A. Stražar:
Zatajeni sin.
Eripovest iz časa tlačanstva. ; l
(Četrlo nadaljevanje.)
„ Primož, sedaj pa le z beseda na danl"
Nevem ali bi to pofvedal, ali ne. — Skoraj bi bilo boljše, da bi se za jezik jttgriznil.
Precej časa Je trpelo, predno je razj-i>urjeni fant pregqvoril možakarja, da 3fnu je bolj jasno o vsem tem povedal.
,,No fant, zadosti si že star, ne bom fc pohujšal s tem, kar bošj zvedel od aiene. Torej ta skrivnost je nasledna: Vprašaj ti svojo mater, kdo je tvoj pra-ivi oče — ? "
Z vso naglico je Peterček vstal iz Bvojega stolca; barve na licih so se mti fcui hipoma spremenjevale. šele črez čas je s tresočim glasom spregovoril:
,,Ka-a-j mi govorite? Povejte do tonca!"
Pa Primož je tudi že med tem vstal, odpravljai se je. Med vratmi je še rekel:
Veš, prav žal mi je, ko sem toi iz-bleknil — jaz ne govorim več dalje — pa 3 Bogom!                                _^_j U
Po Primoževem odhodu pa tud! Pe-terček ni imel več obstanka, hitel je k materi, da izve od nje, kar mu tako raz-burja srce. —
Micika, Peterčkova mati, ki je bila ravno pri krušni peči, se je vsa stresla po vsem telesu, ko je slišala to sinovo vprašanje:
Ljuba moja mama! povejte mi kdo je moj pravi a& — ?
Sele na ponovno sinovo vprašan-je je razburjeno spregovorila:
,,Ljubi moj Peterček! zakaj me to vprašuješ, pa kdo ti je te reči pravil?"1
,,Mama, zadosti sem že star; saj i-mam že dvajset let. Jaz hočem toi vede-til"
Znova je nastal med njima mučen molk,  Ki ga je ponovno prekinil sin:
,,Ljuba moja mama! Vedno serrfvas spoštoval in ubogal — ali ne? Prosim pa vas, da mi to skrivnost razjaisnite. Predno je ne zvem, ne odneham! — To vem, da se mi niste še nikdar zla-gall, pa želim, da zvem tudi sedaj re-snico!"
,,Ljubi moj sin! — spregovori črez čas znova mati — če si kaj zvedel o tem, vedi: Od mene ne boš zvedel ni-česar, ker moram o tem pod prisego molčati --  „                                      \
Micika plane v jok — razburjeni •in pa odide, sam ne vedoč kaj bi sto-ril -
2e na večer istega dneva je Peter-ček odšei z doma, z namenom poiska-ti Primoža, pa izvedeti od njega vse na-tančno.
Precej časa je moral Peterček raz-bijati po vratih Primožove koče, predno mu je ta prišel odpirat. Ko sta bila v koJ je Piimož ukresal ogenj, prižgal leščerbo, se vsedel k fantu pri stari mali mizici.
Zelo nerad, a naposled je-le začel možakar govoriti fantu:.
f,Torej to že gotovo veš, da je tvo-ja raati v mladih letih služila v reber-skem gradu za hišno. Pa tudi jaz sem bil istočasno tamkaj za grajskega bi-riča. Naj bo; povem ti tudi, da sva se s tvojo materjo rada videla. Čisto go-tovo bi bila moja žena, ko bi ne pri-Šlo nekaj zelo nesrečnega, ali kakor bi rekel peklenskega vmes.
Sam vrag je menda v istem času zanesel na g.aci mladega grašcakovega sina Gotlrieda, ki je bil več let nekje v Nemčiji na učenju. —
Veš, nikdar ne pozabim tistega dne-va, ko mi je jokaje povedala tvoja mati, — da je za mene za vedno izgubljena;
ker jo Je premotil in onesrečil ta mla-di gražčinski slepar. —
Da ti po pravici povem: Več noci nisem mogel spati, ko sem premišlje-val, lcaj bi storil —
Oba s tvojo materjo sva nato odšla iz grada. Ona se je nato omožila z Janezom Marjetico. Jaz pa sem začel ki-ošniariti, pa si kupil to kočo.
Veš fant, ako imaš le količkaj pa-meti v glavi, sedaj si lahko pomagaš! — Tvoj oče je bogat, pritisni ga, lopo-va, da dobis od njega en mošnjiček svetlih rumenih cekinov."
Pa fant ni bil teh misli, vstal je, pa jezno spregovoril:
,,Vedite, jaz nisem vaših misli! — proč, proč greni iz tega kraja — a ne vrnem se poprej, predno se ne mašču-jera nad tem prok.etim graščinskim za.-M peljivcem, ki je onečastil in  onesreči« mojo mater in mene — Lahko nočl'*W
Fant je odšel. Ko je Priraož zal njim zapiial kočine dveri, je sam seboj govo.ii: Ti tiiladi ljudje so vedno ena-ki; vihravi kot mlada žrebeta pa brez vseh pametniJi raisli — Bog ve, kaj bo še zdaj v^e ugan.ai ta vrocekrvnež? —
I
(Dalje prihodnjič.)            ^j^M