KOMUNALNE RAZVOJNE NALOGE V TEM LETU
Komunalni tolar vse bolj okleščen
Najbolj občulljiv del razvojnih nalog predstav-lja za našo občino komunala. V primerjavi z osta-limi Ijubljanskimi občinami se še vedno srečujemo s sorazmerno velikimi potrebami, pa najsi gre za vodovode, ceste. da o kanalizaciji in razsvetljavi ne govorimo. Ker bo v tem letu spričo krizne gospodarske situacije na voljo še manj denarja kot prej, se je občinski izvršni svet odločil, da o komu-nalnih programih pred skupščinsko obravnavo opravi posebni razgovor s predstavniki krajevnih skupnosti in predstavniki resornih organov ter komunalnimi organizacijami. Ta razgovor je bil 5. aprila in udeležba na njem je bila precejšnja. Prav takšna pa je bila tudi razprava.
Uvodoma so člani izvršnega sveta, predvsem pa tnestni sekretar za komunalo, promet in zveze Damijan Dolinar, povedali, da bo v Ljubljani odnosno njenih občinah letos za kotnunalno gospodarstvo na voljo manj denar-ja. Čeprav so imeli pripravljena že dva obsež-nejša predloga, finančne možnosti dopuščajo tem namenom le 1,4 milijarde tolarjev, finanč-ne možnosti dopuščajo tem natnenom le 1,4 milijarde tolarjev. To pa je tri do štirikrat manj kot so realne potrebe v primerjavi s prejšnjimi leti ali kot je slikovito nakazal predstavnik VO-KA, bo za vodovod in kanalizacijo na voljo desetkrat manj denarja, kot je potreb. Od ce-lotne predvidene vsote odpade na mestne nalo-ge 4,6 odstotka, za vzdrževanje komunalne infrastrukture 85 odstotkov in za investicije 7,7 odstotka. In kot je dejal Damijan Dolinar, sredstva bodo letos v večji meri namenjena vzdrževanju z namemom, da se ohranja že doseženo (kar sicer ni bila lepa čednost v prejš-njih letih), investicij pa bolj malo. Denar so skušali kar najbolj pravično razdeliti tudi po občinah, saj bosta moščanska in šišenska dobili po 25 odstotkov denarja, bežigarjska 15, obči-na Center nič, viškorudniška pa 35 odstotkov. Da bi omilili nastalo sitaucijo, bodo v večji meri letos uporabljena sredstva Sklada stavb-nih zemljišč, nekaj denarja pa je tudi v republi-škem proračunu. Katere naloge in kje bodo uresničene, pa bo v celoti bolj znano ob spreje-tnanju občinskega, mestnega in republiškega proračuna ter ob razpisih za demografsko ogrožena območja. Takrat bomo, po obravnavi na skupščini, tudi v našem časopisu objavili program razvojnih nalog.
Predstavnik KS Golo Zapotok je opozoril na nepravilen razpored sredstev, kjer se cesta (končana naj bi bila leta 1990) gradi s hitrostjo 1 km na leto in se zavzel za oblikovanje pred-nostnih nalog. Razpoložljivi obseg denarja je beraško nizek, v okviru mesta bi morali biti soudeleženi z najmanj 50 odstotki, je menila KS Milan Česnik in opozorila na nujnost sema-forizacije križišča Groharjeva-Jamova. Polho-grajčan je povedal, da bo z njim namenjenim denarjem lahko kaj malo postoril, sicer pa še tisto malo denarja ni racionalno porazdeljeno. Več vprašanj o legalizaciji črnih gradenj, uredi-tvi premoženjsko-pravnih zadev in izdelavi projektne dokumentacije, je postavila KS Ze-leni log. Jože Sojer iz Notranjih Goric je pred-lagal, da bi več sredstev dobile tiste KS, kjer tudi občani več prispevajo. Spisek želja, ki naj ne bi bile več le želje, saj so potrebe, je naštel predstavnik KS Dobrova. Gospod Kovačič iz Rakitne se je zavzel za to, da bi del depozita črnograditeljev (po novem zakonu) namenjali za ureditev krajevnih komunalnih problemov.
Problematične so tudi mestne ceste, za katere pa vedno zmanjkuje denarja, je dejai tajnik KS Traovo, Anton Golob z Brda je opozoril na že dolgoletno obveznost — cestno povezavo sed-mih KS z mestom preko Z obvoznice te podprl predloge, da imajo prednost tisti, ki več prispe-vajo. Predstavnik Galjevice se je prav tako zavzel za enak pristop pri udeležbi sredstev, pri čemer si velja zapomniti, da udeležbo krajani zbirajo več let, zato upravičeno zahtevajo pred-nost. Predsednik KS Pijava Gorica je kot mo-žen predlog ponudil uvedbo koncesij, javnih del ter za učinkovitejše delo pristojnih podjetij. G. Fortuna iz Horjula je nanizal akutne proble-me največjih krajevnih skupnosti v občini in se zavzel, da ima tudi kriterij velikosti in deficitne komunale prednost pri oblikovanju nalog. Že pet let nismo nič dobili, zato se tudi s tem, kar nam ponujate, ne moremo strinjati, je dejala predstavnica Želimelj...
Skratka, razočaranja ob ponujenih številkah ni manjkalo, bili pa so prisotni številni predlogi in tvorna razmišljanja, o katerih velja razmi-šljati pri premagovanju nastalih težav.