r^ORSK, DNEVNIK 13 m6 lzhaiati v Trstu s"; v tSn1944nSe ie tiskat ....karni -Doberdob« v šj od fj' Gorenji Trebu-do idj8'. sePtembra 1944 »Slov ™'a 1945 v tiskarni pri S|a." Pot< Vojskim TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored £4 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 165 (13.103) Trst, nedelja, 31. julija 1988 Počitniški val zadnjega julijskega konca tedna ni povzročil večjih preglavic Italijani izbrali »inteligentni odhod« Veliko prometa, a malo vrst in zastojev težav s prometom prav v naših krajih rim Janških ^se 'taže' da se ie na itali-jetnn * '~1es,:ah tokrat pripetilo neverna do(Sh?°' na milij°ne ijodl 3e odšlo da ni K i 1Ce' na avtocestah pa skoraj-kanja n 0 vrst' zastojev, odvečnega ča-neoa ”rav ta^° menda ni bilo običaj-trajgk?58^0'5-9 na izredne vlake in na ceste 9e Pomislimo, da se na avto-Prom , e^a Približno 80 odst, vsega mačih a' ter. da se število turistov (donelo n ln tuiih) ni zmanjšalo, temveč je k0 rp araslo za 4,2 odst., potem se lah- da« v reselirno »inteligentnega odho-ki vai0t ?e^do že prekrstil počitniš-1988 Za(^nieSa julijskega konca tedna prve°iIrife,:na Policija je posredovala so Se formacije glede števila vozil, ki °d 22416 ^a^a P° italijanskih avtocestah Teh n u -V PoteR do 15. ure v soboto. Potnem ^do tnilijon 200 tisoč, kar Tudi a1 avtomobilov na uro. Polne Pri »autoveloxu« so imeli kaj ti« -6 dela' sal 50 fotografirali ne-prei;in 0^.avt0m°bilistov, ki so, kljub edina, preveč pritiskali na plin. najbrž1010 ’ kilometrov na uro« je Italijan Zmogel R temu, da so se mišlin 1 ^ef°s očitno navdušili za pre- nnsljene odKna. m, ^ F pojjg.v^odhode. Na pot so se podali 5ru r Te d< anu šo z neprikritim zadovolj- Večer **’ v Prv*^ jutranjihhrrah, proti til narka omenjena filma ter Pozabljeni Tončka .za veliko areno še film Zeh in tIrdoliaka Glembajevi, rigoro-fRslava v ,e1 filmski prevod dela Mi-hil 2;a Krleže. Miloš Radivojevič je scenar;j Y01 fjlm Kavka imenovan za Vai1 Rflrinire?901 Zdravko Šotra in Jo-ul°vič pa za scenarij filma Brata po materi. Neda Arnerič je prejela zlato areno za glavno žensko vlogo v Zafranovičevem filmu Praznik kurb, Mustafa Nadarevič (Glembaje-vi) pa je bil deležen priznanja za glavno moško vlogo. Je pač tako, da je treba pogačo razdeliti med brate in nikomur ne sme pripasti prevelik kos. Kljub temu se je slovenska kinematografija odrezala res skromno in dobila le eno »politično« nagrado: zlato areno Matjažu Janežiču za ton v filmu Odpadnik režiserja Boža Šprajca, pa čeprav sta bila v tekmi za nagrado v moški vlogi tudi Ivo Ban (Odpadnik) in Polde Bibič (Moj ata, socialistični kulak). Za to nam ne preostane drugega, kot da verjamemo zagotovitvam žirije - imenovanja niso samo formalnega značaja. Med tiskovno konferenco se je dogodil zanimiv pripetljaj v zvezi s podelitvijo zlate arene za žensko stransko vlogo. Ema Begovič DNIK Slovencem le nagrada za Odpadnika (Glembajevi) jo je odklonila, češ da je pač že Krleža določil njeno vlogo kot glavno. Nakar se je žirija meni nič tebi nič odločila za drugo igralko in tako izzvala reakcijo režiserja Tončija Vrdoljaka: »To je cirkus, ne festival«. Ostale zlate arene so: za masko Vuka Radosavljevič (Neka čudna zemlja), za montažo Branislava Čeparac (Za sedaj brez dobrega naslova), za kostume Ika Škomrlj (Glembajevi), za scenografijo Snežana Petrovič (Primer Harms), za glasbo Gjon Gjevelekaji (Čuvaji megle), za fotografijo Boris Gortinski (Pozabljeni), za moško stransko vlogo Ljubiša Samardžič (Hiša ob progi). Po letošnjem »rekordnem« letu pričakuje Pulj naslednjo izvedbo festivala, ki bo, kot zgleda, v znamenju strukturalnih novosti in selitve v nove prostore, po predvidevanjih pa tudi količinsko dokaj skromnejšega obsega. Na Tržaškem končno stekel zapleteni postopek za dodelitev bencina po znižani ceni NA 5. STRANI Po osemnajstih letih razprav in polemik Končno odobrili zakon o zaščiti tal in voda RIM - Po osemnajstih letih razprav, ki so se večkrat sprevrgle v polemike, je končno zadobil obliko zakon o zaščiti tal in voda. Komisija za okolje poslanske zbornice ga je namreč te dni odobrila na zakonodajni ravni. Ministrski svet je na predsinočnji seji izrekel o. novem zakonu ugodno mnenje, sedaj pa ga čaka še pot skozi senat, vendar bi ne smelo biti več posebnih težav. Po vsaki naravni katastrofi, ki je prizadela državo, so vedno znova poudarjali, kako je potrebno sprejeti ustrezen zakon, ki bo organsko in celovito urejal problematiko teritorija. Tako je bilo tudi ob hudi povodnji, ki jo je povzročil zemeljski plaz v Valtellini, in tako je bilo po dogodkih v Dolini Stave. Italija ima posebne, zelo različne in razvejane geološke značilnosti in to je treba upoštevati pri teritorialnem načrtovanju. Doslej je vladala popolna zmešnjava pristojnosti (država, dežele, razni konzorciji itd.). Novi zakon bo končno prinesel nekaj reda, predvsem pa bi moral okrepiti državne tehnične službe, ki so v zelo slabih vodah. Pri tem je mišljena predvsem geološka služba. Na podlagi tega zakona (če bo seveda šel tudi skozi senat) pa bo mogoče prvič izkoristiti denarna sredstva za zaščito tal, ki so bila nakazana s finančnim zakonom. Gre za štiri tisoč milijard lir. Po novem zakonu bo »načrt hidrografskega bazena« inštrument za načrtovanje posegov na teritoriju. Hidrografski bazeni se delijo v tri kategorije. V prvi kategoriji je dvanajst bazenov vsedržavnega pomena ( Pad, Tibera, Arno, Adiža, Tilment, Livenza, Brenta-Bacchiglione, Ofanto, Liri-Garigliano, Vulturno, Piave in Lao). Upravo teh bazenov poverja zakon vsedržavnemu odboru, ki ga bodo sestavljali predstavniki zainteresiranih dežel ter ministri za okolje, za kmetijstvo, za javna dela in za civilno zaščito. Šestnajst bazenov bo meddeželfiega značaja, vsi ostali pa bodo deželnega značaja. Zakon določa tudi, kot rečeno, preosnovo ter okrepitev državnih tehničnih služb, to je geološke, hidrografske, sizmične in drugih. Tem službam bo zagotovljena tudi večja avtonomija. Predvsem pa bodo povečali organik geološke službe, ki danes razpolaga samo z 80 uslužbenci. To je smešno nizko število, če upoštevamo, da šteje nemška geološka služba 750 uslužbencev, angleška 1.050, francoska pa kar 3.250. Lakota pesti V allanzasco NUORO »Lepi Rene« ali Renato Vallanzasca, večkratni morilec in pretkani zlikovec, ki ga je policija lani aretirala v Gradežu, je baje hudo bolan. V super zaporu Bad'e Carros na Sardiniji, kjer je zaprt v samici, se je v začetku julija odločil za gladovno stavko, ki je krepko načela njegovo sicer zavidljivo postavnost in gibčnost. V pismu, ki ga je prejšnji teden poslal domačim je med drugim napisal, da je že tako opešal, da si brez spremstva ne upa niti v kopalnico ali v ambulanto. Ko je zadnjič to poskusil, je namreč padel in se huje ranil po ušesu. Sedaj zahteva, da ga pregleda nepristranski zdravnik, ker onemu iz zapora ne zaupa. Toda čemu tako drastična oblika protesta? Vallanzasca se počuti osamljenega, ima občutek, da se je znašel v brezizhodnem labirintu, ki vodi samo v blaznost, še najbolj pa mu manjkajo galantna srečanja z ljubico. »Katamaran smrti«: kmalu do resnice? ANCONA - Preiskava o »katamaranu smrti« se nad ljuje. Namestnik državnega pravdnika, sodnik Marcel Monteleone, se o včerajšnjem zaslišanju Filippa De Cnst fara ni izrekel. Rambov odvetnik Roberto Tommasini vedel povedati, če so bile De Cristofarove in GroenendijK0 ve izjave v protislovju, ker mu enostavno ni bilo znano, k je Nizozemec povedal zasliševalcem. Ko je prišlo na kat maranu do umora skiperja Annarite Čurine, Nizozeffl Groenendijka še ni bilo na krovu. De Cristofaru in njeg°v mladi prijateljici Diani se je pridružil dva dni po umoru i kraji katamarana. Kaže (in prva zasliševanja naj bi to pot jevala), da Groenedijk sploh ni vedel, kaj se je bilo n katamaranu pripetilo. Trojica je nato priplula v Tuni21),.1 kjer je katamaran zapustila in se peš odpravila proti Lib>) ■ Na meji jih je tunizijska policija prestregla in aretiral ■ Zagovornik je vsekakor podčrtal, da »bi bila protislovJ zgolj navidezna, tudi če bi res obstajala.« Kar zadeva 0^n? med Rambom in Beyerjevo, je odvetnik povedal, da je »z®1 globok, gre za takšno ljubezen, ki spada v drugačne čase* Sodnik Monteleone pa je dejal, da bo prišlo do soočenj med De Cristofarom in Groenendijkom le v primeru, oa bodo njune izjave bistveno protislovne. Monteleone je op11' mistično razpoložen in upa, da bo prišel do dokazov, da sl za nameren umor. Kar zadeva posamezne odgovornost1; pravi sodnik, bodo prišle na dan samo, če bodo obtožene bolj jasni. Sodnik je še povedal, da ga več elementov spon' buja k nadaljevanju preiskave, v tem smislu pa bi moral biti zasliševanja prihodnjega tedna odločilna. »Primer Cirillo« vzbuja polemike med KPI in KD RIM — Predsednik komisije za pokole in terorizem republikanec Gual-tieri je v pogovoru s časnikarji potrdil, da bo »primer Cirillo« obravnaval parlament. Gualtieri je dejal tudi, da je že pred tremi leti, ko je bil predsednik odbora za tajne službe, sestavil poročilo, ki vsebuje tako rekoč enake podatke, kakršne je sodnik Alemi navedel v svoji razsodbi. Razlika je le v dejstvu, da Alemi navaja tudi imena. Gualtieri se ni spuščal v podrobnosti, tajnik republikanske stranke La Malfa pa je v intervjuju za neapeljski dnevnik II Mattino ponovno zahteval jasne dokaze o odgovornosti, saj - kot je dejal - morajo imeti ljudje zaupanje v predstavnike tako pomembnih javnih ustanov, kakršno je notranje ministrstvo. Jasnost pa zahtevajo tudi liberalci, ki so s tem v zvezi včeraj predložili vprašanje pralamentu. Komunisti sledijo trdi liniji in zahtevajo odstop notranjega ministra Gave. »Nihče ne trdi, da nosi kakršnokoli krivdo,« menijo komunisti, »vendar okoliščine narekujejo njegov odstop.« Na zahtevo komunistov je KD polemično odgovorila, komentar odgovornega urednika komunističnega dnevnika L'Unita na zagotovila sodnika Alemija pa je bil skoraj ironičen. Ale-mijevo zadržanje so komentirala tudi glasila drugih političnih strank. II Po-polo zagotavlja, da v primeru Cirillo ne gre samo za pomanjkanje dokazov - kot sicer trdi L'Unita - temveč za dejstvo, da dokazi sploh ne obstajajo. Podtajnik KD Scotti je že napovedal, da bo urednika dnevnika L’Unita prijavil sodstvu zaradi neresničnega pisanja, prav tako pa bo sodnika Alemija »gnjavil vse žive dni, ker hoče vsiljevati neutemeljene sume«. Scotti je zato že zahteval strokovno mnenje višjega sodnega sveta, saj je prepričan, da mu tisk pripisuje krivde, ki jih ni nikoli zagrešil. q g De Cuellar sprejel Velajatija Generalni tajnik OZN Perez de Cuellar je včeraj sprejel iranskega zunanjega ministra Velejatija, s katerim sta se pogovarjala o novem načrtu OZN za zaustavitev iransko iraške vojne (Telefoto AP) AIDLCM zahteva zaščito za Slovence LIEGE — V teh dneh je bil v belg1)' skem mestu Liege 14. kongres združenja AIDLCM. Na njem so delegate seznanili tudi z dogodkom izpred mesecev, katerega protagonist je h! tržaški Slovenec prof. Samo Pahor. 13 je na tržaški pošti hotel uveljaviti svojo pravico do uporabe slovenščine odnosu z državno oblastjo. Delegati AIDLCM so v zvezi s tem soglasno sprejeli resolucijo. Poslali s jo predsedniku italijanske republik®1 od katerega zahtevajo, da sproži P°' stopek za izglasovanje takega zakona 0 slovenski manjšini, ki bo zadostil teinu' kar je predvideno v italijanski ustavi 1 tudi v mednarodnih sporazumih. Delegati so si pridržali pravico, d® seznanijo z dogodkom, ki mu je h! protagonist prof. Pahor, Evropsko komisijo za človekove pravice. Kongr®; sisti so ugotovili, da italijanska država j11 še uresničila tistih točk ustave, kjer govor o zaščiti manjšin, ter da se ne drz tozadevnih mednarodnih sporazumov. Zaprli tri kuvajtske romarje NIKOZIJA Saudske varnostne službe so aretirale tri kuvajtske romarje. Dva sta obtožena, da sta se udeležila protiameriške demonstracije in pred Meko delila propagandne letake. Iranska tiskovna agencija IRNA je sporočila vest, da pripadajo vsi trije romarji gibanju Al Fatah, da so trenutno menda zaprti v saudskih zaporih, njihove družine pa niso bile obveščene o aretaciji. Danes je med drugim tudi obletnica pokola pri Meki, kjer je lani umrlo ^400 vernikov. Reagan Bushov namestnik? WASHINGTON Predsednika Ronalda Reagana ne morejo ponovno izvoliti za predsednika republike, ker to pač prepoveduje ameriška ustava, lahko pa bi ga George Bush (ko bi seveda zmagal na novembrskih volitvah) imenoval za svojega namestnika in mu tako zagotovil možnost, da še naprej vodi državo. Do tega spoznanja je prišel novinar Washington Posta. Svojo iznajdljivo varianto, ki je povsem v skladu z ustavnimi predpisi je utemeljil z dejstvom, da bi si lahko Bush zagotovil podporo vseh volilcev, ki so doslej volili za Reagana, obenem pa bi brez večjih težav premagal demokrata Bentsena v Texasu, ter si priboril večino tudi v Kaliforniji, kjer običajno biva^in je menda zelo priljubljen. Johannesburg: bomba v baru JOHANNESBURG - V nekem baru-restavraciji pri Johannesburgu je včeraj v prvih popoldanskih urah odjeknila močna eksplozija. Po poročilih krajevne policije je peklenski stroj eksplodiral v lokalu Wimpy Bar na trgu Benoni Plaza, kjer je bilo takrat veliko ljudi. Tudi v restavraciji je bilo veliko gostov. Prav zaradi tega je eksplozija terjala eno žrtev, 27 oseb pa je bilo ranjenih. Med temi se sedem ljudi menda bori za življenje. 1. AVGUST 88 Buoni del Tesoro Poliennali • BTP se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca ddtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. • Nove obveznice so dveletne in štiriletne in se nudijo občinstvu v podpis proti gotovini; dveletne obveznice dajejo letno bruto obresti 11%, štiriletne obveznice pa 11,50% in se izplačujejo v dveh šestmesečnih obrokih. • ,V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno. • BTP imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo. V podpis od 1. do 3. avgusta Emisijska cena 99,15% 97,40% Rok 2 leti 4 leta Efektivni letni donos bruto neto 11,82% 10,31% 12,72% 11,11% BTP 20 odstotkov več prometa kot lani Rekordne kilometrske vrste na cestah v naši deželi TRST — Včeraj so avtoceste doživele pravo invazijo. Dopustniki, željni ; “rja 'n sonca so »okupirali« zlasti ceste na Tržaškem krasu, ki vodijo proti Trst* ■ 0Vans^*m Plažam. V štirinajstih urah je včeraj na cestninski postaji za tr. * Vstopilo kar 14 tisoč avtomobilov, ki so na izstop morali čakati tudi po avtUre' Pr‘merjavo - v nasprotni smeri je avtocesto prevozilo le 1500 a :om°l>ilov. Števci prometa so tokrat zabeležili absolutni rekord: število t , °mobilov, ki so vozili proti vzhodu, je bilo za 20 odstotkov večje kot ob miu?! času lani. V smeri proti Jugoslaviji se je na avtocesti vila kača avto-Dilov, dolga kar 30 kilometrov. Turisti prihajajo iz skoraj vse severne s. r°Pe' največ pa je Nemcev in Avstrijcev, ki so si za cilj izbrali to balkan-tj °, . želo. Kolone, seveda precej krajše, so se nabrale tudi pred izstopnimi P stajami proti italijanskim letoviščarskim krajem. Na srečo pa včeraj ni P sl° hujših nesreč. so Na "Mah nl položaj bil seveda nič boljši. Na mejnem prehodu Rabujez j),.avlnniobilisti čakali v treh kolonah, dolgih 1,5 kilometra, na Fernetičih so Usf6 ^0l°ne dolge 4 kilometre. Najhujše pa je bilo na Pesku, kjer se je vVHa kar 15 km dolga kača, ki se je zlila s kolono z avtoceste. Ce se tudi vi odpravljate proti Jugoslaviji, se gneči na mejah seveda ne sta^6-6 izo3niti- Lahko pa obidete izstopno kolono na tržaški cestninski po-pajl In izstopite že prej. Zaenkrat je namreč na izstopnih postajah v Redi-p 9**1 In Vilešah prometa neprimerno manj. p . Obrat v smeri prometa pričakujejo šele po 10. avgustu, ko se bodo preko •n avtocest turisti vračali domov. Pordenon: Dobri obeti prirediteljev za septembrski sejem PORDENON — Organizatorji si nadejajo, da bodo na letošnjem pordenonskem sejmu imeli nad 200.000 obiskovalcev, s čimer bi kar za eno četrtino povečali lanski obisk. Uredili so nekaj novih razstavnih prostorov, letos bo prvič uporabna kongresna dvorana, v kateri je 300 sedežev. Že sedaj, mesec pred odprtjem sejma, napovedujejo, da bo razstavljalcev nad 500, kar je petdeset več kot lani. Blago bodo razstavljali na 75.000 kv. metrih, od teh jih je 20.000 pokritih. Letos bodo prvič uporabili nov paviljon s 4.000 kv. metri površine. Sejem bo od 2. do 11. septembra. Na njem bodo imeli tudi nekaj strokovnih posvetov. Ker bodo poleg italijanskih prisotni tudi razstavljale! iz tujine, in sicer iz Jugoslavije, Avstrije in Nemčije, letos pa še iz Argentine, bodo priredili tudi posebne posvete posvečene gospodarstvu teh držav. Avstrijci bodo prisotni predvsem s turistično ponudbo. Sejmišče so zgradili nedaleč od mestnega središča. Kongresne in druge servisne naprave ponujajo v uporabo mestu. Letošnji 42. pordenonski sejem sovpada z dvajsetletnico ustanovitve por-denonske pokrajine. Zaradi tega si prizadevajo, da bi sejem čim-bolje uspel. (mw) KD se je včeraj sestala s PRI in PLI Še vrsta odprtih vprašanj pred sestavo nove vlade Posnetek s petkovega videmskega sestanka med KD in PSI VIDEM - Tudi včeraj so se nadaljevala pogajanja za sestavo nove koalicijske vlade, ki bo vodila Deželo Furlanijo-Julijsko krajino v šesti zakonodajni dobi. Potem ko se je petkovo srečanje med KD in PSI zaključilo brez konkretnih rezultatov, se je delegacija Krščanske demokracije včeraj sestala z republikanci in liberalci, torej s predstavniki strank, ki želita sodelovati v deželni vladi in ne biti potisnjeni v ozadje, kot predvideva osnutek sporazuma med KD-PSI-PSDI. Na tej osnovi naj bi sestavili tristransko koalicijo (razpolagala bi z 38 glasovi na 62), v okviru katere bi Krščanska demokracija poleg predsednika odbora imela še osem odbornikov, socialisti bi jih imeli pet, enega pa socialdemokrati. KD bi torej v novi vladi razpolagala z absolutno večino predstavnikov, kar tudi ni brez pomena v koalicijski vladi. Na osnovi tega predloga naj bi predsedniško mesto deželnega sveta pripadlo republikanski stranki (dosedanjemu odborniku za kulturo Barnabi), predstavnikoma liberalne stranke in Slovenske skupnosti, ki sta ravno tako sodelovala v prejšnji šeststrankarski koaliciji pa bi dodelili predsedstvi dveh svetovalskih komisij. Republikanci in liberalci so se vsekakor uprli taki hipotezi in celo zagrozili z opozicijo, ker jih taka rešitev nikakor ne zadovoljuje. Napovedani skupni sestanek med strankami dosedanje koalicije, ki je bil sklican na jutrišnji dan in na katerem naj bi prišlo do podpisa sporazuma o novem zavezništvu, ki naj bi upravljalo Deželo, je bil zaradi vseh teh težav odložen na poznejši datum. Pač pa se bosta ponovno sestali delegaciji KD in PSI in nadaljevali s pogajanji. Po Karniji 1. mednarodno srečanje gostilniške glasbe VIDEM — V nekaterih gostil-nah Karnije, točneje v krajih, ki sodijo v turistični okoliš Forni Sa-Vorgnani, bo danes, v nedeljo 31. JuNa, 1. mednarodno srečanje gostilniške glasbe. Sodelovale bodo glasbene sku-Pme iz Italije, Avstrije, Francije, Jugoslavije, Madžarske. Napovedujejo, da bo za to priložnost prispela v Karnijo tudi skupina iz Južne Amerike. Seveda bodo pevci med svojimi uastopi srkali žlahtno vinsko kapljico. Pobuda sodi v valorizacijo starih gostiln, česar so se Furlani lotili z vso vnemo. Berite »Novi Matajur« Ob bližnji 1004etnici jamarstva na Slovenskem Tudi dva sežanska jamarja prejela zlati znak JZS SEŽANA — Po enem izmed obiskov v znameniti turistični jami Vilenica smo poklepetali z letošnjim dobitnikom zlatega znaka LUDVIKOM HUSUJEM. Jamarji ga poznajo predvsem po njegovi privrženosti slovenskemu Krasu in kot jamarskega organizacijskega delavca. Raziskovanja so mu zanimiva skrivnost in lep prispevek k svojevrstnim kraškim pojavom. Pa prepustimo besedo Ludviku, ki nam je povedal o svojih začetkih delovanja. »Že kot osnovnošolec sem se vključil v delo in življenje sežanskega jamarskega društva. To je bilo leta 1971, ko sem obiskoval jamarski tečaj, ki ga je organiziral domači jamarski klub.« Kaj ti jamarstvo pomeni? »Vzljubil sem naravo in divja lepota jam me je prevzela. S prijatelji sem zašel med jamarje in ostal sem jim zvest še danes. Jamarstvo je ena izmed oblik športa. Največ izkušenj sem si nabral v teh letih prav z Jožetom Coracijem, ki je ravno tako prejel zlati znak PZJ. Lepote kraškega ozemlja skušam ohraniti v trajnem spominu, zato jih tudi fotografiram. Tako imam že celo zbirko slik najrazličnejšihih kraških jam in motivov iz življenja in dela sežanskih jamarjev.« Kateri so nepozabni spomini? »Najbolj se mi je k srcu vtisnila ekskurzija v Lipiško brezno, saj sva se samo v dveh podala v njeno 210 metrov globino. V Kačji jami, ko sem jo prvikrat obiskal, smo prespali dve noči, saj raziskovanje 8 km dolge jame zahteva poleg naporov tudi počitek. Bilo je še veliko različnih dogodivščin, da ne vem, katero bi še omenil.« V teh letih si nabral veliko izkušenj pri odkrivanju novih jam in brezen. Med njimi je najbolj zaslovela jama, ki si jo odkril v bližini domačega kraja (Orlek) in se tudi imenuje po tebi (Ludvikova jama). Ludvik Husu v jami pri Orleku »V jami, katere dolžina glavnih rovov znaša 181 m, višinska razlika pa 62 m, smo našli kosti najmanj štirih živalskih vrst, ki so iz pleistocenske dobe, torej stare več kot 12.000 let. Naj zanimivejša je najdba rosomaha ali žeruha (ostanek zgornje čeljusti z zobmi), losa ali orjaškega jelena, goveda ali bizona in zajca. Po oceni strokovnjakov je najdba rosomaha, ki je zelo krvoločna zver iz družine kun, nekoliko večji od lisice in živi izključno v polarnem svetu, v tej jami tretja najdba te vrste v Sloveniji.« Kakšna je kultura ljudi do kraških jam? »Na sežanskem in brkinskem matičnem Krasu so številne jame. Pri raziskovanju le-teh pa jamarji ugotavljamo, da se povečuje število onesnaženih jam in brezen. Vzrok temu pa je predvsem malomarnost občanov. To pa ni v ponos nam in celi Sloveniji, ki slovi kot turistična dežela. Zato se jamarji trudimo, da ljudje ne bi metali odpadkov in smeti v kraške jame. Tako bo tudi naše podzemlje, ki skriva v sebi podtalnico, ostalo čisto.« V Vilenici se že 7 let odvija literarna prireditev. Pri organizaciji »Vilenice« ste posredno vključeni tudi jamarji. »Seveda. Ob tej priložnosti se zbere veliko število kulturnih delavcev in ljubiteljev poezije v eni izmed najstarejših turističnih jam, saj jo je dal njen lastnik grof Petazzi že 1707. leta v upravljanje župniji Lokev. Leta 1963, ko je prišla v upravo našemu društvu, je ponovno zaživela kot turistična jama z velikimi podzemeljskimi prostori in fantastičnim bogastvom kapnikov, zlasti zaves. Jamarji se trudimo, da si gostje literarnega večera (letos bo potekala Vilenica od 8. do 10. septembra) in ljubitelji narave ogledajo tudi jamo, za kar jo razsvetlimo.« _ Kako ocenjuješ sodelovanje z zamejskimi jamarji? »Veseli smo sodelovanja s Slovenci onstran meje, ki nas vedno dobrosrčno sprejmejo in povabijo medse. Sicer pa je potrebno, da si jame ogleda čim večje število jamarjev. Tudi mi jih povabimo v goste.« Kljub tvoji skromnosti pa tvoje delo ni ostalo neopazno javnosti. Prejel si zlato značko in priznanje (listino) Jamarske zveze Slovenije. Kaj ti priznanje pomeni? »To je velika obveza za moje nadaljnje delo. Zavedam se, da je potrebno čim več izkušenj prenašati na mladi rod.« OLGA KNEZ STOJKOVIČ COLLEEN I I H it j McCULLOUGH Prevedla . n Breda Konte 41. To je ena od nenavadnih stvari, ki jih zagode zaostal hi. Lahko pa si kupi avtobusno ali železniško vozovnico, hpiti si zna tudi hrano in obleko. Prav v nobeno breme ni in nam nikoli ni bil. Svojega brata imam zelo rada n Sem mu zelo vdana. Na svetu ni bolj prijaznega, Ijubez-!Vega in ljubezni vrednega človeka... Še nekaj, Mick,« je °dala in se obrnila k svojemu zaročencu, »ko bo Tim čisto am. in bo potreboval dom, ga bom vzela k sebi. Če ti to ni ssč, mi je prekleto malo mar! Potem raje kar zdaj odpovej Lelo zadevo.« »Moja draga, draga Dawn,« je neprizadeto rekel Mick, ^ esno se nameravam poročiti s teboj, pa čeprav bi imela eset duševno zaostalih in popolnoma norih bratov.« ra i Nie90v odgovor ji ni bil všeč, vendar je bila preveč Zburjena, da bi analizirala, zakaj ji ni všeč. Pozneje pa je ^Pozabila. »To ni dedno,« je nekoliko patetično razložila Es. Sp ravnik mi je povedal, da so temu vzrok moji jajčniki. Ko 111 Se poročila z Ronom, sem bila stara že več kot štiride- set let in pred tem nisem še nikoli rodila. Zato se je Tim rodil zaostal. Z Dawnie je bilo pa vse v redu, ker so takrat moji jajčniki spet normalno delovali. Le prvi, otrok, Tim, je bil zaradi njih prizadet. Toda res je, kot pravi Dawnie, da ga ni bolj čednega fanta od Tima.« »Razumem,« je rekel gospod Harrington-Smythe, ker ni vedel, kaj naj drugega reče. »Mislim, da lahko le gospod in gospa Melville odločita, ali naj njun sin prisostvuje poroki ali ne.« »Midva sva se odločila.«' je trdno dejala Es. »Timu množice ljudi niso všeč in zato ga na poroki ne bo. Gospodična Hortonova ga bo z veseljem sprejela za konec tedna.« Dawnie je planila v jok in stekla v toaletne prostore, kjer jo je čez nekaj časa našla njena mati. »Ne joči, ljubica,« jo je tolažila Es in jo trepljala po rami. »Toda vse gre narobe, mama! Ti in oče ne marata družine Harrington-Smythe, oni ne marajo vaju, jaz pa nič več ne vem, kaj misli Mick! Oh, vse skupaj bo grozno!« »Daj no! Z Ronom prihajava iz drugačnega sveta kot zakonca Harrington-Smythe, to je vse. Ponavadi se ne družijo z ljudmi naše baže, zato ne moreš pričakovati, da bodo vedeli, kaj naj storijo, če že pride do takega srečanja. Isto velja tudi v obratni smeri, ljubica. Zakonca Harrington-Smythe ne sodita v tisto vrsto ljudi, s kakršnimi jaz ob torkih; četrtkih in sobotah igram tenis, ali pa kakršne Ron srečuje v gostilni ali pa v svojem klubu.«- »Odrasla si že, Dawnie in zelo pametna. Morala bi vedeti, da nikoli ne bomo mogli biti prijatelji. Saj se niti smejimo ne istim stvarem! Nismo pa zato sovražniki, še posebej ne, če se naša otroka nameravata poročiti. Po poroki se pač ne bomo več sestajali, razen morda ob krstu in podobnih stvareh. In tako tudi mora biti. Čemu bi se morali siliti, samo zato, ker sta se najina otroka vzela, kaj? Saj si dovolj pametna, da to razumeš, ali ne?