Tedenska priloga „Slovenca" z dne 17. maja 1925, štev. 110
Stev. 21.
Ilustrirani Slovenec
Najznamenitejši dogodek v novejši slovenski stavbni umetnosti
moramo imenovati novo cerkev oo. frančiškanov, ki so jo začeli graditi pred kratkim v Šiški pri Ljubljani in za katero je ustvaril načrte največji slovenski in sploh jugoslovanski arhitekt, profesor ljubljanske tehnike Josip Plečnik. Kakor je razvidno že z zgorajšnje slike, je zamišljena povsem izvirno in ne bo imela primere v našem stavbarstvu. Prepričani smo, da bo dal slovenski narod tudi pri drugih svojih monumentalnih stavbah, zlasti cerkvenih, priliko udejstvovanja svojemu najgeniahiejšemu arhitektu, vsa dobra srca po pozivljemo, da s podporami omogočijo čim hitrejšo dograditev tega veličastnega božjega hrama, ki je proračunan na 3 milijone dinarjev, a za katerega  manjka še vedno 1,800.000 Din.
Vodilne svetovne politične osebnosti in časniki^rji
Francoski zunanji minister Briand
daje pri izhodu iz elizejske palače časnikarjem izjave.
Časnikarski fotografi slikajo novo francosko vlado.
Spredaj stoji predsednik francoske republike Doumergue.
Emil Vandervelde,
znani voditelj belgijskih socialistov.
Arhitekt Vjekoslav Heinzel,
zagrebški župan.
Posvetovanje maroških vezirjev.
(Glej tudi sliki na naslednji strani.)
s potovanja prof. dr. Fr. Jeharta po svetopisemskih Icrajiti.
K i?trajku v Jeruzalemu 25. marca 1925.
Judje se zbirajo pri vhodu v Jafsko cesto v strahu, da bi jim muslimani ne razbili prodajalen, ki jih niso hoteli zapreti.
Pristanišče v Jafi,
la ga zapirajo čeri in je mogoč promet med obalo in ladjami le s čolni mimo čeri.
Pušeavniški ekspresni vlak.
Vsi vozovi so belo pleskani in zaprti s trojnimi majhnimi okni, a kljub temu prodre puščavski prah tudi v notranjščino. Sicer so pa opremljeni vozovi z vsemi udobnostmi.
Ing. Dušan Tomšič,
ravnatelj mariborske mestne plinarne, predsednik mariborskega radio-kluba ter vneti pospeševalec radijskih naprav, za katere vlada pri nas še tako malo zanimanja.
Vila »Sreča«,
za glavni dobitek loterije >Ljudskega doma^ v Sent Vidu nad Ljubljano. Srečke ob tej priliki toplo priporočamo. Vila je nova in že pod streho ter stoji blizu kolodvora v Vižmarjih.
Gimnazija v Murski Soboti,
kateri hočejo baje kljub protestom vsega prekmurskega prebivalstva vzeli višje razrede.
K novim vojnim zapletljajem v Maroku.
Kavalerija« francoske maroške armade na kamelah .
Konjenica nekega upornega maroškega rodu.
Po velikih uspehih, ki so jih dosegli Marokanci proti Špancem, so razširili sedaj svoj upor tudi na ene svoje pokrajine, ki sloje pod francosko nadvlado. Položaj postaja vedno bolj opasen. Francoski
vojski poveljuje maršal Lyantey.
Slike k ^^Slovenskemu biografskemu leksikon u''.
Adamič Fran Ser. (1830-1877),
skladatelj.
Albreht Ivan (*1893),
pesnik in pisatelj.
Andrejka Jernej (*1850),
v(>jaški in leposlovni pisatelj. (Slika ga predstavlja za časa bosenske okupacije)
>Slovenski biografski leksikone, katerega prvi zvezek je pred kratkim izšel, bo eno najmonumen-talnejših del slovenske znanstvene književnosti. Ureja ga dr. Izidor Cankar s sodelovanjem J. (Ho-narja, Fr. Kidriča in J. Šlebingerja, zalaga ga pa »Zadružna gospodarska banka<. Obsegal bo okroglo 6 zvezkov po 160 strani, stane pa vsak zvezek 00 dinarjev, oziroma 500 Din v subskripciji.
Ker to znamenito delo ogromne važnosti žal ni ilustrirano, se je odločilo uredništvo >Iluslri ranega Slovenca«, da bo začelo redno objavljati slike \seh važnejših mož, ki so v leksikonu opisani, kajti prepričani smo, da bomo s tem zelo ustregli vsem kupovalcem dela in sploh vsem, ki se zanimajo za slovensko javno življenje. Da bo naša zbirka čim popolnejša, naprošamo tem polom vso slovensko javnost za podporo v tej obliki, da nam živeči gospodje, ki so v leksikonu opisani, pošljejo sami svoje slike, glede umrlih pa naprošamo za slike vse, ki bi jih morda sami imeli ali pa vsaj vedeli zanje. Na željo bomo vse slike po uporabi nemudoma nepokvarjene vrnili. Opozarjamo že sedaj vse naše naročnike, da slike zbirajo in jih na konru dodajo v posebni mapi leksikonu, kar mu t)o najlepši in najzanimivejši dodatek.
p a Jb e r k i iz slovenske dramske umetnost i.
staro kranjsko deželno gledališče
na sefianjem Kongresnem trgu, ki je leta 1887. pogorelo.
