POSTRŽEK Sonja Kogej Rus SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ V LETU 1996 PROSTOR IN PRIFRAVF. NA STALNO RAZSTAVO \ ečina dosedanjih poročil o delu Slovenskega etnografskega muzeja se začenja ali končuje s poročanjem o prostorski problematiki in njenem reševanju, Za leto 19% pa lahko končno zapišemo, da |e glede tega prineslo zelo stvarne spremembe spomladi sla bila za prvi, manjši obiekl šl, 2S v kompleksu na Metelki >vi k< ukana pri >|ekl za pridobuev giadbeiiega dovoljenja m projekt za izvedbo. \a javnem razpisu za izvajalea gradbeno-obrltniških in inštalacijskih del je bilo izbrano Gradient > podjetje Grosupl|e, ki je 11. junija s predaj« ključev objekta začelo z delom. \ skladu s pogodbenimi roki bo objekt, ki je namenjen upravi, kustodiatom, i esta vrati ;rsko-k< >n ser vate irskim tlejav noMim ter za javnost odprtim do kumenKK iji. knjižnici in večnamenskim prostorom, dokončan marca 1997. spomladi 19% se je končal tudi ano imuni urhanisiično arhitekturni natečaj za urbanistično ureditev območja urejanja z oznako O i v < >j;išnicf) i julij Metelkova" v l.jublj;yii in za ariiitek luni' i rešitev prem>ve južnega dela lega območja 7.a izvedbo je bila izbrana natetajna rešitev pod oznako Porinil skupine jvtoijev arhitektov Sama in (.ionizda < i rtilegerja Miroslava Kvasa m M,ne Melula Avtorji so se jeseni lotih izdelave Prosiorskoiirediivenih pogojev (PIT) Slovenski etnografski muzej pa v sodelovanju / njimi v letu 1997 čaka priprava proieklov za začetek tlel na večji razstavil,i hiši Zanjo so v letu 1990 že potekale pri pravega stalno razsiav< >. Studijsko delo je Jeklo v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta pri Ministrstvu za znanost m tehnologijo Spomladi 1996 je bila po več pogovorili in dogovorih kustosov s|<>venskega etnografskega muzeja od ueli predlogov (napisali so lih di Gorazd Makarovič. mag, Andrej I )ular in mag, Janja Žagar) sprejeta vsebinska zasnova mag, Janje Žagar. Ta Z.imisel v sebuje delilev stalne lazslav e na dve temeljni < >b|iki; na tlel razstave, namenjene najširši javnosti, z delovnim naslovom Pijilnhc t teke kultutv ali predmet " ljudeh in na del Študijske zbirke ali j>redmet osebi. Za dokončno izoblikovanje razstavne zgodbe so si delo organizacijsko razdelili. Dr. Gorazd Ma karovič je prevzel snovanje uvodne razstavne pripovedi, mag Janja Žagar izoblikovanje razstavne zgodbe, mag. Andrej !)ular scenarija študijske razstave zbirk ter Sonja Kogéj Kus študij pedagoško-audragoskih v idikov razstave. V letu 1996 so potekale priprave na razstavo Slovenski etnografski muzej, prvo dejanje: Predstavitev, ki bosvojska napoved stalne razstave, i Hipi ta bo (oz. je bila) 5. junija 1997 ob evropskem mesecu kulture v prvi stavbi v kompleksu na Metelkovi, ki sicer ni namenjena raz-siavni dejavnosti, a jo s širokomt hodniki in večnamensko dvorano vendarle omogoča Na njej bo predstavljen muzejski thesauros. predmetna osnova za stalno razstavo, in upodobitev dveh segmentov na osnovi dveh scenarijev za stalno razstavo. Mag. (anja Žagar jiriprav Ija iz zgodile predmetov o ljudeh oz. iz scenskih podob tradicijske kulture segment iz življenjskega ciklusa, zgodbo o rojstvu (simbolno tudi začetek, "rojstvo" muzeja). Mag. Andrej Dular, ki je avtor scenarija za galerijo zbirk, pa v sodelovanju z mag. Mojco Terčelj pripravlja postavitev najstarejše iiaragove zbirke Na pt »dlagi obeh "testnih" segmentov stalne razstave bo organizirano vet pogovorov 1er l.i pa-nelna raziskava stalne razstave, ker želi slovenski etnografski muzej k sodelovanju pritegniti čim več strokovnjakov in obiskovalcev V okviru sredstev, ki jih je za prvo fazo priprave stalne razstave namenilo Ministrstvo za kulturo pa so bila izvedena naslednja dela ozirt ima dejavni>sii: Mag. Inja Smerdel je bila od 17. aprila do 5 maja 1996 na študijskem potovanju v Pranciji, Angliji m na Škotskem Desetdnevno bivanje v Parizu 'z,mj je dobila štipendijo Francoskega veleposlaništva v Republiki Sloveniji) je potekalo po programu, ki ga je sestavila Marte-France Noël, raziskovalna sodelavka v Musée national des arts et Iret-ditions jiojntlaires. Vseboval