« Dawnie si je obrisala solze. »Ja, upam da. Toda mama, tako zelo sem si želela, da bi bilo vse popolno!« »Seveda si, ljubica, toda življenje nikoli ni takšno. Ti si si izbrala Micka in Mick je izbral tebe, ne pa mi ali zakonca Harrington-Smythe. Če bi bila izbira prepuščena nam, ti nikoli ne bi izbrali Micka in Harrington-Smythe tudi ne. Dvojno ime, kaj! Če mene vprašaš, je to samo nastopaštvo. Vendar se vsi trudimo po najboljših močeh, ljubica, zato te prosim, da ne delaš cirkusa zaradi ubogega Tima. Tim ne sodi sem zraven in ni prav, da to zahtevaš. Pusti ubogemu Timu, da živi svoje življenje in nikar ga ne vsiljuj družini Harrington-Smythe. Oni ga ne poznajo tako dobro, kot ga poznamo mi, kako naj potem pričakujemo, da bodo vse to razumeli?« »Hvala, mama. Ne vem, kaj bi brez tebe! In jaz najdbi bila najpametnejša v družini Melvillovih! Včasih imam čuden občutek, da sta resnično pametna vidva z očetom. Kako sta postala tako modra?« »Nisem postala, ljubica, tudi tvoj oče ni. Modre nas naredi življenje, in to tem bolj, čim dlje živimo. Ko boš imela toliko stare otroke, kot si zdaj ti, boš ti blestela, iz moje gomile pa bodo rasle marjetice.« Knjiga je pred kratkim izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi« Uradno sporočilo Tržaške trgovinske zbornice Od jutri na voljo obrazci za bencin po znižani ceni •mmnmn ' MUrtaut* Tfe{»T» 4“ m K»»7U«* iKHIKtCA tl«r —. t —— t- mOD “»»?>««« .«?«*<* < «w }»3m» f>- *rvt *«:<«>»!*< »«c<» .• ^Zk-XHm-«i. »* ^ ^, -r>» ^ »< < ■rtur*#***'****- - -rir Tržaška trgovinska zbornica je razdelila tudi dvojezične obrazce, v mestu in v okolici pa razobesila iniormativne plakate tudi v slovenščini Od jutri dalje bomo na izpostavah tržaške Občine in na županstvih okoliških občin lahko dvignili obrazce za dodelitev bencina po režimu znižane cene. To je na včerajšnji tiskovni konferenci uradno sporočil predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tombesi, ki je tudi obrazložil ves birokratski postopek, po katerem bodo lahko prebivalci tržaške pokrajine zahtevali brezcarinski bencin. Tombesi je precej ostro obsodil zamude, ki so spremljale parlamentarni postopek za uzakonitev tega pomembnega odloka, pri čemer je poudaril, da nosita največ zaslug za premostitev zadnjih težav tržaški poslanec Coloni in podtajnik na ministrstvu za industrijo De Luca. Vlada bo namenila Trgovinski zbornici, ki bo v prvi osebi upravljala in vodila vso zadevo, približno 55 milijonov litrovjaencina po znižani seji. Pravico do bencinskih bonov, ki jih bo treba izkoristiti do konca aprila prihodnjega leta, imajo zasebniki, ki imajo stalno bivališče v naši pokrajini in ki so lastniki vozila s tržaško evidenčno tablico. Bencin lahko dobi le en član družinskega jedra, in sicer samo za eno vozilo (seveda na bencinski pogon, plinsko olje ne pride v poštev), katerega evidenčno tablico bo treba napisati na posebni obrazec. Za podjetja, krajevne uprave in javne ustanove je postopek nekoliko različen. Zasebniki bodo morali obrazce dvigniti na občinskih izpostavah tržaške Občine in na županstvih okoliških občin, jih izpolniti in jih do 10. septembra tudi izročiti. Trgovinska zbornica ne bo upoštevala zamud in bo že od 26. septembra, če ne bo prišlo do zastojev, pričela razdeljavati bone v obliki akonta in salda kontingenta. Zbornica poziva vse občane, da vse skupaj uredijo na občinskih izpostavah, oziroma na županstvih občin, kjer prebivajo. S tem bodo olajšali delo uradnikom in preprečili zmedo. Najprej bo treba dvigniti obrazec, ob dvigu nam bodo na izpostavah in županstvih povedali potek celotnega postopka, ki je brezplačen. Bencinske bone bo treba uporabiti le na črpalkah v tržaški pokrajini, prepovedano jih bo odstopiti tretjim osebam. Obrazci bodo na razpolago tudi na sedežih Avtomobilskega kluba in na bencinskih črpalkah, po izpolnitvi pa jih bomo iz- ročili lahko le na občinskih izpostavah tržaške Občine in na županstvih okoliških občin. Pooblaščeni uradniki bodo sprejemali samo eno prošnjo na osebo oziroma vozilo. Trgovinska zbornica računa, da bo za bencinske bone zaprosilo približno 100 tisoč družinskih jeder tržaške pokrajine. V naši pokrajini kroži trenutno 153 tisoč avtomobilov, tovornjakov, kombijev itd. ter nekaj nad štirideset tisoč motornih koles (vesp, motorjev itd.), lastniki katerih imajo pravico do bonov. Morajo seveda imeti evidenčno tablico in jih ni mogoče kumulira-ti npr. z avtomobilom. Pogovor z odličnjakinjo Tatjano Komat Recept za šestdesetico: učiti se skozi vse leto V uredništvu nas je včeraj zjutraj obiskala še zadnja izmed najboljših maturantov zavoda Žiga Zois, Tatjana Komar. Tudi njo smo najprej vprašali, kako preživlja zaslužene počitnice. »Prav te dni sem se vrnila s potovanja po Liguriji in južni Franciji. Odpotovala sem takoj po maturi, še preden bi izvedela za oceno. Zato nisem bila prve dni najbolj sproščena, skrbelo me je, kakšni bodo izidi. Ko pa sem telefonirala domov in izvedela veselo no-vicot se je spomin na maturo že razblinil. Šele sedaj se, ko sprejemam čestitke, bolje zavedam svojega uspeha.« Pa si odlično oceno tudi pričakovala? »Predstavljala sem si, da bo ocena visoka, saj sem bila tudi med šolskim letom pri učenju uspešna, vendar na šestdestico nisem mislila.« Seveda si se morala na izpite temeljito pripravljati. »Po pravici povedano sem se skozi celo šolsko leto marljivo učila, kot tudi prejšnja leta, zaradi česar sem imela kar dobro podlago. Težko bi bilo, ko bi se bila morala v hudi poletni vročini - bila sem prav zadnja na vrsti - učiti s polno paro.« Te je tako dolgo čakanje na ustni del mature zelo zdelalo? »V tem sem se še najbolj presenetila. Kljub strahu in čakanju sem bila zelo mirna, kar ni po mojem značaju. Celo znanci so bili nad tem začudeni. Poleg tega mi je ustno bolj ležalo, čutila sem se bolj gotova kot pri pismenem.« Misliš, da je matura res preizkušnja, ki lahko dokaže zrelost osebe? »Nikakor ne. Zrelost dijaka pride na dan med vsemi šolskimi leti, nekaj tednov izpitov res ne more biti merodajnih.« Kaj pa sedaj, boš šla še kam na počitnice? »Ne, ostala bom doma. Odločiti mo; ram, če bom nadaljevala s študijem ah ne. Zanimala bi me ekonomska fakulteta. Po drugi strani bi rada v praksi preizkušala znanje, ki sem ga pridobila v šoli in torej dobila delo, čeprav vem, da niso mačje solze najti zaposlitev.« Tatjani torej želimo, da bi kar najbolje odločila in bila v svoji odločitvi prav tako uspešna kot na maturi. Pogovor zapisala ŽIVA PAHOR Važna navodila za avtomobiliste Za postopek o dodelitvi bencinskih bonov po znižani ceji so od jutri, 1. avgusta, do 10. septembra pristojne občinske izpostave tržaške Občine in okoliška županstva. Obrazce lahko dvignemo od jutri dalje, izročiti pa jih moramo seveda primerno izpolnjene do 10. septembra. TRŽAŠKA OBČINA Zahodni Kras (Prosek 220), Vzhodni Kras (Opčine, Proseška Ul. 28), Rojan-Greta-Barkovlje (Rojanski trg 3), Kolonja-Škorklja (Ul. Kolonja 30), Novo mesto (Ul. Battisti 14), Stara Mitnica (Ul. Foscolo 7), Sv. Vid-Staro Mesto (Ul Colautti 6), Sv. Ivan (Bošket_ 3), Kjadin-Rocol (Ul. dei Mille 16), Sv. Jakob (Ul. Caprin 18), Škedenj-Čarbola (Ul. Roncheto 77), Sv. Ana-Naselje sv. Sergija (Stara istrska ulica 43). Občinske izpostave bodo v ta namen odprte z naslednjim urnikom: od jutri do konca avgusta med 16. in 20. uro, od 1. do 10. septembra pa tudi med 14. in 20. uro. Na županstvu v Nabrežini bodo obrazce razdeljevali in sprejemali med 9. in 13. uro ter od ponedeljka do petka tudi popoldne med 17. in 19. uro, v repentabrski občini med 8. in 14. uro, v Miljah med 16. in 20. uro, v Dolini med 8.30 in 12. uro ter v ponedeljek in v sredo tudi med 15.30 in 17.45 ter v Zgoniku med 8. in 14. uro ter v četrtek in torek tudi med 15. in 18. uro. Za vsa pojasnila bosta od jutri dalje na razpolago dva informacijska urada. Prvi na sedežu Trgovinske zbornice (Borzni trg 14 - 6d ponedeljka do sobote med 8. in 14. uro, telefon 360471), drugi pa na sedežu tržaškega Avtomobilskega kluba - ACI (Ul. Cumano št. 2 - od ponedeljka do petka med 8. in 13. uro ter med 15. in 18. uro, telefon 948585). Ob izročitvi izpoljnenih obrazcev moramo imeti s seboj prometno knjižico vozila, za katerega bomo zaprosili bencin po znižani ceni in osebno vozniško dovoljenje. Podjetja, krajevne uprave in ustanove bodo morale izpolniti posebni obrazec in ga nato predstaviti na sedežu ACI. Tudi ti obrazci so na razpolago na občinskih izpostavah tržaške Občine in na okoliških županstvih. Pajaci in poletni karneval... Vroče, prevroče je v teh dneh v Trstu. Da bi se izognili soparici in gneči v kopališčih so tržaški fašisti izbrali dvorano občinskega sveta, v kateri so na varnem pred sončnimi žarki. V torek zvečer, potem ko je predsedujoči svetovalec Richetti zaključil prvo sejo novega občinskega sveta, so kar ostali v hladnem prostoru. Malo za šalo, malo zares, so se v sejni dvorani kar utaborili (njihov predhodnik Benito Mussolini je svojčas rjovel proti tako-imenovani "aula sorda e grigia"). Tam vedrijo že ves teden. Pročelje tr- ramarskem drevoredu postavljeno reklamno tablo Tržaške kreditne banke, na kateri so napisi v treh jezikih slovenščini, italijanščini in nemščini, so včeraj ponoči pomazali s črno barvo. Kaj ko bi se taki PAJACI ojunačili in to naredili sredi belega dneva? Očitno pa med takimi pajaci ni pogumnih ljudi, zaradi tega to delajo ponoči, potem pa se kar umaknejo na "posizioni precedentemente stabilite ■ Tako je delal tudi njihov kolovodja, ki je končal na Trgu Loreto v Milanu. žaškega županstva so "okinčali", kot da bi bili v pustnem času. Na transparentih piše, da so proti strankam. To je zanje čisto razumljivo, saj teh ni bilo, ko so oni bili na oblasti. Njihova "zavzetost" prav nič ne zanima tistih, ki gredo tam mimo. Vprašali pa bi pristojne može na županstvu, kako sploh dopuščajo tako "okinčanje" županstva, saj konec koncev nismo v karnevalu. Še na nekaj so se spomnili običajni "junaki noči". Pred nekaj dnevi na Mi- Obisk pri tabornikih Rodu modrega vala pod Uršljo goro »Tam šotori se belijo, prapor sredi njih vihra...« »Uff!« sva rekla s fotografom, ko sva v petek po skoraj štirih urah vožnje končno prispela do tabora, ki so ga na Obretanovim pod Uršljo goro postavili taborniki rodu Morskega vala. Nikar ne mislite, da jih je enostavno najti — kar precej sva morala napenjati oči, da'sva na številnih križiščih od Ravn na Koroškem do Obretanovega našla male kažipotke, ki so naju pravilno usmerjali. Moram priznati, da na tem koncu Slovenije res še nisem bila, zato me je mučilo vprašanje, kako Primorci zaidejo h Korošcem. »Že stara navada je, da taborniki vsako leto iščemo nove prostore za ta-borenje,« mi je zaupala Vlasta Jarc -Zvezda, ki je starosta tabora. »Tokrat so nam pri izbiri pomagali taborniki iz odreda Koroških jeklarjev iz Ravn, ki smo jih spoznali na lanskoletnem zletu tabornikov v Beogradu. Ko smo se odločali za prostor, smo se spomnili nanje. Rade volje so nam priskočili na pomoč in nam ponudili svoj taborni prostor, kjer so sami obnovili kočo in postavili kuhinjo. Iz bližnjega izvira so napeljali tudi vodo. Bilo nam je všeč, zato smo ponudbo sprejeli. Nekaj dni pred taborenjem je na pot odšla predhodnica, ki je poskrbela za opremo tabora in postavila šotore (jaz sem jih naštela 34, tem je treba dodati še velik šotor nad klopmi za primer dežja, pa ekonomat... op.avt.). 18. julija so potem prišli še ostali: letos nas je kar 70, od tega kar za polovico mlajših od 15 let. Najmlajša dva sta stara šele 9 let. Nekatere je v začetku mučilo domotožje, a so se kmalu vživeli in razigrali. V ponedeljek, ko se vrnemo, bo marsikomu hudo.« »Prišli smo z vlakom do Ravn, nadaljevali smo z avtobusom, kos poti pa smo morali iti peš, ker je cesta preslaba za avtobus,« je Vlasti - Zvezdi pomagal taborovodja Ugo Tomšič - Albatros. »Vse nadaljnje poti smo opravili peš. Izjema je edino ekonom, ki se vsak dan s kombijem odpelje v Ravne po hrano.« Gotovo vas zanima, kako so si uredili življenje, ko pa so tako daleč od civilizacije. (Slednje sta oba hitro zanikala: da niso tako daleč, poleg tega pa imajo v koči telefon, ki jim lahko hitro pomaga, če bi imeli kakršnekoli probleme.) Vsi, ki so kdajkoli sodelovali v kakšni podobni organizaciji, vedo, kako hitro tečejo dnevi na taborjenju. Začno se sicer zgodaj — vstajanje je že ob 7. uri ali celo ob 6.30, če je na vrsti izlet - do 11. ure zvečer, ko naj bi v taboru zavladala tišina, pa se zgodi toliko stvari, da mine dan (in z njim celo taborenje) kot bi mignil. No, vstajanju sledi telovadba, pa umivanje, pospravljanje šotorov in dviganje zastave. Po zajtrku te čaka gozdna šola in veliko zanimivih stvari, ki jih mogoče še nikoli nisi slišal. Seveda je treba marsikaj postoriti tudi po taboru, ali pa se udeležiti peteroboja. Kosilu sledi tiha ura, namenjena počitku in uganjanju tisočerih malih nagajivosti. Popoldne bomo imeli pevsko vajo, nekajkrat bomo tudi pripravljali taborni ogenj in sode- lovali pri oblikovanju programa. Po večerji nas bodo sklicali v večerni zbor, da bi napravili dnevni red za prihodnji dan, zvedeli razpored straž... Ce zvečer ne bo ognja, bomo pač šli spat bolj zgodaj. Nekajkrat nas bodo presenetili in nam pripravili nočne igre — hura, v napad na svečo! Tudi letos taborniki tako delajo, počno pa še marsikaj drugega. Ne gre pozabiti na to, da tudi kuhajo sami. Po stari tradiciji kuhajo na drva, čeprav imajo ravenski taborniki pripravljen štedilnik na plin. Mladi se učijo - tudi pripravljanje hrane in nabiranje drv sta pomembna, ko gre za preživetje v naravi. »Letos je med nami kar 26 takih, ki so prvič na taborenju. Med letom so vestno hodili na vodove sestanke, v organizacijo pa smo jih sprejeli na slavnostnem tabornem ognju, ki smo ga imeli 27. julija. Napraviti so morali še prvi izpit, na katerem dokažejo poznavanje naše organizacije, kroja, znaka... Moram priznati, da so zelo pridni. Tudi na izletih, ki so res utrudljivi, so se izkazali. Obiskali smo že ravensko železarno in muzej, šli smo po Voran-čevi poti, na Naravske Ledine, p°' vzpeli smo se na Hom, na Greto, n« Uršljo goro, na Peco. Pri tem nam z nasveti pomagajo domačini, pot pa |s' čemo tudi po kartah tega področja-Vsake toliko časa se gremo kopat v bližnje Ivarčko jezero, ki je priljubi)6' na izletniška točka. Zaenkrat vse teče gladko, celo vreme je na naši strani. Z izjemo prvega večera smo imeli vedno sonce. Tum starši, ki so nas prišli obiskat, so bn1 veseli, da so njihovi otroci tako zado-vojjni.« Se divje zveri jim nočejo nic hude ga. Spoznali so se le z — polhi, Pa se ti se raje potuhnejo v njihovi kuhinj1- V gosteh so imeli tudi nekaj »uradnih« obiskov, med njimi tabornilm lZ bližnjih odredov, predstavnike Zls' SKGZ, ZZB Slovenije in senatorja Stojana Spetiča. Ob dnevu vstaje so Prl pravili poseben taborni ogenj in P° žili venec k spomeniku padlim. Redn^ urejajo tematske stenčase in ocenjuj6 jo pospravljanje šotorov. Najbolj bodo seveda nagrajeni. Če jim verjamemo (in zakaj jin1 n bi), imajo polne roke dela. Ob jf36 tem seveda ni časa za dolgčas. T° mi hiteli govoriti tudi medvedki, ki se eden čez drugega javljali za bes do. Davorin, Matija, dva Marka, ^un jel, Iztok, Andrej in Primož — VS1, stari med 11 in 12 let — so vsi Pove, x. li približno isto: da jim je tu zelo vs in da zagotovo pridejo še. METKA ČELIGOJ Pogajanja še vedno stojijo na mrtvem tiru Na Tržaškem po volitvah še vedno vlada upravna in politična zmeda npr., JcraJeynem upravnem in politič-Porraia^1-ZOr^'"u vlacla popolna zmeda, nie^nrs^u me(^ strankami za oblikovale zar.! uPrav se praktično niso niti Jv^ars'kdo čaka na razplet nisotfe rirldog,aianj na Deželi' kler Pa ravi t=i s,egh sporazuma o novi up-kovaf3 -ie v teh razmerah priča- 0dl0čiiveanba0dp0vP0liti-ne in U?r?V,ve Občin'Ve na Pokrajini in na tržaški Premoru33^6 ve^*co®marnem šehi0^raPns^a skupščina je sklicana se io n 5' september, občinski svet pa soora PreJsnP torek razšel, ne da bi se Setp za datum sklicanja druge sedain j tem ko svetovalci MSI še za-večer .1~vorano občinskega sveta (v Pod npla urak 50 na županstvu, ki je jev .azorstvom policije in karabinjer-stranlf P aP°lali prapori neofašistične zahtm i S0 komunisti včeraj formalno koi -1- 0<^ zupana Staffierija, da ta-Onn,; •••ce sei° načelnikov skupin, pelo SjP ysekakor do sedaj še ni us-tovalr rat* Podpisov ene tretjine sve-koišn;6V P°d peticijo z zahtevo po ta-dosle em sklicaniu seje. To zahtevo so zeipj Podprli le komunisti, misovci in sku a B®kar ter Agliettova, ki pa so zaknn z..ra^ le osemnajst podpisov, vt jj, Pa jih zahteva dvajset.. Pe oekhlc svetovalske skupine KPI vsa; t0. Poziva torej župana, da skliče nato Se^° naeelnikov skupin, ki bi se refjii^Porszumeli, kaj pravzaprav na-IvjSi'k. ornupisti obsojajo način boja tičnA Kli P.® njihovem predstavlja poli-jitisk akcij° proti institucijam. Pokra-pa S(? v°dstvo Krščanske demokracije za n V likovnem sporočilu zavzema Pospešitev pogajanj in ugotavlja, da je KD prejšnji torek zahtevala odložitev občinske seje za kratek, gotovo ne za nedoločen čas. Demokristjanski pokrajinski tajnik Tripani podčrtuje, da stranka relativne večine ni kriva za zamude in zavlačevanja. Odgovornost za to nosijo drugi, zaključuje Tripani, ki upa, da se bo v naslednjih dneh zadeva vendarle premaknila z mrtve točke. Nadaljuje se kot vidimo 'taktična igra" med strankami stare koalicije, posebno pa med socialisti in demokristjani, ki tudi na Tržaškem, podobno kot na Deželi, ne morejo najti skupnega jezika o sestavi novih odborov. Lista za Trst čaka medtem na razvoj dogodkov in nadaljuje z bilateralnimi sestanki s predstavniki "tradicionalnih" strank. Predsednik Cecovini in tajnik gibanja Staffieri sta se v tem okviru včeraj srečala z delegacijo pokrajinskega vodstva SSk, ki jo je vodil tajnik Harej. Načelnik KPI v pokrajinskem svetu Martone pa vztraja na predlogu po izvolitvi predsednika Pokrajine, ki bi užival podporo KPI, PSI, PRI, SSK, PLI in dveh zelenih, torej politični konsenz 13 svetovalcev na 24. Martonejev predlog doslej resnici na ljubo ni naletel na veliko zanimanje. Podprl ga je le zeleni Capuzzo. Jutri zvečer ob 20. uri pa se bo sestal devinsko-nabrežinski občinski svet, ki ima med drugim na dnevnem redu obnovitveni načrt za nabrežinski trg. Načrt je bil predmet ostrih polemik med strankami. Varianto regulacijskega načrta za turistični razvoj Sesljanskega zaliva pa bo devinski-na-brežinski svet vzel v pretres v začetku septembra. Slavistično društvo Trst o sojenju Janši in drugim Slavistično društvo Trst je ob ljubljanskem sojenju Janši in drugim objavil naslednjo izjavo: »Slavistično društvo Trst izreka podporo posameznikom, skupinam in forumom v Sloveniji kakor tudi v Jugoslaviji, ki se ob znanih dogodkih vojaškega sojenja zavzemajo za polnopravnost in integriteto slovenskega jezika. Istočasno izraža zaskrbljenost, ker drugačni pogledi vidijo v takšnem zavzemanju zgolj nacionalistične odklone. Polnopravnost jezika in ustrezne kulture ne želi in ne more ogrožati nikogar, razen da gradi sožitje s polnopravnimi jeziki in kulturami drugih narodov. Slavistično društvo Trst zatorej izraža prepričanje, da bo v matični domovini v tej točki prevladalo kar najširše in vsesplošno demokratično razumevanje, brez katerega si je težko predstavljati ploden razvoj takšnih večnarodnih odnosov, ki so bili do sedaj vzor evropski pa tudi svetovni javnosti.« V torek bo miljski pust spet zaživel Ta teden bo za šest dni (od torka do nedelje) ponovno zaživel »veseljaški« miljski pust. Malo mestece si bo še enkrat nadelo pustne barve in občani bodo pozabili, da so kralja tega nekdanjega poganskega praznika sežgali 'že februarja. Prireditelji so si zamislili raznolik in nadvse živahen program, ki bo seveda nekoliko drugačen od zimskega. Veseli spored se bo v Miljah pričel v torek ob 17.30 na Trgu Marconi z noro tekmo najbolj neverjetnih vozil s ... človeško vprego. Raznovrstnih prijetnih presenečenj bo na tem avgustovskem pustu dovolj za vse obiskovalce. Prisotni se bodo lahko udeležili zabavnih iger na suhem in v vodi. V mestu bodo vse do nedelje delovali kioski z raznimi domačimi specialitetami in vini. Skupine miljskega pusta, ki se vsako leto borijo za naklonjenost žirije, bodo tudi v prvem avgustovskem tednu ponovno pobrisale prah s svojih domiselnih pustnih vozov in člani skupin Bellezze Naturah, Buhi e Pupe, Falische, Lampo, Mandrioi, Ongia in Bora bodo spet smuknili v svoje živobarvne obleke. Spored na miljskih ulicah se bo vsak dan pričenjal ob 17.30. Ob tej uri se bodo pričenjala razna »športna« tekmovanja, zvečer pa bodo na vrsti prireditve pustnih skupin. V soboto se bo ob 21. uri dvignil zastor nad odrsko uprizoritvijo Tuccijeve komedije »Spol angelov«. Nastopili bodo člani Gledališke skupine mladih Miljčanov »Ouelli de IL LUMICINO«. V nedeljo bo Marconijev Trg zaživel že ob 15. uri z zabavnim lovom na zaklad, v poznih večernih urah pa bo pusta za letos prav zares konec. V občutku brezizhodnosti ugasnilo mlado življenje Sergio Petronio Se?*I,*Ienie pristaniškega delavca Wla Petronija iz Ul. Oliveto 2 v letih 86 !e tragično zaključilo pri 31 oče A \čerai popoldne ga je njegov it. našel obešenega v gozdiču nad Uk Commerciale. lil s • enič je v četrtek zvečer prisi-z 0i° bivSo zaročenko, da je sedla OUs*?. V avtomobil znamke ford tau-žati Dekletu pa je kmalu uspelo zbe-Qf.!: Cez nekaj minut so bili o do-ceii » obveščeni policisti, ki so za-so * takoi zasledovati fanta. Ukazali mu, naj ustavi, a brez uspeha. V divjem obupu je pritisnil na plin in odbrzel. Zaradi razočaranja, jeze, obupa in verjetno tudi strahu ni mogel več nadzorovati svojega vozila. Špotoma se je zaletel v sedem parkiranih avtov, na Ul. Trento pa se je zaletel v motor in zbil na tla voznika. Motorist se na srečo ni hudo ranil, saj se bo zdravil doma. Petronio tega ni vedel. Verjetno si je mislil, da je zabredel v brezizhodno situacijo in nikakor se ni pustil prijeti agentom letečega oddelka. V Rojanu je zapustil svoj avto in zbežal peš. Policisti so ga zasledovali, a Petronio se jim je dobro skril, tako da ga dva dni niso mogli najti. Oče pa je dobro poznal svojega sina in se je takoj zbal, da bo dvignil roko nad sabo. Začel ga je iskati v okolici Rojana. Kot da bi ga vodila zla slutnja, je včeraj stopil v gozdič nad Ul. Commerciale in tam našel obešenega Sergia. Ko je obupan videl, da mu ne more več pomagati, je poklical policijo. Kmalu so prišli tudi gasilci, ki so odpeljali truplo. Nesrečni mladenič se je obesil na močno vejo drevesa s tanko najlonsko vrvjo. Njegovo srce ni moglo prenesti ljubezenskega razočaranja, obenem pa se je verjetno mladenič bal posledic svojega norega vedenja. Fotograf! iz Slovenije razstavljajo v Miljah Deset slovenskih fotografskih mojstrov razstavlja od včeraj svoja dela v Beneški hiši v Miljah v okviru druge revije fotografov treh dežel: Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Avstrije. Miljsko razstavo je organiziralo društvo Photo Imago v tesnem sodelovanju s Cenetom Avguštinom, vodjo oddelka za fotografijo pri Gorenjskem muzeju v Kranju. Avguštin, ki je Mestni avtobus zbil priletnega pešca srn r9 0<^^e*ku za oživljanje katinarske bolnišnice se bori s 4 9i° 64-letni Giovanni Lussich, doma v Ul. Tor S. Lorenzo lin'' 0koienca ie včeraj nekaj minut po polnoči povozil Djp Ski avt°bus številka 19, ki ga je upravljal 26-letni šofer Upe ° karsich. Kaže, da Lussich ni upošteval prehoda za Cesce. V bližini pokopališča je nič hudega sluteč stopil na Pod / V tistem trenutku pa je privozil linijski avtobus in ga arl. Izvide o nesreči so opravili miljski karabinjerji. Po °nesrečenec se je močno udaril v glavo in se potolkel sta VSGrn telesu. Zdravniki so takoj ugotovili, da je njegovo ^ izredno resno. V katinarski bolnišnici so ga takoj po korr.6^ °dpeljali na nevrokirurški oddelek. Ker so nastopile odd Akacije, so ga včeraj operirali in ga nato premestili na ker 6k za oživljanje. Lussichevo življenje je v nevarnosti, vel if0 poškodbe nevarne. V nesreči je poleg tega izgubil rko krvi. Do včeraj zvečer se njegovo stanje ni izboljšalo. Po plohi pogasili požar na Medvedjaku naliv je pogasil požar na Medvedjaku, ki se je Posl V.sre^° popoldne. Gozdni čuvaji pa so včeraj bili za-•Pki i Ves ^an' da i;,i bonificirali teren in se prepričali, da ler več ne tli žerjavica. Tako bodo delali tudi danes. Volv Požaru je zgorelo okrog 100 hektarjev gozdov. Prosto-Sozd1 civilne zaščite in gasilci so se že v sredo pridružili t*ilo n*In čuvajem, a kljub velikemu številu reševalcev ni ,tnogoče ukrotiti plamenov, ki so se čedalje bolj širili in skjj' tudi gozd na jugoslovanski strani meje. Reševalnim kov ti3111 te moral° priskočiti na pomoč tudi kakih 60 voja-thjjji predvčerajšnjim zjutraj je že kazalo, da je nevarnost stek.0'. Pr°ti večeru pa ogenj spet pojavil. Ker se je kmalu je vJ/do, 50 morali gozdni čuvaji prenehati z delom. Veter ‘r'0Vn'ra^n° Pikal, zato je bilo nevarno, da se bo požar poki ; 0 razširil. Na srečo pa se je nepričakovano ulila ploha, Preprečila hujše posledice. Sadovi operacije »Mirno poletje« Kar 17 tatičev padlo v mreže karabinjerjev Operacija »Mirno poletje«, ki so jo karabinjerji uvedli v počitniških mesecih, je v tem tednu privedla do aretacije 17 oseb, 32 pa so preiskovalci prijavili sodnim oblastem. Zaradi raznih prometnih prekrškov je moralo kar 96 voznikov plačati pošteno zasoljene globe, prav tako tudi 27 avtomobilistov, ki niso upoštevali novih predpisov o omejeni hitrosti. Zaradi neupoštevanja prometnih predpisov pa so karabinjerji odvzeli vozniško dovoljenje 6 osebam. Preiskovalcem je v prvem tednu operacije' »Mirno poletje« uspelo zaseči ukradeno blago v vrednosti 55 milijonov lir. V glavnem gre za mopede, avtoradie in nekaj nakita. Večina aretiranih je obtožena manjših kaznivih dejanj, predvsem kraj na kopališčih, v stanovanjih in v avtomobilih. Prav v poletnem času so kraje in žeparski podvigi naj-pogostejši. Ljudje so manj pozorni na svoje stvari, stanovanja ostajajo tudi za več tednov prazna, brezskrbni kopalci pa puščajo vse, kar so vzeli s seboj, kar na plaži, vključno dragocenosti kot denar in nakit. Med aretiranimi sta dva Avstrijca, Jugoslovan in nemški državljan, osem pa je, kot kaže, Tržačanov. Ostalih pet ima stalno bivališče v drugih mestih Italije. Večinoma gre za mlade ljudi, ki so že znani organom javne varnosti, nekateri tudi zaradi razpečevanja manjših količin mamil. Karabinjerji so povedali, da so 4 osumljence zasačili pri kaznivem dejanju. Proti vsem ostalim pa je bil že pred časom izdan zaporni nalog. Pri operaciji »Mirno poletje« je sodelovalo kakih 150 karabinjerjev iz vse tržaške pokrajine pod vodstvom tržaškega operativnega centra. Po natančno izdelanem načrtu so v teh dneh skrbno nadzorovali plaže, prometnejše mestne ulice, avtobuse, pa tudi odročne mestne predele, ker so kraje v stanovnjih najobičajnejše. Nekateri so se v civilni obleki pomešali med ljudi. Tudi obhodne patrulje na motorjih so se v teh mesecih pomnožile. Izkazalo se je namreč, da je motor primernejši za zasledovanja voznikov in pešcev, ker se je z njim lahko izogibati prometu in je mogoče doseči tudi kraje, ki so avtomobilom nedostopni. tudi izbral razstavljena dela, je na odprtju razstave predstavil sodelujoče fotografe. To so fotografski mojstri srednje generacije, ki jih druži nek skupen umetniški pogled na fotografijo. Njihova dela, vsaj tista, razstavljena v Miljah, niso »optimistična«. V njih je mogoče razbrati tesnobo, turobnost. To so nekakšna klasična fotografska dela, če izvzamemo bolj avantgardni pogled Toneta Stojka. Avguštin je že najavil nadaljnji razstavi: razstavo del mlajše in starejše generacije slovenskih fotografov. Prav ta je osvojila vrsto visokih mednarodnih priznanj. V Beneški hiši so na ogled črnobele fotografije Marka Aljančiča (portreti starcev in stark), hišne kompozicije Dragana Arriglerja, temni izrazi Ivana Dvoršaka, trsje z ženskim likom Boštjana Gunčarja, pustinje Zmaga Eraja, slike iz podeželjskega življenja Stojana Kerblerja, kamniti pomniki Janeza Korošina, grozeče verige Tihomirja Pinterja, ženski akti Toneta Stojka in zatirane živali Joca Žnidaršiča. Razstava bo odprta do 13. avgusta: ob delavnikih od 18. