolna je bila tri mesece. Mož George ji je umrl 1. 1940. Pokojna je bila doma v Kutini na Hrvaškem od koder je prišla v Ameriko 1. 1910. Več let sta imela z možem na 6321 St. Clair Ave. trgovino. Pokojna je bila mati Emila Maty, Walterja Major (Chicago), in Olge Samsa ter trem stara mati. Pogreb bo v sredo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Roberta, nato na Kalvarijo.
Anton Tomažič
V Euclid Glenville bolnišnici je umrl 71 let stari Anton Tomažič s 17210 Grovewoocl Ave. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd.
Piščanci so proti televiziji, ovce pa za
TURIN, It. — To zanimivost so odkrili laški kočarji in bajtarji, ki so včasih tako revni, da morajo deliti svoj stanovanjski prostor tudi s piščanci in ovcami. To jih seveda ne moti, da ne bi imeli tudi televizijskega aparata.
Ta nenavadna mešanica ljudi, ovac, piščancev in televizije je omogočila zanimivo odkritje: kadarkoli -je televizija odprta, začno piščanci takoj dremati, dočim jo ovce gledajo od začetka do prav zadnjega trenutka, kot bi bile pribite.
Judje ne bodo zastopani na vesoljnem zboru
Ne na Rdečem trgu!
Moskovska policija je udeležencem kongresa za razorožitev in mir vzela napise proti atomskim bombam in atomskim poskusom, ko so hoteli izvesti tiho demonstracijo na Rdečem trgu.
MOSKVA, ZSSR. — Angleški, ameriški in skandinavski udeleženci kongresa za razorožitev in mir, ki se je vršil pretekli teden tu pod pokroviteljstvom Sovjetske zveze, so pripravili demonstracijo na Rdečem trgu. Komaj so razvili velike napise “Mi smo proti novim ruskim poskusom”, “Obsodite anglo-ameriške poskuse!”, “Vsi narodi proti vsem poskusom!”, je prišla policija v c>-vilu in jih jim vzela. Dan preje so organizatorjem demonstracije zagrozili, da jih bodo izgnal, iz Sovjetije, če bodo demonstracijo res vprizorili.
Angleži, Amerikanci in Skandinavci, ki so v svojih domovinah vajeni takih demonstracij so bili iznenadeni nad ostrostjo, s katero je policija nastopila proti njim. Kasneje je sovjetski vodnik kongresa, ki se je sicer v soboto zaključil, izjavil, da je Sovjetska zveza dovolila kongres v Moskvi pod pogojem, da bo “vladala svoboda govora v dvorani, toda brez demonstracij izven nje”.
i;»i ,i n»i-..y T-m	—
Ženevski sporazum o Lacsu gbtov 23. julija
ŽENEVA, Šv. — V krogih ženevske konference o Laosu so [prepričani, da so konferenci dnevi že šteti in da bo dokončen
Kennedy se bo pokazal na Telstar televiziji v Evropa
WASTINGTON, D. C. - Stro-kovnjaki in politiki se vneto pri Pravljajo na “veliki dogodek’ televiziji. Preko Telstar se k° namreč pokazal za 15 minut ’'a evropskih televizijah naš Predsednik Kennedy in tako Podčrtal važnost tega velikega bapredka v telekomunikacijah.
Oddaja se bo vršila tako, da 1° bodo v Evropi gledali v vetrnih urah. Dneva še nisi določili.
MIAMI BEACH, Fla, — Svet rabinov Amerike se je pretekli teden na svojem zasedanju tu izjavil proti vsakemu zastopstvu judov na vesoljnem cerkvenem /boru, ki ga je sklical papež Janez XXIII. za letošnji oktober v Rim.
Rabini so izjavili, da bi udeležba judov od kake druge strani škodovala odnosom med judi in Katoliško cerkvijo.
protokol podpisan 23. julija. — Glavni junak konference, nevtralni laoški ministrski predsednik Suvana Fuma, jo je že popihal na odmor v Pariz in pravi, da bo do 23. julija zopet nazaj v Švici.
Takrat se bo vršila najbrže že dolgo napovedana konferenca zunanjih ministrov Rusije, Anglije, Francije in Amerike, ki bedo vsi prišli tja, da slovesno podpišejo novi sporazum o lao-
De Gaulle reorganizira francoske oborožene sile
PARIZ, Fr. — DeGaulle je reorganizacijo napovedal že leta 1958, toda državljanska vojna v Alžiriji ga je ovirala, da ni izvršil svojega načrta. Po koncu državljanske vojne je takoj začel misliti nanj in ga izvajati Začel je pri glavi. Likvidiral je generalni štab, obnovil je generalno tajništvo, ki je njegova glavna naloga, da pripravlja predloge za Svet za narodno obrambo. Svet je namreč v gotovem smislu naslednik nekdanjega štaba.
Z reorganizacijo narodne obrambe bo šel prav doli do čet in bataljonov. Pri tem bo pazil, da nova organizacija narodne obrambe čim več izkorišča atomsko orožje vseh kalibrov. Proces reorganizacije bo trajal par let. DeGaulle bo seveda porabil to priliko, da odstrani iz narodne obrambe vse tiste poveljnike, ki jih ne smatra za zanesljive ah za sposobne.
------o-----
Večina francoskega parlamenta bi rada podrla De Gaullovo vlado
PARIZ, Fr. — Kakor hitro je bilo alžirsko vprašanje rešeno, se je v Franciji začela zopet uveljavljati notranja politika To se vidi po razpoloženju v francoskem parlamentu. Tam niso kar štiri stranke, ki imajo večino v parlamentu, zadovoljne z DeGaullovo vlido.
Voditelji strank se stavili predlog o nezaupnici sedanji vladi. Ne strinjajo se z DeGaullovo politiko o francoski atomski oborožitvi. Ta teden bosta debata in glasovanje o predlogu. Ako bo predlog dobil večino! bo De Gaulle najbrže razpustil parlament in razpisal nove volitve. Vendar politični opazovalci ne računajo s tem.
A. CEIEBREZZE IMENOVAN NA MESTO A. RIBICOFFA
Predsednik Kennedy je imenoval clevelandskega župana Anthonya J. Celebrezzea za tajnika za zdravje, vzgojo in socialno skrbstvo. Začasno bo prevzel posle mestnega župana direktor R. Locher. Imenovanje Celebrezzea je naletelo na ugoden odmev.
WASHINGTON, D. C. — Imenovanje clevelandskega župana A. Celebrezzea za tajnika za zdravje, vzgojo in socialno skrbstvo ne podpirata samo oba ohijska senatorja Frank J. Lausche in Stephen M. Jung, ampak je to naletelo na ugoden sprejem v Senatu na splošno. Sodijo, da bo imenovanje potrjeno brez posebnih težav in ovir. Cele-brezze je bil predsednik Zveze županov ameriških velemest in uživa kot tak splošen ugled v deželi. Jutri bo sprejet pri predsedniku Kennedyu in Senat ga utegne potrditi še do srede tega tedna.
Abraham Ribicoff je odstopil kot zvezni tajnik za zdravstvo, vzgojo in socialno skrbstvo, ko je prijavil svojo kandidaturo za zveznega senatorja v državi Connecticut. Brez posebnih težav je bil imenovan za demokratskega kandidata na državni konvenciji koncem tedna.
«i§
'
V- * -	'■	'
1 V \	l;v

no *
A. Celebrezze ni nič vedel, da utegne biti imenovan v zvezno vlado. S svojim sodelav-
Kdo bo naslednik Celebrezzea v Clevelandu
Po mestni ustavi bo začasno postal župan pravni direktor Ralph Locher. Po 60 dneh morajo biti izvedene primarne volitve za kandidate, nato pa glavne volitve. Vprašanje je, ali naj bodo primarne volitve strankarske ali ne, ker zakon v tem pogledu ni jasen.
Nihče še ni prijavil svoje kandidature, čakajo, da bo Senat Celebrezzea potrdil, nakar se bo ta odpovedal županstvu. Trdijo, da je najbolj verjeten kandidat demokratske stranke Mark Mc-Elroy, ki je propadel pri primarnih volitvah za demokratskega guvernerskega kandidata On uživa zaupanje in podporo demokratske strankine organizacije v okraju Cuyahoga.
Tajništvo za zdravje, vzgojo in socialno skrbstvo je eno najobsežnejših v zvezni vladi. Ima preko 70,000 uposlencev in letni proračun 4.6 bilijona dolarjev.
Partijska disciplina ni v vseh | cem venturo je bil na kratkih štirih strankah tako velika, da bi se ji vsi pokorili. Najbrže ne bodo vsi poslanci glasovali proti,
nekaj jih bo gotovo odsotnih ali se bodo vzdržali glasovanja. •— Vendar je predlog sam znak,
i počitnicah v Kanadi, ko je preko DiSalla zvedel, da utegne biti imenovan na visoko mesto. Ko je bil povprašan, če bi imenovanje sprejel, je odgovoril pri-
kakšen političen veter je začei trdilno, nakar je bilo to v sobo-
ški neodvisnosti in nevtralnosti , vleči v po-alžirski Franciji. |to objavljeno.
Dom pogojno pooblastil Kennedya za podpiranje komunistov
^uouov
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma oblačno, brez bistvenih toplotnih sprememb. ^ajvišja temperatura 75.
WASHINGTON, D. C. — Poročali smo, da je Kennedy dosegel pretekli ponedeljek kompromis z republikanskimi in demokratskimi voditelji predstavniškega doma za pogojno podpiranje komunističnih držav, — največ Poljske in Jugoslavije. Kompromis se drži načela, da je v spornih političnih zadevah najboljša rešitev tista, ki dovoljuje, da ostane ovca cela, volk pa sit.