je študijski ogled njihove stalne razstave, kulturne in študijske galerije; spoznavanje procesov dela v ikonoteki, oddelku zli infoi maliko. lonoteki, Restavratorski delavnici; ogled ureditve depojev. znanstvenega arhiva, knjižnice in video i >tlilelka v tem muzeju; ogled nove sial-tie razšla ve v Vehki galeriji Muséum ua-tioiial d histoire naturelle z vodstvom muzeologa M. Vati Pračla. obisk raznih oddelkov v Musée de I hommewx njihovih razsia v Drugj del potovanja pa je vključeval Študijske oglede Museum of London in Moving Image Museum v Londonu, Museum oj English Rural Lije v Readingu. European Ethnological Re search Centre ter People's Story Museum v Edinburgh in Scottish Agricultura/ Museum v inglistonu - Delavci muzeja so bill 11 in ¿A ok-lobra 1996 na strokovni ekskurziji na Durutjii in v Budimpešti Spoznanja s študijskih ogledov nove stalne razstav e v Osteneichisches Museum fur- I olkskunde in evropskega muzeja leta 19% MAK Osteneichisches Museum jar angeii ctndte Kiinsi na Dunaju, razstave I h t ni in Avans (lalbturnn na t rtadiščan-skem ter stalne postavitve v \eprajzi muzetim v Budimpešti bodo v pomoč pri pristopil k nastajanju stalne razstave - Tehnični oddelek je res ta vri ml tlel muzealij za stalno razstavo. - Izdelani sla bili maketi /auežei e domačije v/ Strojne m hiše llosta / pri školji Loki. v delu pa je še maketa Kavč utkuve hiše iz Za vodenj. V Restavratorskem centru Slovenije je v delu izdelava kopije freske Sv. Nedelje iz Crngroba - Za stalno razstavo je Slovenski etnografski muzej pridobil lesen strop in vogal hiše Hasta I z letnico IX(lw. nekai oblačil, pokrival in drugih tekstilnih izdelkov iz Ljubljane in zemljevid Slovenski atlaut iz lela 1870. V tisku je zloženka o selitvi slovenskega etnografskega muze|a. RAZSTAVNA DEJAVNOST Kljub nujnemu, vase zazrtemu delu je bil Slovenski etnografski muzej z vidika "Ostajanja na sceni" prisoten v javnosti z dokaj pestre» razstavno dejavnostjo. LASTNE RAZSTAVE (in prireditve): Udomačena svetloba. Etnološki pogled na svetila in pripomočke zanje. V sklopu večletnega programa muzeja, ki oh pomanjkanju stalne razstave občasnih predstavlja posamezne zbirke, jebila dva dni po Gregorjevem 1 t mar ca 1996 odprta razstava Udomačena svetloba. Etnološki pogled na svetila in pripomočke zanje. Razstava je nastajala že v letu 1995} vendaf je bilo odprti1-' prestavljeno, v leto 1996, saj je bilo potrebno zaradi nizke subvencije iskati dodatna sredstva pri pokroviteljih. Razstavo je pripravila kustodinja za bivalno kulturo Irena Keršič. Na njej je prikazanih 18-Í .svetlobnih teles (zbirka svetil šteje 5 11 predmetov), ki so razdeljena po funkciji in času. Obravnava p-1 še posel i ne oblike razsvetljevanja, ki so 76 GLASNIK SED 36/1996, št. 1-2 POSTRŽEK .še raz v jjale d< «na, \ jav m »sit. v pri »metu, pri delu, pri i aščertju. šegah in praznovanjih u r prikazuje izdelavo goriv za tradicionalna svelila in njihovo upora ho >ztr< ima pre<>bliki ivanje za današnji ria-i in življenja Prikaz dopolnjujejo. razlagajo in dokazujejo številne fotografije, grafiki legende in scenske postavitve. K.izjavo sia ohtikovala arhitekta Mojca ! urk in Peier Kan. Lad<> Jakša pil je uglas-hil temo udomačene svetlobe, ki po] lelje i >hjsk< >\ ak e po razstav i < >tl neteuja ognja do mitične svetlobe. Razstavo I domnevna svetloba je že ob naslajanju pa tudi med razstavo sprem-Ijal.i vrsta sočasnih dejavnosti; [ čenči (iS Polje so p< >d mentorstvom lient Keršii in učiteljice Milene Majzel zim ali svelila v svojem okolju ler jih pri-nterjali / irftizeiskim gradivom Poved- iv >t piedmet< >v s( j predstavili na razšla viv avli šole in \ šolskem epicentru na Mestnem trgu v Ljubljani I črnci < )S Ko le zija so pod mentorstvom Irene kei sič in Marije Krman pri likovnem in tehničnem pouku oblikovali hišice i/ lepenke gtvgorčke. ki so lili osvetljene s svečami na predvečer gregorjevega spuščali po Ljubljanici, fitdi njihovi izdelki so bili predstavljeni v ši tlskeni epicentru l) aprila je Radio Slovenija z avtorico razstav c in mladimi muzejskimi o bi s ko-valci posnel mladinsko izobraževalno oddajo o svetlobi, bnourna