crije
IM
nuji
k a j H a lii
PO«
ne i ki bila
j
a že sc •;ui-
sc-
GLASILO NARODNO-SOCUALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«,  	1.	nadstr. — Telefon: štev. 77.	1
'Izhaja vsako soboto.
Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6, za inozemstvo 8 Din.
Inserati se računajo po velikosti in so cene v upravi -............. ■	■	na	razpolago.
ne-
dan
i sel
ur J
pri-
Redukcija.
Več tisoč državnih nameščencev le vrženih na Že 1. aprila niso dobili plač. - Nihče se na zmeni za brezposelne.
i,iCes$o.
iru(
i bi	.
e Oh priliki razprave o državnem pro-Jračunu je predsednik finančnega odbora (izjavil, da je bilo reduciranih v vseh jresorih 4570 državnih nameščencev. Se-"daj ko je narodna skupščina sprejela SL državni proračun, se bo tudi dejansko (yse:izvršila napovedana redukcija.
1 Res je, da naše državne finance zelo '^obremenjujejo osebni izdatki. Potrebno '.‘"ie, da se osebni izdatki zmanjšajo, če \. se hoče v državnem gospodarstvu uve-1 ‘'javiti princip štedenja. Z odpustom
pal-
'Zeiii.
4570 državnih nameščencev
bca
le-
voj,
ne-
bo sedaj
vlada prištedila skoraj pol milijarde ancdinarjev. Vsaj tako trdijo vladni funkci-jonarji.
izo,	13roti odpustu nekvalificiranih in ne-
0,111 Potrebnih drž. nameščencev ni mogoče orc’ ugovarjati. Toda to samo v načelu, kajti odločno pa moramo ugovarjati sedanjemu načinu, kako se je odslovilo na tisoče uslužbencev.
V	zmoti je oni, ki misli, da se je od-S Pustilo samo nesposobne in nekvalifici-igo- rane moči. Odpuščalo se je vse povprek in partijski interesi so igrali pri tein precejšnjo vlogo.
Sistematično: in stvarno se odpusti . i sploh niso mogli izvršiti. Noben resor tali- lllini'strstev danes nima ugotovljeno, lide k°l‘ko potrebuje prav za prav nameščencev. V državni upravi še danes ni uveljavljen status nameščencev, ki bi ‘,V)UInudil pregled o organizaciji službe in zaposlenosti uslužbencev. Vse je tako slučajno ugotovljeno, kakor pač nanese se prilika in upravna zmešnjava, njeni	7.c	večkrat so se izvedle obširne re-
d akcije državnih nameščencev. Ved no : se je redukcije utemeljeval« s štednjo.
' Komaj je pa minulo nekaj mesecev, že ii, tu bilo imenovanih na mesta odpuščenih ija- javnih nameščencev še več oseb, kakor je pa bilo reduciranih. Za na novo nastavljene nameščence se je že dobil na en ali drug način kredit. Seveda pa na novo nastavljeni nameščenci niso bili vzeti iz vrst odpuščenih, brez službe nahajajočih se bivših javnih nameščencev. Prišli so popolnoma novi ljudje — od partije, kakor pravimo.
Če bi bil uzakonjen štatus, bi bilo izključeno novo postavljanje nameščencev. Popolnoma bi zadostovala že re-
aza,
•stal
Pa
ste-
Ivo-
ega
Ji no t bi
go-
” dukcija v času prevedbe in danes bi ne
'ul' bilo potreba nikogar več reducirati.
ter
ina. resni e
Prav vse reducirance boli najbolj to, ker so prepričani, da sc njihov odpust ni izvršil iz državne potrebe, ampak samo zato. da bodo v najkrajšem času | zasedli njihova mesta drugi, to je oni. ki so bili uslužnejši današnjemu slučaj-1 — nemu režimu.
zlo- Najgrši ie pa način, kako se odpuščajo reduciranci. Po sprejetju prora->no- čuna na dan 30. marca so bila iz Beo-od-i grada odposlana brzojavna naročila, da
sc vsi reduciranci odpuste že z 31. marcem in da sc jim s 1. aprilom ne smejo več izplačati službeni prejemki. Večje brezsrčnosti si ni mogoče misliti. S
1.	aprilom je postavljenih na cesto na tisoče uslužbencev brez plače in brez možnosti zaslužiti drugje vsakdanji kruh. Vsak hlapec ima vsaj štirinajstdnevni odpovedni rok, ie javni nameščenec je čez 24 ur postavljen na cesto in s tem izpostavljen največji bedi.
Kot v opravičilo se glase razna službena obvestila, da je med reduciranci večina dnevničarjev in honorarnih nastavljencev. Prav tako kot bi ne bili dnevničarji in honorarni uastav-Ijenci tudi ljudje, ki potrebujejo sredstva za življenje. Z živino se pri nas gotovo bolje postopa kot pa z javnimi nameščenci.
Kako neki si predstavljajo faktorji na vodilnih mestih državne uprave, da bodo reduciranci živeli od 1. aprila dalje in do onega časa, ko si ustvarijo zopet eksistenco. Stanovanje in hrano bodo morali plačevati prav tako i. aprila, kot so plačevali 31. marca. Ali naj kradejo, ali naj ropajo, da bodo imeli vsaj najnujnejše za preživljanje? Na vse to ni nihče pomislil, ko se je reduciralo.
Če bi sc že imele izvesti redukcije, potem bi morala voditi državna uprava tudi brigo o tem, da preskrbi reduciran-cem nove eksistence. Tudi v drugih državah so vlade izvedle dalekosežne redukcije, vendar čisto na drug način kot pa pri nas. N. pr. na Češkoslovaškem in v Avstriji so bili reducirani javni nameščenci deležni visokih odpravnin in nameščencev se ni metalo čez noč na cesto, ampak se jim je dalo čas, da so' se umislili v svoj novi položaj in da so si lahko preskrbeli druge življenjske možnosti. Pri nas je pa gospoda naziranja, da zadostuje lakonična in mrtva brzojavka, ki naj urejuje življenja.
, Ravno za Velikonoč je izgubilo kruh na tisoče javnih nameščencev. RR-vlada je vsem tem nesrečnežem poklonila za praznike »piruhe« bede. Pred tisočere družine bodo stopili očetje-hranilci praznili rok, povešenih glav in obupnih misli. Vladni poslanci bodo oblagodar-jeni z bogatimi dijelami preživljali velikonočne praznike v veselju, da so od-glasovali proračun, a nesrečni reduciranci bodo v svojih revnih domovih v obupu vili roke proti nebu, zastonj pričakujoč usmiljenja in izhoda iz neznosnega položaja.
Vse to se baje vrši v znamenju reda in poštenja, v znamenju absolutne pra-’ vičnosti vladnih funkcijonarjev napram državljanom, ki niso ničesar drugega zakrivili, kot da so reveži . . .
) se
l je
Socljalna zadruga1*.
fV
Tako se imenuje društvo, ki se usta-pl0l, navija v Ljubljani in ima namen gojiti
naj-ima
za
Ste
i.jsocijalno-politično pravo in vedo.
Nobenega dvoma ne more biti o tem, da se je po vojni v vseh kulturnih delih sveta razvnel oster in sistematičen ter dosleden boj za to, da se social jalna nasprotstva v hitrejšem tempu iz-.. ’ ravnavajo in problem reši temeljito. V vojni razgibane sile so ohranile svoje latentne energije in so dobile živ raz-ana- mah ob sklepu miru, ki naj ustvari ne samo novo politično karto Evrope in sveta, ampak tudi novo socijalno življenje, ki naj ne nosi v sebi nevarnosti za nova krvava razračunavanja tako med narodi kakor med; posameznimi
M razredi v narodu. Boj za gospodarsko i demokracijo, za znosno socijalno življe-Bnii^nje je vedno napet in nepopustljiv, ka-—.kor bi svet slutil, da je sedaj čas velike ——'probleme socijalno kulture temeljito re-■BJfsiti in da bi zamujena kritika pomenila nenadomestljive izgube, reakcijo, ki ji "61 v zgodovini ni primera.
-X. Vse države, ki hočejo in ki nočejo, morajo socijalno	političnim problemom
Posvečati stalno	in učinkovito pažnjo
in vsa reakcijonarna zaletavanja in odpori ne morejo zajeziti pohoda k soci-K	Jalni preobrazitvi	človeške družbe. To
sp	zahteva kulturni	napredek, gospodar-
ska sigurnost in — svetovni mir.
Tudi naša država, ki sicer leži geo-
rfh,
grafično izven velikega svetovnega središča socijalnih bojev, stremljenj in hotenj je in bo še učinkovitejše pritegnjena v to veliko človeško delavnico. Reakcijonarna miselnost, politično ne-razpoloženje napram socljalno-politič-nim problemom bo zlomljeno po močnih valovih, ki udarjajo tudi na jugoslovansko državo in država bo morala resno misliti na moderno socijalno-poli-tično udejstvovanje, ako hoče v svetu veljati kot gospodarski in kulturni čini-te!j — in ako hoče zagotoviti svoj obstoj in preprečiti, da ne pade kot gnilo jabolko raz drevo obče kulturnega občestva.
Socijalna politika pa je problem, je veda in znanost. Ona ni več samo izraz humanitarnosti, usmiljenja, ona je postala vsesplošni gospodarski problem, pravica in pravo vseh socijalno in gospodarsko šibkih. Vse državno udejstvovanje v splošni gospodarski politiki mora nositi na sebi socijalno-politične znake. Po socijalnih vidikih je presojati problem carine, tarif, kmečkega vprašanja, trgovine in obrti, industrije, delovnega razmerja, kratko prav vsa vprašanja, ki jih ima rešiti človeški razum v svrho mirnega sožitja. Zali-bog pri nas te zavesti še ni, je ni tudi tam, ki to potrebo najbolj poudarjajo. Objektivno in socijalno pravično je mogoče vsa nakazana vprašanja rešiti le,
ako se ista gledajo in rešujejo po znanstveno utrjenih načelih in se pri tem izločijo vsi subjektivni interesi in politične spekulacije, v kolikor je to seveda pri človeku mogoče. Mi danes vidimo, da na eni strani za vsa naša gospodarska, socijalna in kulturna vprašanja predvsem nimamo znanstvene, globoko v razumu zasidrane usposobljenosti, dalje pa, da tudi tam, kjer je ta usposobljenost objektivno podana, nimamo v sebi zadostnih moralnih sil, da bi isto učinkovito, dosledno in brezobzirno uveljavljali. Podležemo političnim spekulacijam, osebnim interesom, ustvarjamo zato slabe in površne zakone, s tem slabo upravo, korupcijo in splošno nezadovoljnost. V takem neresnem in neznanstvenem ozračju je mogoče, da žive in uspevajo demagogi, ki so v jedru puhli in nezmožni in tudi nevoljni ustvarjati pozitivno dobro.