V našem slučaju so to dosegli na sledeči način: predstavniški dom slovesno izjavlja, da je na čelno proti vsakemu podpiranju komunističnih držav. S tem si bodo kongresniki lahko umili roke v jesenskem volivnem boju. češ, saj smo rekli, da smo proti podpiranju komunistov. Predstavniški dom pa daje istočasno Kennedyu pooblastilo, da lahko dela izjeme pri Poljski in Jugoslaviji, seveda pod pogojem, ako smatra, da je to v interesu ameriške narodne varnosti ipd. Ako hoče Kennedy dati podpore Poljski in Jugoslaviji, jih lahko da, toda na svojo politično odgovornost, česar se pa letos ne boji, kajti predsedniške volitve bodo šele 1. 1964, do takrat bodo
pa volivci na vse to že davno inata in predstavniškega doma. pozabili.	Zato ne moremo danes še po-
Vkljub temu, da je bil kom- vedati, na kakšne pogoje bo J.
promis dosežen v duhu običajne ameriške politične tradicije, zadeva ni šla tako gladko skozi plenum predstavniškega doma. Bilo je tam dosti ugovorov proti kompromisu in še več kritike. Za kompromis so se vlekli tako demokratje kot nekateri repub
Kennedy vezan, ako in kadar bo hotel podpirati Gomulko in Tita.
V naši javnosti gre spor za in proti podpiranju komunističnih držav naprej. Kar se tiče Jugoslavije, trdijo zagovorniki podpiranja, da je Tito s svojo okolico preponosen, da bi se dal
likanci. Največ se je potegoval preko podpiranja vplivati v svo-
zanj predsednik predstavniškega doma. Ko mu je zman jkalo \seh pametnih razlogov, je zagrabil še za tistega, ki še zmeraj najbolj vleče: skliceval se je na pokojnega predsednika predstavniškega doma Sama Raybur-na, češ, da je on zmeraj zastopal stališče, da mora vsak gospodar v Beli hiši imeti svobodne roke pri določevanju smeri v naši zunanji politiki, dočim Kongres lahko samo kritizira in samo v nujni sili poseže v aktivno zunanjo politiko.
Predstavniški dom je končno odobril predlagano resolucijo skoraj soglasno, dočim je zakon
ji zunanji politiki. — To ni nobena novost, to je pokazal že po 1. 1950, ko je uvidel, da ga Sta-lm noče za nobeno ceno nazaj. Takrat je prebolel svojo glavno politično in gospodarsko krizo in mu sedaj ni treba, dn bi prodajal svojo “koeksistenco in aktivno nevtralnost”.
Kot smo prepričani, da je Tito osebno nepodkupljiv, ne bi hoteli položiti roke v ogenj za večino njegovih ostalih tovarišev, tudi tistih, ki so v njegovi okolici. Kako daleč in kako visoko se je razpasla korupcija v vrstah jugoslovanskih komuni-
jo tudi, da so naše podpore dale Jugoslovan, komunizmu sunek, da se je začel “razvijati”. — To je otročarija prve vrste. Komunizem se je začel razvijati prav v vsaki komunistični državi po Stalinovi smrti, na Ruskem in na Poljskem celo hitreje kot v Jugoslaviji. Komunizem se je pač obrabil, ni več tako odporen proti vplivom izven svojih vrst, je kar od sebe začel spoštovati “prakso”; vse to ga jo pognalo v razvoj, ne pa ameriški dolarji in ameriška pšenica.
Končno trdijo zagovorniki podpiranja, da so dolarji pomagali do zboljšanja življenjskega standarda. To je samo deloma res. Titovci so največji del ameri ške pohroči napačno investirali od česar narod nima nobene koristi. Če se mu sedaj godi nekaj boljše, moramo iskati razlago v inflaciji. Ko te ne bo več, bo pa hujše.
Kennedy bo seveda stavil še naprej na karto “preračunanega tveganja”. Zanj je glavno gia-
Sedanji način podpiranja farmarjev je pomanjkljiv
WASHINGTON, D. C. — Sen J. McClellan, načelnik senato-vega pododbora, ki proučuje po slovanje znanega Billie Estesa v Teksasu, je izjavil, da je sedanji program podpiranja farmarjev dosegel stopnjo, kjer j«, nujno potreben resne reorgani-cije.
Poljedelsko tajništvo je dopu stilo, da so program izvajali bre; pravega nadzora, brez jamstev kar na besedo. Pri tem je bilo često očitno, da so dogovori \ nasprotju s predpisi in zakoni.
Senator je izjavil, da je potreba zategniti vajeti na vseh krajih in gledati, da bo izvajan program podpiranja farmarjev tako po črki kot po duhu zakona.
Iz Clevelanda in okolice
Iz bolnišnice—
Mrs. June Resnik z 18818 Fairway Ave., Maple Heights, se je v soboto vrnila iz bolnišnice sv. Ane in pripeljala s sabo zalo hčerkico, da bo delala družbo bratcu. S tem sta postala Mr. in Mrs. C. Resnik s 5312 Beech-wcod Ave. šestič stari oče in stara mati, Mr. in Mrs. Jakob Resnik pa četrtič prastari ded in babica. Čestitke!
Prevzem mesnice—
Tony Cimperman z E. 74 St je prevzel mesnico “Adam’s Choice Meats” na 520 E. 200 St. Rojakom se toplo priporoča. — Več v oglasu!
Romanje v Lcmont—
One iz fare sv. Lovrenca, ki bi se želele udeležiti romanja v Lemont, ki ga prireja Zveza oltarnih društev slov. fara, se lahko javijo pri Mrs. A. Kic na 3553 E. 81 St., tel. MI 1-5369.
Poroka—
Pri Sv. Vidu sta se poročila 30. junija Dolores Marie Renko ;n Ronald Walter Buckley. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. John Renko z 20170 Miller Ave. in je graduirala na Ohio State University. Ženin je sin Mr. in Mrs. Walter Buckley s 6412 Carl Ave. Študiral je na Western Reserve in na Fenn College. Mlademu .paru čestitamo in želimo vso srečo!
Zadušnica—
Jutri ob osmih bo v cerkvi Sv. Lovrenca sv. maša za pok. Jennie Novak na 30. dan njene smrti.
Asesment—
Nocoj od 6. do 7. bo tajnica Društva sv. Marije Magdalene it. 162 KSKJ pobirala v šoli sv. Vrda asesment.
stov, o tem je jugoslovansko ča-
sir Taio2	—v k~. ■* - -
končno besedilo zakona, je od- resnice na namigavanjih. visno od skupne konference se-l Zagovorniki podpiranja trdi- natorjev.
položenje kongresnikov in se-
Kennedy podpisal zakon o novih televizijskih aparatih
WASHINGTON, D.C. - Predsednik Kennedy je podpisal novi zakon o televizijskih aparatih kr bodo morali imeti priprave za 72 kanalov namesto dosedanjih 12. Tako bo mogoče posta viti celo vrsto novih televizijskih postaj. Nekatere bodo glasom načrta namenjene samo izobrazbi.
Prehod na nove televizijske aparate bo trajal najbrže kakih 10 let; od 55,000,000 aparatov, kar jih imamo, je samo 9,000,009 takih, ki lahko sprejemajo vse vrste kanalov. Vse to zahteva seveda revizijo našega televizij skega sistema, ki se bo vršil pod nadzorstvom Federalne komisije za komunikacije. Računajo z možnostjo, da dobimo poleg
Dobro obiskovana gostilna
Gost: “Pijačo imate pa res pod psom! Ni čuda, da nimate nobenega gosta! Kdo bo pa pil taco “čorbo”?”
Natakar: “Prosim, gospod, to ra ni res, da bi ne imeli nobe-rega gosta. Ravnokar je odšel en ^ost in ga še lahko slišite, kako ned gostilno zabavlja!”
Zadnje vesti
VATIKAN. — V petek zvečer okoli desete je eksplodirala v cerkvi sv. Petra v Rimu bomba, ki pa ni povzročila večje škode. Storilca še niso našli, sodijo pa, da je bil nemara kak zmešanec.
SAIGON, J. Viet. — Komunistični gverilci so sestrelili ameriški vojaški helikopter na oskrbovalni poti blizu laoške meje. Štirje Amerikanci in dva domača vojaka so pogrešani, mtd tem ko so enega ameriškega častnika rešili. Preostale še vedno iščejo. Skupina rdeči!) gverilcev je napadla neko pa-trolo v bližini vasi Nang Roa kakih 120 milj južno od tod in pobila 11 njenih članov.
ŽENEVA, Šv. — Danes bo obnovila svoje delo razorožitvena konferenca 17 držav, ki je bila prekinjena za en mesec.
MIAMI BEACH, Fla. — V soboto zvečer je bila izbrana za ‘Miss Universe’ Argentinka, 20 let stara Norma Batriz Nolan.
ABC, NBC in CBS še četrto glavno televizijsko omrežje.
»MEMšitA DOMOVINA JULY 16, 1962
Ameriška Domovina
v vi k ■/i c-'m'%i7- iio'v«r
BU7 St. CUir Ave. ■— HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROCNINAi
2a Zedinjene države:
114.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za > mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 8 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES i
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for $ months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
88
No. 134 Mon., July 16, 1962
Tito govori
Tito je imel začetkom maja v Splitu velik govor, ki pomeni mejnik v njegovi gospodarski politiki. Pomeni konec dobe 1952-1962 in začetek nove. Da to pojasnimo.
Ko je Tito prevzel oblast v Jugoslaviji, je začel takoj gospodariti na ruski način. Vso gospodarsko oblast je zgostil v svoji centralni vladi, federacija je bila na gospodarskem področju mrtva točka. O vsem je odločala centrala, ki jo je hitro preplavila birokracija. Čim višje cilje je postavljal jugoslovanskemu gospodarstvu, tem večjo zmedo je delala v njem birokracija centralne vlade v Beogradu. Že ob času preloma z Moskvo v 1. 1948 se je čutilo, da tako ne more iti, toda Tito je trmoglavo ril naprej in hotel biti boljši stalinist od Stalina samega. Ta njegova taktika je vodila do gospodarskega poloma v 1. 1950-1952.
Da zvali odgovornost za polom na druge rame, je zagrabil za idejo delavskih svetov in komun. Oba je proglasil za nosilca njegove vrste komunizma in jima dal nekaj več neodvisnosti, toda ne več svobode. Delavski sveti in komune so bili še naprej stalno preplavljeni z zakoni, predpisi, navodili, odloki ipd., ki so dejansko urejali vse, kar se more razumeti pod besedo gospodarjenje. Na zunaj seveda jih je režim dvigal do devetih nebes.