oddaja je bila predvajana na prvem sporedu Radi, i Slovenija v maju in stiprfeml»ni. \ nov embrski številki revije Gea je v prilogi St'i'1/obii. ogenj. luč preti stavljena razstava / domačcna Sivi/oba, ki je bralce in obiskovalce povabila k isk.miu pi izabljeriih svetil. /'rijiovedovalnica Ob Mihoinih popoldnevih iT novembra. I i In decembra IWi) so mladi obiskovalci Slovenskega etnografskega muzeja na pravljičen način z govorico svetlobe in teine spoznavali našo dediščino o raz-"veifjevanju Pisateljica Hina Štampe Ziuavi je zanje napisala liafho <> stiet-'"/)/, ki sta jo predstavila avtorica in dramski igralci .juri) Sonček. Mu zejska delavnica I 1 in I J. decembra [996 je bila v prost (»rili 81 oven-sk'ga etnografskega muzeja delavnica 1 'kra.še\anja sveč z voskom in barvanje 'vsenih svečnikiiv Vodila jo je Vitla Lah. Hazstavo fk/omeičeiia S/vth>ba, ki je ''tla oktobra in novembra zaradi oh f1o\ iivt-nih del v Narodnem muzeju ^apua. si je do 30. decembra ogledalo 1 1 iS7 i ibisk* j\ a)ce\. Pasovi in sklepanci Od 10. julija tlo 29. septembra 19% je Slovenski etnografski muzej gostoval v Pokrajinskem muzeju v Celju z razstavo Pasovi in skfcfiaiici avtorice kustbdinje za oblačilno kulluro mag. lan je Žagar Razstava je bila v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled lela 1993/94 oh izidu kataloga iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja Ko žične jaslice V prazničnih ložično-novoletnih dneh je bila v atriju muzeja razstavljena nova pridobitev, rezljane jaslice mojstra Franca Kobala iz Cerknega GOSTUJOČI- RAZSTAVI (in prireditve): Paska čipka V okviru mednarodnega sodelovanja sta bili v letu 1996 v slovenskem etnografskem muzeju na ogled dve gostujoči razstavi, Prva, Paska čipka, pomeni nadaljevanje sodelovanja z Etnografskim muzejem Zagreb, kjei je leta 1991 Slovenski etnografski muzej gostoval z razstavo Kam so vsi pastirji šli Pripravili sia jo kustodinji Nerina Eckhel in Vesna Zorič. za postavitev v Ljubljani pa je poskrbela mag Janja Žagar \:a ogled je bila od 11 januarja do3 i marca 1996. Vtem času si jo je ogledalo 29^9 obiskovalcev. Prikaz paške šivane čipke je nudil možnost za primerjavo s slovenskimi klekljariimi čipkami. V ta nameu je i a-deja Primožič 31 marca demonstrirala klekljanje čipk. Kitajski papirnati zmaji Druga gostujoča razstava Kitajski pa / h mat I zmaji pa je bila na ogled otl 2^ julija doS avgusta 1996 Posredovala jo ¡e Kitajska agencija za meti na rod ne od* nose iz Pekinga Slovenski etnografski muzej jo je pripravil v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve RS in Minisifstvom za kulturo RS. ki jo je finančni i omogočilo V sklatiti s Sporazumom izleta 1993 je h i 1 v s epi e mb ril I99i sestavljen in podpisan "Program sodelovanja v kulturi, izobraževanju in znanosti ter izinenjava za obdobje od 1995 do 1997 med vlado Republike Slovenije in vlado Ljudske republike Kitajske" med te spada razstava Kitajski papirnati zmaji. Na razstav i Kitajski papirnati zmaji je bilo predstavljenih LS2 zmajev različnih v elikosti, oblik in motivov, vzetih iz vsakdanjega živ Ijenja in kitajske mitologije, ter predmeti iz Azijske zbirke Slovenskega etnografskega muzeja. V dveh tednih, kar jc bila na < jgled. si jo je ogledalo 5066 obiskovalcev Ob razstavi je Slovenski etnografski muzej pripravil poleg ciklusa petih predavanj (Ralf Ceplak Mencin: Kitajska mitologija, dr. Milja Saje: Tradicionalne in ljudske ti me most i r luči razvoja kitajske civilizacije-, Aleksander Hatlži: t drugačna Kitajska, dr. Jana Ros ker; Potovanje na zahod, dr Zmago Smitek: A V;.v j stiki s Kitajsko vpreteklih stoletjih) vrsto spremljajočih prireditev pod vodstvom kitajskih strokovnjakov; delavnice in prikaze umetniških tehnik za otroke in odrasle (delavnice slikanja s tušem, slikanja na svilo, kitajske pisave - kalfgrafije. ki jih je vodila Wang i Utiqui, ter mojstrovine umetelnega tradicionalnega rezljanja zelenjave kuharjev iz restavracije Orient, izdelovanje zmajev). Ob Ici priložnosti sia bila v Ljubljani otl 21 |ulija tlo 11) avgusta 1996 Cu Wenluia in l.i Changlian s Ki tajske, ki sta sodelovala pri pripravah