Naše gospodarsko, kulturno in tudi vse politično udejstvovanje mora izgubiti dosedanje le preveč »politično« obi-ležje in biti mora postavljeno na temelje vztrajnih in objektivnih znanstvenih raziskavanj in ugotovitev. Vse panoge javnega življenja morajo imeti solidno zaslombo v zmerni, trezni, znanstveno iundirani miselnosti. V svrhe, da se vsi problemi našega državnega življenja in ustvarjanja znanstveno proučujejo iu zlasti, da se med gotovini krogom oseb goji sistematično in resno sociahio-politično vedo in pravo, je namen ustanoviteljev gornjega društva. Vse, kar ‘naj realizira politična moč strank, mora biti znanstveno-stvarno premišljeno, pretehtano in tako pripravljeno, da je izključena vsaka nejasnost, kolebanje ali demagoško pretvar-
janje. V trenutku, ko postane gotov problem aktualen, mora biti o njem že podana vsesplošna jasnost in načelna odločnost in ne, da sc šele v tem trenutku pričnemo orijentirati, prehitevati in begati. Društvu je namen resen študij vseh naših važnih vprašanj iz vidika socijalno-politične znanosti in prava.
Društvo se hoče nazvati »zadruga«. Pa to ni gospodarski njen pomen, ampak socijalen in moralen. V zadrugi ni višjih, ne nižjih, ne bolj ne manj učenih, v njej so vsi jednaki in enaka dolžnost vseh je: delo. Društvo hoče imeti strogo prijateljski, družinski značaj, kjer mora biti prosta in svobodna vsaka beseda in kritika, ki teži za čisto in nepristransko razčistitev posameznega vprašanja. Brez političnih ali drugih ozirov mora biti vsakemu dana možnost, da odločno zagovarja svoje misli, ki so dobro mišljene in imajo za cilj čisto resnico. Društvo hoče imeti samo člane dela, vsi so ena družina, prožeta nesebičnih misli, ki so zmožne brez ma-terijelnih spekulacij ustvarjati samo objektivno dobro, izpopolnjevati sebe in koristiti celemu našemu javnemu življenju.
Taka družina je potrebna. Zlasti visokošolska mladina naj postane njen član. Družina ni treba, da je mnogoštevilna, biti pa mora notranje silna.
Kdor je v svoji notranjosti, ko je iz nje gledal naše državno in politično življenje, že kedaj začutil potrebo po4aki organizaciji, bo postal njen član. Zadoščenje bo imel, ako bo prispeval k umirjenosti in programatični poglobitvi našega javnega življenja.	drjb..
Proračun Delavske zbornice.
Oolmene s© precelšssle m podpora brezposelnim. — Ustanovitev in organizacija raznih delavskih instituti. — Klub narodnega delavstva
ie glasoval za proračun.
t
ki so dodeljeni v uradu v Ljubljani mezdnemu referentu. •
V	lanskoletnem proračunu je bil predviden večji znesek za poročevalce na deželi, a se je letos skrčil za Din 46.000. Poročevalcem se prizna za zamudo časa manjša odškodnina. Te poročevalce imenuje upravni odbor po zaslišanju članov zbornice, izvoljenih v do-tičnem okrožju. Kot poročevalci pa lahko fungirajo tudi -člani zbornice. Uspešno delovanje zbornice bo v veliki meri odvisno od tega, kako tesni bodo njeni stiki z delavstvom. Socijalno-polltični izdatki:
a) za sodelovanje pri poklicni izbiri Din 25,000;
b) skrb za izseljence Din 50.000:
c) mezdna posredovanja Din 50.000.
d) za potujoče delavce in nameščence Din 50.000;
e) za brezposelne delavce in nameščence Din 250.000;
f) za zaščito vajencev Din 50.000;
g) ustanovni in garancijski Sond za dei. pomožne .blagajne Din 200.000.
Skupaj znesek Din 675.000.
S svoto postavljeno v proračunu pod a) namerava zbornica temeljito proučiti naše vajeniško vprašanje in izdelati smernice/po katerih naj bi se postopalo pri dajanju nasvetov ob priliki poklicne izbire, razven tega pa prispevati h kritju stroškov za ustanovo, ki bi se s tem bavila in bi se ustanovila v sodelovanju z drugimi socijalno-politič-nirni in gospodarskimi faktorji. Postavka pod b) se je postavila v proračun predvsem z ozirom na naše rudarje na Westfalskem in v Franciji. Tam živi toliko slovenskih rudarjev, kakor v domovini. Naše izseljene rudarje veže še mnogo vezi z domovino. Postavke pod e) in f) imajo podporen, a nič manj vzgojevalen pomen. Podpore se bodo delile med podpore potrebne strokovno organizirane delavce, potom strokovnih organizacij in sicer na podlagi posebnega pravilnika, katerega že pripravlja za to izvoljen poseben odsek. V tem pravilniku bode uveljavljeno načelo, da daje zbornica strokovno organiziranemu brezposelnemu in na potu se nahajajočemu delavstvu največ tako velike podpore, kakršne mu daje organizacija sama.
Pod točko g) določeni znesek namerava zbornica porabiti za ustanovitev delavsko pomožnih blagajn, ki naj bi
Brez pridržkov moramo ugotoviti, da je naše delavstvo polagalo premalo važnosti na Delavsko zbornico. Šele ob priliki volitev je pričelo naraščati zanimanje za Delavsko zbornico. Da. vzbudimo med delavstvom še več interesa za važno delavsko inštitucijo in ga seznanimo s podrobnim programom Delavske zbornice je potrebno, da podamo naši delavski javnosti proračun zbornice za leto 1926, katerega smo posneli po sprejetem proračunu in proračunskem poročilu. Pripominjamo, da je bil proračun sprejet že na seji zbornice meseca oktobra lanskega leta in da je bil z manjšimi spremembami odobren na drugi seji novoizvoljenega upravnega odbora.
Vsi dohodki Delavske zbornice bodo znašali za leto 1926 Din 2,500.000'— in sicer kot doklada v iznosu 0.05 % zavarovalnih mezd. Pri proračunu ubranih prispevkov sc je računalo z zaprekami, ki so pri tem mogoče in postavilo v proračun svoto, na katero sc mora predvidoma sigurno računati. Izdatki pa so predvideni sledeče:
Uprava in aparat zbornice:	plače
za osobje za urad v Ljubljani in ekspozituro v Mariboru so predvideni v znesku Din 305.000• Ostali upravni troski Din 220.000---. torej skupno vseli upravnih stroškov Din 525.000- -. V uradu je nastavljeno sledečo osobje:
1. tajnik, katerega delokrog je vodstvo urada, izdelava poročil, mnenj in predlogov pristojnim državnim in samoupravnim oblastem: izdelava poročil za sejo upravnega odbora, skupščine in študijski referat. Redakcija publikacij itd.,
2. vodja pisarne, v katerega delokrog spada gospodarstvo zbornice, uprava knjižnice, reševanje tekočih vlog, v kolikor vsebujejo osebne zadeve, prošnje inozemskih delavcev za dovoljenje za zaposlenjc v naši državi in podobno,
3. mezdni referent vodi vodstvo katastra industrijskih podjetij, evidenco obratnih zaupnikov in sodelovanje z njimi, intervencije, zbiranje podatkov o plačah in razmerah v obratih in evidenca kolektivnih pogodb,
4. dva uradnik^ za uradniška in pomožna dela ter strojepisno osobje.
Za ekspozituro v Mariboru je določen poverjenik, ki vrši predvsem posle.
bile po njeni zamisli hranilne zadruge, ki bi zbirale male vloge, katerih dvig bi bil na razpolago za slučaje brezposelnosti in starosti. Tozadevnj,. predloženi osnutek se v celoti ni 'odobril, temveč se je odstopil posebnemu odseku, da ga predela in predloži upravnemu odboru.	v
Za študijsko knjižnico, knjige in revije je predviden znesek Din 80.000. Za publikacije zbornice Din 80.000 in za študijska potovanja ter sodelovanje na mednarodni konferenci dela Din 40.000, skupno torej Din 200.000. S tem zneskom namerava zbornica otvoriti študijsko čitalnico v Ljubljani in izdajati vsakega četrt leta izhajajočo revijo. Postavka za zveze z mednarodnim uradom dela naj omogoči našim socialnopolitičnim delavcem udeležbo pri zasedanju tega urada v lastnosti ekspertov delavske delegacije.
Pod poglavjem: Ljudska vzgoja in izobrazba je določenih v proračunu:
a)	za dečja zavetišča Din 100.000, b) za delavsko akademijo Din 200.000, c) za delavske knjižnice Din 100.000, d) za delavsko strokovno šolo Din 150.000. Skupno znesek Din 550.000. — Postavka za dečja zavetišča je namenjena predvsem za kolonije v naših rudarskih revirjih, kjer je nujna potreba po deč-jih domovih. V delavski akademiji namerava ustvariti zbornica inštitucijo, v katero bo imenoval del članov upravni odbor zbornice, del članov pa razna delavska. kulturna društva, oziroma njih centrale. Namen te inštitucije naj ne bo, da neposredno kulturno deluje, temveč, da pribavlja v zbornici registriranim kulturnim organizacijam pripomočke za kulturno udejstvovanje. Akademija naj bi v zvezi z enakimi tu in inozemskimi zavodi organizirala poučna predavanja s skioptičnimi slikami, nabavila skiop-tične aparate in dajala oboje delavsko kulturnim društvom brezplačno na razpolago. Poleg tega bi nabavljala vsa druga sredstva, ki morejo nuditi delavstvu pouk iu razširitev obzorja ter podpreti delavska kulturna društva v njih stremljenju. Ustanovitev delavske akademije pozdravljamo ter želimo, da bo res prava zastopnica vseh delavskih kulturnih organizacij. V akademijo se absolutno ne sme zanašati politika. Isto-tako lahko samo pozdravljamo, da je predviden precej visok znesek za delavske knjižnice, kar bo le v prid našemu delavstvu.