Delavski sveti in komune so se hitro naveličali navidezne svobode. Da jo spremenijo vsaj deloma v pravo, so izkoristili svojo neodvisnost v tem smislu, da so navodila in želje centralne vlade zmeraj manj upoštevali. V njih se je začel razvijati, recimo, komunalni egoizem; v njegovem duhu so komune in delavski sveti z združenimi močmi nagajali centralni vladi. Vsak egoizem je nalezljiva bolezen, nalezli so se je kmalu tudi okraji in celo republike in jo razvijali na vseh področjih ne samo na gospodarskem.
Cilj komun je bil, da prigrabijo čim več dohodkov, kar se je dalo najlažje doseči z izžemanjem “svojih” komunalnih podjetij. Cilj podjetij je bil zopet v tem, da kar največ dobička razdelijo kot plače in mezde. V komunah kot podjetjih so naravno voditelji gledali, da se najbolje odrežejo in skrbijo za lasten blagor. Tako so lokalni voditelji in stebrički režima postali svojevrsten “novi razred” nižje vrste, ki je v pohlepu po denarju uspešno tekmoval s tistim, ki se je nabral okoli Tita in njegove bližnje okolice. Tako je vsa Jugoslavija, ki naj pomeni pod komunisti, gledala samo na lastne koristi. Koristi “družbene skupnosti”, kot pravijo komunisti, ji niso bile mar. Kdor je le mogel, se je rinil v ospredje, da pride d0 boljšega korita, s svojim vzgledom so v tem oziru prvačili ravno mali in veliki komunisti. Ali je bil sposoben za položaj, ki se je do njega doko pal, za tako vprašanje se ni nihče brigal.
Pohlep in samopašnost sta začela hitro spodjedati jugoslovanski gospodarski organizem. Gospodarstvo je začelo drseti od leta do leta hitrejše navzdol. Nekaj so k temu pripomogle tudi slabe letine, posebno tiste od 1. 1960 naprej Na drugi strani s.o pa zavirali gospodarski propad tuji krediti in podpore. Vendar je bilo gospodarstvo zrelo za krizo že 1. 1960. Takrat so ga rešila velika posojila in podpore, ki naj bi omogočile gospodarske reforme v smeri proti svobodnemu gospodarstvu. Tistih pičlih $300 milijonov naj bi financiralo novo petletko. V resnici so bili porabljeni že v dobrem poldrugem letu. Sedaj so zaloge tujih valut izčrpane, na vrata pa trkajo tuji upniki s svojimi terjatvami ki so med tem že zapadle.
Komune in delavski sveti so med tem gospodarili veselo naprej, kot da se ne bliža nobena kriza. S povišanjem cen so ustvarjali dohodke za povišanje plač in mezd, dočim proizvodnja ni rastla z isto hitrico kot plače in mezde. Na drugi strani ni bilo pravega napredka v delovni storilnosti. Vse to je podrlo Titove gospodarske načrte. Dejansko je propadla ne samo njegova petletka, ampak tudi njegov letošnji go spodarski plan, zato pa se je razbohotila inflacija.
Titu ni preostalo drugega, kot da pride s pravo barvo na dan. V svojem govoru v Splitu je pokazal na vse tiste napake v svojem gospodarstvu, ki jih smatra za odločilne V dobro se mu mora šteti pogum, ki je z njim opravil to delo. V predvojni Jugoslaviji ne poznamo niti enega politika, ki bi bil politično tako pogumen kot Tito.
Bistvo Titove kritike se je nanašalo na njegovo stran ko. Njenim pristašem je očiial celo vrsto napak in obenem napovedal, da jih bo odpravil. To je prvikrat, da je udari' tudi po vodilnih komunistih. “Mi, vsi komunisti, smo krivi”, je rekel. Obenem je seveda moral priznati tudi polom sedanjega gospodarskega sistema, seveda ne tako jasno kot ga je Kardelj v svojem govoru pred skupščino 4 tedne pozneje. Napovedal je tudi obsežne reforme v federalni upravi in v gospodarski taktiki.
Reforme segajo globoko in pomenijo prelom s sedanjo prakso in začetek novega centralizma.
Reformirana je centralna uprava, na novo so porazdeljene pristojnosti posebno v novih gospodarskih odborih.
Precej tovarišev, ki so bili do sedaj v prvi liniji, se je moralo umakniti nazaj. Podobno bodo reformirane, v kolikor že niso, tudi republiške uprave. Na tnalo bodo seveda prišle tudi okrajne in komunalne uprave, ko pride čas zanje.
Bolj važna je sprememba odnosov med centralo in republikami na eni strani in okraji ter komunami na drugi. V teh odnosih ne bo samo manj svobode, ampak tudi manj neodvisnosti. Duh administrativnega upravljanja dežele bo zopet zavladal.
Na zunaj se vse to ne bo hitro poznalo. Delavski sveti in komune bodo še zmeraj v časteh, v resnici bodo pa pomenili zmeraj manj. Padli bodo pod kontrolo raznih družbenih komisij”, ki bodo igrale vlogo nekdanjih AOR-ov (administrativno-operativnih rokovodilcev), ki jih v Jugoslaviji še dobro pomnijo iz let pred 1952. Tudi komunam bodo nataknili uzde. Prišle bodo pod nadzor “družbenih organizacij”, kot so komunistična stranka, sindikati, Socialistična zveza delovnega ljudstva ipd.
Kar bo pri vsem tem novo, se bo videlo. Tito je napo-^ vedal, da bodo od sedaj naprej tudi komunisti odgovorni za svoje delo v delavskih svetih in komunah. Kdor se ne bo obnesel, bo zletel. Mislimo, da čas za tako politiko še ni prišel. Tito bo namreč pri prihodnji krizi moral priznati še no, (Ja v njegovi stranki ni tudi sposobnih ljudi, da bi vo dili pblitiko in gospodarstvo. Kar jih je, zadostujejo komaj za centralo in glavne položaje na deželi. Sedaj mu bo lahko, da se znebi nesposobnih lumpov, toda najti sposobne so-\ delavce, to je druga pesem. Te Tito še ne pozna.
Ampak sedanjo krizo bo prebolel tako ali tako, tudi srez ameriške pomoči in ruskih obljub.
BESEDA IZ NARODA
Oskar Hrastnik:
8gor I. Sikorsky, graditelj letal
Bridgeport, Conn. — V nedeljo, 3. junija tega leta, se je vršila na zemljišču univerze v Bridgeportu, Conn., pomembna prireditev.
pa tudi neuspehi tega velikega moža in izumitelja so nadvse zanimivi.
Igor Ivanovič Sikorsky je bil rojen dne 25. maja 1889 v stare-
Pred izbranim občinstvom, ob-j davnem mestu Kijevu v Rusiji, stoječim iz več tisoč oseb, je Njegov oče je bil profesor psi-predsednik univerze James J. hologije na tamkajšnji univerzi.
Halsey, podelil častni naslov doktorja prava, svetovnoznane-mu letalskemu pionirju, izumi-
V ruskih znanstvenih krogih je bil splošna znana osebnost. Spisal je preko sto knjig. Radi od-
tdju helikopterja, pisatelju in inora je večkrat odšel v inozem-redavatelju — Igorju I. Sikor- stvo, predvsem v Avstrijo
kopter.
Igor Sikorsky je odšel v Pariz, ki je tedaj postal središče vsega letalskega udejstvovanja.Tam se je seznanil s slavnim francoskim letalskim pionirjem Ble-riotom, ki je nekoliko pozneje prvi preletel angleški kanal. Snoznal pa je tudi druge letalske teoretike in strokovnjake, tako stotnika Felberja. Njemu je zaupal idejo o graditvi helikopterja. On mu je to odsvetoval, češ, da bo s tem samo zapravljal čas. Svetoval mu je, naj prične raje graditi letala. Toda Igor je bil prepričan, da bo nekega dne uspel.
V Parizu je kupil majhen motor s 25 HP in se vrnil domov. Lotil se je takoj dela in zgradil ‘;prvi helikopter”. Ta helikopter je izgledal zelo primitivno. Na železnem, navpično stoječem drogu, ki se je vrtel, so bili pritrjeni horizontalno ležeči propelerji. Ob vznožju je bil motor. Ko je motor pognal, je nastal sicer močan veter, toda helikopter se ni dvignil v zrak. Samo prah in litje je letelo na vse strani in to je bilo vse. Zgradil je šo en helikopter z močnejšim motorjem, toda tudi ta poskus se je končal z neuspehom. Spoznal je, da na ta način zgrajeni helikopter ne bo nikoli sposoben dvigniti človeka v zrak. Zato je nadaljnje delo opustil. Pridobil pa si je pri tem dragocenih iz^ kušenj, ki jih je pozneje uspešno uporabil. Nastalo pa je sedaj drugo vprašanje. Vsi ti poskusi so bili zvezani z velikimi denarnimi izdatki, ki so zelo obremenjevali domačo hišo. Igor je stal pred težko odločitvijo: odpev* dati se svojim sanjam ali z delom nadaljevati.
(Dalje sledi.)
Govor Josipa Broza - Tita v Spliiu 6. maja
Poglavar komunistične Federativne ljudske republike Jugoslavije je 6. maja letos v Splitu razložil položaj in razmere v Jugoslaviji, pri čemer je priznal polom komunističnih gospodarskih planov in napovedal novo ostro nadzorstvo iz centrale. Govor se nam zdi tako pomemben, da ga v celoti ponatiskujemo iz ljubljanskega lista “Komunist”. Priobčevali ga bomo v nadaljevanjih.
skemu.
Podelitev te časti bi sama po sebi ne bila tako pomemben dogodek, saj ima jubilant nešteto tu in inozemskih odlikovanj, toda to pot je mesto Bridgepo‘'t lotelo predvsem počastiti svojega slavnega in zaslužnega meščana.
Težko si je namreč predstavljati industrijski razvoj in razmah tega mesta brez Igorja SL korskega ni njegovih helikopterjev.
Dve veliki tovarni helikopterjev, ena v bližini morske obale Bridgeportu, druga v sosednjem mestu Stratfordu ob reki Ilousatonic, sta njegovo delo.