na razstavo in pri programu delavnic. Za razstavo so bili natisnjeni katalog z. barvnimi rep rodu k t ijami zmajev infor mativna zgibanka in plakat. Kustos raz stave je bil Ralf Ceplak Mencin. peda goški program je priprav ila Sonja Kogej Rus, grafično oblikovanje in postavitev razstave je bilo tlelo Mojce Turk, k organizaciji pa je kot zunanja sodelavka pripomogla Nina Zdrav ič Polič SODELOVAJE PKl RAZSTAVAM Slovenski etnografski muzej je s posredi iv ari jem podatkov ter s posojanjem gradiva iti predmetov sodeloval tudi pri razstavah drugih prirediteljev Mag. Marjeta Mikuž je v delovni skupi ni (Taja Cepič - Mestni muzej. Dragica Trobci Zadnik Mestni muzej, arhitektka Mojca Turk) pripravila Projekt pripnave stalne muzejske razstave v Ribnici na (iradu. 1 larojii in v Mik.Iovi hiši, ki v se buje vsebinska izhodišča stalne muzejske postavitve, prvo fazo realizacije postavitve na (¡radii, prostorski oris stalne muzejske postavitve na (iradu in Ma-rofu ter prostorski oris in načrt i ibčasne razstave Zgodovina ribniškega gradil V Xhkluvi hiši Goriškemu muzeju in Turističnemu društvu Breginj je bilo za razstavo o Breginjn, ki so jo odprli (i. maja 19% v Breginju, posredovano fotografsko gradivo terenskih ekip Slovenskega etnografskega muzeja. Fotografsko gnidivo Slovenskega etnografskega muzeja je bilo posredovano Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu za razstavo Ko cvete lan, ki jo je pripravila Irena Dcstnvnik v K & K centru v Šentjanžu v Rožu. glasnik sed3ó/199ó, šl 1-2 77 POSTRŽEK I )r t Sora/.d Maka rt >vič jt1 /a katalog razstav t* Penit 11 res sotts i ene j/asscnrs de lunnere v Musee t\ popravil pi'ispev fku slikah na steklo na Slovenskem. Slovenski etnografski muzej je za likovno dokumentarno razstavo Veno Piton W()letnica rojstva, ki jt* bila na ogled v l*il( »novi galeriji v Ajdovščini od J" septembra do 10 novembra 1996, p<)sred<>val l'il< >n< jvo fotografsko gradivo izarhiva Slovenskega etnografskega muzeja < >d 2. do t oktobra je bila ena ¡Zmed skrinj i/ /bnk Slovenskega etnografskega muzeja postav [jena na < >der konferenčne dvorane hotela Toplii e na bledu i >rganizaTOrji tretjega njednaivxl-nega seminarja d statistični zaupnosti si > si za simbol celostne podobe izbrali skrinjo tet tako udeležencem predstavili del slovenske kulturne dediščine \ oktobru |e Slovenski etnografski lliuzej sodeloval na razstavi turističnih spominkov v okviru sejma Gast-tur na Mariborskem sejmišču. Kustodinpa Irena Keršii je sodelovala pn pripravi novega muzeja Plinarne Ljubljana. ki je bil i nI prt novembra 1906, ter pri pripravi stalne razstave Elekira Ltubljana v Iilektrarni na Kotnikovi ulici. V dogovoru z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Londonu ¡e Slovenski etnografski muzej za nt/stavo igrač v nekem londonskem knjižnem ¡centru nabavil lesene primerke, ki bodo po zapilju razstave preneseni v vitrine na velet >i islanišh i1 Ralf Čeplak Mencin je sodeloval pri razstavi j> Avguštin Hullerstein - Umu Song I. i i ig Kiaoltieil. 170A-1 t Meng-šaii. mandarin na kitajskem dvora, ki ie bila na ogled v Galeriji Mežnarija v Mengšu oi.l Ki novembra tlo 1 decembra !<><>i) slovenski etnografski muzej je ob medna roti nem simpoziju I laika n Po/m-lor VI i/tik. ki ga |e pripravilo International lsslasl>eniki na Halkaini: Utrinki s Koso ««avtorja dr. Svaniborja Pettana. Postav t jena ji bila v Kl'l>-u France Prešeren od novembra do 10. decembra 1996. V božičnem času je Polona Sketelj so delovati pri razstavah družinskih jaslit v bilcovsti na avstrijskem Koroškem i JI m 22. decembra 1996) in v Mestni hiši \ Ljubljani (od I H. do 22 decembra 1996). nove pridobitve slovenskega etnografskega muzeja Slovenski etnografski muzej je v letu 1996 pridobil 674 novih predmetov Po podatkih iz akcesijske knjige jih je bilo 27 pridobljenih z darili. 