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10.30 do 12.30 in od 18. do 20. ure. ■ Občina Devin-Nabrežina obvešča, da bo od 1. avgusta 1988 začela izdajati potrdila, s katerimi bodo upravičenci oproščeni plačevanja prispevkov za zdravstvo (ticket). Potrdila bo izdajal občinski urad za socialno skrbstvo v Vzgojno-zaposlitvenem centru v Naselju sv. Mavra 124 pri Sesljanu, tel. 299145, od ponedeljka do petka od 9. do 11. ure. Devinsko-nabrežinski župan pa poziva prebivalstvo, naj omeji porabo vode, zlasti za zalivanje in pranje avtomobilov od 7. do 9. ure oziroma od 19. do 21. ure. Ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole Ciril in Metod izrekajo iskreno sožalje prof. Diani Markežič - Spacal ob izgubi drage mame. + Dne 28. t. m. nas je po dolgi bolezni nepričakovano zapustil naš dragi Avgust Uršič (GIUSTO) Po pogrebu naznanjajo žalostno vest žena Marija, sin Ferdi in hči Magda Trst, 31. julija 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega Mirana Terčiča se iskreno zahvaljujemo podjetju Soda, sostanovalcem, govorniku, sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem cvetja, pevskemu zboru ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Žena Marija ter bratje in sestre Koper, Trst, 31. julija 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in none Ivanke vBizjak por. Štoke se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način jiočastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. , Žalujoči svojci Prosek, 31. julija 1988 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega Ivana Marca (Filipa) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Še posebej se zahvaljujemo dr. Franku Križmančiču, dr. Marjanu Nabergoju, msgr. Marjanu Živcu, g.e Zelki Grgič, KD Lipi, TPPZ P. Tomažič in govorniku Stanetu Raztresenu za ganljive poslovilne besede. SVOJCI Bazovica, Trebče, 31. julija 1988 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše drage Lidije Cattonar roj. Franco se vsem prisrčno zahvaljujemo. Žalujoči svojci Nabrežina, 31. julija 1988 1. 8. 1983 1. 8. 1988 Uroš Že eno leto je minilo, odkar si nas zapustila, draga mama Andreina Vodopivec vd. Trevisan Vedno boš ostala v našem spominu. Vsi, ki so te imeli radi Trst, 31. julija 1988 Ob drugi obletnici smrti srčno ljubljenega moža in strica dr. Uraga Martelanca se ga spominjajo z neizmerno žalostjo žena Jožica, nečakinje Majda, Dorica z družino in Lidočka z družino. Trst, Ljubljana, Dimitrov, 31. julija 1988 Težka izbira za ljubitelje šager in prireditev na prostem Tudi konec tega tedna - kot ponavadi - popestrujejo številne šagre, festivali in druge tovrstne prireditve. V naši okolici jih bo tokrat kar lepo število, treba bo le izbirati. Lahko pa se tudi odločite, da jih v enem ali dveh večerih »površno« obiščete kar vse po vrsti. Že predvčerajšnjim se je začela tra-dicioanlan šagra, ki jo v mačkoljan-skem borovem gozdiču vsako leto prireja tamkajšnje KD Primorsko in kjer je bila tudi posneta gornja slika. Za ples in zabavo je v petek in sinoči igral ansambel Pomlad. Danes pa bo na vrsti tudi kulturni spored. Nastopila bosta narodnozabavni ansambel Bratje iz Oplotnice in priznana plesna skupina Ciabs iz Tržiča, ki se bo predstavila s sporedom standardnih in latinskoameriških plesov. Nocoj in v še jutri pa bo igral ansambel Taims. V Repnu bo danes na sporedu drugi in obenem zaključni dan festivala komunističnega tiska, ki ga prireja re-pentabrska sekcija KPI. Pri dobro založenih stojnicah z jedačo in domačo kapljico bodo začeli streči gostom ob 17. uri. Kulturni spored se bo pričel ob 18.30 in protagonisti prihajajo iz Logatca, ki je pobraten z repentabrsko občino. S privlačnim folklorno-glasbe-nim programom se bo predstavila ma- žoretna skupina logaškega Društva mladih glasbenikov, ki bo nudila bogat kulturni užitek in zadovoljila tudi oko obiskovalcev. Ob 19.30 bo politično zborovanje, na katerem se bosta za mikrofonom zvrstila Košutova in Pes-sato. Ob nekoliko hladnejšem vremenu si bodo lahko plesalci dobro nabrusili pete ob vižah priznanega narodnozabavnega ansambla Niko Zajec. Za prijetno razpoloženje pa bo s svojimi skeči in domislicami poskrbel humorist Boris Kopitar, ki je v teh krajih že toliko krat zabaval s svojo pristno mimiko in besedno spretnostjo. V Križu se bo danes zaključila vaška šagra, ki jo prireja krajevno športno društvo Vesna. Zvečer ob 20.30 bo žrebanje velike loterije z bogatimi nagradami, sledil bo ples. Na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici se nadaljuje športni praznik, ki ga prireja SŽ Sloga. Tudi tu seveda delujejo dobro založeni kioski, za ples in zabavo pa skrbi Ansambel Zvezde. Na koncu pa gre še omeniti, da'se v Sesljanskem zalivu nadaljuje prireditev z naslovom "Poletje v zalivu". Ljubiteljem country glasbe se obeta drevi prava poslastica z nastopom znanega zagrebškega ansambla Plava trava za-borava. SEKCIJA KPI REPENTABOR priredi v Repnu festival komunističnega tiska Danes, 31. t. m.: ob 17. uri odprtje kioskov, ob 18.30 nastop mažoretk Društva mladih glasbenikov Logatec, ob 19.30 politični shod, od 20. do 1. ure ples z ansamblom Niko Zajec, sodeluje humorist Boris Kopitar. ________gledališča_____________ MIRAMARSKI PARK Luči in zvoki V torek, 2. avgusta, bo ob 21.00 program v angleščini in ob 22.15 program v italijanščini. koncerti VERDI Festival operete - Poletje 1988. Do 10. avgusta se bodo v Trstu, v organizaciji občinskega gledališča Verdi, zvrstile tri operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KLIVIA in Lebarjeva VESELA VDOVA. Danes ob 18.00 bo na sporedu peta predstava Dostalove operete KLIVIA. Dirigent Guerrino Gruber, režija Gino Lan-di. Šesta predstava bo na sporedu v sredo, 3. avgusta ob 20.30. • V torek, 2. avgusta ob 20.30 bo na sporedu druga predstava operete VESELA VDOVA v režiji Gina Landija. Dirigent Rudolf Bibl. vazne prireditve Glasbena zadruga Ars Nova prireja v Sesljanu danes POLETJE V ZALIVU. Zvečer ples z ansamblom Plava trava za-borava + DJ Radia Opčine. Poskrbljeno za ribje specialitete, domačo hrano in pijačo. Velika loterija z bogatimi nagradami. Vstop prost! V barkovljanskem društvu bo nastopilo Slovensko stalno gledališče z Molie-rovo-igro "GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG" v torek, 2. avgusta, ob 21. uri. Predstava bo na prostem. Vhod iz Ul. Bonafata št. 6. TPK Sirena priredi 6. in 7. avgusta tradicionalno KALAMARADO. Oba večera nastopa ansambel Akordi. Vabljeni člani in prijatelji. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Moliere GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG režija Dušan Mlakar PREDSTAVA NA PROSTEM V TOREK, 2. avgusta, ob 21. uri - Barko vij e (igrišče kulturnega društva, Ul. Bonafata 6) ZAČETEK PREDSTAVE OB 21. URI BANCA Dl CREDTO Dl TR1ESTE dLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava grafik slovenskih mojstrov. V konjušnici v Miramarskem parku je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. Urnik: od 10.30 do 18.30. V Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstavo je pripravil Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborništvom za kmetijstvo tržaške pokrajine. kino Na tržaški univerzi, na fakulteti za prevajalce in tolmače, je dne 21. t-171-doktorirala MARIJA KRISTINA CUPIN Ob tej priložnosti ji starši, brat, sorodniki in prijatelji iskreno čestitamo. V četrtek, 28. t. m. je privekala na svet mala MAJA Srečni mamici in očku iskreno čestitajo noni, nono, stric in teta ter drugo sorodstvo, mali Maji pa želijo vso srečo v življenju. Danes praznujeta zlato poroko ANICA in DANILO KOBEC Še na mnoga zdrava in srečna leta jima želita Evgen in Zora iz Trebč. čestitke Ob 50-letnici skupnega življenja ANICE PRODAN in DANILA KOBCA vama želimo, da bi Vas še v bodoče sreča spremljala Jolanda, Dragica, Mario in Alex. Najlepše čestitke ob 50-letnici skupnega življenja želi članoma ANICI in DANILU KOBCU KD Rovte-Kolonko-vec. Jutri praznuje 8. rojstni dan naša draga MARJANA OLENIK iz MačkolJ-Vse najboljše ji želijo mama, očka. brat Fabio, teta Marija, stric Milan iD nono Josip. V toplem julijskem popoldnevu je privekala mala MAJA. Njeni še nepričakovani prihod je nadvse razveseli1 mamico Nadjo in očka Valterja, pa seveda ponosna "nonota" Olgo in Darija-Iskreno čestitamo, mali Maji želim0 srečno življenje KD J. Rapotec. _________mali oglasi _ OSMICO ima še odprto Alfonz Guštin na Colu št. 12. OSMICO ima odprto Olenich na Padn-čah. Toči sivi pinot ter kraško črnino- ZAJČJA FARMA - Repnič št. 38 - Pn Gašperju ima osmico. IŠČEM knjige za prvi letnik strokovne šole - oddelek za elektroniko. Tel-228390. PEKARNA ŽUŽEK, Ul. Pieta 29, išče uspešnega vajenca. Oglasiti se na tel. št-767746 ali 573148. ŠŽ SLOGA priredi danes, 31. julija športni praznik v Bazovici na vrtu Gospodarske zadruge Delovali bodo dobro založeni kioski, za zabavo bo poskrbel ansambel ZVEZDE ŠD Vesna - Križ priredi danes, 31. t. m. vaški praznik Zvečer ples. Danes bo ob 21. uri žrebanje tradicionalne loterije. Vabljeni! Poletje v zalivu Sesljan danes ansambel PLAVA TRAVA ZABORAVA KD PRIMORSKO priredi šagro danes 31. julija in jutri, 1. avgusta v borovem gozdiču v Mačkoljah Danes, ob 19. uri nastopa ansambel »Bratje iz Oplotnice«, sledi plesna skupina »Ciaps« iz Tržiča. Oba večera ples z ansamblom Taims. razna obvestila Pripravljalni odbor Kmetijskih dne- vov vabi vinogradnike iz tržaške pokrajine, naj sodelujejo na prodajni razstavi vin in na razstavi grozdja (špronov) v okviru Kmetijskih dnevov od 9. do 12. septembra t. 1. v Boljuncu. Interesenti naj se prijavijo v tajništvu Kmetijskih dnevov (tel. 228110 - 228127 - 228392 int. 49) ob delavnikih od 9. do 13. ure ali v tajništvih okoliških občin. Taborniki RMV se vrnejo s taborjenja jutri, 1. avgusta, ob 20.30 na železniško postajo v Sežani. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje sporoča, da bodo uradi zaprti do 22. avgusta. Gospocjarsko društvo na Kontoveiu razpisuje natečaj za novega gostilničarja Pismene prijave naslovite na: Gospodarsko društvo na Kontoveiu Kontovel št. 152 včeraj - danes Danes, NEDELJA, 31. julija 1988 IGNAC Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.35 - Dolžina dneva 14.48 - Luna vzide ob 21.58 in zatone ob 8.30. Jutri, PONEDELJEK, 1. avgusta 1988 ALFONZ PLIMOVANJE DANES: ob 5.38 najnižje -66 cm, ob 12.17 najvišje 50 cm, ob 18.07 najnižje -25 cm, ob 23.42 najvišje 42 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 6.09 najnižje -59 cm, ob 12.48 najvišje 49 cm, ob 18.49 najnižje -26 cm. VREME VČERAJ: Temperatura zraka 24 stopinj, zračni tlak 1015,1 mb narašča, veter 32 kilometrov na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki do 61 km na uro, vlaga 48-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 23 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Martina Costessi, Mic-hele Capuzzo, Giacomo Stefano D'Atto-ma, Gabriele Sacco, Paola Mangino, Lo-renzo Bertini, Sara Conestabo. UMRLI SO: 77-letni Agostino Ursic, 78-letna Marcella Sirotich vd. Budicin, 81-letni Francesco Natale Knaus, 83-let-na Delia Milossevich vd. Gerolami, 74-letna Emilia Franovich, 90-letni Pietro Sasso, 77-letna Ernesta Legovich, 77-letni Giordano Bertani, 80-letni Bonomo To-minez, 88-letna Maria Macarol. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 31. julija 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (GRETA), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Lun-gomare Venezia 3 (MILJE). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (GRETA), Ul. Zorutti 19, Lun-gomare Venezia 3 (MILJE). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE). FERNETIČI (tel. 229355) - Od 8.30 do 13.00. Od 13.00 dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. avgusta 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Garibaldi 5, Ul. dellOrologio 6, Ul. Soncini 179 (ŠKEDENJ), Ul. Revoltel-la 41. PROSEK (tel. 225141 in 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Ul. DelTOrologio 6, Ul. Soncini 179 (ŠKEDENJ), Ul. Revoltel-la 41, Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1. PROSEK (tel. 225141 in 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1. PROSEK (tel. 225141 in 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 78 61 54 8 22 CAGLIARI 81 19 69 11 79 FIRENCE 2 18 1 30 50 GENOVA 76 23 88 78 65 MILAN 49 82 53 24 80 NEAPELJ 44 36 35 41 13 PALERMO 60 38 72 85 57 RIM 17 78 42 61 11 TURIN 22 61 82 79 62 BENETKE 63 14 51 21 74 ENALOTTO 2 2 1 2 KVOTE: XX X 1 1 2 X 2 12 28.702.000 11 1.096.000 10 109.000 ARISTON - 21.30 Anni '40, V.B. 1987, r. John Boorman, i. Sarah Miles, David Hayman, Derrick O Connor. EKCELSIOR II - Zaprto EXCELSIOR I - Zaprto do 10. avgusta. NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Bambola meccanica modello Cherry 2000, kom., r. S. De Jarnatt, i. D. Andrews, M. Griffith NAZIONALE II - 16.30, 22.00 In quel-la časa. □ NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Liceali supersexy affittasi, porn., NAZIONALE IV - 17.30, 22.00 Aran-cia meccanica, fant., ZDA, 1971, 137’; r. Stanley Kubrick; i. Malcolm McDowell, Patrick Mogel. PENICE - 18.00, 22.00 Via col vento. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Frene-sie militari, r. Mike Nichols, i. Mat-thew Broderick. MIGNON - Zaprto LJUDSKI VRT - 21.15 Lo strizzacer-velli. EDEN - 16.00, 22.10 Supermoglie nin-fomane, porn., VITTORIO VENETO - Zaprto do 1. avgusta. CAPITOL - 17.00, 22.00 Un biglietto in due LUMIERE FIGE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto do 1. avgusta. RADIO - 15.30, 21.30 Virginsuperlove, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ PRODAM moped peugeot 103, 145 k.s« prevoženih 7.000 km, v dobrem stanju-Tel. 228143. NUDIM LEKCIJE angleščine za srednje in višje šole. Tel. 225817. KOZMETIKA SHISEIDO - Parfumerija 90 - Opčine, Narodna ul. 118. MLAD SLOVENSKI PAR nujno išče v najem stanovanje v okolici Krasa, največ 300.000 lir ha mesec. Tel. 227488 v večernih urah. DRAGULJARNA MALALAN - Opčine obvešča cenjene stranke, da bo delovala cel mesec avgust po rednem urniku. KUPIM zazidljivo zemljišče v okolici Trsta. Tel. 774434. ZLATA KAPLJICA - zlatarska delavnica, kupuje zlato in zlate kovance po najugodnejših cenah: Narodna ul. 130, Opčine, tel. 214159. PRODAM mercedes 240 diesel letnik za 5.000.000 lir. Tel. 211241 od 13. a° 15. ure. STUGARJA iščemo za mehansko indus; trijo. Pisati v italijanščini na Oglasj11 oddelek Primorskega dnevnika, O1, Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifr° "Strugar". REZKARJA iščemo za mehansko industrijo. Pisati v italijanščini na Oglasu1 oddelek Primorskega dnevnika, O1, Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifr0 "Rezkar". KOVAČA iščemo za mehansko industrijo. Pisati v italijanščini na Oglasni o®' delek Primorskega dnevnika, Ul. MoUj tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Kovat ■ PRODAJAM konjski gnoj po urjodn1 ceni. Telefonirati na št. 814212 ob uf obedov. Darujte v sklad Mitje Čuka obvešča svoje stranke, da bo od torka, 2. avgusta ponovno odprta Se priporoča! DROGERIJA PARFUMERIJA IVAN ŠKABAR VELIKA IZBIRA — lakov in barv za pleskanje in prenovo stanovanja — kozmetičnih in higienskih preparatov — plastičnih predmetov — termičnih stekel TERMOPAN — šip po meri — PRALNIH PRAŠKOV OPČINE - Proseška ul. 22 Tel.: 040/211552 (pri cerkvi) \ nadomestni deli za fg FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA UPRAVA: in za tuje znamke avtomobilov g,. sv. Frančiška 38 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 -4 TRST - Tel. 768667 - 772002 cr— nedeljski televizijski in radijski sporedi L RAI1 C* ra| 2 _| A. RAI 3 | ff RTV Ljubljana (*PS) TV Koper Maša oddaja Ekološka oddaja: Zelena linija I3.30 Dnevnik 14 nn c-T1Z: Fortunissima ■ u Film: II vedovo (kom., It. 1959, r. uino Risi, i. Alberto Sordi, Fran- 15 3(1 m Valeri) 15 4s ^T1San^a: Rich 16 ?n Y,ardzanka: Pika Nogavička U ganete: Troppo torti (vodita Elaudio Sorrentino in Mara Ve- 17 7 mer) 0 Nadaljevanka: II cavaliere di pronzo (r. Sergej Gerasimov, i. 19 sn r,lrndri Zolotuchin, 1. in 2. del) 20 3n Mreme in dnevnik ou Nadaljevanka: Voglia di cantare 'n ^ittorio Sindoni, i. Gianni Morandi, Nanni Svampa, Ana U bregon, Linda Čelani, 2. in za- 22 dnji del) plasbena oddaja: Discoring 23 30 če'Hit Parade 24 00 nP°rtna nedelia 01 s Pnevnik Nad.: Capitan Fracassa (1. del) I esta- 11.00 Film: II pirata sono io! (kom., It. 12.25 1940, r. Mario Mattoli, i. Maca- rio, Dora Bini) 12.20 Aktualno: Bolj zdravi in lepši 13.30 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Športne vesti 14.00 13.30 Nanizanka: Saranno famosi 14.10 14.20 Tv film: Doppio intrigo (r. Joe Čamp, i. Ernest Borgnine, George Kennedy) 15.55 15.55 Šport: kolesarstvo, pokal Italije, 16.15 Gradež-Gorica (iz Gorice) 16.20 Glas. odd.: Bianco, rosso e verde 17.20 Film: Intermezzo (dram., ZDA 17.50 1939, r. Gregory Ratoff, i. Ingrid Bergman, Leslie Howard) 19.00 18.35 Nanizanka: Un caso per due 19.35 Vreme in dnevnik 19.30 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 19.45 20.30 Film: Senza uh attimo di tregua 20.30 (akc., ZDA 1967, r. J. Boorman, i. 21.30 A. Dickinson, L. Marvin) 21.55 22.00 Dnevnik - kratke vesti 22.10 22.15 Rubrika: Mixer 23.00 23.25 Inf. odd.: Evangeličanstvo 23.50 Glasbena oddaja: Milano suono (2. del) Film: Gli uomini, che mascalzo-ni! (kom., 1932, r. Mario Cameri-ni, i. Lia Franca, V. De Sica) Aktualno: Salone internazionale delFumorismo 1988 Deželne vesti Film: La figlia del capitano (dram., It. 1948, i. Irasema Dilian, Amedeo Nazzari) Aktualno: Spettabile Rai Film: II cappello del prete (dram., It. 1943, i. Roldano Lupi, Ida Barova) Šport: beach volley, 18.25 kar-ting - italijansko prvenstvo Vreme in dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol Deželne vesti Dok.: 20 let prej - Drobci Dokumentarec: Živi planet Dok. oddaja: Le voci delFocculto Dnevnik Nan.: SanFEligio notte e giorno Opera: Le Martyre de Saint Se-bastien (Claude Debussy, orkester in zbor RAI iz Rima, dir. Gre-gorz Nowak) 9.05 Video strani 9.15 Otroška oddaja: Živ žav 10.05 Nanizanka: Oliver Twist (pon.) 10.35 Nanizanka: Cagney in Lacey (pon.) 11.20 Glasbena oddaja: Alpski večer 88 (6. odd.) 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Video strani 15.15 Video strani 16.00 Nadaljevanka: Šefi (Stewart Wo-ods, r. Jerry London, i. Charlton Heston, Keith, Carradine, Step-hen Collins, v 6 delih - 1. del) 16.45 Film: Effi Briest (Teodor Fontane, NDR 1970, r. Reiner Werner Fassbinder, i. Hanna Schygulla, Wolfgang Schenck) 18.45 Risanka 18.57 Vreme, TV Mernik in TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Drama: Predinfarktno stanje (Vlado Pavevski, r. Zoran Mladenovič, prod. TV Skopje) 21.20 Aktualno: Zdravo 22.50 Informativna oddaja za tujce 22.45 Video strani 13.30 TVD novice 13.40 Rugbi: turnir petih držav, Francij a-Irska 18.00 Nogomet: prijat, tekma, Šved-ska-Brazilija (iz Stockholma) 19.45 Ameriški football: S. Francisco-Miami (iz Wembleya) 22.30 TVD Vsedanes 22.10 Nogomet: Brescia-Milan (pon.) 24.00 Športna oddaja: Juke box D CANALES 843 Kab°žna oddaja Nanizanki: Aliče, 9.10 940 p!orie di vita Film: Diario segreto di una moglie americana (kom., ZDA 1968, r. Ge-°rge Axelrod, i. W. 11 tn td^^au, A. Jackson) 'J0 Nanizanki: Helena 13(10 i?.-00 Hotel ' u Glasbena oddaja: Su-14 on E^Nassifica show Film: Voglio essere amata in un letto d’ot-tone (glas., ZDA 1964, r- C. VValters, i. D. Rey- ,6'«N»';Hi;.p;,<:,n,e,1\7.25 Grazio, 17.50 Glitter, 20.3n c8;40 L°ve Boat Film: Quando la moglie va in vacanza kom., ZDA 1955, r. Bil-‘7 Wilder, i. Marilyn 22 3n V;orir°e, Tom Ewell) 23,15 pot,: Nonsolomoda ijdm: Le spie vengono dal cielo (pust., ZDA r. B. Sagal, i. R. 1939, r. Edwin L. Marin, i. R. Montgomery, R. Russell) 11.00 Nan.: Giorno per giorno, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Ty-ler Moore, 12.30 Dotto-ri con le ali, 13.30 In časa Lavvrence, 14.30 Mississippi 15.30 Film: Bob il maggior-domo (kom., ZDA 1950, r. G. Marshall, i. B. Hope, L. Bal}) 17.30 Šport: golf 18.30 Nan.: Nero Wolfe 19.30 Tv film: La saga del Padrino 20.30 Film: 1855 la prima grande rapina al treno (pust., ZDA 1978, r. M. Crichton, i, S. Conne-ry, D. Sutherland) 22.45 Film: M’e caduta una ragazza nel piatto (kom., VB 1970, r. R. Boulting, i. P. Sellers, G. Hawn) 0.40 Nanizanki: Petrocelli, 1.35 Vegas 10.30 Nanizanke: Boomer, 11.00 Dimensione Alfa, 12.00 Legmen 12.55 Športni tednik: Grand Prix 14.00 Film: Gli schiavi piu forti del mondo (pust., It. 1964, r. M. Lupo, i. R. Browne, G. Mitchell) 16.00 Nanizanke: Robin Hood, 16.30 I forti di Forte Coraggio, 17.00 L uomo di Singapore, 18.00 Master 19.