Nemčijo. V poletju leta 1909 je šel v avstrijske Tirole. S seboj je vzel tud j enajstletnega sinka Igorja. Vsak dan sta delala dolgo izlete v kraljestvo gorskih velikanov. Na teh potih mu je oče na izredno zanimiv način razlagal teorijo elektrike, fizike in astronomije. Za te predmete je namreč Igor kazal največ zanimanja. Nekoč se je Igorju sanjalo, da se vozi po zraku v vozilu, ki ni bilo niti vlak niti ladja. Ko je hotel pogledati ven, se je prebudil. Sprva očetu ni hotel zaupati teh sanj. Bal se je, da se mu bo smejal. Končno pa je le prišel s svojo skrivnostjo na dan. Na njegovo veliko ve--
tisoče helikopterjev.
Te tovarne predstavljajo eno selje pa se mu oče ni smejal, največjih podjetij te vrste na Rekel je, da je vsekakor mež-rvetu. Tu je bilo izdelanih na|no, da bodo nekoč ljudje letali
po zraku, toda pot bo še dolga in naporna, preden bo do tega prišlo. Od tedaj ideja letanja po zraku Igorja ni več zapustila. Ko sta se z očetom vrnila v Kijev, je pričel s prvimi poskusi. Plezal je na drevesa, kar se je dalo visoko, pri tem pa si je predstavljal, kako bi bilo, če bi v tej višini letal po zraku preko hišnih streh in preko reke Dhjepra.
Leta 1903 se je vpisal na mornariško akademijo v Petrogradu in jo dovršil v treh letih Življenje na ladjah je bilo za-rnmivo, toda on je čutil, da je njegovo mesto v letalstvu. Vpi sal se je na politehnični institut v Kijevu, ki je imel več zveze z njegovimi cilji. V poletju 1908 sta z očetom zopet odšla v ino zemstvo, to pot v Nemčijo. Ravno tedaj je nemški grof Zeppelin vršil poskuse z vodljivim, plinom polnjenim zrakoplovom V Ameriki pa sta izdelala brata Wright stroj, ki je nekaj minut ostal v zraku. Začetek letalstva je bil tu. Mnogo pa je bilo tudi takih, celo na področju fizike in tehnike, ki so dvomili, da se bo človek mogel kdaj dvigniti zrak. Igor Slikorsky je skrbno zbiral vse podatke in popise teh prvih poletov in začel razmišljati o graditvi lastnega letečega smoja. Ta naj bi se dvignil nav pično z določenega mesta v zrak, v zraku obstal in se zopet pre-
heli-
IGOR 1. SIKORSKY JT*-
Sikorskega helikopterje uporabljajo vse veje ameriških oboroženih sil. Poleg tega še oborožene sile 26 tujih držav, med rjimi predvsem zahodno evropske države z NATO, severno atlantsko zvezo na čelu. Njegove helikopterje uporabljajo razne letalske družbe in nešteto privatnih podjetij.
V teh tovarnah je zaposlenih okrog 8000 ljudi, večinoma inženirjev, specialistov in visoko kvalificiranih delavcev
Industrija helikopterjev je razmeroma še mlada. Radi izredne uporabnosti ima helikopter še veliko bodočnost. Izumitelj helikopterja je Igor I. Sikorsky.
Življenjska pot, delo, uspehi' naknil v poljubno smer

.•‘■•-tiar	**
IZ NAŠIH VRST
Barberton, Ohio. — Cenjem! Prilagamo ček za celoletno naročnino. Z listom smo vseskozi zelo zadovoljni in želimo, da bi obstajal še mnogo let. S pozdravom!
'Mr & Mrs. Anton Ošaben *
Bridgeport, Conn. — Cenjeno uredništvo! Tukaj Vam pošiljam naročnino za eno leto. List mi ugaja in ga rad berem. V njem je res dosti lepega in zanimivega čtiva. Ameriški Domovini želim mnogo zvestih naročnikov Vse lepo pozdravlja naročnik Martin Horvath *
Sinclair Mills, B. C. — Spoštovani. Oprostite, da sem se malo zakasnil s plačilom naročnine za Ameriško Domovino, katero zelo rad čitam. Tukaj prilagam na ročnino za eno leto. S pozdra vom.
Franc Zorec
Dovolite, da vas predvsem najtopleje pozdravim in da se vam zahvalim za to veličastno zborovanje. Zdaj smo se vrnili iz Omiša, kjer smo danes pognali v obratovanje nov velik objekt, now delo ustvarjalnih rok naših delovnih ljudi, naših delavcev, tehnikov in inženirjev. Moram reči, da je na vse nas, ki smo tam prisostvovali začetku obratovanja hidroelektrane, napravila zelo velik vtis ta zares velika in tehnično dovršeno opremljena hidrocentrala. S tega mesta se v imenu vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije, v imenu jugoslovanskih narodov, v imenu nas vseh najtopleje zahvaljujem vsem delovcem, tehnikom in inženirjem, vsem’ graditeljem te hidrocentrale za njihovo zares požrtvovalno delo, spričo katerega jim je uspelo, da sd ta veliki objekt, tako važen za našo skupnost, zgradili skoraj leto dni pred rokom. Ta hidroelektraima je ogromnega pomena za ljudstvo tega kraja, prav tako pa ima velik pomen tudi za vso našo socia' listično skupnost, za vse naše narode. Naša skupnost je nem mnogo pridobila, ker ta lidrocentrala po svojih razsežnostih, po proizvodnji električne energije prekaša proizvodnjo celotne električne energije v stari Jugoslaviji. Njena proizvodnja je večja za skoraj 600 milijonov kWh. S' ponosom lahko gledamo številne naše doslej zgrajene objekte v povojnem obdobju, zlasti pa objekte, ki so nam omogočili, da imamo zdaj v naši državi desetkrat več električne energije, kot je je imela stara Jugoslavija. To pa še ni vse. Odslej bomo ntnogo hitreje gradili nove velike hidroelektrane, kot so na primer centrala na Trebišnjici, Dubrovačka, v Bajini bašti in druge, ki bodo omegočile, da se bo proizvodnja električne energije v naši državi v prihodnjih petih letih skoraj podvojila. (Vzklikanje socialistični Jugoslaviji in tovarišu Titu.)
Burlington, Wis. — Cenjeno uredništvo! Spodaj podpisana vam pošiljam polletno naročnino za Ameriško Domovino, katera mi bo ta teden potekla listom sem zelo zadovoljna. Imam pa željo, da bi se preč. g. monsignor Oman večkrat oglasili. Vsi tako radi beremo njihove članke, da je res škoda, da so tako redki. Mogoče bodo imeli sedaj, ko so v pokoju, več časa za pisanje.
Sporočam Vam tudi, da smo kupili drugo farmo, manjšo in na lepšem kraju. Pošiljam Vam novi naslov in Vas prav lepo pozdravljam!
Mrs. Mary Gorjup ----—o------
Modrovanje mladih ljudi
Mary: “Johnek, ti si zelo siten dečko! Tvoja mati in oče sta se morala gotovo pred mirovnim sodnikom poročiti?”
Johnek: “No, no, le počasi' Če bi človek sodil po vpitju in nemiru, ki prihaja iz vaše hiše sleherni dan, potem sta bila tvoja mati in oče poročena od vojnega tajnika.
Tovariši in tovarišice, ko danes tu govorimo o novi veliki pridobitvi naših delovnih ljudi, je razumljivo, da smo na to ponosni. Ponosni smo na vse tisto, kar smo do danes dosegli, ker je Jugoslavija svoji industrializaciji, pa ne samo v industrializaciji, ampak tudi sploh z vso graditvijo zares prerojena —ni več tisto, kar je bila nekoč. Vsakdo, ki pride danes v našo državo, se čudi, koliko' truda so morali vložiti naši delovni ljudje, da bi dosegli tako velikanske rezultate. Toda medtem ko smo na eni strani ponosni na pri dobitve, ustvarjalne sposob nosti ter delo naših delovnih ljudi sploh, moramo biti hkrati tudi do neke mere v skrbeh ker se moramo prav zdaj, ko smo že toliko dosegli, ponovno dotikali raznih negativnih pojavov v našem družbenem razvoju. Znano vam je, da sme imeli nedavno sestanek Izvršnega komiteja Central nega komiteja Zveze komuni stov Jugoslavije. Moram vam reči, da nas je prav ta zaskrbljenost zaradi raznih anomalij prisilila, da zelo temeljito in zelo ostro proučimo vse te pojave in kritiziramo tudi sami sebe, pa tudi vse druge, ki jih je treba kritizirati.
(Odobravanje in vzklikanje tovarišu Titu: Druže Tito, mi ti se kunemo .. .)
ODGOVORNOST KOMUNISTOV ZA RAZVAJ SOCIALIZMA V NAŠI DRŽAVI
Vrsto let po koncu druge svetovne vojne, po osvoboditvi naše dežele, smo zadevali na velike objektivne težave na poti naše graditve. Te težave so bile tudi notranjega značaja, a so prihajale tudi od zunaj. Danes že ne moremo govoriti samo o objektivnih težavah, ker smo te težave v glavnem premagali, če imamo danes tudi opraviti z objektivnimi težavami, objektivnimi pomanjkljivostmi, potem je to rezultat subjektivnih napak predvsem naših vodilnih ljudi če pa pravim vodilnih ljudi, ne mislim na vse, toda dejstvo je, da jih ni malo, ki zanje veljajo te besede. Kadar govorim o napakah vodilnih ljudi, mislim tu tudi na posredno odgovornost za tisto, kar so delali drugi, mislim pa tudi na vse komuniste, zakaj vsi komunisti morajo biti odgovorni za vse. Tudi zdaj, po vojni, v izgradnji socializma. Nekaj časa se je bilo sicer ustalilo mnenje, da zato, ker je bila zdaj izvedena decentralizacija, zato, ker je zdaj demokracija, komunisti nimajo več pravice niti dolžnosti, da odgovarjajo za notranji razvoj naše države, To je napak. Ponovno moramo poudariti odgovornost komunistov za razvoj socializma v naši državi. Kdo drug pa bo> tudi odgovarjal, če ne komunisti? (Odobravanje in ploskanje.) Trdno sem prepričan, da je naša komunistična partija, naša Zveza korhunistov, ki je trdna in monolitna organizacija, da smo mi vsi pripravljeni storiti vse, kar je v korist naši socialistnični skupnosti kot celoti. Imamo se na kaj opreti, imamo tudi splošno, osnovno, množično organizacijo, Socialistično zvezo delovnega ljudstva, v kateri so tudi komunisti. Socialistična zveza je ena naših največjih pridobitev po tej vojni, ker so ljudje, zbrani v njej, pripravljeni delati za ostvaritev socializma in na nadaljnji poti tudi komunizma v naši državi. Zato danes tudi opozarjam tukaj prav na odgovornost komunistov in vas prosim, da mi dovolite zdaj spregovoriti o nekaterih negativnih stvareh, ki so se pripetile v vsakodnevnem dogajanju pri nas orizo-ma pri graditvi naše države.