647 pa z odkupi. df.i.o po kustodiatih, v dokumentacijskem in tehničnem oddelku ter knjižnici slovenskega etnografskega muzeja V okviru redne dejavnosti so v letu 1996 po posameznih kuslodiatih potekale naslednje aktivnosti: V kustodiatu /a rutalno gospodarstvo in promet je 1. aprila 1996 začela oprav (jati pripravništvo etnologinja Polona Sketelj, Njene prve aktivnosti so bile usmerjene k seznanjanju in pregledu obstoječih zbirk. Na terenih v Gornjem iirat.li i in Tišini v Prekmurju si je ogledala predmete za odkup V občini Bilčovs m na južnem Koroškem je zbirala podatke za magistrsko nalogo in /a raziskavo o niralnem gospodarstvu, v Arhivu Slovenije pa podatke o cestnem prometu na Slovenskem med obema vojnama. Kustodinja za stavbarstvo in notranjo opremo Irena Keršič je poleg tlela z zbirko svetil in projekta Udomačena svetloba, ki obsega razstavo m spremljajoče dejavnosti, organizirala izdelavo kopij kresila, vaškega svetilnika - farala iz vasi Suhorje v Brkinih z letnico 1667. šuštarske m sitarske svetilke. Za prodajni spominek je izbrala in organizirala izdelavo voščenih sveč z laneno prejo in poslikan svečnik. Plod njenega tlela iiii terenu je videofilm Dokumentarni "Uj)is o izdelovanja svetil in njihovih ptijtomockov (posnela ga je Nadja Va-lentinčič) ter dokumentacija hiše I losta 1 pri škof j i Loku Kustos za obrti mag. Andrej I)ular je v letu 1996 pridobil predmete; iz Podgp-rice. Lamo rja, Za loke, Gor. Prekope. Gruče», Vitlmaš. Police ter predmete sveča i sko-metličai ske delavnice in trgovine Jakoba Krbavčiča iz Ljubljane, od katerih jih je 519 očistil, oprav il meritve in opise in jim pritrdil akcesijske lisike /.a potrebe učnih delavnic je pridobil statve za tkanje preprog. V depoju št. H), kamor so bile nameščene nove police, je pregledal m uredil po tipologiji celoten fond obrtniškega orodja. Na terenu je posnel sedem ur avdiogradiva o obrtnih dejavnost h v Metliki Kustodillja za nošo in vezenine mag. Janja Žagat je pri delu s predmeti preverjala pi isotnost in stanje predmetov v zbirkah. Ob študentski praksi se je uie-jala in se še ureja zbirka klekljanih in kvačkanih čipk in priprav za izdelovanje čipk, prav tako pa tudi seznami in kartoteka te zbirke, ki šteje okrog 2 500 predmetov Dokumentiranje predmetnih zbirk je bilo omejeno na sistematično fotografiranje zbirke pokrival, glavnikov svitkov, papirnatih šopkov in venčkov ter fotokopiranje zbirke čipk v merilu 1:1. Tudi novo pridobljeni predmeti so bili sproti fotografirani. Kuslodiiija za socialno kulturo Tanja Tomažič pripravlja izdajo kataloga zbn-ke igrač Slovenskega etnografskega muzeja, zato se je posvetila študiju tuje in iskanju domače literature. Časopisnih Člankov in arhivskih virov ter nakupu otroških igrač. Približno polovica predmetov iz zbirke igrač je bila fotografirana. Terenska opazovanja socialne kulture je opravila ob različnih priložnostih: praznovanju Svetih Treh kraljev v Kosezah t" januarja); ogledu razstavi starih fotografij v Ricnianjih, ljubiteljske etnografske razstave v istrski vasi Lopar < 28. marca), velikonočne razstave v Nabre zim (II. aprila); obisku .samostana kla-ris m frančiškanskega samostana v Nazarju (22. maja); ter na poti po Prekmurju in Porabju, kjer se je seznanila z romsko skupnostjo, izdelovanjem predmetov iz slame v Lipovcih, buraškim muzejem v Ižakovcih. lončarstvom v Filovcih. protestansko skupnostjo v Gornjih Pelrovcih in s turizmom v Hevizu in Kesz.thch |ti. Nadja Valcn tinčlč je februarja za kustodiat posnela videotilm obhoda škoromatov v i Irušici Kustos za neevropsko etnologiji) Ralf Čeplak Mencin v organizacijski enoti Slovenskega etnografskega muzeja dvorcu Gorica ne, kjer že od leta 1989 potekajo gradbena tlela in zaradi katerih je muzej že pet lel in pol zaprt za javnost, je organiziral sestanke gradbenega odbora in na njih aktivno sodeloval, Gradbena dela so se nadaljevala predsem v pomladanskih in jesenskih mesecih Sodeloval je tudi pri delu Nacionalnega komiteja IGOM in pri Skupnosti muzejev Slovenije. V ODDELKU ZA DOKUMENTACIJO je bilo inventariziranih 1396 fotografij. 1290 negativov in 516 diapozitivov ^ računalnik je bilo vnesenih 110 predmetov s področja obrti in 66 otroških igrač. Alenka Simikič, vodja Oddelka z-1 dokumentacijo, sodeluje v predsedstvi' CIDOG-a ter v delovni skupini za etnologijo, ki je letos končala trileten p'1'' jekt Etnološki ¡todatkovni standardi Standardi so tiskani v angleškem i*1 francoskem jeziku. 