Pod 5. poglavjem so predvideni razni stroški iu to stroški za pobiranje doklad, kvota za centralno tajništvo in fond za zgradbo poslopja, v skupnem znesku Din 550.000.
Kakor rečeno, je bil proračun Delavske zbornice pri zadnji seji upravnega odbora soglasno sprejet, nato pa odposlan ministrstvu za socijalno politiko v odobrenje. Pričakujemo, da ga bo ministrstvo kmalu odobrilo. V tem proračunu ni predvidenih onih Din 100.000, katere je sodrug Makuc predlagal za posebno delegacijo v Rusijo in kakor slišimo, bi ministrstvo take postavke tudi ne odobrilo. Iz proračuna je razvidno, da se bo lahko veliko storilo za našo delavstvo, če se bodo precej visoki zneski za brezposelnost In za razne kulturne inštitucije smotreno porabili. Klub narodnega delavstva v Delavski zbornici je glasoval za ta proračun, ker hoče v Delavski zbornici pozitivno sodelovati. Klub narodnega delavstva smatra tudi za svojo dolžnost, da pazi na to, da ne bodo nekatere organizacije smatrale Delavske zbornice za svojo molzno kravo.
Priporočamo knjige
ljudske univerze
1. zv. Karl Ozwald: O potrebi socijalno-
etlčne orijentacije: cena 3 din.
2. zv. Alojzija Štebi:1 Zaščita zanemarjen«
dece in mladine; cena 3 din.
3. zv. l>r. Altna Sodnik: O vzgoji deklet;
cena 3 din.
4. zv. F. S. Finžgar: O lepi knjigi; cena
3 din.
5. zv. Dr. Rado Kušej: Cerkev v luči prava
in etike; cena 5 din. b. zv. Dr. Metod Dolenc: Kaj hoče moderno
kazensko pravo; cena 5 din.
7. zv.'Jos. VVester: O naši srednji ioll;
cena 5 din.
8. zv. lug. Jaroslav Foerster: O strokov-
nem šolstvu; cena 5 din.
Zvezki se dobe v knjigarnah, ali se pa pismeno naročalo pri ZADRUŽNI KNJIGARNI, r. z. z o. z. v Ljubljani.
Štev. 13.
Enotna fronta narodnih strokovnih
organizacij.
Dobro obiskani! delegatski zbor narodnega delavstva. - Ustanovitev Narodne strokovne zveze kot vrhovnega sveta Narodno-socijaSne strokovne zveze in Unčie. — Pp©gramafšcni temelji nove organizacije. — Dosežena le popolna soglasnost.
V izvrševalni odbor se izvolijo tovariši:
Narodno socijalna strokovna zveza in Samostojno' strokovna delavska Unija sta sklicali za v nedeljo, dne 28. marca t. 1. dopoldne v dvorani restavracije »pri Levu« v Ljubljani delegatsko zborovanje, na katerem sc je razpravljalo o skupnem delu obeh organizacij in o osnovanju skupnega vrhovnega vodstva.
Delegatski zbor je bil prav dobro obiskan in ga je ob 10. uri otvoril predsednik NSSZ Rudolf Juv;an, ki je pozdravil vse navzoče delegate in kon-štatiral, da so skoro vse podružnice poslale svoje zastopnike. Za zapisnikarja zborovanja imenuje strokovnega tajnika Kravoša in za overovatelja pa Vinko Sedlarja iz Zagorja in Karla Oblaka iz Ljubljane.
Po pozdravnem govoru predsednika Juvana dobi besedo
poročevalec dr, .Jože Bohinjc,
ki je poročal o enotnosti strokovnega gibanja narodnega delavstva.
Dr. Joža Bohinjc, pozdravljen od zborovalcev, pravi med drugim, da sc je človek od' vsega početka boril, da si napravi življenje udobnejše, da se kulturno, moralno' in etično dvigne. Obširno se bavi z načinom teli bojev in pride do francoske revolucije, ki je prinesla človeštvu prvo politično svobodo. Podčrtava, da so vsi dosedanji boji imeli in imajo eno osnovno črto:	boj
narodov proti narodom. V času svetovne vojne je bil naravnost odrešilni klic: Samoodločba narodov. Obširno se dalje bavi poročevalec z materijalizmoin, ki zahteva izkoriščanje in se v dosego svojega namena poslužuje najhujšega nasilstva. Pravi, da je ,
materijalist človek nasilja,
ki ogroža mir, če treba tudi med narodi in ki povzroča vojne. Zato je v interesu človeštva, da bije boj proti rsaterija-lizmu in vsem, ki to gospodarsko načelo osvajajo in da se bojujejo za to, da sc ves svet zgradi na etičnih in moralnih načelih enakosti in bratstva med posamezniki in enakost med narodi. (Pritrjevanje.) Le tam, kjer ni nadvlade, jo mogoč mir. (Ponovno pritrjevanje.)
Tudi delavec si mora biti na jasnem, po katerih osnovnih načelih naj vodi svoj boj za gospodarsko osamosvojitev.
Internacijonalizem
po Marksovih teorijah narodnostnega vprašanja (te gonilne sile na celem svetu), ne pozna in ne prizna. Komunistični manifest ne prizna ne enakopravnosti, ne enakosti, ne samostojnosti in ne samoodločbe. Manifest zanika narodne posebnosti in nasprotstva. Marks je kot teoretik pisal povsem drugače kot politik. Kot politik je bil Marks nemški nacijonalist, bojevit in brezobziren pan-gernianist. Njegova »zgodovinska nujnost« je zahtevala, da zginejo mali, zlasti pa slovanski narodi, ki ovirajo razvoj gospodarstva in kulture. Marks je nazival Slovane »jetične ljudi«. Poročevalec pride do zaključka, da je Maik-sov internacijonalizem za Nemce zavest narodne sile in ogenj narodne energije, borbenosti, vztrajnosti in odločnosti, za nas male narode je internacijonalizem narodna mlačnost, skepsa, resignacija, udanost v božjo voljo aii v zgodovinsko nujnost razvoja.
Mi hočemo drug socijalizem,
socijalizeni enakosti, neodvisnosti, samoodločbe,
ker le-s tem socijalLzmom okrepi narod gospodarstvo in s tem sebe. Mi hočemo z ostalim svetom biti boj za ta načela in v tem je naš etični internacijonali-zem.
Zato se združujemo na narodni podlogi.
Poročevalec se na kratko dotakne še krščanskega socijalizma, ki zasužnjuje duh in zahteva podreditev interesom cerkve ter ga moramo zato odklanjati. Preide nato v razmere v državi in konštatira, da sc danes delavski pokret usmerja v tri pravce: v inter-nacijonalni, klerikalnega in narodnega. Ostro žigosa razne socijalistične diletante in one, ki vsled materijelnih dobrin varajo delavstvo. — Le potoni evolucije je mogoče priti k gospodarskemu demokratizmu.
Ob koncu poročila, ki je bilo sprejeto z burnim odobravanjem, oriše poročevalec dr. Bohinjc delo pripravljalnega odbora za stvoritev enotne fronte vsega narodnega delavstva in prečita tozadevni začasni poslovni red
Narodno strokovne zveze,
ki je oficijelni naziv vrhovnega vodstva obeh organizacij. Obenem predlaga, da sprejmejo delegati to-le
izjavo:
Narodno in socijalno napredno delavstvo, zbrano na zboru delegatov dne 28. marca 1926 v Ljubljani po zaslišanju referata o enotnem strokovnem gibanju narodnega delavstva ugotavlja in izjavlja:
Gospodarski napredek delavstva je v tesni zvezi z gospodarsko in politično konsolidacijo v državi; zato hoče vse svoje zdrave sile posvetiti tej na-logi. Delavski problem je v tesni zvezi z gospodarsko osamosvojitvijo države, ta pa je mogoča le z močno narodnostno politiko, katero uveljavljajo vse države v krogu okoli nas in izven tega kroga. Vemo, da j. materialistična internacijonala našim življenskim interesom škodljiva, kesona pomeni le oslabitev naše odporne in napadalne sile in okrepitev narodnih energij močnejših narodov, ki streme za gospodarskim in političnim zavojevanjem slabejših narodov.
Zavedamo se, da je delavskemu pokretu v državi neizmerno škodovala brezglavost in brezprograma-tičnost komunističnih, revolucijonar-nili sanjarij. Zato zavračamo vsako revolucijonarno beganje delavstva in hočemo potom evolucije in pravega demokratizma ter z vztrajno disciplino prispeti h gospodarskemu napredku, ki naj ima svoj viden izraz v gospodarskem demokratizmu.
V	ostalih delavskih pokretih vidimo nezdrave in škodljive metode, neresnost v gledanju na važne delavske potrebe, nedisciplino v voditeljih, bfcznačelnost v programu in taktiki, ki se prilagoduje le dnevnim efektom demagogije in hujskanja.
Pogled na povojni gospodarski, so-cijalni in politični razvoj v kulturnih državah nas sili k odločitvi, da skladno z delavskimi pokreti in delavskim udejstvovanjem v teh državah, tudi narodno delavstvo v Jugoslaviji strne svoje vrste v obrambo svoje politične samostojnosti in gospodarske okrepitve. Ne zapiramo oči pred dejstvom, da gigantski gospodarski boj v Evropi še ni končan in da ta boj pomeni stalno nevarnost za nova krvava razračunayanja. Hočemo mir in kor to hočemo, moramo krepiti sebe in svoje odporne sile. Socijalna edi-nica je narod in ko bodo vsi narodi gospodarsko močni in neodvisni, bo minila nevarnost vojske. Hočemo sodelovati z vsemi narodi za ciljem okrepitve vseh narodov. Zato je naša internacijonala ona etičnih načel enakosti in bratstva.
So ci jalno- pol i tič n e razmere v naši državi so posledica zbeganosti in nenačelnosti delavskega gibanja, udaja-nje demagoškim klicem. Na trdi napadalni in odbojni črti nas more združiti le zdrav narodni in socijalno-napredni program, ki ima najprvo pred očmi okrepitev države in s tem uresničitev naših delavskih zahtev. Kar je izven tega cilja služi le izven državnim interesom.