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Alvin, Telebugs, Berenstain 20.30 Variete: Grand Hotel 22.30 Dok.: Jonathan estate 23.30 Boks: Stecca-Garcia 0.30 Nanizanke: Ai confini della realta, 1.00 Taxi, 1.30 Giudice di notte, 2.00 Tre cuori in affitto r. M. Tarantini, i. E. Fe-nech, M. Carotenuto) 22.20 Film: Simbad e il calif-fo di Bagdad (pust., It. 1973, r. P. Francisci, i. R. Malcolm, S. WiIson) 0.10 Nanizanka: Switch 1.00 Film: L'urlo della fo-resta (pust., ZDA 1952, i. J. Payne) 8.00, RADIO TRST A 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Po- :% TELEFRIULI [iM°M TELEPADOVA Spy Force ■TALI A 1 RETEOUATTRO 8 7n j^Jdbožna oddaja 9 1 s ^d^anka: Il santo Film; Il manoscritto scomparso (kom., ZDA d 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Willy Fog, Littlest, Il pianeta delle mille avventure, Llsola delle mille avventure 14.00 Nadaljevanka: Il gio-iello nella corona 16.00 Nanizanki: La fattoria dei giorni felici, 16.30 Switch 17.30 Nadaljevanka: Com'e-ra verde la mia valle 18.30 Nad.: Pearl Harbour 19.30 Nanizanka: California 20.30 Film: La poliziotta fa carriera (kom., It. 1976, 12.15 Nanizanke: La vita co-mincia a 40 anni, 12.45 I magnifici sei, 13.15 Atelier 15.00 Nadaljevanka: Dora 15.45 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 17.30 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 18.00 pok.: Festabarocca 19.00 Športne vesti 19.30 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Nad.: Clayanger 22.30 f4an.: Il perduto amore 23.00 Športna oddaja 23.30 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 24.00 Aktualnosti: News dal mondo M TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in športni pregled 20.30 Zadnje vesti in športni pregled ročila; 8.20 Koledarček; 9.00 Maša; 9.45 Dnevni pregled deželnega tiska; 10.00 Nedeljska matineja: Mladinski oder -Zgodilo se je med zvezdami (Janez Povše, 1. del); (10.50) Filmi na ekranih (pon.); (11.00) V svetu valčka, vmes Glasbeni listi; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Veliki svet malih domovin; 13.20 Glasba po željah; 14.10-17.00 Popoldanski zbornik: (14.10) Poletni satirični minikabaret Oprosti, ne juriš? (vodita Boris Kobal in Sergej Verč); (15.00) Na počitnice, (16.00) Odstavki o pomembnih in nepomembnih stvareh, (17.00) Klasični album, (17.30) Radijska drama - Je vedno prepozno (Josip Tavčar); 18.15 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Amaterski zbori pojo; 18.00 Zabavna radijska igra: Zadeva Flower; 18.48 Glasbena medigra; 19.00 Dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno, nato glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Pregled dogodkov: Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Kmetijska oddaja: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Vanča in Tonka; 14.45 Lestvica najpopularnejših popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30.Aktualno: Primorski dnevnik; 17.00 Glasba: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov; 18.05 Nedelja na športnih igriščih in izidi tekem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.25 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 8.33 Nedeljsko jutro; 9.30 Glasba; 9.45 Orkester Casadei; 10.00 Čudovitih sedem; 10.40 Vstop prost; 11.00 Aktualno: Dogodki in odmevi; 11.15 Superpass 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.00 Made in YU; 15.30 Hot 20; 16.00 Športno popoldne s podatki in komentarji; 18.30 Lestvica LP; 19.30 Pregled športnih dogodkov; 20.00 Nočni spored in prenos Radia Ljubljana. RADIO OPČINE 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 20.00 Nočna glasba in Poletni nočni val. : : sil ponedeljkovi televizijski in radijski spovedi i lil lit RAI i 12 nn yreinenska napoved 12.0s r)ne.Vnik - kratke vesti 13Vi Xariete: Portomatto 14 00 pnfIvnik H j c Portomatto (2. del) Film: LJntraprendente Ulck (kom., ZDA 4.947, RAI 2 15.45 u <“' Grant, M. Loy, S. Temple) 16 K tlObrika iz parlamenta Glasbena oddaja: Tanti varieta 17 l oi ricordi 1?45 Tv0kumentarec: Gran Paradiso 18 on , ?anka: Richie Rich informativna oddaja: I due volti Ig gn dr Alfonso De Liguori Film: Trenta secondi d'amore (kom., It. 1938, r. Mario Bonnard, 19.40 a , sa Merlini, Nino Besozzi) 20 3n c Vnanah, vreme in dnevnik Film: Sissi, la giovane imperatri-ce (zgod., ZRN 1957, r. E. Maris-22 1 c £rka' L R- Schneider, K. Bohm) 22?c dnevnik 24 nn finalno: Speciale TG 1 0 1 s r,nevnik - nočne vesti U'15 Nadaljevanka: (2. del) signor I. Reis, Capitan Fracassa 12.00 Nadaljevanka: Eneide (i. Giulio Brogi, Olga Karlatos, 1. del) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nanizanka: Saranno famosi - Im-parero a volar.e 14.30 Dnevnik 14.40 Variete: Il piacere delFestate 16.55 Film: Due lettere anonime (dram., It. 1945, r. Mario Cameri-ni, i. Clara Calamai, Andrea Checchi) 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Un caso per due 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nanizanka: L.A.LAW. - Avvocati a Los Angeles 21.20 Aktualno: Spremenljivo jasno -Maroko (vodita Maria Giovanna Elmi in Osvaldo Bevilacgua) 22.40 Dnevnik - kratke vesti 22.55 Variete: Improvvisando (vodita Massimo Catalano in Marta Plavi) 23.50 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Film: La guerrigliera (dram., Fr,-It. 1982, r. Pierre Kast, i. Agosti-na Belli, Jean Pierre Cassel) RAI 3 IT RTV Ljubljana (*P) TV Koper 13.05 Nan: Edoardo VII Principe di Galles (10. del) 14.00 Deželne vesti 14.10 Glasbena oddaja: Arturo Bene-detti Michelangeli izvaja Debus-syjeve Images 15.05 Aktualno: Il pane stregato di Monticchiello 16.00 Šport: off-shore (iz Viareggia) 16.30 Šport: bezbol (play off) 17.00 Šport: tenis (prenos iz St. Vincenta) 18.45 Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.45 Dok.: Dvajset let prej - Drobci 20.00 Izobraževalna oddaja: Osvojena medicina 20.30 Nanizanka: Professione pericolo 21.20 Dnevnik - večerne vesti 21.30 Film: Luomo dagli occhi a raggi X (fant., ZDA 1963, r. Roger Cor-man, i. Ray Milland, Diana Van Der Vlis) 22.50 Dnevnik - zadnje vesti 23.05 Športna rubrika: Prvaki - Tujci prihodnje sezone v Italiji 16.55 Video strani 17.10 Naš utrip (pon.) 17.25 Aktualno: Žrcalo tedna (pon.) 17.40 Poletna noč in nadaljevanka Sužnja Isaura (pon.) 18.20 Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Mlin (Mlinov in mlinčkov je cela vrsta: kavni, za poper, na vodi, kurji, električni in mlin na veter. Tudi to sodi zraven, da se samo v mlinu dvakrat pove...) 18.35 Otroška nadaljevanka: Mala Nada (8. del) 19.05 Risanka 19.18 Vreme in TV Okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Nadaljevanka: Joe Wilson (Av-stral., r. Geoffrey Nottage, 5. del) 20.50 Film: Norina Namibija (ZRN 1986, r. Norbert Bunge in Čarobne Goldie) 21.40 Dnevnik 21.55 Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura in Informativna oddaja za goste iz tujine, nato Tudi takšni se rodijo 13.30 TVD Novice 13.40 Košarka: prijateljska tekma, SZ-Atlanta Hawks (pon.) 15.30 Kronika in reportaže: Šport spektakel 17.30 Atletika: miting v Edinburghu 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: BARDO — Praznik emigrantov TRST — Avgust, za Italijane mesec "velikih" počitnic TRST — Bencin po znižani ceni že septembra? BAZOVICA — Še o lokaciji sinhrot-rona GRADEŽ — Gledališče na trgu GORICA — Začetek filmskega festivala Amidei 19.30 TVD Stičišče 20.30 Nogomet: prijateljska tekma, Brescia-Milan (pon.) 22.15 TVD Vsedanes 22.25 Nogomet: prijateljska tekma, Švedska-Brazilija (pon.) 24.15 Športna rubrika: Juke box ! i §£ GANA 8.15 - '^HLZLCtllKe 8.40 Aliče, dl vita, 9: del Toro, 11 nn Per amore U'00 Kvizi: — 1U. V 1 inn„ PioSlalon iJin Nanizank; S Nad.: Sent Ž Nan':Dott l5'°0 Film: Ana amore n 1979, ' oiern, i. S* mele, « S?? 19.10 Cč tando, i 1972, r 33.5 5?rrore US :*^uia Johnso Na ■ ^ RETEOUATTRO 8.00 9.15 11.00 15.30 17.30 20.30 22.25 0.25 Nanizanka: Il santo Film: In piena luce (krim., ZDA 1971, r. R. Day, i. R. Boone, S. Pleshette) Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 Dottori con le ali, 13.30 In časa Lawren-ce, 14.30 Detective per amore Nadaljevanka: Da gui alFeternita Nanizanke: Lucy Show, 18.00 Dalle 9 alle 5 orario continua-to, 18.30 Ironside, 19.30 Arsenio Lupin Film: Peccato che sia una canaglia (kom., It. 1954, r. A. Blasetti, i. Sofia Loren, Marcello Mastroianni) Film: Rocambole (pust., It.-Fr. 1954, r. B. Borderie, i. C. Pollock) Nanizanki: Petrocelli, 1.20 Vegas 2i> ITALIA 1 8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 • Chopper Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Movin' On 13.00 Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Cera una volta Pollon, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, Il tulipano nero 18.00 Nanizanki: L'uomo da sei milioni di dollari, 19.00 Chips 20.00 Risanka: Una per tutte, tutte per una 20.30 Nan.: Magnum P.L, 21.30 Downtown, 22.30 Sulle strade della California, 23.30 Star Trek; 0.30 Ai confini della realta, 1.00 Taxi, 1.30 Giudice di notte (gfliireM TELEPADOVA 14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Dokumentarec 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: Il giuramento di Zorro (pust., It. 1965, r. R. Blasco, i. T. Russel, M. J. Alfonso) 22.15 Športna oddaja: Spee-dy 22.50 Film: Dio in cielo... Arizona in terra (vestern, It. 1972, r. Ignacio F. Iguino, i. Peter Lee Lawrence, M. P. Con-te) 0.30 Nanizanka: Switch i ^ TELEFRIULI 12.15 Nanizanka: La vita co-mincia a guaranfanni 13.00 Dokumentarec: I protagonisti delharia 13.30 Nad.: Leonela 14.30 Risanke 15.30 Glasbena oddaja: Musič box 17.30 Rubrika: Prehrana in dobro počutje 18.15 Nad.: Dov'e Anna 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Nagradna oddaja 21.00 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 21.30 Nanizanka: Raffles, ladro gentiluomo 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo ^ TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v Peterlinovi dvorani v Trstu: mezzosopranistka Bernarda Fink in pianistka Blaženka Arnič; 11.30 Poldnev-niški program: (12.00) Naše ljube navade in razvade, (12.40) Sreča je kakor sonce, Glasbeni listi; 13.20 Slovenske ljudske pesmi; 13.40 Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Popoldanski zbornik: (14.30) Glasbene diagonale, (16.00) S poti po Afriki, Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Čajkovskega; 18.00 Kmetijski tednik; 18.15 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Glasba; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 14.05 Križem-kraž; 14.15 Mladi glasbeniki; 14.40 Mozaik; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Jožeta Burnika; 18.25 Žvočni signali; 19.25 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.00 Pesmi slovenskih skladateljev; 20.30 Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 MIP; 17.0.5 Top ten po svetu; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Iz kulturnega sveta; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Naše poletje; 7.45 Razglednica; 8.00 Otroška oddaja; 8.15 Program, ki je nekaj več; 8.20 Popevka tedna; 8.40 Glasba; 9.32 Feeling; 9.45 Orkester Casadei; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.00 MPV v času; 14.45 Glasbeno popoldne; 15.00 Zdravo otroci; 16.00 Popevka tedna; J16.50 Pismo iz...; 17.00 Bubbling; 17.33 Čudovitih sedem; 18.00 Glasba; 18.30 Mali koncert. RADIO OPČINE 10.00 Tedenski horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.30 Športni komentar; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavele- trobente, nato Poletni nočni val. Včeraj višek odhodov na počitnice z dolgimi kolonami pri Moščenicah V centru Iskra Delta v Novi Gorici Računalniška olimpiada Val odhodov na dopust je dosegel v teh dneh višek. Včeraj je bilo že od navsezgodaj to otipljivo opazno pri avtocestnem izstopu na Moščenicah: čeprav so usposobili kar sedem izhodov, se je že od ranih ur ustvarila kakih 6 kilometrov dolga kolona, ki nato v teku dopoldneva ni kazala znakov upadanja. Avtomobilisti so morali potrpežljivo čakati, pri čemer jim je bilo nekoliko v uteho vreme, saj je vročina prejšnjih dni bila včeraj za spoznanje znosnejša. Izredno gost promet je bil tudi iz Tržiča proti tržaški obalni cesti ter na vpadnicah v Gradež. Težjih nesreč ni bilo, niti kolon na ostalih cestah v pokrajini. Vse, ki so danes namenjeni v Gradež opozarjamo na težave, ki se bodo na osi Gradež-Pieris-Zagraj-Gra-dišče-Gorica pojavile zaradi kolesarske dirke za italijanski pokal med Gradežem in Gorico. Ceste bodo zaprte od 11. ure dalje, zaključek dirke na Travniku v Gorici pa je predviden nekaj po 13. uri. Od jutri do vključno srede bo zaradi del pri železniškem nadvozu ponovno zaprt avtocestni odcep med Vilešem in Gradiščem. Zadnji konec tedna v juliju letos sovpada z začetkom kolektivnih do- pustov v skoraj vseh večjih industrijskih obratih, tako da se tisoči odhodov koncentrirajo prav v dneh od včeraj in predvidoma do jutri. Na Tržiškem so se včeraj pričeli dopusti v ladjedelnici ter tovarnah Ansaldo, SBE, Eaton, Meteor. Dopusti bodo trajali po dva ali tri tedne. Prav tako so že prekinili z delom tudi v večini industrijskih obratov v Gorici in drugod v pokrajini. Kar zadeva trgovine, napovedujejo ) H prve zapore zaradi dopusta že v tem tednu, največ pa jih bo v naslednjih dveh. Pekarne, bencinske črpalke, prodajalne tobaka in časopisov so se domenile za rotacijo, upoštevajoč razporejenost po mestnih predelih, tako da ne bo težav s preskrbo. Za druge trgovine, vključno z jest vinskimi, pa je izbira časa za dopust povsem prosta, kar utegne povzročiti kako nevšečnost vsem, ki bodo avgust prebili v mestu. V Novi Gorici se je v ponedeljek začela prva olimpiada iz računalniških znanosti, ki se bo končala danes. Priredila jo je Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, sodeluje pa 22 tekmovalcev iz Belgije, Bolgarije, Češkoslovaške, Nemške zvezne republike, Francije, Nizozemske, Poljske, Sovjetske zveze in iz Jugoslavije. K sodelovanju je bila povabljena tudi Italija, vendar se ni odzvala. Tekmovalci sodelujejo v izdelavah računalniških programov, pri čimer se med seboj soočajo v znanju na teoretični in strokovni ravni. Olimpiada je zagotovo nov dokaz velikega pomena informatike v sodobnih družbah. To velja za vse države, tudi tiste, ki sicer zaostajajo v gospodarskem in družbenem razvoju. V Jugoslaviji je na primer računalništvo zelo razširjeno in se hitro uveljavlja, tako tudi v gospodarstvu in pri vzgoji ter izobraževanju. Ko smo se o tem pogovarjali s sekretarjem Olimpijskega komiteja in mentorjem jugoslovanske ekipe, univerzitetnim profesorjem in magistrom Romanom Dornom, je opozoril, da kadri za računalništvo brez težav dobijo zaposlitev, čeprav je zdaj V Jugoslaviji občutna brezposelnost. Pri razvijanju računalništva sodelujejo tudi zasebni proizvajalci računalnikov in programov, kar ovira načrtnejšo in enotno politiko pri uvajanju informacijski*1 tehnologij na najrazličnejša področja gospodarstva in drugih dejavnosti. Olimpiado je podprla s pokrovitelj' stvom delovna organizacija za proiZ' vodnjo računalniških sistemov in us; posabljanje kadrov, "Iskra Delta", ^ ima v Novi Gorici, kot znano, največjo izobraževalno središče v Jugoslaviji-Na otvoritveni slovesnosti računalniške Olimpiade je direktor Izobraževalnega centra v Novi Gorici Boris Nemec dejal, "da v Novi Gorici pridobiva nova zganja velik del računalniške elite, skoraj z vsega sveta. Sodeluje in se usposablja preko 10 tisoč slušateljev letno. Tudi predavatelji prihajaj0 iz celega sveta. Sodelujemo z mnog)" mi univerzami iz Jugoslavije in iz tujine. Podpiramo in po naših močeh p0' magamo šolam, da bi se čimveč mla‘ dih seznanilo z računalništvom". V Olimpijskem komiteju te mednarodne prireditve iz računalniških znanosti, so jugoslovanski in tuji strokovnjaki ter teoretiki, njegov predsednik pa je dr. Josif Lozanovski, namestnik predsednika jugoslovanskega komiteja za znanost, tehnologijo in informatiko. V govoru na začetku Olimpiade je obrazložil jugoslovansko politiko in usmeritev za razvoj računalniških znanosti, tudi v okviru tehnološkega razvoja države. Marjan Drobež Lega zadovoljna z izidi volitev Goriška Lega nazionale je zadovoljna z izidi nedavnih upravnih volitev. Njen odbor je te dni ocenil, da je osebna uveljavitev deželnega tajnika KD Bruna Longa in deželnega odbornika iste stranke Maria Brancatija tudi sad njune nedvoumne opredelitve proti vsaki hipotezi uvajanja dvojezičnosti. Prav tako naj bi nasprotovanje dvojezičnosti nagradilo še mi-sovce in socialdemokrate. Dodaten razlog za zadovoljstvo go-riških italijanskih nacionalistov je tudi odobritev zakonskega osnutka, po katerem v osebnih dokumentih na nekoč italijanskih ozemljih rojenih državljanov ne bo več napisana država, kateri ti kraji danes pripadajo. čestitke CVETKA HUMAR por. ŠTEKAR praznuje danes 60 let. Iz srca ji čestitajo mož Bruno, otroci z družinami, posebej pa vnuki. Predvajanja na gradu od jutri do 8. avgusta Filmski natečaj za nagrado Amidei Jutri se na gradu prične spored osmih filmskih večerov, na katerih bodo predvajali letos izbrane filme, ki se bodo potegovali za nagrado Sergio Amidei za najboljši scenarij. Prireditev se letos odvija že osmič na pobudo goriške občinske uprave, ki je tokrat izvedbo poverila zadrugi Mitt. Ob predstavitvi osmih filmov v tekmovalnem sporedu bosta letos v Gorici še dve zanimivi kulturni manifestaciji, ki sta povezani s filmom in nagrado Amidei. Gre za filmski ciklus »Cinema aspettando Scola«, ki bo ob torkih in četrtkih do konca avgusta predstavil nekaj boljših filmov Etto-ra Scole oz. drugih režiserjev avgusta, ki so snemali po njegovim podobnih scenarijih. Konec septembra napovedujejo razstavo risb in skic, ki jih Scola pripravlja pred snemanji filmov. Žirija je pod predsedstvom scenarista Ageje izbrala za letošnji tekmovalni spored osem med - v scenarističnem pogledu - boljšimi filmi iz letošnje italijanske in svetovne produkcije. Od 1. do 8. avgusta se bodo na gradu zvrstili po vrsti filmi: La časa dei giochi (režija in scenarij David Ma-met), Lultimo imperatore (r. Bernardo Bertolucci, sc. Marek Peploe in B. Bertolucci), Gente di Dublina (r. John Huston, sc. Tony Huston), Notte italiana (r. Carlo Mazzacurati, sc. C. Mazzacurati in Franco Bernini), II pranzo di Babette (r. in sc. Gabriel Axel), Le vie del signore sono finite (r. Massi-mo Troisi, sc. M. Troisi in Anna Pavignano), Oci ciornie (r. Niki ta Mikhalkov, sc. Sušo Cecchi d'Amico, Alexander Adabachian in N. Mikhalkov), La mia vita a guattro zampe (r. Lasse Hallstrom, sc. Reidar Jonsson, Brasse Brannstrom, Per Berglund). Letošnja novost je v aktivni soudeležbi občinstva, ki bo lahko na glasovnici izbiralo najboljši scenarij med predstavljenimi filmi. Poleg nagrade občinstva pa bo žirija, ki jo sestavljajo scenaristi, režiserji in igralci izbirala film za podelitev nagrade Amidei. Jutrišnji film La časa dei giochi je psihološki thriller z nepredvidljivim razpletom in inteligentnim pristopom, ki nekoliko spominja na Hitchcocka. Psihanalist se spusti v raziskovanje sveta hazardnih iger vendar ostane vpleten v peklensko igro. Posneli so ga s skromnim budgetom, odlikujejo pa ga briljantni dialogi, dobra režija in miselna doslednost. Vse filme bodo predvajali s pričetkom ob 21. uri pod šotorom na grajskem dvorišču. Vstopnina je primerna za vsak žep, saj znaša komaj 3 tisoč lir. 0 Tržič (GO) TRGOVINA in RAZSTAVA: Ferro Julia Ul. Carducci 30 - Tel. 0481/74371 SKLADIŠČE: Ul. Portanzie 12 -FARGO. FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 65134/5 Tx: 461012 FARGO I Fax (040) 69490 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA Filiala v Gorici: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 Polemično priporočilo CGIL občanom Nikar zboleti v avgustu Občani, nikar ne zbolite v avgustu! Lepak take vsebine je pripravila delavska zbornica CGIL in v njem opozarja na vsakoletno problematiko, ki je letos še posebej aktualna. "Kljub temu da je sindikat pravočasno povabil upravni odbor KZE naj preveri dejansko razpoložljivost osebja v posameznih oddelkih in naj s smotrno porazdelitvijo dopustov zagotovi dostojno raven storitev, se to ni zgodilo", ugotavljajo pri CGIL. Tako se bo po vsej verjetnosti ponovilo stanje iz prejšnjih let. Problem zagotavljanja osnovnih zdravstvenih storitev bodo skušali reševati z izjemnimi prijemi. Nič čudnega zato, če se bodo pacienti znašli mogoče tudi pred kakim oddelkom, ki bo zaprt zaradi težav z osebjem (beri: zaradi dopustov). Nič čudnega, če bo treba čakati na izvide nekaj dni več kakor sicer, ali pa če jih bo mogoče opraviti še po ferragostu. Sicer pa velja upoštevati kar priporočilo sindikatov: občani, nikar ne zbolite v avgustu. Šagra na Peči Na Peči se bo danes sklenil poletni praznik. Od ponedeljka do včeraj so se odvijali turnirji v moškem in ženskem nogometu in odbojki med ducatom ekip posameznih krajev v občini Sovodnje. Prireditelji so imeli srečo z vremenom (če odštejemo soparo, ki je spremljala tekme) in so program izpe- ljali v celoti. Drevi bo spet priložnost za prijetno razvedrilo in ples. 5. razstava ptic V parku restavracije Siliade v Doberdobu bo prihodnjo nedeljo 5. razstava ptic. Pričela se bo ob 5. uri, nakar bo žirija opravila tri obhode in ocenila najlepše primerke. Sledile bodo preizkušnje v posnemanju ptičjega petja. Razstava bo trajala do poldneva, ko bo podeljevanje nagrad. ■ Gasilci so ob včerajšnji opoldanski prekinitvi električnega toka v mestu kar desetkrat posegli, da so osvobodili ljudi, ki so ostali zaprti v dvigalih. ■ Pri Gabrjah se je predsinočnjim ponesrečil 68-letni Valentino Žakelj iz Skabrijelove ulice, v Štandrežu pa je včeraj ponoči 38-letni Mario Alban iz Ul. Lunga 15 trčil v parkiran avto. Oba bosta okrevala v petih dneh. _____________kino________________ Gorica VERDI 16.30-22.00 »I delitti del rosario« VITTORIA 16.00-22.00 »Fantastica Moa-na«. Prep. mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA 18.30-20.30 »Kdo je to dekle«. DESKLE 19.30 »Beg v zmago«. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 24. do 31. julija: RODILI SO SE: Mariachiara Vatrella, Luca Marega, Andrea Pelos, Marco To-masin, Michele Di Lorenzo, Marco Prinčič, Antonella Paoletti, Luca Bernardis, Kanje Winzi. UMRLI SO: 72-letni upokojenec Antonio Monzani, 98-letna upokojenka Lud-milla Scabozzi vd. Seni, 79-letna upokojenka Gabriella Comelli vd. Erzetič, 42-letna čistilka Veronika Kruljec por. Jelen, 96-letna gospodinja Lojzka Smrekar vd. Germek, 63-letni upokojenec Rino De Mari, 90-letna upokojenka Elisabetta Putigna vd. Donati, 88-letni upokojenec Franc Braini, 77-letna upokojenka Vale-ria Pizzamiglio vd. Bisesi, 77-letna upokojenka Elda Salateo, 59-letni upokojenec Rodolfo Laurenti, 66-letni upokojenec Giovanni Masia, 55-letna gospodinja Iris Italia Accetti, 82-letna gospodinja Agostina Montanari, 79-letna upokojenka Valeria Lorenzon, 93-letni upokojenec Giannantonio Bonaccorsi, 84-letna upokojenka Ana Bizjak, 68-letni delavec Gil-berto Colaut, 87-letni upokojenec Jožef Pintar, 87-letna gospodinja Justina Dras-cek vd. Cristoforo, 87-letna upokojenka Giuseppina Pacorig vd. Verzegnassi, 32-letni Rodolfo Potocco, 87-letna upokojenka Veronica Missigoi vd. Anzelin, 87-letna gospodinja Anna Radollovi vd. Masseni, 84-letna upokojenka Maria Ca-balau vd. Polacco, 84-letna nuna Anna Livrieri. razna obvestila Knjižnica v Doberdobu bo zaprta od 1. do 16. avgusta. Društvo upokojencev vpisuje v četrtek od 10. do 12. ure na sedežu za piknik v Trnovskem gozdu 10. 8. __________pogrebi____________ Jutri v Gorici ob 8. uri Anna Livrieri jk nunskega samostana v Ul. S. Chiara H na glavno pokopališče, ob 9.30 Anna Ra' dollovi vd. Masseni iz splošne bolnišnic® v cerkev na Rojce in na glavno pokopališče, ob 11. uri Rozalija Nanut por. Sin-dona iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Štandrež, ob 14.15 Luciano Mosetti iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Sovodnje. ^ Nenadoma nas je zapustil naš | dragi Luciano Mosetti (star 77 let) Žalostno vest sporočajo žena Tereza, hčeri Ana in Sabina z družinama- Pogreb bo jutri, v ponedeljek, ob 14.15 iz goriške bolnice v cerkev in na pokopališče v Sovodnje. Sovodnje, 31. julija 1988 -L Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga Rozalija (Zalka) Nanut Pogreb bo jutri, v ponedeljek, ob 11; uri iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v ŠtandreZ- Žalujoči mož Luigi, hči Concett3 in drugi sorodniki. Štandrež, 31. julija 1988 ZAHVALA Ganjeni ob izrazih sožalja in tolažb® ob smrti naše Vere Kruljec por. Jelen se toplo zahvaljujemo vsem, ki so J spremili na zadnji poti. P°seblIa7ero hvala naj gre pevcem zborov in Hrast. g. župnikoma, darovale cvetja in v dobrodelne namene. Mož Berto, hčerki Maura in br ka_ter drugi sorodniki. a -ji. Štarancan, Doberdob, Brestovica, julija 1988 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta Albina Šuligoja se zahvaljujemo vsem, ki so 9a P -spremili na zadnji poti in na kateri način počastili njegov spomin. Sinova in hči Palkišče, 31. julija 1988 Svojevrstna trgovina na pokriti tržnici Zanimanje za makrobiotično hrano narašča Med kupci za zdaj prednjačijo ženske ki h.a.90r*ški tržnici je, prav nasproti ribarnice, trgovinica, na n'1 3° težko opaziti, če ne bi pozornosti pritegnil nostS A*'men,;ari Integronaturali Macrobiotica. Našo pozor-v k .prite9ne trgovina predvsem zato, ker je v Gorici edina, od at6r* Se najde vseh vrst makrobiotičnih izdelkov, i, , naravnih sadnih in zelenjavnih sokov do integralnih sov, testenin in riža, od najrazličnejših čajev in napitkov ki VSe, °^use Pa do zdravilnih zeliščnih tablet. Pa še od alg, dp, ° bale odlične za prebavo, pa do jogurtov in naravnih ki er9entov brez alkalij, fosforja itd. Ko stopiš v trgovino, kar1Cer veb^a' vendar ponuja bogato izbiro izdelkov, te ra7 ^P10. n°si od police do police, kjer so v lepem redu odv, rsc.en* vsi ti izdelki. Kupci, ki jih ni malo, pa tudi ne aiajo iz trgovine praznih rok... odzvr Pri*'° do odprtja trgovine in kako so se ljudje p ,val1 na novost v prehrani, ki pravzaprav ni novost, am-tni P°vratek k staremu, naravnemu, nam je povedala las-p0.ca Germana Černigoj. Približno dve leti je tu, kmalu ne em' ko.so prenovili tržnico. Povedala nam je“, da ljudje Pj^jajo v trgovino zaradi mode, kot bi si bilo mogoče razh* h Sa^ znano' da se pri nas novosti kmalu razvejo, min °b3?at0 potem tudi zanimanje zanje enako hitro nevn' da makrobiotika ni le začasen pojav, muha enod-PiVh-3' dokazuie ze dejstvo, da so obiskovalci, ki so v red'” v98'*1 st°Pd' v trgovino bolj iz radovednosti, postali bolf1 ^uPck Ni stvar mode torej. Ljudje, nasprotno, vedno izvi Sp°znavai°. kaj jim koristi, vedno bolj se zavedajo, da b ra dobro počutje tudi iz naravne in zdrave prehrane nerf koazervansov, barvil in drugih dodatkov, potrebnih in mi n h nih' Tako s° med kupci poleg ljudi z zdravstveni-seiProb'emi, ki morajo stalno ali samo začasno uživati po-vje?° vrst° hrane, tudi osebe, ki jim je ta hrana preprosto rasti 1U<^ ^astnica trgovine je bila od zmeraj navdušena za od lne' za zdravilna zelišča in od tega zanimanja pa do Čer' .*:r90vine le prišlo skoraj avtomatično. Odločitvi rov l 9°jeve za odprtje posebne trgovine je nedvomno bot-v -j. .