78 G1ASNIK SED 36/1996, št. 1-2 POSTRŽEK \ KNJIŽNICI S M >\ I \>k I i;A ET-Np< ilnjevanje bibliografije sodelavcev muzeja Vlelu 19% je knjižim a pridol >ila i 12 periodičnih publikacij m Sil monografij. Študent bibliote-karsiva in honorarno zaposleni Marko I )rpič Minatti se je udeležil dveh tečajev za pridobilev I ¡cent e za vnos biblic >graf-skih podatkov v vzajemno bazo. Narejenih je bilo so lesrriih opisov s pridobitvijo licence je knjižnica Slovenskega vin (igralskega muzeja dobila status ak-I[vnendeleženke\ sislemiiCOBISS kar pomeni ludi lastne prispevke opisov publikacij, Prehod na Uporabo sistema ( ■ 11 iJSS je knjižnica izkoristila tudi za določitev novih signatur. ki se sproti opremljajo z novimi nalepkami. Publi-k.u ijt so razporejene po geografskem vidiku, zm>li.ij tega pa po tematskem. IT H NIČNI (ibDEl.l-K Slovenskega etnografskega muzeja je sodeloval pri postavitvah in p< >diranju razstav. Za raz stavo ! 'doinačena svetloba je izdelal razstavno tehniko v delavnicah so re-si:!v rirali muzealije za stalno razstavi) in tudi druge (svetila igrače, vojaško uniformo iniarzirano skrinjo, železne lllodck za lect ). \ centralnih depo|-skih prostorih v Skofji Loki so poteg prisotnosti pri pregledih, deponiranju novih inuzealij ui ureditv i dveh sob sodelovali Še pri montaži proti vit minili senz< >rjev in sanaciji kamnite škarpe ^ otlja tehničnega oddelka dr France 1 Kiliib|e\ letu i")90siideloval v komisiji /a izv nz etnografskih predmetov. Do k< >nčal je t ibdclavi i zbirke Baraga, ki bo i/šla v začetku leta 1997 v katalogu zbirk Slovenskega etnografskega muzeja z naslovom 1 lisionarji, darovalci indijanskih predmetov. lelimčni oddelek je (udi v letu 19% sodeloval in nudil strokovno pomoč Zamejskemu skvdvnjskeiiiu etnograf-sketnii muzeju Zanj sta dr France (!o-'ob m restav rator Lmez črne v polemih tlieset ih restavrirala ptvdmelc iz kovine strokovna aktivnost in študijsko izorra zevanje k 11 v 11 j m slovenskega etnografskega "tuzeja mag. lanja Žagar (članka ured l1'škega odbora ). dr. Gorazd Makarovie 't ena Keišic, mag. \ nt I rej Dular in Polo-ll;< Sketelj so Soileh »vali pri pisanju gesel /-> /'ruočnik slovenske etnologije, Irena k''tsic tn |>(,|ona Skelel j pa ludi pri ««slih za t •> icikloj h 'd[jo Sit tvei lije '■ag Marjeta Mikuž je v sodelovanju z Borutom Rovšnikom iz Mestnega muzeja pripravila raziskavo (evalvacijo) potencialnih obiskovalcev Slovenskega etnografskega muzeja. Anketa, ki se bo začela izvajati v začetku leta 1997, vse-puje več sklopov vprašanj: muzeji v okviru preživljanja prostega časa. zanimanje za muzeje in obiskovanje muzejev; načini obiskovanja muzejev in ponudba v muzejih; poznavanje in pričakovanja glede novega Slovenskega etnografskega muzeja: demografski podatki o vprašanih. Mag. Marjeta Mikuž je kot članica pripravljalnega odbora za pripravo kandidature za ICOM-ovo generalno konferenco leta 2001 v Ljubljani pripravila besedilo za propagandno zloženko, izbrala fotografije, usklajevala delo s prevajalciCangL franc., španšč ) in Studiem Marketing, Zloženka je bila predstavljena novembra 1996 v Parizu. Doku me nta i is tka, knjižničarji in kus-losi Slovenskega etnografskega muzeja so pri svojem delu sodelovali z različnimi sorodnimi institucijami in posamezniki, ki so v muzeju iskali najrazličnejše informacije t )b tem so jim posredovali podatke iz literature, slikovne vire ali podatke o predmetih, ki jih hrani. Tako sta s slikovnim gradivom Slovenskega etnografskega muzeja nastala koledarja Merkurja Kranj in Hiditjmeterološkega zavoda Slovenije 1er C.1 ) ROM Dobrodošli v Sloveniji, ki ga je izdelalo pot l je t je ( .realiv iz Murske Sobote < )b s< >delov an-ju z Muséum Development t uit/Chari-ties Advisory Dus! iz Londona so bile v več tisoč izvodih natisnjene v <>ščiinice z motivom Sv. I )i už.ine t slika na steklo iz 19 stoletja iz Selške doline, ki jo hrani muzej) Denar, ki so ga pridobili s prodajo, je namenjen dobrodelnim organi zacijain. Slovenski etnografski muzej je sodeloval Se z Enciklopedijo Slovenije. Goriškim muzejem, Muzejem novejše zgodov ine, Eilonovo galerijo