Ugotavljamo, da med programi narodnih in socijalno-naprednih delavskih organizacij ni elementov ni razlik in da je radi tega podano popolno jamstvo za uspešno delo združenega narodnega delavskega gibanja.
Zavedamo se, da naše strokovne zahteve potrebujejo politične niočan-ske sile, ki naj v parlamentarni državi te zahteve uresničijo. Po svojem programu in gledanju na gospodarske in politične prilike v državi hočemo krepiti one močanske -sile, ki so zmožne z železno doslednostjo- podpirati naš narodni in socijalno-napredni program.
Živela narodna delavska solidarnost !
Živel narodni in socijalno-napredni boj!
Živela gospodarsko in politično močna država!
Predsednik Juvan o tvori debato, katere se udeleže vsi delegati podružnic. Vsi zastopniki NSSZ in Unije se izrekajo za skupen nastop obeh organizacij. Le zastopnik podružnice NSSZ z Jesenic ima nekaj pomislekov, načelno pa ni proti kooperaciji obeli organizacij. Po izjavah posameznih delegatov se nato med živahnim odobravanjem soglasno sprejme izjava in poslovni red Narodne strokovne zveze.
Po sprejetju izjave in poslovnega reda se soglasno izvoli
vrhovna uprava Narodne strokovne zveze.
Rudolf Juvan, podpredsednik- Janko Grašič, tajnik dr. Joža Bo-Iiinjc, blagajnik Aibin Tomc, člana Franjo Rupnik in Karl Oblak. V upravni odbor pa: Josip Dufoiin, Anton Varšek, Peter Oovejšek, Peter Bajželj, Ivan Rešek, Demšar, Tine Zupan, Luka Bizjak, Franjo Derča, Egidij Sigi, Pavel Dornik, Vinko Sedlar, Matevž Žust in Anton Bajc. V nadzorstvo pa Janko Žagar, Valentin Bajželj, Tine Stopar in Andrej Globočnik.
Nato poroča predsednik NSZ Rudolf Juvan
o Delavski zbornici.
Obširno poroča o početku in nastanku te velevažnc delavske inštitucije. Opisuje vsa križeva pota Delavske zbornice vse dotlej, da ni prišlo do razpisa volitev. Oriše prizadevanje NSSZ, da bi se dosegel za volitve sporazum vseh zainteresiranih.in bi se na ta način pri-štedilo delavstvu ogromne svote denarja. ki bi sc lahko porabile v koristnejše namene. Žal, da taki predlogi niso našli dovolj razumevanja tako pri soci-jalnih demokratih kakor pri lderiKalcih. Obe organizaciji sta zahtevale volitve. Kako in na kak način so se volitve izvršile. pravi poročevalec, mu ni treba omenjati. Vsi smo videli iii vemo, da se je vršil najhujši teror, ki ne bo kmalu pozabljen. Vzlic vsemu terorju pa so narodni delavci zbrali 8359 glasov, kar je vsekakor lepo in častno število. Izreka vsem, ki so pripomogli do te lepe številke, svojo zahvalo za njih požrtvovalen trud. Poročevalec govori potem o prvi skupščini Delavske zbornice in izraža svoje zadovoljstvo', da je prva skupščina potekla mirno in pokazala v važnejših delavskih vprašanjih enotnost. Posebno solidarnost so pokazali zastopniki delavstva v obsodbi Trboveljske premogokopne družbe.
Govornik obravnava tudi demago-ški predlog komunista Makuca, ki je predlagal votiranie kredita v znesku
100.000	dinarjev za delegacijo v Rusijo in pojasnivijc, zakai ie bil s strani Narodnega kluba postavljen protiprcdlog. S takim predlogom so komunisti pokazali vso svojo neresnost, ki je bila še vedno delavcem v največjo škodo. Komunisti so pri tem predlogu tudi pokazali,
da jim je več za Rusijo, kot za brezposelne,
sicer bi bili stavili predlog, naj se ta znesek votira brezposelnim, kar bi jim gotovo več pomagalo kot pa delegacija v Rusijo.	,	'
Zelo podrobno obravnava poročevalec proračun zbornice in detajlirano našteva vse postavke ter poda zbranim zborovalcem razlago o posameznih postavkah.
Kritizira sklep upravnega odbora zbornice, ki je določil za eksperta v Ženevo strokovnega tajnika Strokovne komisije Golmajerja in graja, da se ni poslalo v Ženevo delavskega strokovnjaka.
Dotakne se tudi zadnjega odloka ministra za socijalno politiko, ki zabra-njuje poslovanje Delavske zbornice in obsoja postopanje ministra, ki nima prava izdajati take prepovedi avtonomnim inštitucijam.
H koncu poroča še o postanku Narodnega kluba v Delavski zbornici, ki se izraža v pozitivnem sodelovanju in v enakopravnosti.
Brezpogojno moramo očuvati Delavski zbornici politično neodvisnost in kar je važno, delati moramo vsi na to, da bodi Delavska zbornica resna, delavna in dostojna inštitucija vsega našega delavstva. (Burno pritrjevanje.)
Kot zadnji poroča strokovni tajnik
Vladimir Kravos
o	splošnem delavskem položaju v Jugoslaviji.
Uvodoma konštatira, da so delavske prilike v Jugoslaviji tako slabe, kot še nikdar preje. Podrobno oriše vse slučaje redukcij, znižavanja mezd in zvišana delovnega časa. Poudarja, da je tako mizerno stanje nastalo v državi samo radi tega, ker imamo zakone, ki jih nikdo ne upošteva. Zakon o< zaščiti delavstva je brez vsake vrednosti, ker gre od najmanjšega do največjega podjetnika vse preko njega. Poklicane inšpekcije dela so pasivne, kar stanje poslabšuje. Dotakne se perečega vprašanja brezposelnosti in z žalostjo konštatira, da ni za te nesrečneže s strani vladajočih krogov prav ničesar poskrbljeno. Konštatira dejstvo, da minister za socijalno politiko ni našel za potrebno,
da bi v svojem 'ekspozeju dal mesta tudi delavskim vprašanjem in je šel tudi preko konvencij mednarodnega urada dela v Ženevi, ki še vedno čakajo ratificiranja. Dotakne sc tudi drugih delavskih vprašanj in ob koncu svojega poročila predlaga to-le
resolucijo:
Zborovalci zbrani na delegatske!!! zboru Narodno socijalne strokovne zveze in Samostojne strokovne delavske Unije dne 28. marca 1926 so po slišanju referata o delavskem položaju soglasno konštatirali,
da se položaj jugoslovanskega delavstva dan za dnem poslabšuje.
Redukcije delavstva in celih obratov. podaljševanje delovnega časa in znižavanje mezd: so vsakdanji pojavi, ki največkrat nimajo opravičene podlage (slučaj TPD) in poslabšujejo že itak slabe delavske razmere.
I	eni vsakdanjim žalostnim pojavom se posvečuje, s strani vladajočih krogov vse premalo pažnje. Ni čuda, če se dnevno veča število brezposelnih.
Najnujnejša je zahteva, da se delavskemu vprašanju posveti s strani merodajnih krogov kar največ pažnje,
vsied
fjrnjUQljet
CIKORIJA
predvsem pa, da se zajezi val brez-posebnosti s preprečitvijo neosnova-nih redukcij delavstva, z nadomeščanjem tujcev ik) domačinih, z ukinitvijo vsakega nadurnega dela, s strogim izvajanjem osemurnega delovnika. s podporo za izselitev v one kraje, ki nudijo delavstvu dovolj pri. like za pošten in zadosten zaslužek in končno z brezposelno podporo, za katero so nabrani po borzah dela že precejšnji zneski. Čimpreje je uveljaviti zakon o zavarovanju v slučaju brezposelnosti.
Inšpekcije dela naj zahtevajo strogo izvrševanje vseh predpisov zakona o zaščiti delavstva.
Končno poživljajo zborovalci vlado in narodno skupščino', da Sc vendarle že enkrat ratificira konvencije, katere je predložil Mednarodni urad dela.
Resolucija je bila soglasno sprejeta!
Po podanih poročilih se razvije živahna debata, ki je pokazala popolno
enotnost mišljenja.
Po debati zaključi predsednik Juvan ob splošnem navdušenju sijajno uspelo delegatsko zborovanje in poziva vse navzoče na vztrajno in nesebično delo.
Krajevna organizacija NSS v Mariboru
vabi na članski sestanek, ki se vrši v nedeljo, d ne 11. aprila 1926 ob pol 10. uri dopoldne v strankinem lokalu, Grajski trg štev. 1. Dnevni red: 1. Glavni strankin zbor NSS. 2. Proslava i. maija. 3. Slučajnosti. — Vabimo člane, da se tega važnega sestanka zanesljivo udeleže.	Odbor.
Politični pregled.
Državni proračun je bil sprejet dne
30. I. m. v Narodni skupščini1 s 186 glasovi proti 90 glasovom. Vše opozicijonaine stranke so prebrale v skupščini1 izjave, da odklanjajo proračun radi velikih bremen in radi keruptne vlade. Pri1 seji načelnikov parlamentarnih skupin so se tudi radičeve} zavzemali za predlog opozicije, da se vrše seje narodne skupščine naprej. Navzlic temu so pa znaili radikali1 tako zmanipulirati, da so bile seje narodne skupščine' odgodene do 5. maja;. Štefanu Radiču to očividirio ni po volji iin je prosil za avdiijenco nai dvoru. Ko se je vračal Štefan Radič iz dvora, je izjavil časnikarjem, da sc bo nforaila seja narodine skupščine sklicati pred S. majem in da bo tudi on skrbel zato.* da bo že enkrat konec koruptivriih afer.
Ekspoze zunanjega ministra dr. Ninčiča
io presenetil javnost vsletl svoje nejasnosti.