ZoJija Borštnikova,
znana slovenska tragedinja v vlogi Francke ^^Keveek Andrejček^) 1- 1898
Souvanova hiša,v šelenburgovi ulici,
kjer so bili dolga leta prostori nekdanje ljubljanske ntalnice. matice slovenske drame.
S prvega gostovanja ljubljanskih igralcev v goriški čitalnici 1. 1903.
Na sliki 30 A. Cerar-Danilo (zgoraj), Dobrovolny in H. Nučič, ga. Dobrovolnyjeva, Molek in ga. Danilova, Razbergar in gdč. Hočevarjeva.
Z nogometne tekme med člani ljubljanske drame in opere, ki se je vršila dne 17. junija 1. 1924.
Zmagovito dramsko ^nogometno moštvO'^c od leve proti desni: Jan, Medved, Plut, Jerman, Danilo, Terčič, Smerkolj, Bertok in Kralj. Spredaj sedita Lipah in Sancin.
Mihaela Vardjan-Šariževa,
rojena v Belovarju, vzgojena v Šopronju. na Dunaju in v Parizu, je obiskovala dramatično šolo na Dunaju in je od 1. 1918. stalna članica slovenskega dramskega gledališča v Ljubljani
Cirila Škerij-Medvedova,
rojena v Ljubljani, delovala od 1. 1918.—1920. pri ljubljanski operi, od 1. 1921. dalje je pa stalna  članica ljubljanskega dramskeg? gledališča.
Ivan Levar,
rojen 1. 1888. na Rakeku, je po dovršeni dunajski glasbeni akademiji nastopal na Dunaju, v Aachenu v Kolnu, v Dusseldorfu, v Niirenbergu, v Pragi, v Gradcu, v Hamburgu, v Lipskem, v Zagrebu in drugod, od 1. 1918. je pa stalen član ljubljanskega gledališča.
Zvonimir Rogoz,
rojen 1. 1887. v Zagrebu, je nastopil prvič leta ]9"()9. istotam, bil nato angažiran v Varaždinu in Osjeku in je od leta 1919. stalen član ljubljanskega dramskega gledališča.
Fran Lipah, ]
fojrii I. 1892. v Dobrunjah pri Ljub-^ Ijaiii, dohijo od I. 1921. dalje kot re-; Žiscr in igralec stalno ]>ri ljui)ljan-' >k(Mn driimskein  yiedaliscn.      j
Ludvika Rogoz-Kaucka,
rojena v Pragi, je nastopala že kot^ otrok v lanikajšnjeni gledališču, po-, zneje (!elovala v Pragi, Ljubljani, Va-J raždinu, Osjeku fn Zagrebu, od ietai 1919. je pa stalna rlanica naše ilranie.^
Bojan Peeek,
rojen leta 1890. v Ljubljani, je nastopil prvič leta 1907. v Ljubljani, pozneje je bil angažiran v Osjeku, od leta 1918. je pa stalen član ljubljanske drame.
Bojan Smerkolj,
rojen 1. ISlHi v Ljubljani, deluje od 1. 192(1. kot igralec in inspicient pri IjiiIdjanskfMii dramskem i{ledališču.
Ivan Jerman,
rojen 1. 1900. v Žrnovnic-i pri Splifu, je začel nastopati 1. 1922. v Mariboru in je od 1. 1923. stalen član ljubljanske drame.
Iz športnega živl|enja
ženska nogometna tekma.
Helgijke so strastne športnice in naša slika nam kaže tekmo med briisselskim In nekim pariškim
7.enskim nocometnim klubom.
Indijanci trenirajo za tekmo % Nurmijem, vadi jih pa znameniti ameriški tekač Charles Paddock (X). Severnoameriški Indijanci, ki so znani tekači, upajo, da porazijo teea svetovnega moistra.
Za naše malčke.
Miss Jane Addams,
znana ameriška politikarica, pisateljica in voditeljica ameriškega mirovnega gibanja, je tudi predsedovala pred kratkim v Washingtonu se vršečemo internacionalnemu kongresu ženske lige za mir
in svobodo. ____
Filozofa naše filozofske fakultete.
Dr. France Veber,
profesor sistematične filozofije.
Dr. Karel Ozvald,
profesor pedagogike.
K veliki železniški nesre« v poljskem koridorju.
Na progi pri i)ruskem Stargardu se je prevrnilo v noči med 30. aprilom in 1. majem več vagonov pe strmini. Na mestu je obležalo 28 mrtvih in 40 ranjenih.
Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.