Ajdovščini^ I V TV Koper,,, Kustosi so ugotavljali krajevni in časovni izvor glede na tip predmetov, ki so jih prinašali posamezniki v ocenjevanje in |ih usmerjali k prodajalcem ali izdelovalcem Kustodinja mag, Janja Žagar je dajala informacije o nošah posameznih krajev ali širših geografskih območij in z njimi povezanih rekonstrukcijah, ki se jih lotevajo folklorne skupine, kustoiuogiaii. izdelovali i replik oz. izdelovalci spominkov. V zvezi z diplomskimi in raziskovalnimi nalogami so imeli konzultacije o posameznih temah ter o metodičnih in metodoloških pristopih v letu 19% je Slovenski etnografski muzej desetim štu- dentom etnologije omogočil opravljanje obvezne prakse. Mentorice so jim bile Alenka Siinikič. mag. Janja Žagar in Irena Keršič. V letu 1996 so kustosi Slovenskega etnografskega muzeja poleg publicističnega in uredniškega dela pripravili nekatera predavanja, sodelovali so pri omizjih m predstavitvah kn|ig Mag. Janja Žagar je za Društvo za narodne noše 30. marca 1996 v kraju Jezero pri I'od peč i pripravila predavanje o ljudski noši na Slovenskem. 26. okli >bra 19% pa za ZKOS predavanje o pokri-valih in pričeskah v slovenski ljudski noši z demonstracijo načinov zavezo Vanja, ki jo je vodila Ana Perko. V okviru ZKOS je 27. januarja 19% vodila izpite za voditelje folklornih skupin Irena Keršič je udeležencem poletne šoie slovenskega knjižnega jezika predavala o tradicitinalnih lučeh in |ih popeljala po razstavi Udomačena svetloba. Kalf Ceplak Mencin je ob ciklusu predavanj in razgovorov Svet ni mi v (,an-karievem domu modeliral: Tibetanski večeri 13- marca 19%) z udeleženci dr. Andrejem I! leto m, lvom Svetino, Aljošo Reboljem in Sandijem Pavlinom in predaval o tibetanski kulturi: l "ečero Almi Karlin (16. oktobra 1996) z udeleženi i Polono Vctrih. Uršulo Celinski, dr Nevo Slibar. Sonjo Dular. Vladom š>li barjem in dr Zmago m Smukom Predaval je o /Kfpotnici A lini Karlin; Kitajski večer (6. novembra 1996) z udeleženci tir. Jano Rošker, tir Mitjem Sa|c-tom m \Yang lluit|ui Sodeloval je tudi ¡>ii projekciji diapozitivov na Kitajskem večerni 6. junija 1996) v Vodnikovi domačiji Polona Sketelj je v okviru Slovenskega etnološkega društva organizirala štiii l-luovečere. ki so potekali v Klubu Cankarjevega doma. Polona Sketelj je aprila 1996 vGlobas-nici, novembra v Celovcu in 2. maja 1996 sta urednici mag Inja glasnik seo36/i996, št. 1-2 79 POSTRŽEK Smerdel in Bojana Rogelj Škafar na iis-kovni ki >nterena spregovorili o vsebini pete številke Etnologa (I.VD VVOina uporabnikov računalnikov v Slovenskem etnografskem muzeju se je \ aprilu udeležila enotedenskega računalniškega tečaja Word for \Vituluws. D i Kan Setlej, Tanja Tomažič, Irena Kei s k Marjeta Vlikuž, Bojana Rogelj škafa i Polona skeleli in kali Čep lak Merteitl so v organizaciji Slovenskega muzejskega društva 2:5. aprila 1996 obiskali .i mednarodni muzejski salon (SlME) v Benetkah Irena Kteršič m Hali (lep lak Mencift sta se od 17 slo 19 maja 19% udeležila 2. konferenceevr<»pskill etnografskih muzejev v Bukarešti Ralf < 'eplak Mencin je sodeloval z referatom liti togi riplUt' .1711 -seinns Enteriiig Ihe Irtl Millenium \lenka simikič se |e kot članica predsedstva ( ID<>( ter do aprila predseri-mi. a niegove delt >vnfc skupine za etnologijo udeležila sestanka delovne skupine \ Atenah od s. do 9. junija, letne ki m teren«, e (.11)(>C \ \'airobiju od 21. do 2l) septembra In sestanka predsedstva ( tl » v Parizu od I t. do 17. novembra 1'anja Tomažič. Polona Skelel; in mag, Nena Židov so se udeležile p< »svetovanja o potujočih trgovcih, trgovini in poniji >čih obnnikih ki je bilo v okviru ft>n-dacije Ifnseo < ¡muca detle arti fmpola-re \ht iiele (joitani v I olmezzu S novembra 1996 Kali Ceplak Mencin je z referatom A Ca.