Od zunanjega ministra nismo slišali ničesar novega, kar bi ne bilo že ponovno priobčeno v vseli časopisih. Zanimivo bi bilo le dr. N inči cev o priznanje, da vodi tajno diplomacijo in da ne dopušča, da bi bil o vseh fazah njegove zunanje politike obveščen — parlament. V spričo te trditve zunanjega ministra nastaja resno vprašanje, čemu je parlament. Ali naj parlament le sprejema na /nanje zaključke zunanjega ministra, ali pa naj inicijativno posega v bitna zunanjepolitična vprašanja naše "države? Vsekakor je zaenkrat zunanji, minister in z njim tudi vlada mnenja, da ima parlament pravico samo poslušali, ne pa — odločevati. Iz Nin-člčcvih izvajanj še sedaj ni popolnoma jasno, kakšne cilje je zasledovalo njegovo potovanje v Riiji in Pariz. Kar tako s frazo, da je iskal samo prijateljskih vezi, se ne bo nihče zadovoljil! Ninčič neprestano trdi, da zasleduje naša država miroljubno politiko, čeravno vojni minister zahteva vedno večje kredite. Ninčič t rdi, da smo z Avstrijo in Italijo v najboljših cduošajih, čeravno naš narod v Italiji raznarodujejo in čeravno iii-itr.lajo koroški Slovenci niti ene svoje šole. Sama nesoglasja, katerih razjasnitev smo pač zastonj pričakovali v ekspnzeju zunanjega ministra.
Ekspoze finančnega ministra. Po izjavi finančnega ministra Stojadinoviča ima naša država vojnih dolgov v Ameriki 62,850.000 dolarjev, v Veliki Britaniji 33.383.743 funtov štcrlingov in v Franciji' eno milijardo
738,566.000	frankov. Po današnjem kurzu bi znašali vsi ti dolgovi skupaj 15 milijard 183 milijonov dinarjev. Dogovori z Ameriko glede povračila dolga so dobro uspeli. Do podpisa dogovora ni prišlo samo vsled notranje-političnih razmer v Zedinjenih državah'. V inozemstvu se je kredit naše države znatno zboljšal. Budžet državnih izdatkov in dohodkov za leto 1926/1927 je razviden iz števila izdatkov, ki znašajo 12.279,899.631 in dohodkov, ki znašajo 12.502,392.616 dinarjev; suficita je torej 224.492.984 dinarjev. Aiinlandmani ne presegajo suficita. Dinar je stabiliziran. Intervencije, ki jih izvaja na borzi Narodna banka v sporazumu s finančnim ministrom, imajo namen,, da se prepreči naglo ftuiktuacijO' kurza, bodisi v korist ali škodo dinarja. V dneh večjih ponudb kupuje Narodna devize, da jih potem zopet vrže na trg_takrat, kadar je PO' njih večje povpraševanje. To je zdrava politika stabilizacije, katero izvajajo vse evropske države. Koncem svojega ekspozeja je obljubil finančni minister, da bo v najkrajšem času predložen narodni skupščini' zakonski načrt o izenačenju davkov1. — V debati je opozicija očitala finančnemu ministru, da je vse premalo upošteval pri svoji politiki ekonomske naloge naše države. Neobhodno potrebno je reformirati postopek pri državnih aiabaviah. Reforimlrati je nadalje državno
režijo in zmanjšati osebne izdatke. Slovenski poslanici so predvsem opozarjali na ne--opravičeno davčno obremenitev Slovenije, ki ima navzlic težki ekonomski krizi plačevati največ davkov.
Obletnica Radičevega političnega pre-okreta. Dne 27. t. m, je minulo eno leto, odkar je podal Pavle Radič v narodni skupščini senzacijonclno izjavo, da se njegova stranka odreka republikanizmu in konfederaciji; in da priznava monarhijo in vidovdansko ustavo. Radičevi poslanci so v Beogradu dne 27. t. m. svečano proslavili obletnico svojega preokreta. Navdušene napitnice so trajale pozno v noč. — Bili smo med prvimi, ki smo pozdravili samospo-znanje radičevcev, da izberejo nova politična pota in da prenehajo z destruktivnim delom v mladi nacfjonainl državi. Obžalovali smo le pri tem. da radičevci že preje niso spoznali svoje zmotne politike in da že svojčas niso podprli Davidovičevcga režima. Z velikim pričakovanjem smo čakali na dobrote spremenjenih političnih razmer. Naše pričakovanje je pa bilo vsaj do sedaj zaman. Objektivno’ se toliko ugotovi, da tudi vstop radičevcev v vlado ni prinesel urejenih razmer. Še vedno cvete korupcija in partizanstvo. Nikjer ni videti razumevanja za socijalno zapostavljeno delovno ljudstvo. Socijalna politika je trn v peti raznim agrarceml s kapitalističnim mentalitetam in rauikalli kot radičcVoi so si soglasni v tem, da se demontira ministrstvo za socijalno politiko. Ne rečemo, da bi morali od nove vlade takoj tekom enega leta zahtevati čudeže, vendar najmanj je pa, kar/ lahko zahtevamo, da se še tisto kar je dobrega — ne ukine. Mesto zboljšanja socijalnih prilik se razmere še slabšajo. Poglejmb samo finančno politiko. Pri razpravi o preračunu bi bil že čas zato, da se uveljavi1 izenačenje davkov im da sc ne ob-Ijiionje samo, ampak res nekaj stori. V Sloveniji naravnost divja davčni sadizem. Slovenska industrija propada, brezposelnost in revščina je vsak dan večja. Dvomimo, če so na vse te stvari pomislili gospodje od Radičeve stranke na slavnostni večerji. Če bi to storili, bi jim večerja gotovo slabo teknila.
Shodi opozicije. V Pančevom je govoril Ljuba Davidovič, kjer je izjavil, da nima sedanja vlada ne po delu še manj pa po sestavi razloga za obstanek. Sedanja vlada je rezultat pritiska, kateri se je napravil lia dva šefa kodiranih strank. Dalje je Davidovič izjavil, da obstane pri svoji izjavi v Pirotu, da zbira Pašič dokumente proti1 svojemu prvemu sodelavcu Radiču, ki je priznal, da je Maksimovič pravilno ravnal,1 ko ga je zaprl. Kaj to prai>eni? To pomeni, da je Radič priznal, da je delal proti državi V politični zgodovini je najti malo primerov, da se je človek sam tako strašno obtožil. Mogoče se jc obtožil Radič radi udvorbivosti. Toda kje je potem politična morala, kje je dostojanstvo mlade stranke,, ki se naziva s el jaška stranka? Glede sedanjega režima je dejal Davidovič, da se korupcija vedno bolj širi. Pred sodiščem je obtožba, kjer se obtožuje sina ministrskega predsednika* da ne plačuje davkov. Trpljenje in trud naroda razsipajo danes gosposki sinovi, ki niso dali za našo domovino1 ne kaplje znoja, kaj šele kaplje krvi. — Hrvatski federalisti so priredili v Zagrebu javen shod v Metropol-kinu, ki jc bil z dl o dobro obiskan. Glavni referat je imel bivši zunanji minister dr. Trumlbič, kil jc ostro kritiziral sedanji režim. — V Stari Pazov i je zboroval Pribičevič. Tudi njegov shod je bil dobro obiskan; udeležilo sc ga je na tisoče volilcev.
Po drugih državah.
Politične razmere na češkoslovaške!!!.
Do zadnjih volitev je bila češkoslovaška vlada sestavljena iz petih strank. Pri zadnjih volitvah pa vladne stranke niso dobile večine, ker so zelo nazadovali' socijalni demokrati in narodni demokrati. Takozvana petka se je morala razširiti in v vladno koalicijo so vstopili kot šesta stranka — obrtniki. Nova vlada je imela rešili predvsem troje težavnih vprašanj:	redukcijo uradni-
štva in zvišanje prejemkov v službi ostalim javnim nameščencem; urediti odnošajc z Rusijo; na novo določiti estonske tarife za industrijske in poljedelske proizvode. Izmed teh 'Vprašanj je bilo posebno neprijetno rešiti redukcijo uradništvai Vse vladne stranke bi pri tem prišle v skrajno neprijeten položaj, ker bi se zamerile svojim pristašem in bi z redukcijo le ojačile opozicijonahie stranke, pdnošaji z Rusijo so prišli na mrtvo točko. Sporazum z Rusijo ni bilo mogoče urediti ne samb radi boljševiške propagande in konzularnih mest v Podkarpat-ski Rusiji, ampak tudi radi tega, ker so Cehi zahtevali odškodnino za one svoje državljane, ki so vsled boljševiškega preobrata utrpeti v Rusiji veliko materijalno škodo. Boljševiška vlada je odklonila vse češkoslovaške odškodninske zahteve, ki so baje izravnane že s škodo, katero so prizadejali Rusiji češki legionarji. Olede zaščitne carine je pa zadeva taka, da so poljedelci vedno glasneje zahtevali, da se ne zašoituje satno industrijo* ampak tudi produkciji', poljedelstva. Zadnji čas sc je tudi na češkoslovaškem trgu pojavila Amerika, ki je zelo konkurirala češkim poljedelskim produktom. Industrija in delavstvo je bilo veselo konkurence, ker so cene poljedelskih pridelkov padale in je postajalo s tem življenje cenejše. Težko je bilo sedaj spraviti interese konsumenta in producenta v sklad v vladi, ki je zastopala oba interesenta. V očigled vsem tem težkočam je voditelj kmetovalcev švehla podal demisijo vlade. Pre-zident je imenoval uradniško vlado, ali kakor se sama imenuje — vlado strokovnjakov. Javna tajnost pa je, da je uradniška vlada neposredno še vedno pod vodstvom dosedanje vladne koalicije (šestke). Uradniška vlada naj izvede samo vse nepopularne odredbe, potem se bo pa Švehla zopet vrnil na svoje staro mesto. Nova češkoslovaška vlada je pričela takoj z reševanjem uradniškega vprašanja, in gospodarskih problemov. Vlada je razpisala notranje češkoslovaško posojitlo >v! znesku ene milijarde čeških kron. Razpis posojila je bil v polni meri dosežen, ker je bilo podpisanih eno milijardo sedemsto tisoč čeških kron. Češka krona je definitivno Stabilizirana (trije dolarji so 100 čeških kron). Drugi del že dovoljenega amerikanskega posojila je Češkoslovaška odklonila« kot nepotrebnega. Tako je uradniška vladia rešila razna notra-nje-politična vprašanja, katera bi bila koalicijska vlada nezmožna rešiti..V zunanji politiki pa tudi1 z uradniško 'vlado ni ničesar izprcinenjenega. Dr. Beneš je ostal še naprej na svojem mestu. Vesti, ki so vedele povedati, da bo moral dr. Beneš odložiti svoj po-
slanski mandat, -ker je v uradniški vladi, niso resnične.