Mnogo ljudi se vprašuje, kako je lahko prišlo do tega, da se take stvari dogajajo. Eni pravijo, da so tega krivi zunanji vplivi, vplivi z Zahoda. Drugi spet mislijo, da je temu kriva preširoka demokracija itd. Mislim, da je poglavitna slabost prav v nebudnosti komunistov, ki so nekako iz' gubili iz rok svojo vodilno vlogo. Kajti če komunisti zdaj niso več tisti, ki poveljujejo' kot je bilo to potrebno nekoč, morajo usmerjati razvoj v naši državi, biti morajo za zgled drugim, tako da se lahko tudi vsi drugi zgledujejo po njih-Prav tako morajo paziti na vse negativne pojave tako Pr' komunistih kot pri nekomunh stih. Pri nas pa so negativni pojavi tako pri komunistih kot pri nekomunistih, so nekateri ljudje, ki bi se radi obogatili, so pa tudi druge stvari, (Dalje prihodnjič.)
Ivan Pregelj:
Božji mejniki
POVEST IZ ISTRE
'se osrčje se je vnelo v duhovniku ob tej misli. Popolnoma je pozabil na pot in vodnika, ki je zopet togo koračil deset korakov pred njim. Vzdramile so ga pastirske dvojnice in istrska pesem: “Spravna sam ti ja, spravna, Ive, žejice, mtoja, put tvojega stanja. Ti si srdašce...”
Duhovnik je zaklical za mutcem, ki ga ni čul. Nato je pohitel, da ga je dotekel in skušal doumeti, kam neki ga vodi.
“Ali me umeš? Kdo pa te je poslal pome?”
Jože je iskal, kako bi dopovedal.
“Križ je s teboj,” se je ja-dil duhovnik. Mutastemu se je bolno pačilo lice. Skoraj groza je bila duhovnika. Iz obličja je zopet bral Jožetu poteze, ki mu niso bile ljube. Dvomil je:
“Ali je človek sploh pri pamet^? Kam me vodi?” Odločno je prijel spremljevalca za roko in vprašal ostro:
“Ali je ženska ali moški?” Smejati se je moral glupi zadregi, ki se je zazrcalila mutcu na licu. Sam v sebi je doumel:
“Teta Tereza pozna ljudi. Jože je glup, hudoben ni.” “Pomagal ti bom,” je govoril nato. “Neka ženska je zbolela in ti jo poznaš in ona tudi pozna tebe.”
Jože je umel in pritrdil. “Kdo je, mi seveda ne mo^-reš povedati,” je dejal duhov-mk- “Bom videl, ko pridem. Ali je še daleč?”
Jože je zmajal z glavo. Nato je pokazal na svoje oči in svoje srce. Potem si je poljubil roko.
“Dobro prijatelj, verujem. Umela se sicer pa ne bova.” Takrat pa je ostrmel. Vse mutčevo lice je preletela nekaka čudna bolečina. Ustnice so mu igrale, kakor da iščejo, kako bi glas oblikovale. In zdajci je duhovnik umel jasno in glasno. Mutec je spregovoril kratko besedo “Mati!”
Vse osrčje se je zgenilo v Križmaniču. Ves strah in sled nje nezaupanje je ugasnilo; v njem. Mutec je bil prečudno spregovoril eno najsvetejših človeških imen; “Mati!
“Istra!” je videl duhovnik kakor iz razodetja in ves srečen. “Zemlja čudes, povodnji, ki ubijajo, in suše, ki ubija! žemlja lakote in obilja, zem l.)a mučenikov in samopašni-kov, zemlja apostolov in Judežev! Istra! Komu si se razodela očitneje kot meni? Tvoj sm, tvoj zadnji, tvoj bebec, nemec in glušec, ki krade iz slati po belem kruhu, je spregovoril vso tajnost človeških src in še Istre: mati, mati!” Sluteč pa ni prav nič videl Pesmi, v katero je bil zazibal duhovnika. Znova je tleskal z rokami in pobiral kantenje, da bi odpodil črnega ptiča, ki je sedel na poti in ki se'ga Je vražasti Jože bal iz bogve kake pameti. Duhovnik je tedaj opazil v goličavah pred seboj nekakov stan. Isti čas je Zavihtel mutec z roko, pokimal duhovniku in se spustil Proti samotni koči v dir. Duhovnik je šei počasi za njim dospel je do pol razpale koče. Prav tedaj je mutec stopil zo-Pet sltozi vrata na piano in se Postavil ob prag kakor za stražo. Duhovnik je vstopil.
Sprva ni videl nič. Ko pa se 11111 je oko rahlo privadilo te-nile> je opazil v kotu na kupu slame, prevlečenem z nekaki-rni cunjami, drobno starikavo
bitje, ne da bi mogel razbrati, ali je moški ali ženska. Bilo je neskončno suhotno in razgu-bano človeško lice z globoko zevajočimi mrzličnimi očmi. Drobne in suhe roke so mrzlično grabile v slamo predse. Težka sapa je piskala v mokrotno in zatohlo vzdušje. Duhovnik je stopil naglo k nizkemu oknu in snel rdečo zaveso. V prostor je šinilo nekaj dnevne luči. Tedaj šele je spoznal duhovnik, da je ob ležišču umirajoče ženske.
Hvaljen Isus!” je zaklical in se sklonil nad bolnico. “Če želiš, rpati? Evo mč, svečenik sem, tvoj plovan! Daj, obžaluj in obtoži se, kaj si grešila.” Vse bolničino telo je preletel mrzličen tresljaj. Dvignila je velo lice, lovila sapo in deh-nila iz upadlih prsi:
“Hvala Bogu! Dofšel si.” Duhovnik si je nadel štolo in se skušal postaviti udobneje ob nizko ležišče.
“No, majka. Ali čuješ, kar vprašam?”
“Čujem,” je sopla.
“Sfinu si poslala pome, da te spovem,” je iskal duhovnik; saj me umeš!”
“Urnem!”
“Glej, zato pa se zdaj lepo obtoži, kakor da govoriš s samim ljubim Bogom. Ničesar mu ne moreš utajiti, saj sam vse ve, a ti bo odpustil le, če se prav od srca vsega sama obdolžiš. Ali si umela?”
Bolnica je prikimala. Duhovnik je nagnil svoje uho k njenim ustnicam. Tiho je šepetal obredno molitev. Potem je dvignil roko, molil in jo grehov odvezal.. . Rahlo je skušal položiti nato bolnico v vzglavje, ki ga je bil za silo zgnetel iz slame in cap. Starka je rahlo bledla. Duhovnik je obžaloval, da je ne more obhajati ne dejati v sveto poslednje olje. Trenutno je starka nekam oživela in dejala ostro, vsakdanje:
“Bukve! Kje so bukve?” Duhovnik je iskal in ni našel. Tedaj je zašumelo za njim. Jože mu je prožil oguljeno molitevsko knjigo. Duhovnik je odprl in videl, da je knjiga Dobrilova. “škof Juraj s svojim Bogom, pa še v tej zadnji koči moje tužne Istre,” je občutil duhovnik veselo. Tedaj ga je zmotila starka.
“Bukve,” se je umirila. “Nesi mu jih nazaj.’
Duhovnik je menil, da blazni. Odprl je na slepo v molitve in bral;
Iz dubine vapim k Tebi, Gospodine! Gospodine, usliši glas moj! Neka budu uši Tvoje priklonjene čuti glas molitve moje. Da bi na nepravde gledao, Gospodine! Gospodine, tko bi podino? Ali u Tebe je sm'ilovanje; i radi zakona uzdajem se u Tebe, Gospodine !”
“Nesi mu knjigo nazaj,” je rekla med molitev še enkra ; bolnica.
“Pa ponesem, majka, ako tako želiš,” je dejal duhovnik “a ti povej, komu.
“Kaj vprašaš!” se je začudila brezobzirno in trpko “Martinu nesi, Martinu iz Juršičev.”
“V Juršiče?” je vprašal du hovnik. Starka ga ni čula Bledla je tegobno predse kakor iz žalostne pesmi; “Očeš Mare, očeš, očeš i po sili..
“Mara, nesrečna Mara,” je budilo duhovniku v spomin kakor je bil čul pripovedovati teto v Ježnju o Jožetovi ma teri, “lepa Mara me pošilja k Martinu iz Juršičev. A to je dolga pot.”
(Dalje prihodniič)
JULIJ
18., 19., 20., 21., 22—Vsakoletni farni karnival pri Sv. Vidu. 22.—Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti na farmi sv. Jožefa na White Rd.
9. — Dan Slovenske dobrodelne zveze na prostorih društva sv. Jožefa na White Rd.
29.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST 5.—Peti katoliški slovenski dan pod pokroviteljstvom Lige K-S.A. in drugih slovenskih katoliških organizacij v Cleve landu na prostorih Društva sv. Jožefa na White Rd.
12.	—Pevsko društvo SLAVČEK priredi piknik na Slovenski pristavi.
26.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
—DSPB priredi piknik na Slovenski pristavi.
OKTOBER
6.	—Oltarno društvo pri Mariji
Vnebovzeti priredi v šolski dvorani “card party”.
7.	—Pevski zbor Triglav priredi v Slov. domu na 6818 Denison Ave. vinsko trgatev. — Igra Grabnarjev orkester. Začetek ob treh popoldne.
13.	—DSPB priredi družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave.
JULIJ
U[2JL3Jl4J! 5][6JL7
iSiigiiioiin'iiziiisiiMi
'fisiiiMiw]*
l22li23l!241l2Sll261l27ll28i
»131U JUi J
KOLEDAR
društvenih
prireditev
21.—Pevsko društvo Slavček
priredi svoj letni koncert v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3:30 popoldne.
28.—Pevski zbor LIRA priredi ob štirih popoldne CERKVENI KONCERT v cerkvi sv. Vida ob 50-letnici svojega obstoja. Po koncertu banket v novi dvorani.