°,tudi dejstvo, da so najbližje podobne trgovine samo kot^n ■ *n ^idmu- Možnost nakupa makrobiotičnih izdel-Pa je zdaj tudi za Goričane takorekoč pred vrati. sok [9°v^na je odprta ob delavnikih od 8. do 15 ure, ob mantak Pa bo 18. ure. Največ izdelkov nabavlja gospa Ger-a na Japonskem, v Franciji in na Holandskem, saj je tam makrobiotika že v polnem razmahu, medtem ko se tu pri nas še vedno počasi, a trdno razvija. Največ, pravi gospa, obiskujejo trgovino ženske, moški so do teh novosti nekoliko bolj nezaupljivi. Morda jim postane težko pri srcu, ko pomislijo, da bi morali klasično paštašuto zamenjati za integralni riž s sojino omako... Sicer jih tudi razumemo. Nekaj je kulinarična umetnost, užitek ob okusni hrani, drugo pa je takoimenovani dietetični aspekt, ko se je treba zaradi ljubega zdravja ali pa samo zaradi vitkega stasa odpovedati temu ali onemu. Navsezadnje, pravijo, je le vprašanje privajanja. MVRIAM KLANJŠČEK Iz matičnih uradov v občinah w Doberdob, Sovodnje, Steverjan V našem dnevniku objavljamo občasno poleg rednih tedenskih podatkov o rojstvih, smrtih in porokah v goriški občini tudi splošen pregled demografskega premika v treh slovenskih občinah na Goriškem, in sicer v Števerjanu, Doberdobu in So-vodnjah. Tokrat objavljamo podatke zadnjih šestih mesecev, in sicer od začetka leta pa do konca meseca junija, tako, kot so nam jih posredovali iz matičnih uradov navedenih občin. V prvi polovici leta 1988 je opaziti precejšnje število rojstev, ki se približno izenačujejo s seštevkom smrtnih primerov: skupno se je v naših treh občinah rodilo v polletju 20 otrok, umrlo pa 22 ljudi. Spričo demografske suše, ki je gotovo dolgotrajnejša od poletne vremenske suše, je to skoraj ravnovesje med številom rojenih in umrlih kolikor toliko zadovoljivo. V tem pogledu lahko rečemo, da so se še najbolj izkazali Kraševci, kjer se je v upoštevanem obdobju rodilo pet otrok več kot pa je bilo smrti. Poleg tega so v doberdobski občini tudi migracijski tokovi prispevali k povečanju skupnega števila prebivalstva, saj se je v prvi polovici leta riselilo kar 25 ljudi, štirinajst več ot se jih je izselilo. V ostalih dveh občinah se je število prebivalstva v upoštevanem obdobju nekoliko zmanjšalo: rojenih je bilo tako v Ste-verjanu kot Sovodnjah manj kot umrlih, tudi pri selitvah pa so, čeprav za malo, prevladovali odhodi. STEVERJAN V Števerjanu so v zadnjih šestih mesecih vpisali rojstva treh otrok. Rodili so se Federico Cosma, Kristjan Knez in Francesco Ouattrone. Umrlo je šest števerjanskih občanov in sicer Franc Hlede, Ivanka Klanjšček vd. Planišček, Jožef Tomažič, Venceslav Terpin, Albin Maraž in Ignacij Ma- rassi. Poročila sta se dva para, Emil Leban in Gianna Blason, Pavel Mik-lus in Slavica Gosak. Izselilo se je 12 ljudi, priselilo pa 8. DOBERDOB V Doberdobu se je v polletju rodilo 8 otrok in sicer Martina Croselli, Stefania Ferrari, Danijel Ferlež, Ma-nuel Ferletič, Elisa Antoni, Emanuel Radetič, Sonia Tonelli in Nicolas Trudu. Umrli so trije občani, Angelo Fattori, Marija Jarc vd. Frandolič in Anton Ferletič. Poročili so se Bruno Lavrenčič in Giordana Bagon, Fausto Bidini in Daniela Gergolet, Pascal Tonelli in Cristina Solidoro, Mauro Lorenzi in Daniela Klančič. Iz občine se je od začetka leta do konca junija izselilo 11 ljudi, priselilo pa se jih je 25. SOVODNJE Rojenih v Sovodnjah je bilo 9: Ivan Černič, Andrej Bin, Debora Brumat, Eros Obedic, Paolo Zanfagnin, Martina Cappellano, Martina duaggiatto, Stefania Prescheren in Ylenia Bucac-cio. Umrlo je 13 Sovodenjcev: Izidor Kovic, Štefan Grillo, Erminio Pahor, Stefano Covi, Alojz Kravos, Emil Vi-sintin, Marija Peteani, Slavica Krajnik por. Ferfolja, Rozalija Cijak vd. Devetak, Franc Masten, Leopold Devetak, Kornelija Devetak vd. Ziani in Leopold Juren. Poročilo se je šest parov: Rudi Devetak in Magdalena Pe-tejan, Maurizio DalLOsto in Franka Peteani, Claudio Preschern in Adrija-na Maraž, Antonello Bicciato in Franca Gerion, Marko Butkovic in Patricija Cingerli, Loj d Vesnič in Lo-redana Angela Panariti. Obračun preseljevanja prebivalstva je za sovodenjsko občino rahlo negativen: priselilo se je 12 novih prebivalcev, izselilo pa se jih je 14. Uspeh slovenskih večerov na gradu spodbuda za nova snovanja Ne samo kulturna osvežitev poletnih dni riški q/°^P' komaj zaključeni kulturni sezoni smo go-gorišk 0Vena prvič priredili niz poletnih prireditev na s te*ern 9radu (v tako imenovanem "Teatra tenda") in $e2o nekako razširili pahljačo tradicionalne kulturne mia^e' kl >e doslej segala od jeseni pa do konca po- sajP(?Stor ,e idealen in vabljiv za kulturno sprostitev, Uric Joveku Prija, da po dnevni pripeki preživi nekaj Pronr praIskem hladu ob spremljavi raznih kulturnih obiskamov'. Občinstvo, slovensko in italijansko, nekaj prii0? pa ie bilo tudi z Novogoriškega, je imelo letos Aarnn°St siediti nastopom ansambla rock-pop glasbe ne f^0p iz Ljubljane, plesne skupine Kazina iz Ljublja-Trstnr predstavi Slovenskega stalnega gledališča iz ska i Z Kebetovim Georgeom Dandinom. Organizacij-je s, zPe,java posameznih pobud je bila skupinska, saj z n?nP;a na ramenih temeljnih slovenskih organizacij dinsk‘h^a' fako kulturnih, telesnokultumih kot mla-(UJ. fKulturni dom - Gorica, Zveza slovenskih kul-Italiii druženje slovenskih športnih društev v dališig - ay‘nsbr °bbor SKGZ in Slovensko stalno gle- je m, ?c^no Posameznih pobud bi se ne spuščali, saj jih mora8 dnevf,ik objektivno že spotoma objavljal, čeprav neonf1? Praznoti, da je poseben odziv in svojevrsten Pri k ,en dogodek predstavljal nastop AGROPOPA, cev a erenj. se je zbralo izredno veliko število gledal-ve SSG Ve^ini mladih. Ne grd pa tudi prezreti predsta- Slovenske poletne prireditve na goriškem gradu, ki se uvrščajo v pahljačo prireditev "Goriško poletje", so za nas Goričane pomembne iz več vidikov in zato se mi zdijo tudi vredne določenih "poletnih razmislekov". Najprej ne gre prezreti naše narodnostne prisotnosti preko slovenskih goriških ustanov in organizacij v okviru teh prireditev, in to z aktivnim sodelovanjem, skupnim dogovarjanjem in tesno povezavo z ostalimi goriškimi kulturnimi organizacijami, ki jim je pri srcu vsestranska popestritev kulturnega in zabavnega "go-riškega poletja". Kot občani tega mesta menimo, da je prav, da po naših možnostih stremimo k splošni popestritvi in obogatitvi kulturne ponudbe v samem mestu s prireditvami, ki naj bi bile zanimive tudi za širše pokrajinsko in deželno področje. Že ustaljena tradicija je, da se slovenske organizacije ne zapiramo le v lastne prostore (Kulturni dom, Katoliški dom, sedeži naših društev na podeželju itd.), ampak da se občasno z raznimi primernimi manifestacijami poslužimo tudi javnih prostorov, ki so na razpolago vsem nam goriškim občanom. Naš aktiven pristop k načrtovanju in izvajanju določenih kulturnih pobud nam v teh relacijah tudi omogoča, da postajamo subjekt, ki se v normalni in enakopravni obliki uvršča v pisani mozaik celotne goriške kulturne stvarnosti. V okviru zamejskih kulturnih krogov, še posebej pri ZSKD, že vrsto let teče razprava (z raznimi poizkusi) o poletni kulturni ponudbi. SSG iz Trsta je letos odločno in pozitivno zaoralo v to ledino. Morda bo na Goriškem v tem oziru treba v bodoče še dodatno povečati naše napore ter z načrtnim in skupinskim delom pristopiti k temu projektu. Letos smo prvič ugriznili v tole jabolko in preizkusili naše zmožnosti. ■ Po letošnjih izkušnjah - pozitivnih in negativnih - je treba nadaljevati. Istočasno pa se nam mora vtisniti v zavest, da so lahko tovrstne manifestacije širšega značaja namenjene Slovencem s celotnega goriškega prostora. Poletne prireditve na gradu v Gorici bi lahko tudi pomenile občasen trenutek kulturnega snidenja nas vseh - saj naša skupnost to tudi potrebuje. Kulturne in ostale prireditve na goriškem gradu naj bodo torej v bodoče dodaten izraz naše narodnostne stvarnosti, istočasno prikaz naše zamejske kulturne dejavnosti ter prikaz najboljših dosežkov kulturne stvarnosti tako v Sloveniji kot Jugoslaviji. Vzporedno z vsem tem pa naj to pomeni tudi nov pristop in nov način razmišljanja pri sodelovanju naših organizacij z ostalimi goriškimi, italijanskimi in furlanskimi kulturnimi dejavniki ter nenazadnje lahko tudi trenutek povezave z novogoriškim prostorom pri iskanju novih kulturnih vezi in prepletov. V tej smeri in v skupni povezavi vseh goriških kulturnih dejavnikov je treba nadaljevati, da bo ponudba -slovenska in italijanska - na goriškem gradu pestra in kvalitetna: vabljiva tako za domačine kot za gledalce iz drugih krajev naše dežele. IGOR KOMEL Prošnje za prispevke glasbenim šolam Pokrajinska uprava obvešča, da zapade 4. avgusta rok za predložitev prošenj za prispevke v smislu deželnega zakona št. 59 z dne 20. junija letos. Prispevki se dodeljujejo glasbenim šolam, ki delujejo neprekinjeno vsaj pet let in pri pouku izvajajo program, ki je predviden za državne konservatorije in ki seveda svojo dejavnost ne opravljajo z dobičkonosnimi nameni. Prošnje, v treh izvodih, od katerih mora eden biti na kolkovanem papirju, je treba izročiti do 12. ure 4. avgusta letos v tajništvu Pokrajine. Podrobnejša pojasnila nudijo v uradu za šolstvo na Pokrajini. Natečaj za izvedenca v računovodstvu Goriška pokrajinska uprava je razpisala natečaj za mesto knjigovodskega izvedenca. Omenjeno mesto je predvideno na osmem mestu funkcionalne lestvice. Zahteva se fakultetna izobrazba in obvezno diploma računovodje in knjigovodskega izvedenca ter delovna izkušnja v stroki. Rok za predložitev prošenj za pripustitev k natečaju zapade 18. avgusta letos. Podrobnejša navodila nudijo v uradu za osebje na Pokrajini. Nov korak v prizadevanjih za zaščito okolja V doberdobski občini namestili nabiralnik za odpadne baterije Pred lekarnami v Gorici posode za stara zdravila (ja^sakorriur že dobro poznanim poso-steku3 zbiranie odpadnega papirja in Pririr?,-SM ]e.Pred kratkim v Doberdobu menienaar,SeKman^a Posoda' ki ie na-sodo ioa^ablI:anju starih bateriL p°-ti v sr j°vbcinska uprava dala namesti-Čenr cu vasi' zraven županstva. dez nV 50 bateriie majhne in navi-Ibišlin^POrr^embne' 3e njihovo nepre-škode v odmetavanje lahko vir velike veškn okP1ie in nevarnosti za člo-in np zdravje. Dokazano je, da stare strurvJ* uP°rabne baterije izgubljajo nevarn Sr?ovi' ki so za človeka zelo rabliar^' bat;erijah, kakršne upo-skih pr'• ž^nih svetilkah, radij-majhno 'upgih aparatih, gre omeniti in np ' a kljub temu še bolj strupene žalce Ul.mAubxate.riie' ki Poganjajo ka-odslei i , , hčam Doberdoba jih bodo ralnik • ko odmetavali v novi nabi-njem J11 f tem' čeprav malim deja-°kolja °nkre,;l10 prispevali k varstvu ti UDC- P3 je, tudi po zalugi pozornos-doberrl ui v do teb vprašanj, zavest ri-- obskega prebivalstva, da vsi lahko n • - r--------------- - baredgPri.spevamo k varstvu okolja, kov. n9* Ze nekaj pomembnih kora-kolitin tem pričajo podatki o velikih v ianskn Nabranega papirja in stekla valec in-11 etu' ^ tem v zvezi je sveto-činskena26 Perletič na nedavni seji ob-bdi nahirSiVe.t;a vprašal, kdaj bodo do- nabiralnika za steklo in papir tudi rem so podarili ekološke priročnike učencem in torbe iz jute, kot nadomestilo plastičnim vrečkam, vsem družinam. Župan je ugotovil, da je srečanje lepo uspelo, kar dokazuje zavest občanov in predvsem mladih. Hkrati se je zahvalil doberdobski Kmečko obrtni posojilnici, ki je s prispevkom krila večji del stroškov za to pobudo. na Poljanah. Župan Lavrenčič mu je pojasnil, da bodo nabiralnik za papir, ki je sedaj v Dolu, čimprej prenesli na Poljane. Kar zadeva steklo, pa je Občina že naročila tri nove posode, ki jih namerava namestiti v Dolu, na Poljanah in v Jamljah. Vedno v zvezi z vprašanji okolja je bila na seji izrečena pozitivna ocena o nedavnem srečanju za okolje, na kate- Pred goriškimi lekarnami so se pred kratkim pojavile nove posode za zbiranje zapadlih ali neuporabnih zdravil. Namestila jih je občinska uprava v sodelovanju s poklicnim združenjem lekarnarjev. Po poteku roka trajanja, ki je označen na konfekciji, lahko postanejo zdravila zelo nevarna. Zato ni priporočljivo, da bi jih odmetavali skupaj z drugimi odpadki, pač pa je potrebno njihovo ločeno nabiranje. V ta namen so pred lekarne namestili nove posode, občanom pa priporočajo, naj se v vsakem primeru dvoma glede uporabnosti tega ali onega zdravila obrnejo kar do lekarn, kjer jim bodo nudili vsako potrebno informacijo. Podobno kot za zdravila, se v Gorici pojavljajo tudi nabiralniki za baterije. Prve take posode so namestili pred nekatere trgovine z gospodinjskimi stroji. Pogovor s Frankom Vecchietom, vodjo našega tržaškega razstavnega središča TK Galerija - cvet našega umetniškega življenja Morda bi lahko za Galerijo Tržaške knjigarne dejali, da je neke vrste "cvet" v gumbnici slovenskega umetniškega življenja na območju Trsta in okolice. Njen vodja je priznani tržaški grafik in večstranski umetnik Franko Vecchiet, ki je na njenem čelu že od začetka (Galerijo so odprli leta 1982). Po kavici v bližnji kavarni sva v pto-storih TKG pokramljala o zadevah, ki se bliže tičejo galerije. Kako je TKG umeščena v širši okvir in katere poglavitne naloge si zadaja? »Značaj naše galerije je v prvi vrsti informativen. Tržaško, pa tudi širšo italijansko publiko seznanja z dogajanjem na likovnem področju, zlasti v Sloveniji in Jugoslaviji. Je odprto okno v nek svet, ki je z umetnostnega vidika prav gotovo zanimiv. Druga vloga tega majhnega razstavnega prostora pa je, da je nekakšna telovadnica za naše, slovenske likovnike. Vsa ta leta — pač v razmeroma skromnem obsegu — podpiramo, spodbujamo in plasiramo naše umetnike. Za tovrstno dejavnost je kajpak vedno premalo denarja in tudi, če bi ga bilo več, bi obenem zrasle naše ambicije. To, k čemur stremimo, je, da bi pri nas razstavljali tudi umetniki iz italijanskega in širšega evropskega prostora. Za prihodnje leto sem denimo povabil grafike iz pariške šole, ker sem na obisku v Franciji spoznal, da imajo podobne afinitete, da so na naši valovni dolžini. Na ta način bo moč potegniti vzporednico in primerjati pariške grafike s slovenskimi, ki so študirali v slovitih pariških ateljejih. Zanimivo utegne biti razmerje med obema usmeritvama zdaj, po nekaj desetletjih, ko sta se umetniška izraza obojih bržkone razvila v različne smeri. Po drugi strani so nekateri tržaški umetniki (npr. Marjan Kravos) študirali v Ljubljani pri omenjenih ljubljanskih 'Parižanih" in medsebojna vzporejanja teh različic likovnega ustvarjanja so lahko izjemno plodna. Ta primerjalni kriterij naše galerije je navzoč že ves čas, čeprav se ga redki obiskovalci zavedajo. Le malokdo namreč ob ogledu razstave razmišlja, v kakšen okvir je le-ta postavljena in kakšno je njeno razmerje do drugih razstav. Vendar je treba ločevati splošno informacijo od informacije na zahtevnejši, morda celo profesionalni ravni. Zato smo zadovoljni že, če se samo deset ljudi zave teh globljih konotacij. Kot eno od nalog smo si zadali tudi krepitev stikov z Jugoslavijo nasploh. Načrtujemo skupinsko razstavo beog- Franko Vecchiet rajskih umetnikov, ki naj bi jo pripravil eden vodilnih jugoslovanskih kritikov Ješa Denegri, manjšo predstavitev zagrebških umetnikov pa smo zaupali Tonku Maroeviču.« Kakšni pa so stiki s tekočim italijanskim ustvarjanjem? »Prav gotovo je naša "zemljepisna" naloga, da bliže predstavimo pretok idej in umetniških tokov. Že dvakrat smo se kot galerija predstavili na sejmu v Bologni in izkušnje so pozitivne. Vsekakor velja biti v umetniškem prostoru čimbolj prisoten, vzpostaviti je treba stike in delovni odnos z boljšimi italijanskimi galerijami. Moja ambicija je prav vzpostaviti takšne stike in ponuditi Trstu nekaj, česar ni še nikoli imel. Mislim, da je zdaj pravi trenutek. Naša galerija izdaja zanimive, privlačne in lepo oblikovane grafične edicije. Omeniti velja tri Pilonove jedkanice, ki jih je avtor prej natisnil le kot poskusni odtis, občinstvu pa niso bile dostopne. Tik po Černigojevi smrti smo izdali dve njegovi grafiki, ki jih sam za življenja ni utegnil natisniti. Prip- ravljamo grafično mapo Klavdija Palčiča, za katero je uvodno besedilo napisal Miroslav Košuta. Predstavili jo bomo v začetku sezone obenem z razstavo umetnikovih risb in pripravljalnih skic za te jedkanice. Tako bo publika lahko videla, koliko dela terja priprava in kasneje izvedba grafike. Razstava bo torej zanimiva tudi po informativno-poučni plati. Lani smo izdali tudi pesniško grafično zbirko Mediteran s predgovorom Matjaža Kmecla, v kateri sem zastopan tudi sam. Za seboj imamo torej nekaj kvalitetnega (ne zgolj razstavnega) dela, kar je pogoj, da postanemo tudi širše zanimivi. Ponujamo namreč nekaj svojskega in karakterističnega iz povsem samosvojega kulturnega okolja. Kje vidite svoje mesto v tem samosvojem okolju, v kontekstu tržaške galerijske ponudbe? »Če štejem našo galerijo za eno bolj kvalitetnih v mestu, so tu še tri pomembne galerije, s katerimi plodno sodelujemo. Verjetno se prav mi poleg galerije Cartesius — ki pa se omejuje na ožji tržaški prostor — najbolj ukvarjamo z grafiko. Galerija Torbandena je denimo izdala grafično mapo, ki smo jo nato mi predstavili. Verjetno imate tudi kake težave pri uresničevanju načrtov? »Ovira nas premajhen prostor, ki je sicer zelo primeren za nekatere razstave, a je za druge neustrezen. Marsikatero razstavo moramo zato odkloniti, tudi nekateri umetniki nočejo razstavljati pri nas (ali celo ne morejo, saj so nekatere slike večje od naših sten).« Vaše pobude najbrž terjajo precej denarnih sredstev, pa tudi vzdrževanje stikov z mednarodnim umetniškim dogajanjem pogoltne nekaj denarja. Kako rešujete finančno plat "medalje"? »Za vsako večjo pobudo je treba kajpak zbrati denar. Po drugi strani je TKG prodajna galerija in se vzdržuje s prodajo, pri kateri zelo dejavno sodelujejo zlasti kolegice iz knjigarne. Tu poleg galerije je depo slik, majhnih plastik in grafik, ki jih na prošnjo razkažejo morebitnemu kupcu. Res pa je, da moramo pri nekaterih izdatkih preprosto stisniti pas. Na potovanjih si le redko privoščim hotel, navadno prespim pri prijateljih, enkrat pa sem noč prebil kar v avtu.« Iz vaših besed je moč sklepati, da postorite večino dela sami. Vendar vsega gotovo ne more opraviti en sam mož? »To seveda drži. Razstavni načrt galerije izdelamo v umetniškem svetu, ki ga je postavua Založništvo tržaškega tiska, v katere sklop sPa' da naša galerija. Za organizacijo in stike z jaV' nostjo skrbim jaz, vendar nam oddelki ZTT (nPr ekspedit) po potrebi priskočijo na pomoč in čvrsta opora, ki jamči, da lahko naša dejavnost sploh teče. Pogrešamo pa reklamo. Ta je dandanes izjemno draga, terjala bi poseben fond, je Pa vsekakor nepogrešljiva in bo prejkoslej treba poskrbeti tudi zanjo.« Kakšen je povzetek minule sezone? »Prejšnjo sezono smo razdelili na dva dela. ■” prvem smo razstavljali večinoma starejše mojstre. Začeli smo s skupinsko razstavo vseh tržaških umetnikov, ki so sodelovali na ljubljanskem bienalu, od samih začetkov do lani. Nato smo s samostojnima razstavama počastili osemdesetletnici Spacala in Miheliča. Marjan Kravos je razstavljal kot predstavnik srednje generacije-Drugi del sezone smo posvetili mlajšim umetnikom. Ta del je bil morda kakovostno kočljN-zato pa bolj raznolik, zabaven in izzivalen. Organizacijsko je bil tudi težji, saj je bilo treba izbirati med novimi, še neutrjenimi imeni, medtem ko je bilo odmeva in prodaje manj. Vendar ne gre pozabiti, da je ravno stimulacija okolja eden glavnih razlogov, zakaj galerija sploh obstaja. To je seveda dolgotrajno delo s stalnimi naložbami, pri katerem se začenjajo rezultati kazati šele po dolgem času. A to je edini način, ki do rezultatov sploh pelje. Enkratne velike akcije s praznino prej in Saharo potem v našem svetu ne morejo uspeti.« Zaključiva najin pogovor s pogledom v bodočnost. Kaj pripravljate za naslednjo sezono- »Poleg beograjskih in zagrebških gostov načrtujemo razstavo Zorana Mušiča, velikega slovenskega umetnika, živečega v Parizu. Od domačih umetnikov lahko omenim Palčiča, pa tudi drugi bodo prišli na vrsto. Pred sezono bomo kot uvod priredili skupinsko in deloma mednarodno razstavo na pol religioznih na pol umetniških predmetov ex volov, nekakšnih ikon ali svetniških podobic. Avtorji so se zgledovali pri ljudski umetnosti južne Italije in nekaterih sredozemskih pokrajin. Razstavo bomo otvorili v začetku avgusta.« Razgovor zapisal ALEKSA ŠUŠULIČ Uspehi mladega Tržačana Massimiliana Forze Od divjih rockovskih ritmov do klasične Figarove svatbe Massimiliano »Mači« Forza V tržaških rockovskih krogih ga poznajo vsi za »Mačija«. S svojo bas kitaro je sodeloval že v številnih skupinah in ansamblih rock glasbe, z Ginom d' Elisom je posnel dve plošči — eno v Ljubljani, drugo kar v Sarajevu! — nastopil pa je tudi v drugih mestih in krajih. Massimiliano Forza, mladenič, ki je pred kratkim diplomiral iz kontrabasa na tržaškem konservatoriju Tartini, pa ni znan le v Trstu. Njegovo ime se je lani pojavilo na domala vseh italijanskih vsedržavnih in številnih krajevnih listih, ko so le-ti ocenjevali Beaumarchaisovo Figarovo svatbo v postavitvi Stalnega gledališča iz Turina. Forza je namreč h komediji prispeval originalno glasbeno podlago, ki je gledališki kritiki niso spregledali; v nekaterih primerih so jo celo zelo ugodno ocenili. Marsikomu se bo čudno zdelo, kako se lahko fant, ki je preživel vrsto let večino prostega časa v objemu kitare in divjih rockovskih ritmov, spoprime s komedijo, ki je navdihnila velikega Mozarta. Odgovor je dokaj preprost. Massimiliano Forza je dolgo časa poleg rocka »dihal« tudi zrak klasične glasbe. Šest let je bil statist v opernem gledališču Verdi, v nekaterih operetah je odigral tudi manjše vloge. Prav tu je spoznal režiserja Zanotta, ki ga je seznanil z Giancarlom Cobellijem, režiserjem »turinske« Figarove svatbe. Forza je Cobelliju predstavil svojo glasbo, režiserju je bila po godu, in tako se je »Mači« kar čez noč znašel v širokem italijanskem gledališkem svetu. Figarova svatba pa ni ostala muha enodnevnica; mladi glasbenik je pripravil tudi glasbeno spremljavo za So-foklejeve Vohune v režiji Enrica Prot-tija za Accademia nazionale d'arte drammatica Silvio DAmico. Obenem je opravil turnejo s Haydn Philharmo-nia Orhestra, našel pa je tudi čas za sodelovanje z RAI: pripravil je glasbo za vrsto oddaj, med drugim tudi za oddajo »Evropske manjšine«, ki so jo oddajali pred meseci. Iz rocka se je njegovo zanimanje počasi prevesilo na področje klasične glasbe. In prav po tej poti želi »Mači« Forza nadaljevati s projektom Glasba na sceni, v katerem skuša s svojim kontrabasom, tremi klaviaturami in glasom nevsiljivo približati glasbo poslušalcu in ga nato z njo omrežiti. Za mladeniča, ki je komaj dopolnil 22. leto, je to vsekakor velik izziv, a po vsem, kar mu je doslej uspelo ustvariti, je verjeti, da bo »Mači« tudi tokrat zadel v črno. OPČINE - Narodna ul. 71 - Tel. 214269 SEZONSKI POPUSTI PRI VSEH ARTIKLIH Ob v. občini 25/7/88 Srečanje Anteprima priložnost za nadebudne režiserje Vitrina mladega neodvisnega filma Kako lahko določimo trenutek, datum, ko nekdo postane »avtor« filmskega dela? Skratka, kdaj in kje se rojevajo novi režiserji, scenaristi, montažerji in drugi filmski delavci? Običajno je zibelka novih avtorjev filmska šola, za italijanske razmere p3 to v glavnem ne drži, saj je filmskih šol izredno malo (dejansko je sam0 ena, rimski Centro sperimentale di cl' nematografia) mladih talentov pa je na tržišču nič koliko. Italijanski filmski svet jim ni v veliko pomoč, producenti ne tvegajo radi svojega denarja (kaže, da ga raje mečejo v koš s podpiranjem že priznanih; a že izpetih avtorjev) za režijski debi dvajsetletnih fantov, država je praV tako skopa. Mladim ne preostaja drugega, kot da si na kakršenkoli način priborijo vse potrebno za prvo rezi] in se šele nato poskušajo vključiti v »filmski svet«. S svojim filmom ali vl' deotrakom v torbi se lahko prijavijo » enemu izmed tolikih srečanj, ki so P°' svečena prav njim: mladim in nade budnim avtorjem. Srečanje Anteprima, ki ga vsa^° leto priredijo v Bellarii, je najbrž eha izmed redkih zanimivih vitrin posv® čenim mlademu neodvisnemu film / Prvi teden julija se pri Igei Marini P0^ navija »rojstvo« novih talentov, ki s_ deležni tudi posebnih denarnih na. grad, kar je tudi povsem pravilno, s,j se s pozlačenimi plaketami ne platu,l ra si LetošnJ1 dolgov, s nekako tremi milijoni lir pa si pomagaš iz zagate. -zmagovalci so Francesco Cal°ger j avtor filma La gentilezza del tocco, ^ je prejel priznanje za najboljši ne0jj visni film leta, Adriana Monti, biv^ asistent režije Luigija Comencinija' film Gentili signore, ter Arman Manni, ki je s svojim filmom L abbra cio prejel nagrado FIGE. Na9ra FIGE pa si velja zapomniti, saj 9re odkup distributerskih pravic na9ra}e. nega dela, ki ga bomo torej lahko 9 ^ dali v kinodvoranah. Se je mar r° »avtor«? (ef) Prof. Elijana Zajec (GM) v mednarodni žiriji Članica profesorskega zbora Glasbene matice, znana pedagoginja za harmoniko, prof. Elijana Zajec, je bila v preteklih dneh deležna pomembnega osebnega priznanja z vključitvijo v strokovno žirijo na 3. vsedržavnem tekmovanju harmonikarjev, ki je bilo 17. julija v kraju Capranica Prenestina v neposredni bližini Rima. Prof. Elijana Zajec je skupno z znanima italijanskima virtuozoma na harmoniko in pedagogoma Gervasiom Marcosignorijem in Emanuelom Spantaconijem sestavljala žirijo za tri kategorije nastopajočih in sicer za kat. od 16. do 18. leta starosti, za kat. od 18. do 26. leta starosti in za kat. od 26. leta starosti dalje. Tekmovalci kat. do 18. leta so izvajali obvezno skladbo »Basso ost^ nato« Repnikova, tekmovalci v kat. od 18. do 26. 1° skladbo »Fantasia« A. Di Zia, tekmovalci v kat. od leta starosti dalje pa »Suito« Chalminowa. Vseh nastop jočih je bilo okrog sto. Prof. Elijana Zajec je imela tudi priložnost med p° zdravi spregovoriti v imenu Glasbene matice in pouda ti njene dosežke na področju študija harmonike, ki nio no odmevajo v državnem in tudi v mednarodnem menlU’ Literarna nagrada Jože Petelin n • Petek dopoldne mi je poštar hir,nese* Pisrn°i ki mi je seglo v glo-v ?r9a' Priznati moram, da so me rn^jem letu dni navkljub opti-xi s,lcnim govorom, strokovnim (.t: ^kpm, spodbudnim reportažam, ajnun intervjujem in ostalim lita-in ain'-- preberem v časopisih vriir?M1iah,. najbolj razveselile in na-lei^sP.e tri kratke vrstice v prispe- 7 ^Pestovani tovariš, na natečaju n,'ltefarno črtico ste prejeli drugo TrV • 0 v znesku pet tisoč dinarjev. Toyariski pozdravi« 7T^ e naslednji dan mi je telefoniral anec, ki ga nisem videl že naj- lnaPl sedem let. ip „es^tam, čestitam, jstara sablja,« Sp 9rrnel v slušalko. »Že od nekdaj sii ??uPal vate. Sem bral v časopi-Pijačo!° 86 Prv^ vi(iiva' Poš dal za ri Trvič sva se videla že naslednji ost 1 ie namreč na obisk in trik časa, da je žena morala ce ra^ v trgovino po nove stekleni- nay naslednjem tednu sem srečal tpii ani st° petdeset znancev, prija-nineV, .^nčajnih znancev in slučaj-Prijateljev, ki so vsi vedeli za nagrado. In niti slučajno ni vsakič šlo brez kozarčka ali dveh. Osmi dan mi je žena zagrozila z ločitvijo, če bom še kar naprej hodil domov natreskan, vinsko izobražen in nalit. Povedal sem ji, da so pač literarne nagrade dež, ki pade vsake toliko časa, pa tudi to, da k takim stvarem po pravilu sodi tudi kakšen liter s prijatelji in znanci. In če imaš veliko obojih, se pač^ zgodi, da literaturi rimaš z litrom. Če smo precizni: z litri. Pol meseca od prejema pisma je poteklo, ko sem že vso plačo zamenjal za ustekleničeno veselje, kajti bilo je poletje, prijatelji in znanci pa neskončno in neusahljivo žejni. Počasi sem začel dobivati občutek, da sem prejel najmanj naj višjo državno literarno priznanje, istočasno pa se je začela porajati misel, da bi bilo dobro obiskati kakšen sanatorij za ljubitelje močne kapljice. Čez deset dni sem se nekako streznil. Žena mi je od časa do časa namenila kakšen bežen pogled, spregovorila pa ni. In spet je naključje (oh, ta naključja!) hotelo, da sem srečal prijatelja, ki je ravnokar prišel z dopusta in mi ves vesel čestital za nagrado. »To moramo zaliti,« je rekel kratko. Res smo zalili. Bila je pravzaprav prava povodenj, tako silovita, da sem ostal s popolnoma suhimi žepi, čeprav sem si medtem že sposodil desettisočaka. Ko sem se spet nekako streznil, sem izračunal, da me je nagrada stala petkrat toliko, kolikor je bila vredna. In sploh se nisem začudil, ko sem v časopisu prebral, da so delavcem v gostinstvu dvignili plače za celih štirideset odstotkov. Od tedaj je minilo že leto dni. Če mi mimogrede omenite kakšen literarni natečaj, dobim izpuščaje, pa tudi za svoje zdravje ste lahko zaskrbljeni. Literaturo pišem in objavljam še naprej, vendar se spretno izogibam vsem natečajem. Vseeno pa se bojim, kaj bi se zgodilo, če bi me počastili s kakšno Nobelovo nagrado za literaturo. Horoskop od nedelje 31. julija do sobote 6. avgusta 1988 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21.3.