Sedemletiiica fašizma. V celi Italiji se je svečano praznovalo dne 28. t. m. sedeni-letnico fašizma. V Rimu je bila velika parada', katere se je udeležilo 40.000 fašistov. Pri tej priliki je govoril tudi Mussolini,Vi je razlagal zgodovino stranke fašistov. Mussolini se je naftmeje spomnil imlailega sestanka., ki se je vršil pred sedmimi leti v Milanu, nj katerem sc je brez kričanja in reklame osnovala stranka. Takrat je vse s prezirom govorilo o novem pokretu. Kma9u nato so šli fašisti v volitve, pri katerih so pa propadli. Nasprotniki so mislili, da je pokopan fašizem. Toda komaj je minulo nekaj mesecev in že so na kongresu v Milanu dokazali fašisti, da: so pripravljeni, četudi z revolverji, izvesti borbo do konca. Že takrat so pričele v Italiji razpadati stare stranke. .Fašisti so kmalu nato izvedli zadnji del revolucije s pohodom! v Rim. Ko- smo prevzeli vlado — je rekel Mussolini — smo zadeli na velike težkoče. Iz moralnih in ma-terijalnih ruševin je bilo treba zgraditi nacijo. Delal sem noč in dan; rešil sem vsa važnejša vprašanja1. Delo je kronano s tem, da ne stoji več pred nami oni mali Rim, ampak novi, veliki Rim, ki predstavlja za cel latinski svet vrhovno moralno vez. Inozemska propaganda nam rada dela neprilike. Teda vse skupaj ne bo nič pomagalo. Prepričani smo, da bodo morale za nami na isto pot vse evropske države in to toliko časa, dokler ne bo prenovljen degenerirani parlamentarizem. — Samozavest in zgovornost Mussolinija je velika. Ni odrekati, da si je osvojil v Italiji naravnost diktatorsko pozicijo. Gotovo pa je, da Mussolini nii upravičen govoriti o morali svoje politike. Poli-lični umori, požigi, ječe, absolutizem, raznarodovanje Slovanov itd. gotovo niso naslovi za poglavja o morali . . . Ravno vsled svoje politične nemorale je fašizem obsojen na smrt in naj se ob sedemletnicii čuti še tako močnega in silnega.
Nesoglasja v poljs.ki vladni - koaliciji se pojavljajo v pogledu na finančna vprašanja. Socialisti zahtevajo, da sc določijo plače za javne nameščence po indeksu za živila. Temu predlogu se upira finančni minister. Narodno-delavska stranka je sprejela resolucijo, v kateri zahteva, da izdela koalicija enoten program za stabilizacijo valute, za 'budžetno ravnotežje, za odstranitev brezposelnosti in industrijske krize. Le v tem slučaju, če se izdela in izvaja tak program, sodeluje še naprej narodno-delavska stranka v vladin koaliciji1. — Ob priliki pete obletnice plebiscita v Gornji Slez.iji so bile v Katovicah velike manifestacije, katerih se ie udeležilo stotisoč ljudi. Na zborovanju sprejeta resolucija protestira, da, Nemci varajo javno mnenje s tem, da širijo- vesti, kot da bi se Gornja Šlezija ždela združiti z Nemčijo. Resolucija konstatira, da je ta. nemška propaganda le dokaz aneksiijonističnega apetita Nemčije v škodo Poljske.
Razorožitev Holandske. Holandski parlament sc bavi s predlogom za razpust vojske in mornarice in za izvedbo polne razorožitve i)o primeru Danske.
Strokovni vestnifc
Žrtve volitev v Delavsko zbornico.
-	Neka naša podružnica nas opozarja, da se Strokovna komisija v svoje de-magostične svrhe prav rada poslužuje bajke o 2-1 odpuščenih delavcih, ki da so postali žrtve Neodvisne delavske liste. Takoj po končanih volit vali je »Delavec« prinesel napad na našo organizacijo, češ, da smo zakrivili te odpuste. Mi smo v »Novi Pravdi« št. 7 z dne 10. februarja zavzeli svoje stališče in se zavarovali proti takim očitkom. »Delavec« ni pozneje nikoli ovrgel naše trditve, vzlic temu pa je maprej nabiral za 24 »žrtev« in se Strokovna komisija še danes poslužuje te lažnjivosti za napade proti naši organizaciji. Mi danes lahko ■ mirno in ponovno konštatiramo, da ne eden izmed odpuščenih ni bil žrtev Neodvisne delavske liste ali celo morda naše organizacije. To je tudi Strokovni komisiji dobro znatno in je zato skrajnoi neokusno, da se še nadalje poslužuje takih neresnic v dosego svojih namenov.
Naš letošnji glavni delegatski zbor
sc bo vršil glasom sklepa upravnega odbora z dne 28. marca t. 1. o binkogt-nili praznikih v Ptuju. Upravni odbor se je odločil za Ptuj, ker bo isti dan razvila naša tamošnja podružnica svoj prapor in se porabi obe prireditvi za veliko manifestacijo naše organizacijo, /e danes vabimo vse nase Podružnice, da razvijejo čim večjo agitacijo za pu>. set Ptuja in čim večjo udeležbo pTj obeh naših prireditvah. Vožnja bo polovična in se bo zato nudila vsem prav lepa prilika, da si ogledajo nekdanjo trdno nemško trdnjavo, naše lepo obmejno mesto Ptuj. Bratje in sestre, pripravljajmo se za polet v Ptuj, da vrne-
mo obiske našim štajerskim bratom. Ob binkoštih vsi v Ptuj!
!. maj. Ker se zopet bliža praznik delavstva, poživljamo vse naše podružnice, da se pripravljajo za dostojno' proslavo tega našega edinega praznika. Letošnji 1. maj bodo proslavili narodni delavci skupno in svečano. Kjer bo le mogoče je prirediti manifestacijske shode in popoldne izlete v naravo ali pa prireditve v društvene namene. Narodna strokovna zveza namerava izdati za to proslavo svoj majski spis in že sedaj opozarjamo vse naše podružnice, da se prijavijo za razpečavanje te naše brošure. Sledite točno' navodilom okrožnice, ki jo prejmete v teh dneh. Pripravljajte se povsod za kar najdostoj-uejšo proslavo 1. maja. Povsod na delo ! Živel 1. maj!
Okrožna konferenca na Jesenicah. Opozarjamo vse naše podružnice gorenjskega okrožja na konferenco, ki se vrši na velikonočni ponedeljek in jih prosimo, da sigurno pošljejo svoje zastopstvo na to konferenco, ki bo z ozirom na dnevni red zelo važna. Narodno .socijalno strokovno zvezo bo zastopal strokovni tajnik br. Kravos, ki poda tudi poročilo o pokretu NSSZ in o deškem položaju.
Poziv! Vsem podružnicam NSSZ! Delavska zbornica za Slovenijo je izdala vprašalne pole za reduciranee, rudarske delavce in nameščence. Vsi odpuščeni, odnosno reduciram rudarjil se imajo prijaviti im izpolniti vprašalno polo. Take vprašalne pole so na razpolago v Trbovljah, Hrastniku in Raj-lienburgu v delavskemu domu in v Zagorju v prostorih ZRJ. Imajo jih pa tudi vsi naši podružnični odbori, katerim se je takoj prijaviti. Te vprašalne pole služijo predvsem za točno statistiko o krefanju rudarjev. Vsi naši člani naj te vprašalne pole izpolnijo. — Tajništvo.
sadens^e vesti.
Šole so nepotrebne.
Ministrstvo prosvete je dovolilo kredit stotisoč dinarjev za zgradbo' ljudske šole v Madbraških Halaščicah. Veliki župan v Sorn-borju je dobil nalog, da izplača dovoljen kredit in ukrene vse potrebno, da se prične z graditvijo šole. V Madaraške Salašice je bil odposlan šolski nadzornik, ki je sklical občinske veljake na razgovor, da se določi termin, kdaj se prične z zidanjem. Zgodilo se je pa nekaj nepričakovanega. Občani Madaraškiih Salašic so soglasno izjavili šolskemu nadzorniku, da ne sprejmejo nakazanega kredita 100.000 dinarjev, ker so mnenja, da je šola nepotrebna. Svojih otrok ne bodo pošiljali v šolo, ker jih rabijo doma za razna dela. Otroci1 bi po mnenju občanov v Madairaškilt Salašicah v šoli le postopali, d očim bi doma opravljali’ (koristna dela. Šolska izobrazba je za življenje sploh nepotrebna . . .
Začuden je poslušal šolski nadlzornik nazore občanov. Ker je bilo vsako prigovarjanje brezuspešno, je odpotoval šolski nadzornik zopet v Sombor, da poroča veli-kcimlu županu . . .
Resnični dogodek pač ne zasluži nobenega komentarja, ker že sam po> sebi' pove veliko preveč!
— Vesele velikonočne praznike želita vseni naročnikom in sotrudnikom
uredništvo in uprava »Nove Pravde«.
— Cenjene ljubljanske naročnike obveščamo, da jih ho te dni obiskal inkasant, da pobere naročnino. Cenjeni naročniki se vljudno prosijo, da pripravijo denar za naročnino, da ne bo imel inkasant nepotrebnih potov. — Uprava »Nove Pravde«.
— Narodna strokovna zveza. Pod tem naslovom otvarja »Narodni dnevnik« v številki 71 'diskuzijo, ali1 je prav, da sta si Narodlno-soeijalna strokovna zveza in Unija ustanovili skupno vodstvo, ali ne. Pri tem »Narodni dnevnik« že v naprej zanika novi zvezi vsako pravico, da se predstavlja kot saimbstojna delavska organizacija, kot tudi, da sc nazivi ja Narodna strokovna zveza. Kaij hoče Narodna strokovna zveza, je točno povedala v svojih resolucijah in bi bite odveč o teny govoriti. Če mislil »Narodni dnevnik«, da je največja' modrost, motriti vse naše javno življenje In med tem tudi strokovni pokret narodnega delavstva samo skozi meglena očala besnega osebno-političnega sovraštva — je njegova zadeva. Mi mu na to pot ne bomo sledili Kako misli Narodna strokovna zveza praktično delati za delavstvo, je pokazala že v Delavski zbornici. Mislimo, da je bil njen nastop najmanj toliko uvaževanja vreden, kot nastop internacijonalnih Beruotovcev, za katere se je tako ognjevito zavzemal »Narodni dnevnik«. Ako priznava »Narodni dnevnik« celo tudi radičevccm zastopstvo delavstva, bo že moral, če danes ne, pa jutri, priznati tudi NSSZ in Uniji upravičenost, da samostojno organizirata in zastopata interese slov. delavstva. Kar sc pa tiče šviga-švage-polltike, pa menda ne bo zlepa komu tako težko dajati odgovora pred javnostjo, 'kot »Narodnemu dnevniku«. Za kaj se že ni navduševal »N. D.«! Sicer bi nam pa že en-krot lahko povedal »Narodni dnevnik«, v katerem imenu sl prisvaja sploh pravico, da nastopa kot sodnik v slovenskem' javnem življenju? Koga prav za prav zastopa? Ali. samo mnenje desetorice svojih vzdrže-v atelje v? Vsekakor bi bilo dobro razčistiti to vprašanje im potem se lahko pogovorimo še o marsičem! Samio to bi radi vedeli, s kom imamo prav za prav opravka!