NOVEMBER
4.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Ave. opero.
10.	—Štajerski klub priredi martinovanje.
11.	—Podružnica št. 14 SŽZ praznuje 35-letnico svojega obstoja z banketom v SDD na Recher Ave. Začetek ob petih popoldne.
11.—Cerkveni pevski zbor ILIRIJA pri Mariji Vnebovzeti priredi koncert v cerkveni dvorani.
25.—Prosveta Baragovega doma
priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu festival slovanskih narodnih pesmi in plesov. Začetek ob 3:30 popoldne.
DECEMBER
2.—Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
23.—Baragova prosveta priredi v dvorani pri Sv. Vidu Slovenski božič. Začetek ob 3:30 popoldne.
Cunard Line praznovala 122. rojstni dan
NEW YORK. — Leta 1840 na 4.. julija je.Cunardov parnik ‘Br • tannia’ odplul iz Liverpoola proti Bostonu kot prvi parnik, ki je ustvaril redno zvezo preko Atlantika.
V primeri z današnjimi vele-ladjami, kot sta 83,000 ton obsegajoča “Queen Elizabeth” in 81,000 ton obsegajoča “Queen Vlary”, je bila “Britannia” majčkena lupina, saj je bila dolga le 207 čevljev. Kljub temu je bila za oni čas krasna ladja, lepo ure-
jena in okrašena. Na njej je bilo prostora za 115 potnikov v primeri z 2000 potniki in 1200 člani posadke na omenjenih modernih prekomorskih velikanih.
Cunard je slavil svoj 122. rojstni dan z 8 velikimi in razkošnimi prekomorniki s Qeen Elizabeth na čelu, ki vzdržuje redni promet preko severnega Atlantika in prirejajo krožna potovanja po vseh delih sveta.
V skladu z razvojem v modernem prometu se je Cunard povezal z British Overseas Airways Corp. v novo družbo B. O. A. C.
— Cunard, Ltd., katere uradi urejajo potovanja tako po morju kot po zraku. Tako je mogoče sedaj v Cunardovem uradu kupiti ladijski potni listek za pot v Evropo in letalskega za nazaj ali obratno. Vsekakor ugodno za potnika, pa naj gre že na zabavno ali poslovno potovanje. ----------------o-------
Dobrota je sirota tudi y naši zunanji politiki
WASHINGTON, D. C. — Naša demokratska administracija se je zagrizla v idejo, da je podpiranje tujine imenitna zunanja politika. Brani jo na vse kriplje pred javnostjo, kar vidimo in čutimo ravno te dni.
Te dni smo pa tudi videli, koliko hvaležnosti žanje za svoje ne ravno prijetno politično delo. Kot vemo, prodaja naša dežela posameznim državam deželne pridelke tudi za njihove domače valute, tako na primer Jugoslaviji za dinarje. Z dinarji ne ve, kaj bi počela. Nekaj jih porabi za poslaništvo v Beogradu, nekaj za uradna potovanja po Jugoslaviji, naj večji del pa mora pokloniti Titovi administraciji za javna dela.
Na drugi strani ima Amerika stalen primanjkljaj v svoji plačilni bilanci. Da ga zmanjša, je zaprosila sedem držav, ki “kupujejo” od nas hrano, med njimi tudi Jugoslavijo, da naj ji dovolijo, da nekaj svojih dobro-imetij v tujih valutah proda svojim turistom. Prosila je na primer Tita, naj dovoli naši administraciji, da bi lahko nekaj svojih dinarjev prodala našim turistom, ki gredo v Jugoslavijo na obisk. Tito je to ameriška prošnjo odbil. Državno tajništvo se lahko tolaži s tem, da so tudi ostale države odbile podobne naše prošnje.
Iz tega se lepo vidi, kako velika je hvaležnost držav, ki dobivajo naše podpore; ne pristanejo niti na skoraj simbolične izraze hvaležnosti.
Komunistični gverilci siti državljanske vojne
SAIGON, Viet. — Odkar je vlada Južnega Vietnama začela uvajati novo taktiko v državljanski vojni s komunističnimi gverilci, se ti počutijo slabo. Imajo v moštvu velike zgube.
-
—f!
Ore
VELESEJEM — Konjeniki z zastavami ob slavni otvoritvi velesejma v Damascusu> so oblečeni v nošo Zahoda.
TOVARIŠA V IGRI *— Peter Brackbrow, 15 mesecev stari dečko, in njegov čuvaj Wendy se igrata z žogo na cesti v Londonu.
Trenutno mašijo luknje s tem, da pošiljajo svoje čete, ki so jih rabili v Laosu, naprej v Vietnam. Morajo namreč računati, da bodo morali čete v Laosu ali dobro skriti ali pa odpoklicati. Zato jih že sedaj polagoma umikajo v Vietnam.
Da ne bi čete ostale brez posla na novi vietnamski fronti, so jim komunisti dali novo nevarno nalogo: napadati morajo ponoči takoimenovane strateške vasi. To so mali dobro utrjeni tabori, kamor vietnamska vlada preseljuje po deželi raztresene kmetske družine. Takih strateških vasi je sedaj šele nekaj sto, vlada ima pa v načrtu, da jih postavi vsega skupaj kakih dvanajst tisoč.
Ako se gverilcem posreči, da premagajo strateško vas, dobijo tam lep plen v hrani in orožju, toda ga drago plačajo; Pri napadih na strateške vasi imajo redno velike izgube. To se je med gverilci razneslo, zato se skušajo izogniti napadom na strateške vasi s pobegom k nasprotniku.
K Diemovim četam beži radi tega ravno zadnje čase toliko dezerterjev kot še nikoli preje. To seveda ne ovira gverilskih poveljnikov, da ne bi fanatično napadali strateških vasi in se pri tem kaj ozirali na zgube v moštvu, ki jih s tako taktiko utrpijo.
—-—o-------
Kairska gospodarska konferenca nevtralcev potekala po načrtu
KAIRO, Egipt. — Na kairski gospodarski konferenci se je nabralo 37 držav, toda Evropo je zastopala le Jugoslavija. Njen zastopnik je na konferenci obširno razlagal potrebo po “gospodarskem sožitju”, poti do sožitja pa ni nakazal.
Mislijo, da se bo konferenca zadovoljila s sledečimi glavnimi sklepi: podpiranje gospodarsko zaostalih držav naj prevzamejo Združeni narodi, denar za podpore naj seveda dasta oba glavna “gospodarska bloka”, ameriški in komunistični; nekdo naj čim preje skliče novo svetovne i gospodarsko konferenco, ki naj se je udeležijo prav vse države na svetu. Konferenca naj zboruje v znamenju “gospodarske koeksistence”, praktično pa naj išče načine, kako bi stabilizirala svetovne cene za industrijske surovine, deželne pridelke in kolo-nijalno blago. Končno naj konferenca ustanovi posebno mednarodno agencijo, ki naj poskrbi za sodelovanje med gospodarsko zaostalimi državami.
Število udeležnih držav je na-rastlo na 37, govorniki na konferenci so se izogibali vsaki polemiki tudi proti odsotnim državam.
-----o------
Adula rekonstruiral kongoško vlado
LEOPOLDVILLE, Kongo. -Ministrski predsednik Adula je precej odločno reorganiziral svojo vlado. Iz vlade, ki je do sedaj štela 43 ministrov, je odpustil kar polovico in sicer take. ki so se odlikovali s skrajnimi političnimi idejami in načrti. Levičarji in desničarji so zleteli ?. vlade, ostali so notri samo sredinci.
Za Čombeja iz Katange ima Adula še zmeraj pripravljena tri ministrska mesta, toda to še ni za Čombeja dosti velika vaba za vstop v vlado. Mož ve, ka; pomeni denar in kaj orožje, zato hoče imeti za svoje pristaše finančno ministrstvo in ministrstvo za narodno obrambo. Kar je novih ministrov, so skoraj vsi neznana politična imena.
-----o------
Velika tatvina slik na Angleškem
LONDON, Vel. Brit. — Pretekli teden je skupina vlomilcev in tatov odnesla 36 slik znanih impresionističnih slikarjev7, katerih vrednost je cenjena med 750,000 do 1,250,000 dolarjev.
• Angleška policija je prosila za
sodelovanje pri iskanju ukradenih slik in njihovih tatov Interpol, mednarodno policijsko agencijo s sedežem v Parizu.
------o------
— V Združenih državah pride na vsakih tisoč oseb 95 sedežev v kinogledališčih.
a i .
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Išče se ženska za zdravniški urad v starosti od 20 do 40 let. Različno delo. Mora govoriti angleško« in slovensko. Kličite EN 1-3610.	(135)
Delo dobi
Snažna brezposelna ženska dobi zastonj hrano, stanovanje in $75 mesečno za opravljanje lahkih hišnih del. John Kramer, 5305 St. Clair Ave.
(134)
MALI OGLASI
Sobe se odda
4 čiste in moderne sobe se oddajo v najem na 1140 E. 67 St.	(11, 13, 16 jul)
Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite
TONY KRISTAVNIK,
Painting & Decorating HE 1-0965 ali UT 1-4234.
Dohodninsko posestvo naprodaj
Dve hiši, vsaka na svojem lotu, ena dvodružinska, ena tridružinska, tri garaže, blizu hrvaške cerkve sv. Pavla. Naprodaj zaradi bolezni. Cena samo $15,900. Kličite IV, 1-0244, od 7, do 9. zvečer.
(134)
Ženitna ponudba
50 let stara, prikupna, pridna in inteligentna vdova, odlična kuharica, na obisku v Ameriki, se želi spoznati s poštenim starejšim gospodom v svrho ženitbe. Pismene ponudbe poslati na A.D. pod značko “Mirni dom”.
(134)
Lastnik prodaja
Dvodružinska in enodružinska, aluminijaste strani, nove strehe, lepo dvorišče, na E. 74 St. Dober dohodek. Kličite 361-2744.	'	(142)
Dober dohodek
Tridružinska hiša blizu cerkve Marije Vnebovzete, velik, lot. Zelo zmerna cena. Kličite EV 2-2978.
(10, 13, 16, 18, 20 Jul
IZVRŠUJEMO VSAKOVRSTNA CEMENTNA DELA, NOVA IN POPRAVILA.