-19.4) " Tf — VI IN DELO: I Napoved je za vas precej ugodna, in Vstopate v zanimiv I^jA^Jpešen delovni teden, boljp a! se ko premaknilo na sreč .Opremljala vas bosta ® vedro razpoloženje. Jiu°t n Položaj Merkurja in Vo t' Vam Prrnese obilo norim,1' J6 primeren čas za tf.,® iniciative in načrte. VI DRUGI: Nekdo vam bo a and misli in vas prijetno P esenetil. Ugodna dneva bos-ta torek in sreda. BIK (20.4.-20.5.) VI IN DELO: Pričakujete lahko kar vesel in prijeten teden, ki vas bo j7,09atil z marsikatero novo 7nmi,nt°' Prav lahko se sicer a di, da vam bo šlo zaradi ieugodneaa položaja Merkur-i Kal malega narobe, vendar nm*1? °° bistveno vplivalo na {i fR.tedna in na vaše počut-Vr Njitičen bo le ponedeljek, več ’ DRUGI: Posvetite malo nr, f c^sa' predvsem pa pozor-b ljubljeni osebi. Ugodna eva bosta četrtek in petek. d DVOJČKA (21.5.-| | 20.6.) - VI IN I I DELO: Teden bo precej razgiban in poln novosti. Ponudila se vam bo priložnost, ki jo boste znali gotovo spretno izkoristiti. Dobre zvezde vam bodo pripravile nekaj prijetnih presenečenj. To je zelo ugoden čas za uresničitev zahtevnejših načrtov. Nedelja in ponedeljek pa vam ne bosta naklonjena. VI IN DRUGI: Nikar se v srčnih zadevah ne prenaglite. Ugodna dneva bosta petek in sobota. RAK (21.6.-21.7.) VI IN DELO: Smeji se vam vesel in prijeten teden. Spremljala vas bosta dobra volja in odlično počutje. Zvezde so vam naklonjene, kar kaže izkoristiti. Teden vam prinaša možnost izrednega zaslužka. Rojenim od 28. do 30. 6. bo Mars precej nevaren, pa naj bodo zato previdni. Neugodna dneva bosta torek in sreda. VI IN DRUGI: Nekdo vas občuduje in si želi. vaše pozornosti. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. — LEV (22.7.-22.8.) - VI IN DELO: Obe-JL # ta se vam izredno ^ ugoden in nadvse uspešen delovni teden. Ker vam je večina zvezd kar precej naklonjena, je to najugodnejši čas za uresničitev zastavljenih ciljev. Ugoden položaj Merkurja in Marsa bo spodbudil vaše delovne sposobnosti. Stopite odločno v akcijo in uspeh vam ne bo mogel uiti. VI IN DRUGI: Nekdo, ki vas ima rad, vam bo to tudi dokazal. Ugodna dneva bosta torek in sreda. . DEVICA (23.8.- jnrT7 22.9.) — VI IN I I Ir DELO: Zvezde vam I Um niso prav naklonje- ne, vendar naj vas to ne spravi v malodušje. Pričakujete lahko kakšne manjše prehodne težave ali sitnosti. Možni so nepričakovani stroški. Bodite povsod precej previdni in strpni, da ne bo kaj hujšega narobe. Neugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. VI IN DRUGI: Nikar se ne zapletajte v prepire z bližnjimi. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. TEHTNICA (23.9,-22.10.) VI IN DELO: Večina m^mmm zvezd vam je naklonjena, zato vas bo teden nekajkrat prijetno presenetil. Ugoden položaj Jupitra, Merkurja in Venere bo pozitivno vplival na srečen razplet dogodkov in izpolnitev nekaterih želja. Mars bo pokazal zobe rojenim 1. in 2. 10. Možne so nepričakovane nevšečnosti. VI IN DRUGI: V srčnih zadevah bo šlo vse tako, kot si želite. Ugodna dneva bosta petek in sobota. ■ ^ ŠKORPIJON fT| (32.10-21.11.) — VI IN DELO: Teden | I bo precej razgiban in nekajkrat nagajiv. Večjih težav prav gotovo ne boste imeli. Zaradi neugodnega položaja Merkurja pa lahko pride do nejasnosti ali manjše neprijetnosti. Če bo kaj narobe, se nikar ne razburjajte, saj se bo vse samo uredilo. Neugodna bosta četrtek in petek. VI IN DRUGI: Veselo družabno srečanje vas bo sprostilo. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. STRELEC (22.11,-21.12.) — VI IN DELO: Čaka vas zanimiv in uspešen teden. Z lahkoto boste kos ciljem, ki ste si jih zastavili. Odprle se vam bodo nove možnosti za uresničitev vaših zamisli. Uspeli boste v zadevi, ki vam je zelo pri srcu. Ugoden Mars in Merkur bosta v vas prebudila športnega duha. Neugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. VI IN DRUGI: Bil bi že čas, da sposojeno tudi vrnete. Ugodna dneva bosta torek in sreda. _ KOZOROG (22.12,- '1 jT\ 19.1.) VI IN DELO: Napoved je ■ | za vas še kar ugod- na. Precej verjetno je sicer, da bo prišlo v torek ali sredo do kakšnih težav ali sitnosti, vendar se vam bo proti koncu tedna vse obrnilo na bolje. Rojenim 29. in 30. 12. pa zvezde priporočajo previdnost, ker jim sovražni Mars lahko kaj hitro pokvari razpoloženje. VI IN DRUGI: Nekdo, ki vas ima rad, od vas pričakuje več pozornosti. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN DELO: Pred vami JLA# je zelo pozitiven in M ~ prijeten delovni te- den. Ugoden položaj večine zvezd bo prispeval k dobremu počutju in večji delovni zmogljivosti. Obetajo se vam srečne okoliščine, ki bodo botrovale uresničitvi vaših načrtov. Marsikaj se vam bo premakni-. lo v zaželeno smer. Četrtek in petek bosta manj ugodna. VI IN DRUGI: Ne zanemarjajte ljubljene osebe. Ugodna dneva bosta sreda in sobota. ^ _ RIBI (19.2.-20.3.) > f VI IN. DELO: Prva polovica tedna bo dokaj mirna in prijetna, v drugi polovici pa vas čaka nekaj manjših sitnosti, ki vas prav lahko spravijo v slabo voljo in vam zagrenijo življenje. Bodite zmerni in preudarni, pa boste to, kar imate v mislih, tudi kar dobro izpeljali. Neugodna dneva bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: Obvladajte se in ne stresajte slabe volje na bližnje. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. Pisava odkriva našo notranjost Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK $~v {2/VR. ...P ' v A« a; blondinec pisal?? i™6 skrbi. da si bila tako potrta, ko to' kar te - P!SI?°' M°rala bi povedati, kaj je ti bif o nroKi6 te?b°- Tako pa seveda ne vem pn ba o fnrn ki si jih imela. To še ne pomer kasneip m R°nkretnem ne bi mogla pisati kd Ve • s* hekaw,n°i s? domače razmere vplivale nate, c in i j b° razP°ložena, da življenje sprej< bilo treh ecla* nanJ s temnejše plati. Vedno 1 k°t Dnci a .Poznati razloge, ki sprožijo reakci ^hačaj bdico. V tej starosti (15 let) se obliku ^■ato L f?1??1113 se Pridne prav počasi oblikoval Prtbližnr. 0t>i.0' ?a se Poznamo, da poznamo vs. ‘Sbi, k- sebe in da ne zapiramo oči tudi pre i® del n?6!?6 Kar ie bilo, je pač res bilo i Seki razne fj^ibklost moramo sprejemati in jo uabto stil Slll;1, kai: seveda ne pomeni, da se m< beneo- o,?? ukvarjati samo s takimi mislimi. Nc r?bje ali11118 a nima, recimo, da si očitamo obm Vsakdo iJ1???^6' k' smo Pb zagrešili kot otroc ba tak a ai kai ušpičil, želel komu slabo, s ^b ni hi/ drugačen način maščeval človeku, 1 Pn srcu. Otrok tudi običajno nima dn gih sredstev, kot so njegove misli in sanje. Teh se pa ne smemo bati. ■5>c>No . TLV, uJii V '»TK el, Led Šifra: BOM DOBILA? S prijateljico sta skupaj oddali pismo. Res je to ceneje, vendar bi jaz za analizo potreboval tudi kuverto, ki jo vsakdo sam napiše, ker mi veliko pove. Toliko za drugič! Večkrat naletiš na probleme, ki izvirajo iz preteklosti. Morda včasih nisi uresničila vsega, kar si želela, ali nisi dobila vsega, kar si si želela. Tudi šifre si očitno nisi izbrala slučajno. Nekaj te muči, sama pa zavestno ne moreš ugotoviti, kaj to je. Pravzaprav ni enostavno odkriti, kje tičijo razlogi tvojega nemira. Lahko bi pobrskali po neizpolnjenih željah še iz obdobja, ko si bila otrok. Se lahko kaj spomniš iz tistih let? Sicer tudi to ni bistveno. Obupovati res ni treba: kar je bilo, je pač bilo, lahko pa tudi kaj pogrešaš, a preteklosti ni mogoče nadoknaditi. Zdi se mi, da težko govoriš o svojih problemih, željah, pričakovanjih in podobnem. Vendar ti ljudje ne morejo brati želja in hotenj iz oči, morala boš to, kar čutiš in želiš, tudi oblikovati v stavke in z njimi priti na dan. Koristilo ti bo. Za začetek poskusi sama s seboj. Usedi na blazino in sama sebi pripoveduj o sebi: kakšna si, kakšne dobre in slabe lastnosti imaš. Nato se presedi na drugo blazino in si pripoveduj, kakšna bi želela biti, kaj si želiš in kaj odklanjaš. Poskusi in me obvesti o rezultatih. Jamčim, da bodo izredno zanimivi... KUPON za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika sigla:....................... Primorski ctnevnik, 31. julija 1988 KRIŽANKA (loko) VODORAVNO: 1. mesto v južni Italiji, 5. cerkveni solo pevec, 11. moško osebno ime, 12. it. pevec »zares« lahke glasbe (Renžo), 13. vladarjev namestnik, 15. očka, 16. ime Karenine, 17. Juventusov nogometaš Rush, 19. nadležne žuželke, 20. Čačak, 21. Tv zaslon, 23. Tedenska tribuna, 24. senčnice, hladnice, 25. zmečkan krompir, 27. tekočina v žilah, 28. geslo na začetku knjige, kratek izrek, 29. lantan, 30. it. pevec lahke glasbe (Fausto), 32. selen, 34. žensko ime, 36. svetopisemska oseba, 37. Abrahamov nečak, 38. vas pri Nabrežini, 40. spevoigra, dramsko delo, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 42. trava druge košnje, 43. angleški filmski igralec (David). NAVPIČNO: 1. prosi vbogajme, 2. je znamenita v Pulju, 3. mesto v SZ, 4. vzdevek Eisenhowerja, 5. vnetje sluznice, 6. ploskovna mera, 7. ameriška profesionalna košarkarska liga, 8. umrli it. filmski komik, 9. it. moško ime, 10. lopar, 14. grška boginja zmage, 18. veliki francoski vodja, 21. enovalentni radikal iz ogljika in vodika, 22. deli konopca ali nikalnica, 24. Urugvaj, Romunija, 26. Rovigo, 27. gojenec častniške šole, 28. slavni kitajski politik, 29. kopališče pri Benetkah, 31. mesto na Siciliji, 32. deli vozov, 33. plin brez barve in vonja, 35. ime film. igralke Gardnerjeve, 37. kralj živali, 39. Ivan Vurnik, 41. Rudolfovo število. REŠITEV •id it "a I ee 'A3I •££ 'bav •££ 'unja •£E ‘ejos z£ 'euug -je 'opn ‘6Z 'oejAl 'SZ Tape>t iz ‘OH '9z 'an tz 'mu zz 'mu ■IZ 'uoatodeiM '81 'a^tN •H Tajjai '01 ‘aisaro -6 'oioi '8 VaN l 're ‘9 bel -ejf g 'a^i f ‘efiitf •£ 'euare 'Z '?BJaq -j :ONDIdAVN 'U3AIN Tfr 'BABJO 'Zt ‘dado 'ofr 'uia3q -8£ Jog •££ ‘aoN -gs ‘epi •*£ 'as 'ZE 'TIBag -oe 'bi -oz 'ojoui '8Z; 'UM 'iz ‘aiid gz ‘ajn tZ Tl EZ 'UBrgo iz 'V3 OZ 'as° '61 'ubj 1] ‘buv '91 ‘^ajB -gl 'juabaj -£1 'ar -ogiV 'Z\ TU3 'II ‘JojuBg •£ 'ireg •; :ONAVaOQOA Centralnim bankam navkljub se je dolar spet okrepil Zaradi velikega povpraševanja po dolarjih iz vrst trgovskih podjetij ter investitorjev, pa tudi spričo povečanega zaupanja v zeleni bankovec je ameriška valuta v minulem tednu trdovratno kljubovala vsem poskusom evropskih centralnih bank in ameriške FED, da bi zavrle njeno pot navzgor: tako je v petek celo poskočila na 1385,5 lire in na 1,8798 nemške marke. Dolar je začel teden na ravni 1351,25 lire in 1,8267 marke, kolikor je veljal ob newyorškem iixin-gu prejšnji petek. Vseh pet dni se je neprestano vzpenjal, čeprav s presledki: ko so namreč evropski in ameriški emisijski zavod posegali na tržišče, da bi zaustavili njegovo rast, je vsakokrat samo malenkostno nazadoval in se brž nato že zopet okrepil. To pripisujejo nekateri borzni operaterji »praktično nepotešljivemu povpraševanju«, analitiki pa spričo tega napovedujejo možnost, da se dolar prebije že jutri do »zidu« 1,90 marke. Javni deficit: 5.000 milijard več kot lani V prvih šestih mesecih tega leta se je javni primanjkljaj v Italiji povečal skoraj za 5.000 milijard lir. To izhaja iz zaenkrat še neuradnih podatkov, ki jih je dalo objaviti včeraj zakladno ministrstvo. Številke kažejo, da je v obdobju januar-junij deficit dosegel 51.719 milijard ali 4.899 milijard več kot v I. polletju 1987 (46.820 milijard). Davek na družbe do 10. septembra Finančno in zakladno ministrstvo sta podaljšala do 10. septembra rok za vplačilo letošnjega davka na trgovske družbe - tassa di concessio-ne governativa. Prvotni rok bi moral zapasti kot vemo že jutri, 1. avgusta, toda podjetniki bi imeli za to premalo časa: zakon št. 291 z dne 26. julija letos o povišanju pristojbine je bil namreč objavljen v Uradnem listu šele v sredo. Okološčina je izzvala med prizadetimi upravičeno negodovanje in vlada je to primerno upoštevala. Po dogovoru ENI-Montedison: kako imenovati novo združbo? Po petkovem parafiranju sporazuma med državno ustanovo za tekoča goriva ENI in družbo Montedison o združitvi njunih dejavnosti pod okrilje ene same združbe je včeraj dogovor proučil izvršni odbor ENI. V prihodnjih dneh ga bo tudi vodstvo Monte-disona, nakar bo moralo izreči po-voljno mnenje še ministrstvo za državne udeležbe. Novi kemijski koncern bi moral začeti delovati 1. januarja prihodnje leto in bo predvidoma osmi največji v mednarodnem merilu. Skupina poslancev KPI je glede nove združbe zahtevala, da senatna in poslanska proračunska komisija na skupnem zasedanju preverita, če vsebina sporazuma res ustreza priporočilom parlamenta, in se dokopljeta do gotovosti, da ne bodo v prihodnje oddali nobenega tehnološko visoko razvitega kemijskega sektorja kakšni tuji skupini. Rešiti bo treba tudi še vprašanje, kako naj se združba imenuje: Enimont ali Monteni? 1992: Agnelli zre vanj z optimizmom »Izziv Fiatu«: tako piše na naslovni strani tednika Business Week, ki posveča dolg članek Gianniju Agnelliju in predvidevanjem o razvojnih izgledih turinske družbe spričo odprave carinskih pregrad znotraj ES leta 1992. »Boom zadnjih dveh let nam je prilil svežega kisika, kmalu pa se bo razrasla huda konkurenca in videli bomo, kdo ji bo najbolje kos,« je rekel ameriškemu dopisniku »advokat« in dodal: »Naš letni promet se bo do leta 1992 povečal za 60% na 50 milijard dolarjev, dobiček pa bo ostal pri 8%.« Ameriška revija meni, da se bo moral Fiat spopasti zlasti z japonsko konkurenco, pred katero je bil doslej zaščiten. Na domači trg odpade 54% Fiatovega letnega prometa, 74% proizvodnje, 80% delovne sile in 61% prodaje; delež japonskih vozil na italijanskem trgu pa znaša le 2%, vtem ko je v Zah. Nemčiji 15%, v Vel. Britaniji 11% in v Belgiji 21%. Fiat bo okrepil svojo konkurenčnost na področju malih in srednjih avtomobilov, povečal prodajo luksuznih avtov v severni Evropi in dobavil leta 1989 Američanom 10.000 modelov 164, sicer pa ojačil dejavnost na področju tovornjakov, ločenih delov, telekomunikacij, letalstva in finančnih storitev. V sredo bo zasedal odbor za cene OPEČ Na naftnem tržišču se je teden iztekel v znamenju razmeroma ustaljenih cen. Posli so se pač odvijali nekam previdno, kot je to narekovala vest, da bo odbor za cene v sklopu organizacije OPEČ zasedal v sredo, 3. avgusta, v Švici. Po neurejenem nihanju zaradi neresnične novice, da so pogajanja Iran-Irak za pomiritev propadla, so newyorške kotacije predvčerajšnjim rahlo poskočile: West Texas inter-mediate proti dobavi v septembru je veljal 16,31 dolarja pri sodčku (16 stotink več kot v četrtek, a 7 manj kot prejšnji petek). To gre pripisati sicer predvsem optimističnim izjavam sekretarja OPEČ Subrota glede nadaljnjega gibanja cen po njegovem obisku v Združenih arabskih emiratih. Toda novi indonezijski minister za petrolej Kartasasmita z njim ne soglaša: zaskrbljen je, ker načrpajo vsak dan skoraj milijon sodčkov nafte več kot je potrebuje tržišče, zato je tudi pozval države članice OPEČ, naj se strogo držijo dodeljenih jim proizvodnih kvot. Indonezija, ki je med petimi članicami odbora za cene, bo to stališče odločno zagovarjala tudi v Švici: »Borili se bomo za dosledno izvajanje sporazuma o proizvodnji in cenah z junijske konference.« Delničarska ideologija prodira v socializem Nekdanja velikanska ideološka spotika je odpravljena. Pred dobrim desetletjem so zaradi nje »nekateri perspektivni kadri« morali celo zaključiti politično kariero, zdaj pa so v slovenskem CK ugotovili, da gospodarstvo ne bo napredovalo, kot želimo, če ji ne bomo dali domovinske pravice. Gre za delnice oziroma vse vrste vrednostnih papirjev, do katerih zdaj ideologija nima več odklonilnega mnenja. Ravno obratno: zdaj jih celo vsiljuje in priporoča. Take, s katerimi bi lahko tudi trgovali in ki imajo gibljiv donos. Predlagano je namreč, da bi s predpisi omogočili vse vrste delnic, delničarski trg in tudi svete delničarjev. Kaj se je torej zgodilo, da se zaradi delnic ne bo zrušil socializem, kot so najvidnejši ideologi zagotavljali in opozarjali še pred poldrugim desetletjem, in da tudi samoupravljanje ne bo prav nič na slabšem, kvečjemu na boljšem, če bodo ljudje lahko kupili delnico in postali njen lastnik? Tak ideološki preskok je povzročila gospodarska kriza. Vse socialistične države zaradi neučinkovitega gospodarstva razmišljajo, kaj storiti, da bi se stanje izboljšalo. Nekdanji modeli socialističnega gospodarstva so postali preozki, nepopolni, premalo demokratični, zato je bilo treba poseči po preizkušenih sredstvih za izboljšanje gospodarskega stanja. Izkušena sredstva pa so kapitalistično organizirano gospodarstvo dvignila na mnogo višjo raven in ljudi v večje blagostanje, kot pa državno ali paradržavno organizirano socialistično gospodarstvo. Nastopil je navidezni paradoks: socializem mora začeti uporabljati oblike in načine, ki jih je pred časom zavrgel kot izkoriščevalske, kapitalistične. Prilagaja jih svojemu sistemu in svojim razmeram. Ponekod v socialističnem svetu so z uvajanjem takih oblik že zelo daleč (npr. na Kitajskem ali na Madžarskem), ponekod pa o njih še nočejo javno razmišljati. Jugoslavija je nekje v sredini. Ideološki strah je odpadel, vendar pa še nobeno podjetje ni začelo izdajati delnic, le tu in tam kdo poizkuša z obveznicami. Motiv je torej jasen: hitrejši gospodarski razvoj. Za tak gospodarski razvoj pa je Jugoslaviji zmanjkalo denarja. Zaradi skromne učinkovitosti ga podjetja nimajo. Zaradi restriktivne denarne politike, za katero se je država morala odločiti, če hoče zmanjševati inflacijo, denarja za in- vesticije tudi v bankah ni ali pa jo strahotno drag. Tujega denarja za naložbe ni več mogoče dobiti ali pa le po dolgotrajnih pogajanjih (s kakršnimi je letos Jugoslavija npr. dobila nekaj tujih posojil za prestrukturiranje gospodarstva). Torej se je treba ozreti tja, kjer je še kaj denarja. Izrazito neinflacijski vir denarja za naložbe pa so prihranki ljudi. Te prihranke je možno zvabiti v produktivne naložbe samo, če se omogoči, da se bo ta denar oplajal hitreje kot pa se z obrestmi v bankah za devizne ali dinarske hranilne vloge. Tako oplajanje omogočajo delnice. Zato ni več prejšnje previdnosti, ki je velevala, da bi morda poizkusili le z nekaterimi (nedolžnejšimi) oblikami delnic. Izkazalo se je, da to skoraj ni možno in da je treba dopustiti vse oblike delnic. Nuja po kapitalu za naložbe je le en nagib za sproščanje »delničarske ideologije«. Drug nagib je še bolj gospodarski kot prvi. Vse naložbe pri nas so močno pod povprečno svetovno ravnijo. To nas uvršča v splošno značilnost socialističnih držav, ki niso uspele najti možnosti za uspešno investiranje in gospodarjenje. Ker takšnih načinov socialistične države niso mogle »izumiti«, so se znašle v večji ali manjši gospodarski krizi. Delnica lahko popravi uspešnost naložb, delničarski nadzor pa samo gospodarjenje lahko močno izboljša. Delničarski nadzor (o katerem so menili, da v samoupravljanju ni potreben, saj delavec sam odloča in gospodari) je torej lahko izjemno koristno dopolnilo samoupravnemu gospodarstvu. Ekonomska odgovornost je konkretno razpršena na več lastnikov in ti morajo imeti vpliv na poslovanje. Vpliva pravih lastnikov pa je bilo v samoupravnem gospodarstvu premalo. Ideja o delničarstvu se je zato morala tudi v Jugoslaviji »prijeti«. Je posledica spoznanja, da tržnega gospodarstva ni možno uvesti, če niso uvedeni tudi vsi tržni mehanizmi. Hkrati pa je tudi zapozneli klic k podjetnosti, ki je bila doslej vedno nekaj slabega, »kapitalističnega«. Podjetnost uspeva lahko le v odprti družbi, zato je delnica svojevrstno hotenje po večji demokratizaciji v gospodarstvu in družbi. Demokratizacija pa vsem ni všeč, dokazujejo nekateri dogodki v zadnjem času. Torej bo treba na dejanske delničarske učinke čakati še dolgo. JOŽE PETROVČIČ VALUTE IN DEVIZE NA MILANSKI BORZI Efektivne valute Devize 22.7.88 28.7.88 22.7.88 28.7.88 Nemška marka . . . . 740,40 736,65 740,40 736,65 Nizozemski gulden . 655,99 654,70 655,99 654,70 Belgijski frank . . .. 35,367 35,286 35,367 35,286 Danska krona 194,77 194,66 194,77 194,66 Norveška krona . . . 203,25 203,75 203,25 203,75 Švedska krona .. .. 214,80 215,63 214,80 215,63 Ameriški dolar . . . . 1352,20 1370,50 1352,20 1370,50 Kanadski dolar . . . . 1130,- 1134,50 1130,— 1134,50 Španska pezeta . . . 11,179 11,212 11,179 11,212 Portugalski eskudo . 9,085 9,113 9,085 9,113 Grška drahma 9,25 9,235 9,70 9,235 Avstrijski šiling . . . . 105,278 105,184 105,278 105,184 Francoski frank .... 219,30 219,13 219,30 219,13 Švicarski frank .... 891,34 887,70 891,34 887,70 Japonski jen 10,333 10,381 10,333 10,381 Funtšterling 2347,30 2374,50 2347,30 2374,50 ZLATI KOVANCI IN ŽLAHTNE KOVINE 22.7.88 28.7.88 22.7.88 28.7.88 F. šterling zlat 147.000 146.000 Zlato (gram) 19.550 19.250 Napoleon 116.000 114.000 Srebro (gram) 348,4 310,8 TEDENSKI PREGLED TEČAJEV TEMELJNIH DRUŽB NA MILANSKI BORZI Družbe Datum 22.7. 29.7. + -% Družbe Datum 22.7. 29.7. + -% Alleanza 44.500 44.990 + 1,1 Italmobiliare 112.500 114.975 +2,2 Assitalia 15.700 158000 +0,6 Mediobanca 18.600 19.620 +5,5 Bca Comm. It. 2.240 2.4700 + 10,3 Montedison or. 1.8201 1.850 + 1,6 Bco Roma 59920 648992 +8,3 Montedison ris. 819 808 -1,3 Bastogi 283 291 +2,8 Olivetti ord. 10.050 10.145 +0,9 Benetton 10.850 10.905 +0.5 Olivetti priv. 6.230 6.320 + 1,4 Nuovo Bco A. 2.550 2.700 +5,9 Pirelli S.p.A. 2.756 2.880 + 4,5 Cigahotels 4.420 4.4700 + 1,1 RAS 40.790 41.100 +0,7 Čred. It. 1.120 1.248 + 11,4 Rinascente 4.410 46600 +5,7 CIR 5.530 5.5800 +0,9 SAI 17.500 17.790 + 1,6 Erldania 4.500 4.390 -2,4 SIP 2.565 2.780 +8,4 Fiat ord. 9.520 9.720 +2,1 SME 42901 4.410 +2,8 Fiat risp, 5.845 5.900 +0,9 SNIA Viscosa 2.356 2.355 — Generali 87.000 89.300 +2,6 Standa 19.950 18.400 -7,7 IFI risp. 16.950 17.250 + 1,8 ŠTET 3.600 3.700 +2,8 Iniz. Meta 10.760 10.730 -0,3 Toro ord. 18.450 18.590 +0,8 Italcable 11.250 12.410 +10,3 Toro priv. 11.890 11.950 +0,5 Halla Assic. 10.345 10.480 + 1,3 Unipol 16.320 16.490 + 1,0 Borzni analisti pogostoma objavljajo fundamentals tj. podatke o družbah, ki so kotirane na milanski borzi. Predvsem evidentirajo pokazatelje, ki so značilni za stanje družb. Med temi upoštevajo najbolj cash flow tj. index, ki prikazuje stopnjo likvidnosti in priče earming. ki označuje rentabilnost družbe. Primerjanje na tej osnovi z drugimi tržišči je zelo ugodno za milansko borzo. Ker je razlika v njeno korist občutna sklepajo, da se bodo tuji investitorji spet pojavili za nakupe.Milanska borza je v zastoju že več kot 2 leti. Italijanska ekonomija pa napreduje kljub vsem težavam. Medtem ko so svetovne borze napredovale je zamuda italijanskega trga zaradi navedenih faktorjev neupravičena. J. Bradassi (V sodelovanju s Tržaško kreditno banko) SKUPNI INVESTICIJSKI SKLADI ITALIJANSKI (v lirah) 22.7. 28.7. Ala..................... 11.633 11.664 America................. 11.276 11.309 Arca BB................. 18.912 18.965 Arca RR................. 11.811 11.502 Arca 27 ................. 9.330 9.353 Aureo .................. 15.543 15.540 Azzurro................. 16.065 16.116 BN-Multifondo........... 10.803 10.835 BN-Rendifondo........... 10.858 10.882 Capitalcredit............ 9.850 9.891 Capitalfit ............. 12.201 12.243 Capitalgest ............ 14.079 14.093 Cashbond ............... 10.232 10.224 Cash Management F. . . 12.498 12.507 Centrale Capital ....... 10.619 10.621 Centrale Global ........ 10.200 10.163 Centrale Reddito...... 10.901 10.925 Commercio Turismo . . . 9.376 9.391 Corona Ferrea .......... 10.673 10.707 Eptabond................ 11.390 11.416 Eptacapital ............ 10.211 10.232 Euro Andromeda ......... 15.375 15.412 Euro Antares............ 12.862 12.881 Euromob. Cap. Fund. . . 10.135 10.134 Euromob. Redd........... 10.544 10.556 Euro Vega............... 10.583 10.602 Fiorino................. 22.166 22.205 Fondattivo.............. 11.254 11.282 Fondersel .............. 24.697 24.701 Fondicri 1 ............. 11.116 11.143 Fondicri 2 ............. 10.208 10.290 22.7. 28.7. Fondimpiego............... 11.163 11.180 Fondinvest 1 ............. 11.993 12.004 Fondinvest 2.............. 13.918 13.912 Fondo Centrale............ 13.947 13.965 Fondo Profess............. 27.165 27.144 Genercomit................ 16.284 16.323 Genercomit Rend........ 10.557 10.626 Gepporeinvest ............. 9.956 9.987 Gepporend ................ 10.064 10.088 Gestielle B ............... 9.845 9.870 Gestielle M .............. 10.420 10.445 Gestiras.................. 17.612 17.649 Imi 2000 ................. 11.478 11.498 Imicapital ............... 23.286 23.340 Imindustria ............... 9.439 9.445 Imirend .................. 13.961 13.983 Interbancaria Azion. . . . 16.663 16.796 Interbancaria Obbl..... 14.057 14.061 Interbancaria Rend. . . . 14.477 14.490 Investire Azion........... 10.454 10.483 Investira Bil............. 10.265 10.276 Lagest Azion.............. 10.804 10.806 LagestObb................. 10.371 10.397 Libra .................... 16.011 16.083 Money-Time ............... 10.180 10.190 Multiras.................. 16.473 16.449 Nagracapital.............. 13.928 13.992 Nagrarend................. 12.276 12.299 Nordcapital ............... 9.374 9.378 Nordfondo................. 11.821 11.845 22.7. 28.7. Phenixfund 9.776 9.783 Primecapital 22.959 23.096 Primecash 12.165 12.195 Primeclub Azion . . . . 9.336 9.381 Primeclub Obbl 10.594 12.618 Primerend 17.561 17.627 Promofondo 1 10.215 12.217 Redditosette 14.839 14.884 Rendicredit 10.791 12.815 Rendifit .. 11.322 11.345 Risp. Italia Bil . . 15.966 15.496 Risp. Italia Redd. . . . 13.686 13.706 Rologest . . 10.379 12.759 Rolomix 10.007 12.016 Salvadanaio 9.799 9.789 Sforzesco 11.321 11.244 Venture-Time 10.030 11.058 Verde 11.204 11.223 Visconteo . . 14.787 14.912 TUJI (v dolarjih) Capital Italia 28,65 29,46 Fonditalia 65,56 64,90 Interfund 33,57 33,24 Int. Securities 24,26 24,16 Italfortune 37,32 37,27 Italunion 20,02 20,62 Mediolan S. F 31,71 31,70 Rominvest 29,45 29,16 Fondo Tre R. Lit . . 