— Oklic. Bliža se doba velikih prireditev. Najrazličnejša stanovska, kulturna, gospodarska in dobrodelna društva uporabljajo poletni čas za to, da na velikih zborovanjih, anketah in konferencah, izletih in shodih poglabljajo svoj program, utrjujejo stanovsko zavednost in širijo svoje kulturne, gospodarske in socijalne težnje. Volja in težnja za napredkom je v nas razvita do močne višine ter se v efektu in praktično zrcali v razvoju in stanju našega kulturnega in materijelnega gospodarstva. Ljubljanski velesejem je viden in osredotočen izraz razvoja in stanja našega materijelnega gospodarstva. Uprava Ljubljanskega velesejma vabi vse poklicane, da ne cepimo moči in da se pokažemo v celoti. Zato je nujno potrebno, da se ob času razkaza našega materijelnega gospodarstva prilikom VI. Ljubljanskega velesejma od 26. junija do
5.	julija 1926 vrše istočasno tudi vse druge naše velike prireditve stanovskega, kulturnega, športnega itd. značaja. Svet naj vidi vse komponente našega ustvarjanja zbrane v eni' mogočnii' vrsti. — Uprava Ljubljanskih velesejmov.
— + P. Otokar Aleš. — V petek proš-ilega tedna je umrl v Novem mestu širom Sovenije znani P. Otokar Aleš, šolski vodja v. p. Blagega pokojnika se bo spominjal miarsikdo, ki1 je obiskoval šole v Novem mestu.
("redno vreme. Tudi zadnja naša prognoza je bila točna. Pričela se je doba tako intenzivne vulkanične perijode, da so
se žc pričeli oglašati že zdavno ugasneli
ognjeniki. Prve dni Velikega tedna se je intenzivnost akcije preložila na zapad (n a j -brže Južna Amerika), kjer je moralo priti kar do več krepkih izbruhov, katerih sila je v zvezi z vulkanskim delovanjem v Italiji nam prinesla tako nenavadno vročino (dne 30. marca še ob polnoči 15 C, čez dan do 25 C v senci). Medtem so se že morale izvršiti velike potresne katastrofe, ki se bodo do 6. aprila V jakosti še stopnjevale. Krasnemu vremenu bo tudi pri nas sledila hujša reakcija še pred Veliko nedeljo. (Prognoza je pisana 30. marca opolnoči.) To pot je pričakovati od juga, zSasti pa od zapadne strani tudli! posebno hude vitharje zlasti na morju. Odimiev podzemeljskega nemirja bodo občutili te dni tudi naši kraji. Več kot čudež bo-, ako bodo v Sloveniji prazniki lepi, kakor jih — želimo.
— Kako sc Izdelujejo v Avstriji zakoni! Avstrijski parlament ima uzakoniti nov carinski zakon. Na predpripravah pa ne delajo samo poslanci člani parlamentarne večine, ampak tudi opozicija, ki je bila k delu vabljena. Seveda se je opozicija vabilu odzvala ter stavilja svoje predloge, katere pa vladna večina ceni: in uvažuje. Tako pridejo do zakonov, ki' so vsaj približno v korist sploš-nosti.
— Kazenski zakon za mladino. V Avstriji bo najbrže v kratkem zagledal luč sveta posebni kazenski zakon za mladino. Za današnje čase je to pač potrebno! Tudi pri nas bi morali misliti na tak zakon.
— Velik požar na Poljskem. V Pinsku so pogorela velikanska skladišča za vojno 'mornarico. Škode je veliko milijonov. Baje se je ogenj zanetil iz političnih motivov.
— Tragedija v brzovlaku. Ta teden se je v brzovlaku i2 Budapcšte v Temešvar dogodil žalosten slučaj. V kupeju sedi častnik s soprogo, ki ima v naročju svojega par tednov starega dojenčka- V Solnolui vstopi' nov potnik, položi svojo prtljago — železen drog — na polico nasproti sedežu častnikove soproge^ Pri premikanju vlaka pa dobi voz močan sunek, ki vrže imenovano železo s police. Železni drog pade na otrokovo glavico in mu jo popolnoma zdrobi, gospo pa tudi poškoduje na roki. Častnik seže v razburjenosti po samokres in ustreli potnika. — Nesrečen slučaj je zahteval dvoje človeških bitij'.
— Kaznovana poslanca. Protifašistov-ska poslanca Tonello in Vicina v Italiji sta bila obtožena zaradi »anacijonalue« propagande v inozemstvu. Prejela sta sedaj za to kazen. Odvzeto jima je državljanstvo, njuno imetje v Italiji pa je vlada zaplenila.
— Od (igra raztrgan. V zoološkem vrtu v Rimu je bil nastavljen Jcot krotilec zveri Nemec Hugo Oettershagen. Ko se je ta teden zopet .miudil med zverjadjo, ga je napadel divji tiger ter ga strahovito razmesaril. Med -transportom v bolnico je revež umrl.
— Znižanje obrestne inere. V dunajski narodni banki bodo razpravljali zopet o znižanju obrestne mere zat posojila. — Tudi naši denarni zavodi bi pač lahko prilagodili obrestno mero današnjim razmeram primerno. Saj so vendar 10% obresti previsoke. Kdo pa naj v današnjih časih zmaguje te obresti. Naše hranilnice in posojilnice vendar niso bile ustanovljene zato, da si kupiičijo bogastvo, ampak da so ljudem v pomoč. Proč s sindikatom denarnih zavodov'! Naj bo le tudi na temi polju malo konkurence.
— Francoski frank zopet pada in z njim vzporedno tudi' belgijski. Trgovci v Parizu tso pričeli izstavljati fakture za inozemstvo v dolarski valuti.
Ljubljana.
— Šišenske ceste se nahajajo v takem škandaloznem stanju, da je človeka sram in
—	groza. Kamor stopiš, zagaziš v blato do členka. Manjši otroci* ki pohajajo v šolo, v mnogih krajih ne morejo niti pasirati cest. Očividec je bil te dni priča, ko je taka mala šolarica obtičala v blatu. Pa tudi za odrasle je to neznosno. Komaj sc pokaže človek na ulici, pa že zgleda kakor kak cestar. Sem in tja pa ostane v blatu tudi kak damski čeveljček. Mestni magistrat bi že moral malo bolj poskrbeti za vzdrževanje cest. Ta mialoimlarnost vzgaja anarhijo, ker ljudje iščejo boljših stopinj vsepovsod, pa tudi voznik ti zapelje kar po hodniku. Posebno slabe so ulice in ceste na periferijah, katerih nihče ne posipljc in ne snaži. Ceste, ki najbolj trpe, se sploh ne posipljejo. Kot tak kuriozum navajamo Podmilščakovo, Janševo, Jernejevo in Gasilsko cesto. Zlasti Podmilščakova, po kateri se dovaža ves gramoz iz mestne jame, je tako razorana, da ni za hojo. Napravite tam malo hodnika. Gospode gerente prosimo, da ta nedo-statek vsaj malo omilijo.
—	Kic je konjač? Včasih smo videli sem in tja na ulici konjača, ki je pregledovali in lovil pse, kateri so sc lovili po cestah brez pasjih znamk, tedaj neopravičeno. Sedaj je te pasje nadlege že toliko, da je neznosno, pa konjača ni, da bi jih polovil. V tem po* gledu prednjačijo zopet mestne periferije Šiška, Vodmat itd. Oblast naj da konjačti
nalog, da bo izvršil parkrat letno posel in polovil vse pasje potepuhe, ki so samo v nadlego in postajajo celo nevarni.
—	»Španska.« V Ljubljani je še veliko bolnih ljudi na influenci. V mnogih družinah vsi leže. Veliko je ljudi v bolnicah, mnogo jih je pa tudi že pomrlo. Ljudje namreč ne polagajo veliko pažnje tej bolezni. Zato nastopijo komplikacije in navadno sledi potem pljučnica. Priporočljivo je tedaj ostati v postelji itn ne uživati vinai Prav hudo je nastopila gripa tudi' v Gradcu, kjer so vse bolnice prenapolnjene. Povsod postavljajo zasilna ležišča. Veliko opravka imajo reševalne postaje.
aiiiiiiiiiiiiiiisfiianmssii
REDNI LETNI DELEGATSKI ZBOR NSS
se vrši v nedeljo, dne 18. aprila 1926 ob 9. uri dopoldne v Slavčevi dvorani
Narodnega doma v Ljubljani.
\
Dnevni red:
L Naznanila predsedstva.
2. Volitev verifikačne komisije.
3. Poročilo načelstva:	a) tajnika,
b)	blagajnika, c) nadzorstva.
4. Sprejem novega organizacijskega reda.
5. Volitev: a) načelstva, b) nadzorstva, c) izvrševalnega odbora, d) finančne komisije.
6. Poročilo o političnem položaju.
7. Slučajnosti.
Pristop k delegatskemu zborovanju imajo samo strankini funkcijonarji ter delegati krajevnih in drugih strankinih organizacij v smislu organizacijskega reda.
Predlogi za delegatski zbor se morajo najkasneje 8 dni pred zborom predložiti načelstvu stranke.
Dolžnost vseh delegatov je, da se delegatskega *zbora polnoštevilno udeleže.
V	Ljubljani, dne 12. marca 1926. Načelstvo nar.-socijalistične stranke:
Ivan Deržič, 1. r. Franjo Rupnik 1. r.
načelnik.	tajnik.
miseisaiBiisEiiiigiiiaiSii
Maribor.