JOHN ZUPANČIČ
18216 Marcella Rd. KE 1-4993
Naprodaj v Euclidu
6-sobna Colonial hiša, blizu šole in cerkve, 3 spalnice, velika garaža, lep vrt, plinski furnez, avtomatični vodni grelec. Hiša je v najboljšem stanju. Prodaja in če potrebno financira lastnik. Za informacije kličite IV 1-6492.
-(10, 11, 12, 13, 16, 20 jul)
Stanovanje se odda
štiri sobe s kopalnico zgoraj, veranda, podstrešje, lasten vhod, za $50.00 mesečno. Odraslim, en ctrok dobrodošel. Na 1261 E. 60 St. HE 1-4842.	-(134)
Prijatei’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-0607
'4
AMERIŠKA DOMOVINA
RENE BAZIN:
I IZ VSE SVOJE DUŠE!
B
B
■
B
B
B
B
."■1
ROMAN
B
lil
In še daleč od tam je v ulici žat. Ta bi se v vojski postavil.
Pa zakonski mož bo, kot se spodobi. Kaj praviš, Henrietta?” — Sklepala je po tem, da sta se rnauveški ribič in stari vojak kje videla in da sta stopila v zvezo: eden je svoje tajnosti razodel, drugi jih je sprejel... Še bolj jo je prepričala o tem stričeva dobra volja: ni več tožil nad svojo roko; bil je vesel in je koval načrte kakor kdo, ki ima novo življenje pred sabo. Mar ni imel pred sabo vsega Henriettinega življenja, ki je podvajalo njegovo?
Delo pri gospe demenci se je krčilo dan za dnem. Nekega sodobnega večera je bila šla gospodična Reina k Mourieuxju, da nakupi potrebščin. Ko so dekleta odhajala iz delavnice, je Reina potegnila Henrietto k sebi v stran in ji rekla:
‘‘Gospod Mourieux pravi, da pridite jutri zjutraj k njemu. Mogoče bi vas rad poročil?”
‘On? Niti ure nisem govorila vsega skupaj z njim, odkar živim. ‘Gospod Mourieux, dajte mi prosim deset metrov zlatih na-
ckraja Saint-Felix, ki se razteza na obrežju Erdre, mala Louisa, vajenka, z gležnji, zateklimi od utrujenosti, sanjala o času, ko bo že odrasla delavka, krasilka ali pripravljalka, ko ne bo tekala več po mestu okrog in ji bodo pravile tovarišice iz delavnice:	“Izvolite, gospodična
Louisa?” In ob tej preprosti misli na boljšo bodočnost so se napol zaprle ustnice otrokove v sornraku nasmehnile.
Mnogim je tako noč osladila trpkost dneva. Noč — ko duše zapuste spone telesnosti in bivajo daleč proč od spečih teles.
/	i
XIV.
Bilo je koncem junija. Henrietta ni bila več videla Etien-na. Nekoč pa je dejal stric Eloi: “Vrl dečko, ta Etienne Loutrel. Rad ga imam, ker je tako mo-
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
CATHOLIC WOMAN AS A COMPANION.
Own room and bath. One adult. Lovely home in Highland Park. Pleasant atmosphere. Permanent position. References req. One must be able to drive. ID 2-0173 or C£ 4-1484.	(137)
FOR SALE
Tape Recorders, Webcor Regent. Coronet, $185, retailed $349.95. Regent stereolite $160. retailed $259.95; Roberts 990, $290, retailed $400. 728-6227.	(135)
REAL ESTATE FOR SALE
BKLLWOOD — BY OWNER 6 rm. 3 bdrm. home. Tile bath. New cab. kit. Enel, back porch. Full bsmt. 1 car gar. Close to all scholls, shopg. entrs., expressway. Priced in mid teens. LI 4-1069.
,	(135)
WAUCONDA AREA — BY OWNER Bi-level. Brick home. 6 rooms. 2 car garage. 2 acres. Fruit trees and. garuen. 455 S. Rand Rd. Route 12. JA 6-8236.	(135)
ROSELLE AREA — OWNER TRANSFD.
Taking loss for immed. sale. % acre ranch home. 3 bdrms. 2 baths. Liv. rm. w-frpl. Drapes. Kit. w/blt-ins. inch dishwshr. 27x9 end. patio, lots of closet & storage space. Gas ht. Compl. air cond. 2 car att. gar. $29,500. LA 9-5063.	(135)
OWNER
2 bedroom home, with 35x40” nested shop for business. Tile bath and kitchen. Alum, comb., side drive, church, school, shopping and trans. 50’xi50' lot. Zoned industrial. Only $11,900.
455 E. 134th St. - INterocean 8-9355.
(135)
HINSDALE COUNTRYSIDE — B\ OWNER
3 bedroom, redwood ranch. All ca*-binet kit. Att. gar. Alum, storms and screens. 75x135’ landscaped lot. $17,500. FA 5-0298.	(135)
MELROSE PARK — BY OWNER 2 bedroom brick duplex. Rec. rm. in bsmt. Patio. Built-in brk. BBQ grill in yd. Garage. Gas ht. Strms. & serns. Walk. dist. to public & paroc. schools. $16,000. FI 5-5534.
(135)
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
.1EWELRY STORE — BY OWNER Excel, watch repair. Greeting cards. Establd. 14 yrs. Fully equipped. Excel. N. W. loc. Belmont nx. Oak Park Ave. Will sacrif. for $5,000. KI 5-5824.	(135)
DRUG STORE — BY OWNER Well estab. Northwest side. Selling below inventory. Approx. $16,000 to close estate. MU 5-5703.	(135)
Owner Retiring: CLEANING-TAILORING SHOP. Established 12 yrs. nr. Division & Central. Real money maker. Good & steady clientele. 4 lovely rms. in rear. Compl. furn. Price $4,500 cash for immed. sale. Call AU 7-8616.	(135;
šiviv.’ ‘Da, gospodična.’ To je bilo vse.”
“O, in vendar vas ima zelo v časteh!”
Reina, ki je hodila z naglimi koraki na Henriettini strani pri kraju ulice vzdolž ob hišah, je dvignila k njej drobni, podolga-sti svoj obraz in svoje oči, podobne očem svetnic s slik na steklu, svoje oči, ki so bile svetlo rjave, kakor dvoje kavinih zrn, ki ju še niso spražili, in dodala
je:
“Kakor sploh vsi.”
Henrietta se je torej podala h gospodu Mourieuxu, ko so po rnestu ure bile deset. Stanoval je v najbolj trgovskem in najbolj živahnem nanteškem okraju v mali ulici, ki vodi navzdol na Place Royale. Trgovine so bile malo da ne zaprte. Njegova je bila zaprta samo napol, zakaj oknice so zastirale običajno izložbo trgovine z našivi: umetne rože, peresa, oblike za klobuke. Vrata so bila ostala odprta in so tvorila črno odprtino v ulici. V notranjosti se je trgovina vedno bolj razširjala. Sprva je bila ozka, opremljena s predalniki, polnimi blaga vzdolž ob stenah in z dvema hrastovima proda-jalnima mizama. Na dnu pa je bila široka in tam se je nahajala pisalna miza, omara in velika tabla iz lepenke. Na njej so bili nalepljeni med razpetimi zelenimi vrvicami listki: “Službo dobe — službe iščejo gospodične uslužbenke iz modne stroke.”
Dolga leta že ni Mourieux zapuščal tesne svoje trgovine in sobe v ozadju. Nejasno je skozi okno vanjo prihajal dan, ki je padal v bližnje dvorišče. Naše! si ga tu ob vsaki uri in vedno enakega, velikega, čokatega, košatih obrvi, s tenkimi in kratkimi brki, črnih in sivih las, ki so od preče ob strani v skrbno
REAL ESTATE FOR SALE
DOWNERS GROVE — BY OWNER 3 bdrm. ranch type home. Cab. kit. w/dinette. Lge. liv. rm. Att. 1 car gar. Full bsmt. Gas ht. Alum, strms-serns. 2 yrs. old. Lot 66x130. $17,500. Nr. schls., shopg. & transp. WO 9-6077.	(137)
NAPERVILLE — BY OWNER transf. — 5 rm. bungalow, gas ht., full bsmt., IV2 car gar., hted. encl. porch, stove, 2 bdrms. Nr. schls, shopg., transp. — EL 5-1954.
(134)
počesanem zvitku padali do desnega očesa. Bil je videti prostaški in oduren. Njegove močno udrte, zelo živahne oči so zrle. vedno naravnost in zdelo se je, da zro v misli vsem, ki je z njimi govoril. Smatral bi ga spočetka za izobraženega neotesanca, ki živi ves za svoje posle in ki zna nadzorovati svoje tri prodajalce in svojega blagajnika. A mlada dekleta iz modne stroke so bila spoznala, da se skriva pod to skorjo upokojenega žan-darja nad vse sočutno, nad vse širokogrudno in nad vse ponižno srce, kot bi ga težko kje dobil. Nasmehnil si se, ko si ga videl stalno obdanega od teh lepih deklet, ki so se po tihem pomenkovale z njim kje zadaj v trgovini, med tem ko je eden izmed uslužbencev meril trak ali vezal zavoje. Kot rahločutne poznavalke človeka so brž spoznale tajno gibalo njegove pozornosti. Tako so vedele po lastni izkušnji in iz starejših, da jim izkazuje usluge iz samega veselja samo zato, da jim lahko ustreže, iz nekega naravnega nagiba, ki mu je bil v tridesetih letih postal navada. Oboževale so ga. V pregledu je imel njihovo povpraševanje po službi, razmeščal jih je, jih priporočal gospodinjam, ki so se obračale nanj. Ne da bi bil vsiljiv, je če-sto prodrl do tajnosti njihovega življenja, ki jih je vedno teže in laže priznati. Nikdar se iz njih ni norčeval. In to spoštovanje se je vseh toplo dojemalo.
Henrietta ga je malo poznala. Stopila je v njegovo trgovino. Na koncu zadaj je ob odprti omari, kjer so bile razpostavljene knjige v obrabljeni vezavi, ki jih je Mourieux izposojal svojim odjemalkam, zagledala trgovca, ki je sedel v svojem naslonjaču. Poleg knjižnice je stala vajenka Louisa. Mala je spuščenih rok in kuštravih las bila obrnjena
proti omari in je gledala naslove.