•'C \rndy < >! t/h 'Chl t wse Kiti s /i v/1 ihti ton sodeloval od 2i do 29. novembra na simpoziju 'lile l liisctimsdsa Plače ofthe Strel lige srednieeviv jpskega ICOM-a v Berlinu KADROVSKE SPREMEMBE leto 1996 je \ Slovenskem etnografskem Muzeju zaznamovano s precejšnjimi kadrovskimi Spremembami Junija se je upokojila Erika Kolar kurirka - snažilka od leta 1999 na njeno delovno mesto je prišla \na Mesaric. Konec leta se je upokojil tudi dr Ivan Sede j, dolgoletni direktor t I9S^ - I99S). ki je v zadnjem letu muzeju posredoval bogato znanje in izkušnje kot svetnik i aprila I990> je kustodiat za rtiralno g ispodaisivo in promet prevzela diplomantka etnologije in bibliotekarstva Pok>na Sketej, 1. decembra pa je pričela z delom mag Mi>jea Terčelj, kustodinja za neevropsko etnologijo, Bibliote karko in glavno urednico Etnologa na porodniškem dopustu Bojano Rogelj Skalar od novembra za dobo enega teta in pol nadomešča mag. Nena Židov. V delo Slovenskega etnografskega muzeja sta se vključila tudi štipendista Ana Motni kar, študentka podiplomske stopnje na FNT - tekstilna tehnologija, in .Marko DrpiČ Minatti študent bib-liotckarstva. PROGRAM MUZEJSKE DFJAVNO-STI NA GRADU GOR! Č A NE Spomladi leta 1995; ko je Ministrstvo Za kult uro,Slovenskemu etnografskemu muzeju dodelilo stavbi v južnem delu kompleksa na Metelkovi, je od muzeja želel« i odk»čitev o btxJ()čei 11 statusu (. ii)i i-čan. Kustos za neevropske kulture Rail ("eplak Mencin, vodja enote v Goriča-nah. je tedaj na osnovi svoje vizije samostojnega Muzeja neevropskih kultur predlagal osamosvojitev te enote, kar bi prineslo delitev zbirk Slovenskega etnografskega muzeja 1'ako kolegij kot muzejski svet Slovenskega etnografskega muzeja sta se takrat soglasno izrekla zlasti proti delitvi zbirk in sta pri tej svoji odločitvi vztrajala, saj gre za nekatere temeljne zbirke muzeja ki bodo umeščene v I >odočo stalni) pos ta-v. itev matičnega muzeja na Metelkovi. i >a bi (loričitne vendarle ohranili kot ločeno, dislocirano enoto Slovenskega etnografskega muzeja (kar ie tudi interes občine Medvode), je bilo predlagano, da bi njihov program temeljil tla reprezentančni kitajski SkltŠkovi zbirki (zaradi katere je bil gradGoričane teta 1964 prepuščen v rabo muzeju) Na Upravi lis za kulturno dediščino je bil la predlog najprej zavrni en (obstajale so nam l eč zamisli o drugačni vsebini baročnega dvorca v (iorlčannli, npr. o stalni razstavi baročnega pohištva), avgusta 1996 pa je bil dogovorno sprejel Poleg stalno razstavljene Skuškove zbirke naj bi Muzej grad Goričane oblikoval lasten program občasnih razstav in vključil še občinski kulturni program (prireditve, razstave in reprezentativne prostore za potrebe občine Medvode) lak program si i potrdili sklep Muzejskega sveta z dne 2s. 9. 1996, pisna potrdi lev direktorja Uprave RS za kulturno dediščino (22. M . 1996) in soglasje ministril za kulturo (2. 12. 1996). Stanka Drnovšek INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE: POROČILO O DELU V LETU 1996 Znanstveni svet akademika dr Milko Malice tov (predsednik) in dr Emilijan Ceve, znanstveni svetnik tir Tone Cev t višja znanstvena sodelavka dr Marija Stanonik 111 strokovni sodelavec s specializacijo mag. Jurij Fikfak. Predstojnik: znanstveni svetnik di. Tone Cev t. Višja znanstvena sodelavka .dr. Marija Stanonik Znanstvena sodelavka, tir Monika Kropej Asistentka z doktoratom dr Maja Godina Golija (od I Strokovni sodelavci s specializacijo: tir Mti|ca Ravnik, mag. Helena Ložai Podlogar m mag. Jurij Fikfak. Asistentka: Polona šega loti 1 II.) Višja Strokovna sodelavka. Sinja Zem Ijič Golob. Strokovna sodelavka: Stanka Drnovšek Samostojna strokovna delavka Božena Gabrijelčič. Zunanja sodelavca: \m>i tir \ngelos Baš in akademik tir Milko Matičetov Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja Dr. Mtjnika Kropej je prejela dne I" 1 1997 zlati znak ZRC SA/.I za leto PJ96 TISKOVNA DEJAVNOST IN GLAVNE OBJAVE: Etnologija: 7'raditioues. zbornik inštituta za slovensko narodopisje. Letnik 2S 1996-Mojca Ravnik, Bratje sestre, stmici, zermaui. Družina ni sorod sivo v vaseh v Slovenski Istri, ZRC SA/A (Lipa), Koper 1996. Znanstvena posvetovanja in seminarji M. Kropej seje udeležila t Meduarod nega dialektološkega simpozija v počastitev Tineta Logarja, Maribor, 9, 1. K). 2. 1!. Lož.ar Podlogar se je 2 i m 5. udeležila posvetovanja (Zahlatuikovi dnevi) v Bilčovsu na Koroškem. I". il1 18. K), pa simpozija ob 250-lelnici novomeške gimnazije 80 GLASNIK SED 36/199ó; št. 1-2