36.662 36.716 BLAGOVNE BORZE KOVINE New York (stotinke dolarja za funt) Baker vvirebars Baker elektrolitičen Bakrovi odpadki št. 2 Cink high grade Cink elektrolitičen Paladij 99,9 Platina (v dolarjih za unčo troy) Železni odpadki (v dolarjih za tono) Srebro 999 (stotinke dolarja za unčo troy) . 102-104,625 97,80 - 98,60 80 52 - 70 52,50 - 70,50 123 513-514 121 - 122 683,50 London Svinec bel dry fob UK Aluminij 99,5% Nikelj high purity Jeklo v palicah Cinkova pločevina Živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 756.— 194 — 125.— 310 - 320 SEMENSKO OLJE Rotterdam (v dolarjih za tono cif) Zemeljski lešniki avgust, september Soja iz Nizozemske avgust, oktober Palmovo olje Sumatra avgust, december . . Sončnica avgust, oktober Kokosovo olje Filipini (v dol. za long ton) avgust, september Laneno olje julij, september Ricinovo olje (ex tank) julij, september .... 725.— 104,50 455 530 620.— 610.— 1050.— ŽITA VVinnipeg (kanadski dolarji za tono) Rž julij Rž oktober Rž december Oves julij Oves oktober Oves november Ječmen julij Ječmen oktober Ječmen november Pšenica julij Pšenica oktober Pšenica november 150.50 153.50 154.50 152.40 153.50 152.50 117,30 123.40 124.50 139.— 136.50 136,50 BOMBAŽ New York (stotinke dolarja za funt) Oktober December Marec 56,10 54,65 55,08 Aleksandrija (stotinke dolarja za funt fob) Giza 45 fg extra Giza 45 g 225,72 216,79 SVILA Jokohama (jenov za kilogram) Takojšnja dobava Avgust September . Oktober 13.460 13.416 13.541 13.737 Morda preokret v politiki zaščite okolja Ustanovili naj bi 16 narodnih parkov n Šfj1*111 italijanskim narodnim rina .■m*bodo najt>rž že v kratkem len tu *e nadaljnjih šestnajst, po-9 teh pa še 33 zavarovanih obmo-1 na morju. Gre za pravo revolu-ii jn po,itiki zaščite okolja v Itali-ni'u:U poslancev, ki pripadajo razni političnim strankam, je na-" ,ec Pred kakim mesecem izdelalo »p, enski osnutek za ustanovitev .novih narodnih parkov. Podpis-x 1 nsnntka menijo, da je napočil . ' da se v Italiji kaj spremeni na sn Ppdročju. Tu vlada mrtvilo, saj v -zadnji tozadevni zakon odobrili ze daljnem letu 1962. zgodovinsko važno je tudi to, da "ekaj pristojnosti imela država, želu J novih pa jih bodo dobile de-oknr u.prave. Zanimanje za zaščito rt ...la je danes v Italiji minimalno, nio ‘Janška država, tudi s sodelova-zasebnikov, ščiti 3.860 kv. km 1 l j3' kar v odstotkih pomeni le uja “dstotka. v Zvezni republiki ravu J1 in v Veliki Britaniji je na-o, a®.zaščitenih kar 21 odstotkov 10 a a’ v in na Japonskem stotu totkov' v Franciji pa 8 od-žavo °V' .B°li industrializirane dr-SD so že veliko časa pred Italijo Lina- 6 važnost zaščite okolja. Hali- V teb državah se bolj kot .Jani zanimajo za ohranitev 9 ^dov, parkov, zelenja nasploh, osm S16! omenjenim zakonskim vaio j°m si predlagatelji prizade-orist' o b‘ bilo zaščitenih vsaj 10 Unoit italijanskega ozemlja. sodis-Vaj?^ razsodbo ustavnega bpl SCa naj bi državna uprava skr-ne Za vzdrževanje parkov, dežel-šiito ouVe..pa nai bi skrbele za za- “rm,''« enotno np-tanje teh zaščitenih območij, zašči* anes imamo v Italiji le štiri tene parke: Gran Paradiso, .okolja. Na vsedržavni ravni narodne Abruzzo, Circeo in Stelvio. V prejšnjih letih smo večkrat brali o polemikah v zvezi z nedovoljeno stanovanjsko gradnjo v parkih v Ab-rucih in na polotoku Circeo. V zakonskem predlogu je točno določeno, da bi se v vseh parkih morali striktno držati omejevalnih urbanističnih navodil. Prepovedali bi vsako nadaljnjo stanovanjsko gradnjo. Koliko denarja pa bi država porabila za uresničitev tega velikopoteznega načrta, saj bo v marsikaterem primeru treba zadostiti zasebnikom, sedanjim lastnikom, ki bodo na tak ali drugačen način prizadeti? Vsoto denarja, ki je že sedaj na razpolago za vzdrževanje štirih parkov, naj bi podeseterili. Vsako leto naj bi za vzdrževanje parkov porabili 8.300.000.000 lir. Novim parkom pa bi namenili izredno dotacijo 291 milijard v treh letih. Nadaljnjih 105 milijard lir pa bi porabili za nove gospodarske investicije v krajih, kjer bi bilo prebivalstvo prizadeto zaradi omejitev v novih parkih. Strošek bi bil precejšen, vendar pa predlagatelji menijo, da bi se bogato obrestoval, saj bi imeli manj stroškov v bodoči, že nujni zaščiti okolja. Novih šestnajst parkov bi ustanovili v naslednjih predelih države: Alpe ob Tirenskem morju. Val Grande, Brenta-Adamello, Dolomiti nad Bellunom in Feltrami, Alpe nad Kanalsko dolino, ustje Pada, Monte Falterona v Toskani, Monti delTUccellina, Monti Sibillini, območje gore Gran Sasso, Maiella, Gargano, Cilento, Pollino, ognjenik Etna, Gennargentu na Sardiniji- Tem bi bilo treba dodati še 33 zavarovanih morskih območij. V tem drugem seznamu je tudi Tržaški zaliv. Tudi Eolski otoki naj bi bili zaščiteni V Furlaniji-Julijski krajini že imamo, po prizadevanju deželne uprave in zainteresiranih občin, nekaj takih parkov. Vendar gre v tem primeru za majhna in zaokrožena območja, ki privabljajo nedeljske izletnike in ljubitelje narave. Nekaj podobnega se sedaj ureja v okolici Doberdobskega jezera in na griču Rocca nad Tržičem, nekaj takega so pred kratkim uredili pri Pevmi na Goriškem, park je že več let na Plešivem, poleg teh pa so še drugi. Koncept narodnega parka pa je seveda čisto drugačen. Zavarovano naj bi bilo širše območje, v njem ne bi smel človek več spreminjati naravnega ravnotežja. Seveda bi taki parki privabljali tudi turiste. Dokaz za to so že obstoječi parki v Italiji, tisti v vseh drugih državah. Narodni park Plitvice v Jugoslaviji nam je v dokaz, kaj bi bilo treba narediti. Miss FJK 14. avgusta v Gradežu Na plesiščih in v diskoklubih v teh dneh mlada dekleta naše dežele tekmujejo med seboj, katera bo pri-puščena na veliki finale izvolitve najlepše mladenke Furlanije-Julij-ske krajine. Finale bo v Gradežu 14. avgusta. Marsikateri miss FJK so se po izvolitvi odprla vrata v svet manekenk ali filmskih igralk. Zaradi tega si marsikatero dekle tudi želi vstopa v to areno. V Gradežu imajo s tem opravka vsako leto na predvečer velikega šmarna. Nikakor si nočejo iztrgati iz rok te pobude, saj prireditev že sama po sebi privabi več tisoč radovednih gledalcev. Tudi to je pomembno za turistično uveljavitev kraja. Turistični filmi v Montecatiniju Na letošnjem 5. festivalu turističnega filma, ki bo v Montecatiniju Terme od 16. do 22. oktobra, bodo prvič uradno prisotni tudi Kitajci. Njihov turistični dokumentarec bo imel naslov »The flavor of Life in Shanghai«. Na letošnjem festivalu bodo prikazovali filme več kot 40 držav. Na tem festivalu so lani prvo nagrado osvojili Jugoslovani. Tudi letos bo Jugoslavija prisotna. Prireditelji so letos v Montecatini povabili dubrovniško foklorno skupino Lindo in skupino iz Indije. V istih dneh bo v tem kraju tudi letni kongres ADUTEI, to je zveze, v kateri so združena tuja turistična zastopstva v Italiji. Trajekti iz Splita Trajekti plujejo iz Splita na Hvar in na Brač dan in noč. Dnevno prepeljejo 3.000 vozil in 18.000 potnikov. V enem samem dnevu je 200 avtobusov v Split pripeljalo 9.000 potnikov. Slovenski priročnik za tuje turiste mesecih1* smo že o zanimivi pobudi izdaje priročnika o prireditvah v poletnih sit0 Dr V Ljubljani in njeni neposredni okolici. Center za turistično in ekonom-foino skPaSrando Pn Gospodarski zbornici Slovenije je v sodelovanju s samos-za nrm , p.nos,/o kulturnih delavcev Feniks sedaj izdal še priročnik Slovenščina 'Potnike fraze zt0r,a Miran Hladnik in Toussaint Hočevar sta v priročniku uporabila vožnji Q V.se Priložnosti: na potovanju, ob srečanju z ljudmi, v restavraciji, na šporL Pri nakupih, na turističnih izletih, na lovu, pri vodnem in zimskem žena t,.H druge nasvete, potrebne za turista. Priročniku je za lažje učenje prilo-Pri 1 ?®~rninutna kaseta. na I5or0inik ,e Pripravljen za turiste, poslovne partnerje. Vsebina je napisana dinariPVStmneh v angleškem in slovenskem jeziku. Cena za izvod je 29.900 l(niigarnahiaSet0 in 14-900 dinariev brez kasete. Na prodaj je v vseh slovenskih Borba za vodnjak v S ant’El pidi u a Mare V preteklosti je marsikdaj med prebivalci istega kraja prišlo do hudih prepirov zaradi prostega dostopa do vodnega vira. Kdor je imel svoj vodnjak, je bil presrečen. Manj srečni so bili tisti, ki so se morali posluževati javnih vodnjakov, še zlasti če so ti vodnjaki bili v urbanih središčih. V trgu SanfElpidio a Mare v deželi Marke so, ob koncu petnajstega stoletja, mestni možje sklenili prirediti viteško igro med zastopniki štirih mestnih rajonov. Da bi uredili dostop do edinega vodnjaka v tem naselju, so prepričali najbolj vidne zastopnike štirih že omenjenih rajonov, da sestavijo svoje ekipe. Igralci naj bi skušali čimvečkrat zadeti z žogo odprtino vodnjaka. Kdor bi imel največ zadetkov, ta bi imel prednost pri črpanju vode. Lahko bi rekli, da so tu nekaki zametki sodobne košarkarske igre. S to igro so se domačini tega kraja ukvarjali leto za letom, dokler je v tem kraju bil en sam vodnjak. Kasneje, ko so tudi sem speljali vodovod, pa so igro opustili. Obnovili so jo pred 36 leti v turistične namene. Letos bo ta viteška tekma z naslovom »Contesa del Secchio« 13. in 14. avgusta. Sodelovalo bo 600 domačinov, odetih v stara oblačila. Osrednja prireditev bo 14. avgusta popoldne. Zvečer bo po mestnih ulicah baklada. Turisti, ki bodo v teh dneh letovali na obali dežele Marke, se bodo brez dvoma podali v SanfElpidio a Mare, da bi gledali zares zanimivo prireditev. Obisk v zakavkaški republiki Erevan mesto v središču zanimanja naPrei.VT ^°?kvi smo premaknili kazalce na uri kar za dve r UJasba se io J-iP10 Pro,:i JU9U z udobnim Tupoljevom 154. Prijet: na ‘n izlpin-r -0 raz!e9aia iz zvočnikov, temperatura je bila ide< aami je i_? , ®° si krajšali čas s čitanjem in kramljanjem. Pi ptntioirinrir ° °rezk°nčno morje J)elih oblakov, nad nami je : dali skozi ct™ neJ3u žarelo sonce. Šele daleč proti jugu smo zagl eHo viiim ,9ane oblake njive, vasice, farme in široko reko, ki v‘s°ko štriP3 po rodovitni ravnini. Edinstven je bil pogled : 9rape in v- ostre špike kavkaških gora in na globoke zasnežei daleč prot; °kogorske doline. Tu pa tam so se lesketala jezerca da osebip .hodu se je svetlikala gladina Črnega morja. Škoc P°vedalo n 11 p.°J®9 običajnih suhoparnih uradnih informacij, k tudi to nrpr,Zani!n‘vosti ozemlja, ki smo ga preletavali. Verjetno x-.P° dohHpV^dano' k°t fotografiranje v letalu in skozi okenca. ni^e in v rini dveh urah letenja se je naš zračni bus začel spušči tgem loku se je bližal letališču pri Erevanu, glavnen mestu Armenije, te zanimive zakavkaške sovjetske republike. Mesto leži na prostrani, 1000 metrov visoki planoti. Proti jugu se iz ravnega obzorja dviga večno zasnežena 5156 metrov visoka mitična, biblična gora Ararat, simbol Armenije, danes na turški strani meje. Na tej gori naj bi se ustavila po vesoljnem potopu Noetova barka in prav na tem ozemlju naj bi ponovno začelo življenje na svetu. Ob lepem vremenu je pogled na goro res čaroben. Podnevi se ti kaže v deviški belini zasneženih vrhov, ob sončnem zatonu v rožnati barvi, ponoči v luninem svitu pa v zasanjeni modrini. Mesto je oddaljeno 11 kilometrov. Ko smo čakali na avtobus so nas opozorili naj kazalce na uri pomaknemo še za eno uro naprej. Peljali smo se po sončni, suhi pokrajini in skozi predmestna naselja do griča nad mestnim jedrom. Nekoč utrjen kraj (izkopanine) je danes tu veliko naselje hišic in barak in sredi teh se dviga moderen hotel Dvin (staro ime kraja). Ta je dežela ugaslih ognjenikov in potresno področje. Nekateri so bili že zaskrbljeni, ko so zvedeli, da bodo spali v 12. in 13. nadstropju. Vodič pa jih je pomiril in jim je razložil kako danes tu gradijo v protipotresni tehniki. Hotel je prve kategorije, arhitektonsko lepo in smotrno zgrajen. Tu so lepe sobe, restavracije, bari, dvorane, prodaja spominčkov, "Berjoška" (nakupi za devize)... ali kot smo drugje že opazili, bolj zanemarjen. Kosilo je bilo bogato in okusno pripravljeno. Servirali so karakteristično predjed, boršč (zelenjavna mineštra z mesom), glavno mesno jed.... Navadna voda iz vodovoda ni pitna, zato smo dobili že na mizi celo vrsto boteljk mineralne vode. Armenija slovi po svetovno znanem konjaku, izvrstnih vinih in šampanjcu. Boteljka vina v restavraciji stane 3 rublje, po uradni menjavi 6.075 lir in to v socialistični državi. Skoraj bi pozabil, da smo bili tudi mi turisti z Zahoda in zato v očeh oblasti in ljudi ne preveč simpatični kapitalisti, katere je le treba kar se da olupiti. Po tem poznem kosilu smo šli peš v mesto na ogled. Bili smo v glavnem mestu Armenije, dežele, ki se ponaša z bogato in burno zgodovino in zelo staro kulturo. Že leta 301 po n.š. je takratna kraljevina sprejela krščanstvo kot državno vero. Zgodovina tega naroda je polna tragičnih dogodkov. Že davno pred našim štetjem ustanovljeno kraljestvo je bilo okoli 13. stol. po n.š. razkosano, podjarmljeno od močnejših sosedov, prastara kultura in sam narod skoraj uničena in iztrebljena po islamskem navalu Perzijcev in Turkov. Armenci so bili preganjani in izgnani v svet. 4 petine armenskega teritorija še danes spada pod Turčijo. Pogromi in pravi" genocid so bili izvršeni nad tem nesrečnim ljudstvom med leti 1894-1896, še huje pa med prvo svetovno vojno od leta 1915-1918 s strani Turkov. Ta narod je bil obsojen na popolno uničenje. Po prvi svetovni Vojni je delu Armencev uspelo ustanoviti neodvisno republiko. Leta 1920 so oblast prevzeli Sovjeti. To je bila rešitev: narod se je prerodil, ponovno je zaživel etnično, politično, kulturno in ekonomsko. Armenija je leta 1936 tudi formalno vstopila v ZSSR Velika razstava o armenski kulturi, ki je bila preteklo jesen v Benetkah je zbudila pri nas veliko zanimanje za ta zakavkaški narod. Na otočku San Lazzaro pri Benetkah stoji samostan patrov krščansko-armenskega obreda. Tu deluje starodavna tiskarna in učenjaki obiskujejo bogato knjižnico, ki hrani med drugim veliko število starih dragocenih rokopisov. Tu je tudi muzej z zbirko umetniških slik. Skupina menihov na begu pred Turki je naselila otoček leta 1717 in ustanovila samostan. Od pretekle zime sem se dosti govori o Armeniji in sosednji republiki Azerbeidžan. Kot je nam predobro znano so vedno bili in bodo med sosedi živahni odnosi: boljši in slabši. Med republikama onstran Kavkaza so se ti odnosi skalili zaradi avtonomne dežele Gorski Karabah. V tem teritoriju so večinoma naseljeni Armenci, nahaja pa se pod S. R. Azerbejdžan. Gorbačov je v prostrani Sovjetski zvezi uvedel perestrojko in glasnost; ljudje so svobodneje zadihali. V tem vetrčku demokratizacije so našli moč in pogum, da sedaj že glasno zahtevajo še več svobode, samoodločbe in izpolnitev človečanskih, narodnih, političnih, ekonomskih ... pravic. Armenci Gorskega Karabaha med drugim zahtevajo priključitev njihove dežele matični Armeniji. Zahteve postajajo vse glasnejše. Vendar pa se zdi, da sprememb v upravno-političnem sistemu teh krajev ne bo. ZDENKO VOGRIČ Kolesarstvo: dirka po Furlaniji Bontempi v sprintu Atletika: miting v Caorlah Nastop zvezd brez sija VIDEM — Guido Bontempi je osvojil petnajsto izvedbo kolesarske dirke po Furlaniji, ki je bila zelo kvalitetna in razgibana, pa tudi zanimiva in napeta. Dolga je bila 219 kilometrov, ki so jih kolesarji prevozili v 5.4ri0" s poprečno hitrostjo 37,740 km na uro. Bontempi je v končnem sprintu na lahni rebri v centru San Danieleja prehitel Cassanija, Colageja Cesarini-ja, Franceschinija in Vono. Po 10" je prispel na cilj Bombini, po 18" pa Conti. Argentin, ki je spet nastopil na neki kolesarski dirki po treh mesecih razadi poškodbe, je posvojil leteči cilj v Buii, je prišel na cilj z dvominutno zamudo. Dirke se je udeležilo 96 kolesarjev, bila pa je, kot rečeno, napeta in zanimiva, prav gotovo težja od svetovne, ki bo na sporedu v Belgiji čez mesec dni, pa čeprav je bila za 70 km krajša. Vsi kolesarji, ki se borijo za udeležbo na svetovnem prvenstvu so se na tej dirki, ki je bila ena odločujočih, zelo potrudili, vednar pa so ekipe dobro nadzorovale vse poskuse pobega. Leteče cilje so osvojili Toši, Argentin, Joho in Chiapucci. Dvajset kilometrov pred ciljem je poskusil odločilni napad Visentini, po katerem se je skupina nekoliko razčlenila, Argentin pa je zaostal. Odločilni pobeg je bil le kilometer pred ciljem, Bontempi pa je dokazal, da je v odlični formi. Na sliki: zmagovalec med nagrajevanjem. CAORLE — Na današnjem atletskem mednarodnem mitingu v Caorlah je nastopilo mnogo zvezd svetovne atletike, ki pa se v glavnem niso izkazale. Na teku na 100 m je med moškimi zmagal z »obupno« znamko 10"71 Millis (Gana), ki je za dve desetinki prehitel Italijana Madonio. Na 800 m je zmagal Brazilec Barbosa, disk pa je najdlje zalučal Zahodni Nemec Schmidt (63,58 m). Tek na 200 m je osvojil Američan Jefferson (20 ,86), v skoku v daljino pa je bila tekma še kar kvalitetna le zaradi nastopa odličnega Američana Myricksa, ki je seveda zmagal z dobro znamko 831 cm. Na 5000 m je zmagal Alžirec Djellal (14T2"73), na 1500 m pa Italijan Lam-bruschini. Tek na 400 m je bil še kar dober, dobil pa ga je Američan Mc Kay pred rojakom Franksom, na 100 m z ovirami pa je bil najboljši Rottl. V ženski konkurenci je v teku na 100 m Evelyn Ashford popolnoma razočarala, saj je zabeležila čas 11"86 ter z njim dosegla le drugo mesto po Nigerijki Onyalijevi (1T72). Tek na 800 m je osvojila Američanka Kalla-gerjeva (2'0T'83), skok v dolžino pa Italijanka Capriottijeva. Atletika: miting v Edimburgu Nekaj dobrih tekem EDIMBURG — Mednarodnem atletskem mitingu v Edimburgu so dosegli nekaj dobrih znamk, predvsem pa so atleti preverili svoje moči slaba dva meseca pred pričetkom olimpiade v Seulu. Nekaj izidov: moški - 200 m: Smith (ZDA) 20"57; 400 m: Re^nolds (ZDA) 45"26; kopje: Wennlund (Sve.) 87,16 m; krogla: Backes (ZDA) 20,61 m; 800 m: bailey (VB) 2'03"93. 1000 m: Aouita (Mar.) 278"32; višina: Howard (ZDA) 227 cm. ŽENSKE: tek na miljo: Ivan (Rom.) 4'25"80; .200 m: Young (ZDA) 22"50; 400 m: Leatherwood (ZDA) 53’T4; krogla: Lisovskaya (SZ) 21,95. Atletika: svetovni rekord v hoji KIEV — Sovjet Mihajl Šenikov je na državnem prvenstvu v hoji postavil svetovni rekord na 20 km v hoji s časom 1.19'08". Nogomet: pri Triestini Spet abonmaji TRST — Pri Triestni bo v najkrajšem času stekla abonmajska sezona. Ekipa, kot znano, je letos nazadovala in bo nastopala v C-l ligi, cene abonmajev pa so sledeče: častna tribuna -570 tisoč, posamezna vstopnica - 42 tisoč: s popustom: 480 tisoč in 35 tisoč. Stranska tribuna: 450 tisoč, 33 tisoč ( s popustom 350 tisoč in 27 tisoč), mladina od 10. do 16. leta 220 tisoč in 17 tisoč. Oštevilčeno stopnišče: 300 tisoč, 22 tisoč. Stopnišče: 225 tisoč, 17 tisoč. Oštevilčeno ljudsko stopnišče: 180 tisoč, 13 tisoč. Severno in južno ljudsko stopnišče: 85 tisoč in 8 tisoč. Vsi tisto, ki bi radi potrdili svoj oštevilčen sedež iz prejšnje sezone, lahko to storijo do 16. avgusta. Začetek abonmajske sezone bo v sredo, 3. avgusta, abonmaji pa so na razpolago v uradu UTAT v pasaži Protti 4 ali pa na sedežu Koordinacijskega centra klubov Triestina v Ul. Machiavelli 3. Tržaški nogometaši medtem pridno trenirajo v Bazovici pod vodstvom novega trenerja Marina Lombarda. »Stari« so se takoj znajdli z »novimi« in »povratniki«, med katerimi kraljuje bivši tržaški »kralj« Totb De Falco. Podvig zdaj že 5 7-letnega »podvodnega moža« Enzo Majorca 101 m globoko SIRACUSA — »Podvodnemu možu« Enzu Majorci je pri častitljivi starosti 57 let uspelo doseči življenjski cilj: premagal je namreč magično mejo 100 metrov. Brez pomoči kisikovih jeklenk se je spustil do globine 101 metra, za pot navzdol in nazaj pa je potreboval 2'35". Za pot navzdol (172") si je pomagal s 30-kilogramskim bremenom, nazaj (123") pa mu je večji pospešek omogočil posebno prirejen kombinezon, ki se je na hrbtni strani napihnil kot balon. Rekord je priznala italijanska zveza za športni ribolov, zdaj pa ga bo moralo potrditi še mednarodno združenje za podvodne dejavnosti. Majorci je pri podvigu pomagala ekipa potapljačev in zdravnikov, na morski gladini pa je delovala posebno opremljena ladja družbe AGIP »Anfitrite«. »Uresničil sem 30-letne sanje«, je po podvigu izjavil presrečni Majorca, »morje je bilo odlično, ušesa pa me niso bolela. Pritisk sem kompenziral pri 20, 30, 40, 50 in 60 metrih, nato sem se spustil naravnost do cilja, ne da bi začutil niti najmanjše bolečine.« Majorco so vprašali, na kaj je pomislil, ko je bil na dnu morja, odgovoril pa je: »Pomislil sem, da mi manjka 101 meter, da spet pridem do sonca! Le ko sem spet prišel do 60 metrih, sem se prepričal, da bom ostal živ.« Podvig v Siracusi je ocenil tudi nekdaj Majorcov večni tekmec Jacgues Majol, ki je Italijanu čestital, a protestiral, da tisk ne upošteva njegovega rekorda 105 m, ki je bil registriran kot znanstveni in ne športni. Na sliki: Maiorca takoj po podvigu. Odbojka: mladinsko EP SZ oba naslova BORMIO — Moška in ženska mla' dinska odbojkarska reprezentan Sovjetske zveze sta sinoči osvojil) 0 naslova evropskega prvaka, Italija P obe drugi mesti, kar je vsekakor ye^ uspeh. V moški konkurenci je bila nalna tekma napeta in izenačena konca, saj so mladi Sovjeti tesno z® gali s 3:2 (15:10, 12:15, 1:15, 15:10, IM Italijani so po tretjem setu, ki so 9^ osvojili z neverjetnim 15:1, upali v liki met, vendar pa so nato tehnič in vsestransko bolje pripravljeni So jeti vzpostavili ravnotežje in osvo) ^ zadnja dva seta ter z njima tudi nas , prvaka. V dosedanjih enajstih izv® bah mladinskih evropskih prvenste je SZ osvojila 21 na 22 naslovov, — -seveda nedosegljivi rekord. Tudi ita ja se je v Bormiu zelo izkazala, o srebrni kolajni sta največ, kar je Ital'1 kdajkoli sploh dosegla. ^ V ženski konkurenci je v finalu y gladko premagala Italijo s 3:0 (15:| ' 15:11, 15:6). Tekma se je končala v sla bi uri, kar dokazuje veliko raZ med obema šesterkama. Tokrat res moglo biti presenečenja. V moški konkurenci je Jugoslavl) osvojila šesto mesto, saj je sinoči gla ko s 3:0 (15:12, 15:9, 16:14) izgubila NDR. kari® Nogomet: Winner’s C up Zmaga Porta VIAREGGIO — V drugem kolu Win_ ners Cupa je ekipa Porta premaga' Celtic z 2:1 (0:0). Za zmagovalce sta z detka dala v 52. min. Madjer (tisti, ki 9 Inter ni hotela, češ da je poškodovan-l in v 83. min. Gomes, za Celtig pa je bu 55. min. uspešen Burns. Nogomet: zmaga VB na ženskem mundialitu ARGO Dl TRENTO — Ženska repj rezentanca Velike Britanije je z zinar! proti Italiji z 2:1 po podaljških osvojil® ženski mundialito. Zadetka za zmag0 valke je dala v 70. min. Curl ter dv minuti pred koncem podaljškov is igralka, za Italijo pa je bila v za“?