No, kakšno knjigo hočeš?” je vprašal Mourieux.
Ne vem, gospod: za nedeljo bi jo rada imela.”
“Hočeš kaj zgodovinskega? Potopis? Povesti?”
Opirala se je na desno nogo, ker je leva bila bolj otekla in je bolj bolela.
Iztegnila je roke v preprosti otroški kretnji in rekla:
Ne vem: dajte mi knjigo, da se bom zjokala ob njej.” Mourieux je vstal ter se pri tem oprl na desko v omari. Vzel je knjigo in jo ji dal. Louisa je v sornraku odšla. Šepala je spotoma in pozdravila Henrietto. Oči so se ji nenadoma oveselile.
“Dober dan, gospodična Henrietta,” je dejal M'ourieux. “O-piostite mi, da sem vas klical k sebi. Stežka grem ob nedeljah zdoma, saj vidite.”
CHICAGO, ILL
FOR SALE BY OWNER — $15,500 Brk. resid. 4 bdrms. Mod. interior. Cab. kit. 220 wiring. TV rm. Tile bath. Full bsmt. \Vi lots. 2 car gar. Nr. schls., business district. Good transp. Immed. poss. 2748 S. Millard. CR 7-6244 aft. 6 p.m. (136)
LOMBARD—BY OWNER — Frame Bungalow, 1 or 2 bedrooms, 2 enclosed heated porches. Full dry basement, Forced air gas heat, lot 50x 300. Landscaped. Many extras. — $13,900. MA 7-2680.	(135)
PARK RIDGE — 3 bdrm. entr. entrance brk. Colonial. Side porch. Full din. rm. Tile bsmt. 1% baths. Pnld. rec. rm. Drapes, crptg. Alum. S/S Att. gar. Excel, nbrhd. Nr. Cathol, pub. schls. & shopg. Priced for quick sale by owner. Immed. occup. Call 825-1455.	(136)
ZENITH HOTEL AND MOTEL
“OPEN YEAR AROUND"
Excellent accommodations, single units and suites. All units fur-nished in excellent decor. Combination baths or showers. TV. Cottages with sitting rooms. Excellent dining room serving only the finest food. “Close to Shrine”. Free bus service. 1,000 feet from Shrine. For reservations phone — write — wire. Phone: 263-3741 and 263-3505.
On Highway 15
STE. ANNE DeBEAUPRE, QUEBEC, CANADA
(134)
OPEN A SAVINGS ACCOUNT NOW
GUARANTEE SAVINGS AND LOAN ASS0G.
High Yield
No Danger of Market Fluctuation
Availability
Insured Safety
Free Postage Both Ways
Interest
Write For Descriptive Literature
,—-______________CUT ON DOTTED LINE ,—-------------------
* GUARANTEE SAVINGS & LOAN ASSOCIATION
Visalia, California • Or for Speedy Service Mail to Guarantee Savings And Loan Assoc. '• P. O. Box No. 908, Visalia, California
□	I Enclose Check for $ ............................
Please Send Passbook
□	Please Send Information on Guarantee Savings And Loan, J
Dept. A. D.	•
CURRENT ANNUAL DIVIDEND PAYABLE QUARTERLY
NAME ............................
ADDRESS .........................
CITY ..................... STATE
...}
(136)
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED — MALE
ENGINEERS
EXCELLENT OPPORTUNITIES
The following openings are career opportunities with the Process Equipment Division of a progressive, dynamic, diversified product corporation. A. O. SMITH is c9nJ stamtly on. the search for men with growth potential. If you feel that you are seeking a new opportunity — one which affords a future based on what you put in to it, then, revue these openings:
ASSISTANT SUPERINTENDANT
Experienced men to direct manufacturing of Pressure Vessels, Heat Exchangers, and Nuclear Reactors. Must know heavy plate veldmg, machining and assembly. To supervise approximately 200 procedures. Engineering degree preferred. MATERIAL AND PRODUCTION CONTROL MANAGER
Experienced in machine loading, scheduling, and manning in process equipment job shop. Should be familiar with modern production control techniques utilizing E. D. P. M. application. Degree preferable. FOREMEN (WELDING OK MAtttlNERY)
One involving heavy machinery and one involving code welding on Pressure Vessels, Nuclear Reactors and Heat Exchangers. Will supervise approximately 30 men. QUALITY ASSURANCE SUPERVISOR
Must know nondistractive testing, x-ray, gamma and ultra-sonic inspection and test technique. Should have B. S. degree.
MANUFACTURING PLANNERS
Plans and develops methods and procedures on machine tool operations and on assembly and forming operations such as welding, breaking, rolling, etc.
WELDING ENGINEERS
Will set up producers, improve, existing procedures. B. S. degree preferred.
INDUSTRIAL ENGINEERS
Capable of performing time studies, established methods and standards.
Should have a knowledge of weld ing and machining operations. Degree preferred, but not essential.
Send resume including salary to:
D. H. DEVINE A. O. SMITH CORP.
Box 584
Milwaukee 1, Wisconsin
An equal opportunity employer
“Sami ste krivi”, je dejala Henrietta in sedla poleg omara s knjigami, Mourieuxu nasproti, ki se je s težavo spustil spet v svoj naslonjač. “Knjižničarja se Gelate iz ljubezni do svojih odjemalk. Tega bi vam ne bilo treba.”
Mourieux je videl, da sta v tem trenutku izginila v svetli odprtini vrat rob krila in konec pelerine Louisine, in je odgovoril:
“Dobro dekletce, ta vaša vajenka. Kako hočete, da bi doma ne ostajal. Če bi mene ne bilo tukaj, da ji knjige izbiram, bi šla v javne knjižnice, in tam dobi vsega mogočega ... Gospodična Henrietta, govoriti moram z vami po naročilu gospe Lema-riejeve.”
Lemariejevo ime je spremenilo Henriettino razpoloženje. Prvotna senca v njej je izginila.
“Tako?” je rekla. “Pa ne radi drugega klobuka?” .
“Ne.”
Mourieux se je bil po svoji navadi s sklonjeno glavo pogreznil v naslonjač. Med govorjenjem je z očmi trdno sledil potem, ki jih besede hodijo v dušah.
“Gospodična Henrietta, zdi se mi, da je vi ne sodite prav. Jaz io poznam, odkar se je omožila. Nesreča jo je obvarovala sebičnosti. Dobrotljiva je, občudovanja je vredna in, glejte, svobodna je zdaj, da lahko dobro dola .. . Mislila je na vas . ..”
“Hvala. Nismo bogati, živimo pa. In zlasti še sedaj s stričevo pokojnino ...”
(Dalje prihodnjič)
-------o-------
Nagla rast zaradi tungu škega meteorita
Kakor piše sovjetski strokovni list za gozdno gospodarstvo, raste drevje na kraju, kjer je padel tunguški meteorit, mnogo hitreje kot sicer v okolici. Po mnenju pisca sestavka sta razporeditev dreves in nenavadna oblika krošenj posledici mehaničnega in toplotnega učinka me-
teorita, pospešena rast pa more biti edinole v zvezi z njegovo sestavo.
Znani tunguški meteorit, ki se je o njem doslej izoblikovalo že precej nasprotujočil si razlag, je padel v Sibiriji 1. 1908. Pri dosedanjih raziskavah so ugotovili, da je prirastek drevja na itstem področju 20-krat večji kot drugod. Kakor piše sovjet, list, bodo na podlagi nadaljnjih raziskav mogli umetno ustvarjati razmere, podobne tistim, ki jih je povzročil meteorit in zaradi katerih je drevesna rast toliko hitrejša. V ta namen pa bi potrebovali predvsem ostanke ali vsaj nekaj drobcev meteorita, ki jih doslej še niso mogli najti.
REAL ESTATE FOR SALE
BOARDING HOUSE Well established Southside best location. Good and steady people. Excellent yearly income. Price $16,^OO. Call owner. RA 3-1318.	(136)
CLARENDON HILLS BY OWNER Ideal income brick Bungalow, See This Home before you Buy! 7 rms. 3 bdrms. $300. Month income. Owner retiring. MAKE OFFER! PHONE FA 3-1128.	(130)
COLLEGE OF ST. FRANCIS
JOLIET, ILLINOIS
A Liberal Arts College for Women Catholic in Aims — Franciscan in Spirit
FULLY ACCREDITED
Offers Majors in 16 Departments Grants Bachelor of Arts, Bachelor of Science and Bachelor of Music Degrees
For information Write:
Director of Admissions • College of St. Francis Joliet, Illinois
(i37)
VILLA PARK — BY OWNER. — Custom built residence. 3 Large bedrooms, IVz baths, diningroom. Bsmt. Playroom. Lot 60x145. 2 Blks. to train. Asking $20,900. TE 2-5403.
(135)
IMMEDIATE POSSESSION — FOR SALE BY OWNER 6 ROOMS, Recreation rm. IV2 baths, Alum, sided. 2 car gar. Patio at tached. Lot 60x133. Air-conditioner. KE 2-2843.	(137;
BY OWNER
LOMBARD 2 bdrm. Permastone ranch. Lge. liv. din., rm. area. Util. rm. Bath, att. gar. Gas ht. Beaut. Indscpd. lot IlOx 130. Low taxes. Church, school, ! shopg. An excel, buy at $19,500. Many extras. — Ph. MA 7-1521.
(137)
DOBRO ZASTRAŽENI DEMONSTRANT — Nasprotnik preskusov atomskega orožja sedi pod budnim očesom policije na Trgu parlamenta v Londonu.
’iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiimjiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiimiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiKj
NAZNANILO
Tony Cimperman z E. 74 St. je prevzel mesnico od Adam’s Choice Meats, 520 Ef. 200 Stj. V -.zalogi bo imel sveže, kvali-i tetno meso. Preje je bil s Square Deal Euclid Chardon Meat Market, 20971 Euclid Ave. — Se priporoča.
TONY CIMPERMAN
520 E. 200 ST.
mm
=
M
mm
•m
I
mm
MM
h
■M
m*
.iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii'
Se priporočamo
ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503
MEDNARODNA POMOČ OTROKOM — Deček in deklica iz revnega predmestja Lime “Fra Martin de Porres.” Peruanska vlada skuša v sodelovanju z '{Združenimi narodi pomagati do izboljšanja, zdravstvenega in higienskega stanja.