|_ minuti regularnega časa uspešna racejeva. Dirka tris RIM — Zmagovita kombinacija dirk® tris je 13 - 15 - 2, 1153 zmagovalcev pa bo razdelilo 908.662 lir. Šah: Sokolov prvi v Bielu BIEL — Jugoslovanski velemojster Ivan Sokolov je osvojil prvo mesto n mednarodnem šahovskem turnirju v d} lu. Drugo mesto je osvojil Sovjet Guljk0 z enakim številom točk (7), tretji pa Tukmakov (6,5). Sledijo še Nogeiras, r*-derman, Romanišin, Hort, Maja Čiburd nidze, Ciger, Campora in Ftačik. Na Peči Sovodenjkam turnir v nogometu Prvi zmagovalec na občinskem turnirju na Peci, ki ga že osmo leto zapored prireja domače KŠD Vipava, je ženska postava Sovodenj, ki je osvojila prvo mesto v malem nogometu. So-vodenjke so zelo prepričljivo premagale vse nasprotnike, ne da bi prejele v treh tekmah nobenega gola. Med zmagovalkami, ki so se vse izkazale, je treba v prvi vrsti pohvaliti mlado Katjo Florenin, ki je s petimi zadetki bila tudi najboljša strelka turnirja. V moški konkurenci so predstavniki Peči/Rupe dosegli dvojno zmago v odbojki in nogometu. Še posebno zanimiva je bila prav nogometna tekma, v kateri so potegnili Sovodenjci krajši konec, kljub temu da so se požrtvovalno borili proti zelo motiviranim domačinom. ŽENSKI NOGOMET SOVODNJE — PEČ/RUPA 5:0 Strelci: Florenin (3), Lovisutti, Cotič. SOVODNJE: Monika in Morena obvestila ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da so v teku prijave za poletne priprave vsak dan pri vratarju Borovega športnega centra na »1. maju«. Telefon 51377. ŠZ SLOGA priredi danes, 31. t. m. tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Delovali bodo založeni kioski, za zabavo bo poskrbel ansambel »Zvezde«. Vabljeni! ZSŠDI obvešča, da še vedno sprejema prijave za odbojkarski tečaj v Zgoniku, ki bo od 1. do 9. septembra. Prijave tudi pri matičnem društvu. KNJIGA ALDA RUPLA »Novo v zamejski telesni kulturi -Popis dejavnosti in društev«, ki so jo založili SKGZ, ZSŠDI in Kulturni dom Gorica, se lahko dobi na sedežu ZSŠDI v Gorici, UL Malta 2 (tel. 33029). Darujte v sklad Mitje Čuka Krašček, Devetak, Cotič, B. in K. Lovisutti, Florenin. PEČ/RUPA: Čavdek, Tommasi, Devetak, B. in K. Kovic, Pe-teani, Pahor. MOŠKI NOGOMET PEČ/RUPA —SOVODNJE 3:2 Strelci: Marušič, Juren, Zotti, Cotič, Marson. PEČ/RUPA: D. in M. Kovic, Zotti, Pahor, Pina, Ferfolja, Juren, Marušič. SOVODNJE: Marko in Mauro Gulin, Fajt, Marson, Devetak, Tomšič, Monti, Uršič, Bernardis, Cotič. ODBOJKA VRH — GABRJE 2:0 (15:10, 16:14) VRH: Grillo, G. in I. Devetak, L. in M. Černič, Cotič. GABRJE: Florenin, D. in M. Černič, Mosetti, Juren, Hlede, Sambo, Fajt. PEČ/RUPA — SOVODNJE 2:0 (15:2, 15:7) PEČ/RUPA: Zotti, I. in M. Kovic, Battisti, Juren, Ferfoglia, Gergolet, Malič. SOVODNJE: Marson, Marko in Mauro Gulin, Fajt, Bensa, Cotič, Pete-jan. (B. Kovic) V Dolini tržaško prvenstvo v rolkah Danes se bodo rolkarji naših dveh društev v Dolini udeležili tekme za tržaško prvenstvo. Tekma se bo odvijala okoli tovarne Grandi motori s startom in ciljem pred tovarno. Proga je krožna in dolga 3 kilometre. Športno društvo Mladina bo prisotno s šestimi atleti, športno društvo Grmada pa z enajstimi. Start bo ob 9.30, nagrajevanje pa takoj po tekmi. Ervin lori EDOARDO FURLANI sp, TRST - Ul. Milano 25 - Tel. 040/62200 kmetijski stroji vseh vrst vsa orodja za obdelavo zemlje stroji za obrezovanje grmičevja STIHL motokopač ELHO Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka Pršut «SAN DANIELE« sušen nad 12 mesecev Pršut «PARMA» sušen nad 12 mesecev Pršut «SAURIS» sušen nad 12 mesecev Pršut «NAZIONALE» Parma sušen nad 9 mesecev Pršut «MEC» sušen nad 7 mesecev Pršut v kosih pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice - jezik - tace -repi - rebrca - sveže svinjske klobase - kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase - vse vrste kuhanih in surovih salam DUkE grandi marche INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona) Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19. »Revolucija« med našimi nogometnimi ekipami s Tržaškega Vovi trenerji za vsa moštva sezona1198^ tr^a^e amaterske nogometne ekipe se je nova člansk'hZa^a S Pravo »revolucijo trenerjev«. Vseh sedem slfg 1 ek'P ie namreč zamenjalo trenerje. Res je, da lan-taken Z°,na n! najbolj uspešna za naše ekipe, toda kaj dnem-* OS*eI ae nismo doživeli in lahko pišemo o rekor-anem številu rošad. ^ amatp^6^- 33ri Primorju, ki bo tudi letos igralo v prvi iz trer * tre^ usPešnih sezonah, v katerih je ekipa vodstv^6 Prest0Pila v prvo amatersko ligo, kaže da med Vea om Primorja in trenerjem Mikušem ni bilo več pra-bo zato je Mikuš prestopil k S. Marcu, ki [florj 1 odni0 sezono odigral v drugi ligi. Nov trener Pri-P°zna'ie Barnaba, ki ga proseški navijači dobro PrimJ0' Sat ie ltar devet sezon zapored igral v članski ekipi (fljir, 9a’ za katero je od sezone 70/71 do sezone 78/79 Vohu , ar ^9 tekem. Nato je prestopil k Domiu, nakar je v J?1 .inske ekipe Ponziane. Moštvi K9i amaterski ligi bosta letos na Tržaškem igrali le stvu n t ,asa in Vesne. Kras je takoj po končanem prven-se ie i brez trenerja. Ellini, ki je vodil ekipo dve sezoni, °dstoV an^i sez°ni večkrat pritoževal in zato je bil njegov nek(]f Pričakovan. Letos bo ekipo vodil Eugenio Gardini, treniraliVvatar ^ri^6 Vesne, ki je v zadnjih dveh sezonah rekoč °?si?P trenerja Alda Miozza pa je Vesna našla tako flArjir^družinsko rešitev«. Nov trener kriške enajsterice bo c Pnro Petagna, ki je odigral v članski ekipi Vesne v zadnjih dveh sezonah 55 tekem. Obenem je bil lani Petagna tehnični vodja ekipe. Tu se seveda postavlja vprašanje ali bo Petagna letos le treniral ali pa bo tudi igral. V tretji amaterski ligi bo Ivan Horjak po dveh sezonah zapustil Breg, njegovo mesto pa bo prevzel Primi, ki se ga naši ljubitelji nogometa gotovo še prav dobro spominjajo: igral je v vlogi krilca v vrstah kriške Vesne v obdobju Mandanicci, Michelinija, Renerja itd. Lani je Primi vodil mladinsko ekipo under 18 Ponziane. Ker kaže, da mu je še posebej pri srcu delati z mladimi, menimo, da je Breg kot nalašč zanj. Kot smo že poročali je Severine Kozina po dolgih letih prekinil sodelovanje z Gajo. Nov trener padriško-gropaj-skega društva je Čermelj. V sezoni 76/77 je igral pri Bregu, nato pa je prestopil h Gaji in tu igral štiri sezone zaporedoma. Skupno je Čermelj odigral 75 prvenstvenih nastopov v članski ekipi Gaje. Tudi trener Primorca Lugnan, ki je lani sredi prvenstva zamenjal Edija Kralja, ni bil potrjen za letošnjo sezono. Nov trener bo Franco Favento, dolgoletni vratar Brega. Po izpadu iz druge v 3. amatersko ligo je po devetih sezonah trenersko klop pri Zarji zapustil Vojko Križmančič. Nadomestil ga bo Šalih Softič, ki dobro pozna skoraj vse naše ekipe, tuji mu niso niti nasprotniki niti potek prvenstva. Softič je namreč treniral Kras v sezonah 75/76 78/79, Zarjo v sezoni 76/77, Breg pa v sezonah 80/81 in 81/82, dokler ga ni nadomestil Coceani. (B. Rupel) Paoletti in M. Marušič na turnirju beach volleyja v Cesenaticu »Najlepše je, Vsakdo Večkrat ” *zmed nas je prav gotovo ■ Ust °blika morIu' ^ zadnjih letih pa je ta Pravza 1®ral °dhojko na plaži. To je vse tic?rav. ze^° naravno razvedrilo za nic nate' ki preživijo del svojih počit- °dmpu rekrencija zadobila vse večjo pfitgj aosk Po raznih plažah so začeli se nrim-Ve^ja tekmovanja, s časom so svetov lzak temu igranju tudi atleti volle ne9a slovesa, tako da je beach stnih t v namreč uradni naziv tovr-P°letn' raovanI na Pesku, postal med uraduj11111 meseci prava alternativa Febru . tekmovanjem in prvenstvom. prvenQVa 80 cel° priredili svetovno Turn'V° V beach volleyu v Braziliji, na plajl1 v beach volleyu potekajo Centrov 'Inno9ik P°tetnih turističnih obali i,' .^e Posebno na italijanski več tatV1119 mnogo peščenih plaž, je cija U lfl tekmovanj.'Večja manifesta-avguJ>aV Jesiju, kjer bo od 16. do 21. ju. y a svetovni pokal v beach volle-nern f a namen bodo nasuli na glav-kubič r^.U v centru mesteca kar 2300 p0(j ,nia metrov peska. Stroškov za dovoi-116 Prireditve ni veliko, saj je Pest.? • S teakovi začrtati igrišča na Med raP°Staviti mrež0-polet . razrumi turnirji, ki potekajo v žab b'” rnesecih na italijanskih pla-pris' t ’. zaradi kakovostne udeležbe -držav * S° bdi namreč skoraj vsi člani ^teolfših6?^611431,^ V ekir) J in ^slijanskih prvoligaških cono' turnir Gran Prix Maxi- Pila „ . se.naticu. Vsaka ekipa je sto- Pričetif ^9rišče s tremi igralci. Pred v t0 . oni /e večje manifestacije, ki je Uristično mp«;tprp nrivahila vpli- ko ]inkllsn.cno mestece privabila veli-tako n deljev odbojke, pa je bilo prav nje r a.Piažah v Cesenaticu tekmova-men;„nior beach volley Maxicono, na-dopni n?.pa ie bilo igralcem, ki niso še cer žpmh 14- leta starosti. Kot smo si-slavnižt°men^b Pred dnevi sta v pred-''alovr* 9°J:i*ke pokrajine nastopila oletti z Martin Marušič in Robert Pa-vania ^.dbma sta se udeležili tekmo-in dvci6^0 sta sestavljala dva fanta Tržiča Tpunci' igralki Fincantierija iz vich ’ LaUra Cosani in Serena Fono- ko po tekmi skočiš v vodo...« Robert Paoletti in Martin Marušič Z našima mladima odbojkarjema, ki sta se- medtem že vrnila domov, smo se malce pogovorili o tem zanimivem tekmovanju. Goriška ekipa je zasedla končno štirinajsto mesto - nastopajočih postav pa je bilo osemindvajset - z malo več sreče pa bi se lahko potegovala celo za višja mesta. »Poznalo se nam je, da nismo bili dobro uigrani, saj nismo opravili nobenega skupnega treninga z igralkami iz Tržiča«, nam je uvodoma dejal Martin Marušič. »Prvi dan smo odigrali kar šest tekem, igralo se je na zmagan set, dosegli pa smo četrto mesto v naši skupini. V zadnjem srečanju smo nerodno klonili pred ekipo iz Barija, ko pa bi premagali tudi to ekipo bi pristali na drugem mestu in bi se lahko borili za sam vrh. Tako pa smo se morali zadovoljiti s štirinajstim mestom, uspelo pa nam je premagati tržaško vrsto, ki je pristala nižje na lestvici.« »Tehnično nismo bili nedorasli ostalim ekipam. Če bi igrali malo bolj prepričani v lastne moči bi lahko posegli tudi po višjih mestih. Ne bi hotel polemizirati, vendar je treba priznati, da nista naši soigralki pokazali tiste borbenosti, s katero so stopile na igrišče druga dekleta,« je pripomnil Robert Paoletti. Na vsakem tekmovanju je seveda rezultat važen, mislim pa, da je že udeležba na tako kvalificiranem turnirju lepo zadoščenje. Zanima pa nas, kakšne so glavne razlike med beach volleyem in »pravo odbojko«, tisto, ki jo igrate v telovadnicah. MARTIN: »Zelo težko je igrati na pesku. Igrišče je manjše, tako da ni rav enostavno usmeriti žogo na polje, e največ težav pa je pri odrivu, ker igramo bosi. Noge se ti kar vdirajo v pesek, kaj kmalu je na igrišču vse polno lukenj, tako da so tudi padci zelo pogosti. Ob vsem tem je tudi igra počasnejša, na igranje pa vplivajo tudi druge komponente, ki nas ne ovirajo v telovadnici: tu mislim predvsem na sonce in na veter.« ROBERT: »Tudi sistem igranja je bistveno drugačen. Ko igraš v štirih se moraš malo drugače organizirati, da pokriješ celotno igrišče. Tukaj so skoraj vse ekipe igrale z obema fantoma ob mreži, dekleta pa so zadaj lovila žoge.« Prepričan sem, da ste se vrnili s Cesenatica zelo navdušeni in veseli, da ste si na tako kakovostnem turnirju nabrali nove izkušnje. MARTIN: »Mislim, da je že samo igranje odbojke na pesku pravo veselje, ki te kar privlači. Igraš bos, na sebi pa imaš samo majčko in kopalke, največje zadoščenje pa je, da ob koncu tekme lahko skočiš v morje in se tako malce ohladiš.« ROBERT: »Zelo navdušen sem bil, ker sem lahko od blizu videl nekatere •najboljše italijanske odbojkarje. Seveda sem zbral podpise skoraj vseh prvoligašev, videti vrhunske odbojkarje pa je res edinstveno doživetje.« Mlada Štandrežca sta sedaj na zasluženih počitnicah. Poletno »premirje« pa se bo kmalu končalo, saj, kot sta nam sama fanta povedala, se bosta udeležila predprvenstvenih priprav, ki jih prirejajo za mladinske ekipe under 14 in under 15 Val, Naš prapor in Briški grič. Priprave bodo od 16. do 25. avgusta v šolskem centru v Tolminu. MAL 12, ■..v/N V*'. ; « • * ' . ■ •'*- .. ' V\..- /*v - .-..i;. ■ * • . • ■. •.. t\ '*■ *■ ■ mi • - Dušan Jelinčič NOČI Utrinki iz Karakoruma Sestanek Proti večeru, ko se z Matevžem odpravim k potočku po vodo, naletiva na Vikija, ki nama nejevoljno pravi, da na tej odpravi delajo le eni in isti, drugi pa so se poskrili. Doda še, da je pod večer sklical sestanek celotne odprave, da se pogovorimo o nekaterih stvareh. Z Matevžem se samo pogledava. Sestanek je kake pol ure kasneje, na veliki jasi, kjer so nagrmadeni tovori. Viki, kot vodja odprave, začne svoj govor nekako takole: »Fantje, nisem zadovoljen z vami. Posebno danes in posebno s tistimi, ki so že bili na odpravah. Sam si hodim na živce, ko tako govorim, ko se tako držim za šefa, torej si kar predstavljam, kako hodim na živce šele vam. Vendar pa je delo treba postoriti, zato si bomo sedaj takoj porazdelili delovne funkcije. Moji predlogi pa so sledeči: jaz sem in bom pač vodja, za transport in blagajno bo skrbel Mišo, Andrej in Mica bosta skrbela za hrano, pomagali pa jim bodo Ničo, Bogdan in Matevž. Za opremo bodo odgovorni Pavle, Silvo in Tomo, medtem ko bo za razdeljevanje cigaret nosačem in za pošto skrbel Duško.« Sestanek se zaključi v smehu in vedrini, saj se vsi zavedamo, da ima Viki popolnoma prav. Saj so do sedaj garali predvsem on, Andrej in Mišo, in to seveda ni prav, saj smo vsi člani odprave. Kuhar Ko med seboj razčistimo te nedorečenosti, se pogovor premakne na nosače. Pavle trdi, da so tu dosti samozavestnejši od tistih v Nepalu, pa tudi dosti bolj življenjski od njih. In že smo pri našem kuharju, Isi po imenu. Ni nam všeč, saj sploh ne zna kuhati, poleg tega pa sumimo, da je špekulant in slab človek. Tomo predlaga, da ga jutri dokončno preizkusimo. »Naročimo mu, naj skuha to pa to v določenem času. Če tega ne stori, ga pač odslovimo!« Medtem pa Rado razlaga, kako je bilo z njihovim kuharjem na odpravi, katere se je je udeležil leto prej na Nanga Parbat. Njihov kuhar je bil izredno prisrčen in simpatičen človek. Rad je govoril o svoji družini, o svojih otrocih, katerih skoraj ni vedel število, o svoji deželi Hunz pri Gilgitu in še o marsičem drugem. Skratka, postali so prijatelji, kuhar pa je to začel izkoriščati. Najprej so ga zjutraj pustili spati, ko bi moral pripraviti malico, ter jo tako pripravili sami, nato je podobno veljalo za kosilo, naposled pa se je že zgodilo, da je kuhar izginil za nekaj dni neznano kam, potem ko je vprašal za dovoljenje le nekaj ur, ko pa se je vrnil, je nežno povedal, da je obiskal nekega sorodnika, ki se je počutil zelo slabo, in podobno. Na koncu njihove odprave je bilo stanje s kuharjem že neznosno. Še dobro, da se je ekspedicija zaključila... Nočemo, da bi se podobno zgodilo z Iso, ki je tudi že začel govoriti o svoji družini in otrocih. Ima jih pet, v rednih presledkih dveh let, saj imajo pet, sedem, devet, enajst in trinajst let. Hoja Naslednjega dne se počutim že zelo dobro. Kot da bi pozabil na vse težave, ki sem jih doživljal prejšnjega dne. Vstanemo ob petih in se takoj lotimo hoje. Že takoj mi je jasno, kako bo ta hoja potekala, kdo bo vedno prvi prišel na cilj etape, kdo si bo izbral počasnejši ritem, kdo si bo hotel ogledovati pokrajino, kdo pa se bo posvetil predvsem fotografiji. »Speedyji« skupine so Silvo, Pavle in Tomo. Oni bodo etapo prehodili v nekaj urah, nato pa se lotili plezanja po balvanih, tako da se pač ohranijo v formi. Tudi Primorci, oz. točneje primorska naveza, saj je Matevž iz Trbovelj, vendar pa redno pleza z Bogdanom in Radom, bodo stalno med prvimi. Andrej, Mica in Mišo so nepredvidljivi, saj najprej zelo pohitijo, nato pa se spet znajdejo nekje proti koncu skupine, malo kasneje pa so zopet Iskanje sence... prvi, jaz pa sem dobil še najboljši ritem z Mojmirjem, Žaretom in Ni-čom nekje na koncu skupine. Viki pa gre počasi in solidno ter se večkrat ustavlja, da bi kar sproti zapisal svoje vtise v dnevnik in rad prihaja zadnji na cilj. Mislim, da to, kar sem danes dognal, bo držalo prav do konca. Flavta V Čongu smo se že vsi zavili v spalne vreče na veliki jasi sredi vasi kar pod milim nebom. Za večerjo smo imeli krompir in juho. Vendar pa, če bi Silvo ne pomagal kuharju, bi še sedaj čakaji na topli obrok. Krompirja smo vzeli premalo s seboj, saj nam bo zmanjkal še predno bomo prišli v bazo. Tu ga jemo z vsakim obrokom ob vsaki uri, ko pa je daleč najboljša hrana, ki jo imamo na odpravi. Že sedaj smo siti riža, curryja in čapatija, vemo pa, da nas bodo spremljali še cela dva meseca, saj je prav tako. Nihče od nas si ni niti sanjal, da bo lahko tu poustvaril domače pogoje, ko več ali manj ješ točno tisto, kar si tisti trenutek poželiš. despti9Kt0V^e veIiai° tudi za Tržaško, kjer so se v tem bo nrtk -i P°iavdi ali utrdili odseki za rekreativno telovadiva n aerobiko, smučanje in za panoge, ki jih druš- tvUaH0]1i° v tekmovajni obliki v svojih odsekih (Adria, Kras, lna, Bor, Breg, Čupa, Sirena in druga društva). nUse?^110.?9 i® v tem desetletju popolnoma zamrla za-Primp ° uvaianju in morda razširjanju trim stez in njim prva :rn®'ia gibanja. Obe goriški trim stezi sta propadli: bilab r ila.Pravi neb°gljen ljubiteljski poskus, druga je tablam areiena m še kar opremljena tako z orodjem kot s Pihskih vž9al°- Ni prodrla zamisel o družinskih in sku-p°p0j, °biskih steze v nedeljskih jutrih ali med sobotnimi v spin-nevk ni prodrla zamisel, da bi se na njej usposabljala Ptepadj11 te^esni kondiciji najrazličnejša moštva. Pobuda je SiCer a' Tudi to je drugačno glede na prejšnje desetletje, podobi 86 ne motim v oceni če trdim, da je doživela ^ati ste°- UsPcio trim steza v Saležu. Enako oceno smemo Uredim Zl' ki jo je v Pevmi opremila Deželna uprava, ko je hišo tri VeM° gozdnato privršino na Šanci. Očitno je, da Križnar/11 steze dojemljive za naše okolje. Ljudje čutijo in al° potrebo po gibalnih dejavnostih več kot včasih in več kot jo dejansko izvajajo, vendar če se že odločijo, potem želijo organizirano in osredotočeno vadbo, ki jih zaposli za določen čas in na zelo učinkoviti način. Tudi v tem se pač kaže ritem življenja. Morda se kaže tudi kaj drugega. Kot sem rekel, velja pri nas tako na Goriškem kot na Tržaškem — rekreacijska vadba za novost, za drugačnost tega desetletja na splošno vzeto, kajti ponekod je bila že prej v čislih. Še vedno pa veljajo tisti, ki se je udeležujejo za malce čudne ljudi, veljajo za osebe, ki hočejo izstopati. Zato organizirana vadba pod strokovnim vodstvom opravičuje večerni poldrugo uro trajajoči izhod, popoldansko ali nedeljsko »pohajanje« po trim stezi pa nikakor ni opravičljivo pred sosedi, znanci in sorodniki, niti ne v okviru lastne družine. Ni edini, vendar je to eden od razlogov, zaradi katerega so redki tisti samozavestneži, ki v kasnih popoldanskih urah tekajo po predmestnih ali podeželskih ulicah in klancih. V dodatno dokazovanje, da se pri nas trim gibanje ni obneslo, naj poleg že posredovanih podatkov in mnenja o trim stezah dodam nekaj zanimivosti o edinem trimkabine-tu ali trim minitelovadnici, ki jo premoremo na Goriškem. Opremljena trim telovadnica se nahaja v športnem delu Kulturnega doma. Ob načrtovanju in gradnji doma ob koncu prejšnjega desetletja smo se odločali tudi o opremi in o novih prijemih. Pomislili smo celo na savno, a smo se hitro streznili in ocenili, da okolje ni zrelo za kaj takega. Tvegali pa smo pobudo, premik, novost, ki se je takrat in že mnogo prej oblikovala kot trim. Poleg trim steze smo torej načrtovali tudi trim telovadnico. V prvih letih po otvoritvi prostorov so nekaj zanimanja pokazale omenjene skupinice prijateljev mlajših let, mislim mladincev, ki so bili izven kroga običajne vadbe košarkarskih, nogometnih, odbojkarskih ali gimnastičnih skupin. Izkazalo se je, da ne prihajajo v trim duhu, temveč v body-building duhu, ker je bilo na razpolago nekaj primerne opreme za to zvrst vadbe. To se je zgodilo kljub teoretičnim razlagam in člankom ter praktičnim prikazom o trim vadbi. Nič hudega, a vsaj da bi vztrajali! Toda privleke so jih druge, na novo ustanovljene telovadnice za mišično napihovanje. Še enkrat se je izkazalo, da si ljudje želijo vadbe kljub vtisom, ki jih največkrat dajejo, da si namreč želijo čimveč samostojnosti in prostosti v izbirah. Priznati pa je treba, da nismo bili zmožni deloma spremeniti trim zasnovo o družinski vadbi v nekaj privlačnejšega. Morda bi bilo dovolj kakšno orodje več in kakovostna stereo naprava za predvajanje heavy metal glasbe. Tako je vrsta mladih začela zahajati v za nas odtujeno okolje in celo plačujejo za to odtujenost denarje, ki bi jih za vadbo odbojke pri Valu ali košarke pri Domu nikoli ne dali. Težko je torej vplivati ali celo spreminjati miselnost, čeprav so ponujene ponudbe smotrne. Trim gibanje se ni razvilo, odmevnejši je v letih osemdeset body building. Dokaz več, da je telesna kultura kot ostale družbene dejavnosti izraz okolja, v katerem se uresničujejo; istočasno ga sicer po svoje in deloma tudi pogojuje. V tem je tudi upanje, saj bi bili drugače podvrženi samo zunanjim silnicam, kot se je nekaj časa dogajalo glede aerobike. Tudi aerobika je drugačnost osemdesetih let, vsaj prve polovice osemdesetih let. Pojavila se je hitro in skoraj nepričakovano, kot je značilno za njeno nasprotje: aerobično delo pomeni namreč telesno dejavnost v ravnotežju porabe in dovajanja kisika, aerobika pa se je nasprotno pojavila šokantno kot kisikov dolg pri hitrem teku na kratkh progah in to pomeni anaerobično delo. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000,- din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst T3512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 • PR 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Streha De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch Izdaja k. .4 ZTT !ferfj| Član ilalija"*1* inl^p—yr5l |fp rvazač^ 31. julija 1988 Državno pravdništvo je včeraj uvedlo preiskavo Benetke zaskrbljene nad smradom gnilih alg BENETKE V mestu se skoraj ne da več dihati. Vsepovsod se širi neznosen smrad. Vedno več je ljudi, ki se odpravijo od doma z masko na obrazu. Romantično mesto v laguni, obvezna izletniška točka vseh zaljubljencev sveta, je doletela nova nadloga. Zaradi posebnih meteoroloških pogojev in značilnosti morja se je namreč silovito razmnožila neka posebna vrsta alg, ki ji znanstveniki pravijo "ulva ri-gida", navadni smrtniki pa kar "morska solata". Te alge so začele sedaj gniti in razširil se je nenavaden in neprijeten, smrad, ki je prinesel dodatne skrbi že itak zaskrbljenemu mestu, ki ga že dolgo pestijo prave eksistencialne težave. Nočna nevihta, ki je včeraj divjala nad laguno, je sicer nekoliko razpršila gnilobne duhove, vendar ji ni uspelo razpršiti zaskrbljenosti. Veter, ki je ublažil smrad, je hkrati upočasnil plovbo ladij, ki nabirajo in odstranjujejo gnile alge. Živ strah pa vlada za prihodnje dni. 4. avgusta bo zaradi astronomskih učinkov na plimovanje nivo vode v laguni na najnižji stopnji, kar bo znatno pospešilo gnitje alg. Nadloga je sprožila pravo emer-genčno stanje. Ža zadevo se zanima tudi državno pravdništvo, ki je odprlo sodno preiskavo o pojavu gnitja alg ter o njegovih morebitnih posledicah za zdravje občanov. Krajevna zdravstvena enota je sicer zanikala, da bi bil pojav lahko škodljiv občemu zdravju, vendar je pravdništvo kljub temu naročilo strokovnjaku Giampietru Zucchet-ti, da nekaj dni zaporedoma in v raznih krajih lagune analizira koncentracijo žveplovodika v zraku. Pojav proučuje tudi skupina znanstvenikov, ki jo vodi docent za morsko biologijo na tržaški univerzi prof. Giuliano Orel. Po njegovem se da pojav, ki je povzročil pravo morijo rib ter sprošča žveplovodik, razložiti na zelo preprost način. Ker se je morje preveč segrelo, potrebujejo alge večje količine kisika. Ko so porabile ves kisik v vodi, se razpadanje alg in mrtvih rib nadaljuje s proizvodnjo metana in žveplovodika. Vse to se bo nadaljevalo, dokler bodo trajali sedanji klimatski pogoji. Pogreb armenskega demonstranta Pogreb Armenca Kačika Zakarjana, ki ga je pred dnevi ubila sovjetska policija, se je spremenil v pravo protidržavno demonstracijo. Sliko so posneli armenski disidenti in jo poslali agenciji AP v Moskvi (Telefoto Ar) V Bologni se bodo 2. avgusta spomnili žrtev terorizma RIM - V prihodnjih dneh se bo vsa Italija, zlasti pa dežela Emilia Romag-na oddolžila spominu žrtev terorizma. 2. avgusta bosta namreč v Bologni- in v dolini Sambro osrednji, komemoraciji ob 8. obletnici pokola na bolonjski postaji in 14. obletnici napada na vlak Italicus, ta dan pa bo posvečen vsem žrtvam prevratniškega terorizma v državi. V Bologni se bodo zvrstile številne spominske prireditve in svečanosti, ki jih združuje geslo »Bologna ne bo pozabila«. V občinski palači bo že zjutraj srečanje z oblastmi in svojci žrtev, z železniške postaje pa bo v dolino Sambro odpeljal poseben vlak, ki se bo ustavil v San Benedettu, kjer so pred 14 leti eksplodirale bombe na vlaku Italicus. Na glavnem bolonjskem trgu pa bo v večernih urah baletna predstava moskovskega gledališča Bolšoj. Ob teh dveh žalostnih obletnicah so predstavniki številnih političnih strank, predsednik vlade De Mita in predsednica poslanske zbornice Jotti-jeva naslovili na bolonjskega župana Imbenija solidarnostne brzojavke. Jot-tijeva je med drugim podčrtala pomen nedavne obsodbe za pokol v Bologni, za katero meni, da je dokaz pravične izbire sodstva. »Proslave, ki se bodo vrstile v prihodnjih dneh, naj bodo zato odraz zaupanja v italijansko sodstvo,« je zaključila Nilde Jotti. Ciriaco De Mita pa je v brzojavki napisal, da se sodstvo ne bo nikoli izneverilo zaupanju ljudstva, posebno še svojcem številnih nedolžnih žrtev, vendar je dolžnost vseh, da sodelujejo pri naporih za dokončno izoliranje vseh prevratniških skupin, ki še delujejo v državi. Tudi v brzojavkah ostalih parlamentarcev je mogoče razbrati skrb za nov in učinkovit boj proti prevratniš-tvu, domačemu in tujemu terorizmu, ki ga je treba na vsak način zatreti. Terorizem se namreč kljub vsem naporom še vedno nevarno oglaša. V Čilu se krepi opozicija Čilski predsednik Pinochet še zdaleč ne uživa tolikšne priljubljenosti, kot sam rad misli. Vedno več prebivalcev namreč vodi opozicijsko kampanjo proti njemu (telefoto AP) Letališče Miinchen II v škripcih zaradi ptic MUNCHEN — Gradnja novega, impozantnega letališča Miinchen II ni še dokončana, pa se je že odprlo kočljivo vprašanje varnosti letaliških stez. Pri tem ne gre za morebitne inženirske napake ali tehnične pomanjkljivosti, pač pa za jate ptic, ki povzročajo vrsto resnih preglavic letališki upravi. Ptic, ki izbirajo letališča za svoje nepredvidene polete, je vedno več, prav tako pa zaskrbljujoče narašča tudi število letalskih nesreč, ki jih neposredno povzročajo krilate živali. Pred dvema letoma je moralo letalo DC 9 družbe KLM zasilno pristati na letališču pri Reimsu, ker je jata ptic priletela v motorje, v Belgiji so bili ptiči usodni boeingu 737, ki so ga običajno uporabljali pri urjenju bodočih pilotov, v Nev Yorku pa je moralo neko letalo DC 9 zasilno pristati tik po vzletu, na stezi pa je zaradi dodatne okvare zgorelo. Nezaželeni ptičji obiskovalci letališč predstavljajo pia' vo nevarnost predvsem med pristajanjem in tik pred vzletom srednjeveških letal. Motorji namreč »vsrka)0(< ptice, turbine se pokvarijo in letala postanejo igračke, ki jih piloti ne morejo več upravljati. Ponekod so letališke uprave pripravile načrt za naravno odganjanje pbc’ za varnost letaliških stez naj bi P°^r' beli primerno izvežbani sokoli, . Miinchnu pa so se menda navdusn za radikalnejšo varianto: ptice bodo zastrupili ali celo postrelili. Ekološk izbira je nedvomni ena izmed nai' boljših, ne rešuje pa vprašanja pšoj6’ ga navala. Ptice, predvsem galebi s namreč odkrile velemesta, kjer je odpadkov - torej hrane - v izobilju, da' ravnih sovražnikov pa sorazmerd malo. Tako se je v letih razvilo izjemno stanje, ki postaja šele zdaj nevarno tudi za človeka. Ko bi v pel~ desetih letih prisluhnili Hitchcocku- Zaradi prevažanja smodnika Libijca še vedno v priporu NEAPELJ — Neapeljsko državno pravdništvo je včeraj zanikalo vest libijske tiskovne agencije Jana, po kateri bi bila Libijca Seirir Sukri (30 let) in Abdunaser G. Guwedar (31), ki so jih v sredo aretirali zaradi nedovoljene posesti razstreliva, že na svobodi. Odgovorni pri uradu za obtožbe neapeljskega državnega pravdništva dr. A. lacumba je povedal, da sta trenutno priprta v zaporu Poggioreale v pričakovanju morebitnih ukrepov namestnika državnega pravdnika De Stefana. Libijca so aretirali v središču Neaplja, potem ko so na njunem tovornjaku našli tri tone smodnika. Policija je ugotovila, da sta Sukri in Guwedar nameravala smodnik na skrivaj poslati v Libijo. Policija je medtem v petek izgos tri libijske državljane, in sicer 25-1® nega Abdula Salerna, 23-letnega mala Abubakerja in 33-letnega Sal^ hedinzaruga El Rtenija. Trojico so 3r0 tirali 19. julija zaradi kršenja noik1 posesti in prevažanju razstreliva. a_ njihovem prihodu iz Pariza na ue.a peljsko železniško postajo je P°*'Cij. na njihovem vagonu našla večjo £0 čino umetnega ognja. Sodnik j'*1 L obsodil na 8 mesecev pripora, zatjbi pa je obsodbo suspendiral. Po razso so Libijce izgnali, ker so kršili norIj|ji, tive, ki urejajo bivanje tujcev v.!ta* j,. Trojico je včeraj popoldne P0^c'iakjer spremila do letališča Fiumicino, k] se je vkrcala na letalo za Tripolis (ag) Kjerkoli se nahajate, je z vami. dinOSDnti T R SI - UL. ROSANDRA 2 (vogal Ul. Flavia) - TEL. 281444 CENTRO SERVIZI DINOCONTI USATO DINOCONTI TAKOJŠNJE FINANCIRANJE, REGISTRACIJE IN ZAVAROVANJE NAJUGODNEJŠA CENITEV TVOJEGA STAREGA AVTOMOBILA © Član združenja industrijcev COKEšUONAAIAUTO TRESTI