—	Izredna prikazen: tri solnca. Dne
25. marca med 15. in 16, uro se je v Mariboru opazovala za naše kraje izredna prikazen treh solne. Okrog solnca se je žc takoj popoldne pojavil velik obroč, okrog 15. ure se je na levi strani v sredini obroča pojavil prvi odsev solnca. Kmalu nato se je v isti črti pojavila ista prikazen tudi na desni strani. Obojna prikazen je izglodala kakor v tankih oblakih zastrta luna, le da je bil levi pojav izraziteji in popolnejši v podobi solnca, kakor desni:. Kakor je ta pojav za nas izreden, vendar je v meteorologiji že davno znan. Saj kolikor znano, so sličen pojav opazovali dne 4. septembra leta 1900 v Aachenu, odkoder ima znani geolog A. Siebcrg krasno fotografično sliko. Žit odsev solnca na robeh obroča, tako da izglcda, kakor bi bila poleg pravega še dva manjša solnca, so razne pojasnitve. Obroč sam je tudi pri nas znana prikazen, čeprav ob sol neti bolj redka, kakor pri luni. Zadnji na j večji obroč v popolni sliki, krasne mavrice se je opazoval na Veliki petek pred katastrofalnim potresom v St. Francisco. Temu sličen je bil tudi oni obroč, ki ga je bilo tudli v naših krajih opaziti dva dni pred potresno katastrofo na Japonskem. V takih slučajih je ozračje prepojeno z izbruhajočih vulkanov vhajajočimli plini, ki se v višjih zračnih plasteh zgoste in zledene v fine ledene igle. Ko gredo solnčni žarki skozi tako ozračje, se lomijo in ta prelom nareja slikovite obroče. Z ozirom na vzrok teh prikazni pomenijo iste redno tudi iste posledice: z vulkaničnimii izbruhi v zvezi stoječe elementarne izgrede, kakor: potresi, - neurja, spremenjeno, izredno vreme. To se bo tudi topot izkazalo kot pravilno — v kolikor se med tem že ni.
— Krščanska zlobnost. Mi smo žc ponovno bičali, cki' takozvauo katoliško časopisje navadno surovo in pobalinsko udriha po gledališču, in sicer o stvareh, o katerih najmanjc razume. Zdaj se je katoliški »Slovenec« spravil na akademskega slikarja Trstenjaka, kateremu odreka vsako sposobnost in ga skuša poniževati pred svojimi četrtošolci. Ta zlobnost katoliškega lista je vzbudila po celem. Mariboru tem večje ogorčenje, ker je slučajno Trstenjak dosedaj edini umetnik, katerega razstava je doživela naravnost krasen obisk, pa tudi mlate-•rijelni uspeli (20 prodanih slik) je prekora-račil vse dosedanje uspehe takih razstav. Škoda, da si »Slovenec« ni že preje privoščil svojo zlobnost, gotovo bi bil naredil še večjo reklamo za Trstenjaka.
— Na zadnji seji obč. sveta mariborskega je bila v razpravi gradbena akcija mestne občine, o kateri je referiral podžupan dr. Lipold. Tov. obč. svetnik Tumpoj je v debati stavil razne koristne predloge, da bi sc gradba stanovanjskih hiš pocenila in s tem pritegnilo Sim več interesentov, kar bi 'imelo za posledico čim hitrejšo rešitev stanovanjske krize. Nadalje sc je razmotri-valo o prevzemu drž. borze dela po mestni občini, če država taisti povrne zneske, ki se v ta namen stekajo v drž. blagajno iz prispevkov zavarovalnine.
Naipopolnejši
STOEWER
šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje
ter za vsak dom. Preden si nabavite m m mm m H «uimr	m	_	_
stroj, oglejte si to Izrednost pri tvrdki	m	SelenburgOVa	Ul.
Brezplačen pouk.	15	letna	garancija.	♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦❖♦♦♦♦♦♦ Telefon štev. 980.
LUD. BARAGA Šelenburgova ul. 61.
stranke.
tega vidika pozdravlja tudi novo ustanov-
Redni občni zbor krajevne organizacije NSS za Kolizejski okraj se bode vršil v sredo, dne 7. aprila f. 1. ob 8. uri zvečer v tajništvu NSS (Narodni dom) s sledečim
dnevnim redom:
1. Poročilo o društvenem delovanju.
2. Strankin zbor.
3. Volitev odbora.
4. Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi odbor.
Občni zbor kraj. org. NSS za Logatec.
Ob prav lepi udeležbi članstva se je vršil preteklo, nedeljo v Logatcu II. redni, letni občni zbor naše pol. organizacije v obširnih prostorih gostilne Kunc. Predsednik tovariš Leskovec je po toplih pozdravnih besedah poročal o delovanju kraj. organizacije v preteklem letu. Njegovo, kakor poročili tajnika in blagajnika, sta bili z odobravanjem vzeti na znanje in se je celokupnemu odboru izreklo popolno zaupanje. Delegat načelstva iz Ljubljane tov. Pelan je podal v skoro enournem referatu izčrpno poročilo o politični situaciji, o delu stranke, o strokovnem gibanju, delavski zbornici, mladinski organizaciji hi zlasti’ poudarjal živo potrebo po ustanovitvi strok, organizacije v Logatcu in po čim ožjem skupnem delu vsega narodnega in naprednega delavstva, iia-glašujoč, da je spas našega delavstva le v edrnstvu in medsebojni bratski ljubezni. Iz
Aleluja.
Slehrno srce se iz otopele vsakdanjosti predrami in zadrhti v toplem pričakovanju. Ko za zvone velikonočni zvoniki, sc nam zdi, kakor bi odsevala; v naših dušah vsa dobrota stoletij, kakor bi hoteli v višino neba, da; pozabimo srd in gnjev te zemlje.
Bratje, sestre! Zemlja se prebuja k življenju, pomlad imamo, toda pomlad je le v naravi, v lepem logu in zunaj v prijetnih šum ali. Nii je pa med mestnim zidovjem, ni je v industrijskih c.entrih, še manj pa v rudarskih revirjih. Kjer smo mi. Zakaj ne bi smeli uživati mil pomladi. Ali mar nismo ljudje? — Smo, toda življenje ne privošči vsega vsemi in meri pravico in krivico.
Mi, ki smo iz rudnikov, iz tovaren, iz koč in mestnega zidovja ter služimo kruli z delom rok in duha, ne verujemo v1 pravično ureditev sedanjega sveta. Ne verjamemo, da smo upravičeni imeti le Velike petke, a nobene Velike nedelje. Tudi za nas mora biti Velika nedelja, prepričani smo o tem. Vstali bomo enkrat tudi mi vsi »ponižani tn razžaljeni« in zapeli svojo »Alelujo«!
Mladina, nada vsega boljšega! Naprej, v borbo za naše Vstajenje!	C.—
Jesenice. Poslovilni večer bratu Nandetu Bokalu v soboto 27. marca t. I. je pokazal, koliko simpatij uživa med nami brat, kii je res pravi in resnični brat. Naš društveni' lokal se je na večer odhodnice napolnil do zadnjega kotička: razven domačega članstva je bil lep obisk iz Hrušice, predvsem pa od naših starejših prijateljev. Tambiiraški kvartet (Bokal St., Wister, Nikolič, Repe) je neumorno sviral lepe koncertne in druge komade ter žel priznanje vseh navzočih. Večer je otvoril br. pod-
Pogovor o
Zaščiteno ozemlje okoli Jezera Kmu«
Koncem minulega leta je vlada tistano-/ vila v belgijskem Kongu (centralna Afrika) okoli jezera Kiwu veliko rezervacijo (zaščiteno ozemlje), na katerem je prepovedan vsak lov na vso zverjad. To ozemlje se je zaščitilo vsled tega, da se ohranijo poslednji tucati svobodno živečih goril posebne vrste. To vrsto goril so objavili šele leta 1847. in živi samo v velikih pragozdili za-padno-ekvatorske Afrike. Vrsta goril pa, ki živi okoli jezera Kiwu pa, se odlikuje še po neobičajno dolgi, sivi1, izredno fini dlaki in nahajamo jo le v višinah nad 1000 metrov nad morjem. To je sploh največja in najbolj razvita vrsta goril, kar jih živi. Prvo je ulovil angleški kapitan, ki je v svetovni vojni zavzemal v teh krajih zadnje nemške kolonij alki e pozicije. Kmalu nato je odpravil semkaj znanstveno ekspedicijo znani angleški prirodoslovec Aleksander Barnes in po njegovih senzacijonelniili vesteh navdušen, se je odpravil v te še zelo malo raziskane kraje Amerikancc Ake!ey, ki je prvi filmo-
ljeno Nar. strok, zvezo in ji želi čim lepših uspehov. Njegovo poročilo je bilo s soglasnim odobravanjem1, vzeto , na znanje. Pri nato sledečih volitvah je bil izvoljen soglasno naslednji odbor: Preds. tov. Šebenik, podpreds. Tokman, blag. Habjan in odborniki Žust, Lukančič, Kogoj, Šega, Leskovic, Petrovčič, Moljk 'in Trobec. Lepo uspelo zborovanje je billo zaključeno ob 6. zvečer, nakar so tovariši posvetili par uric prisrčnemu prijateljskemu razgovoru. Našo mlado logaško organizacijo stavimo za zgled mnogim našim kraj. organizacijam in ji' kličemo: le tako krepko naprej za zmago delavstva.
Krajevna organizacija NSS za Spodnjo Šiško ima v soboto dne 10. aprila t. 1. ob
S.	uri zvečer v prostorih gostilne pri Križu svoj redni letni občni zbor z običajnih! dnevnim redom. Vsi člani vabljeni k polnoštevilni udeležbi.
Krajevna organizacija v Slov. Gradcu javlja, da se je dne 27. marca. 1926 vršil njen letni občni zbor v gostilni Rup. Izvolili so. se soglasno sledeči1 funkcionarji: Predsednik: Janko Zupančič, podpredsednik Albert Puncer, tajnik Davorin Blažič, bla-gajnltk Iviain Strne. Odborniki:	France
Zdravko, Anton Florič, Karol Plaizer, Ivan Čerče. Namestniki: Čreslovnik Franc, Gla-dež Bogomir. Pregledovalca računov: Martin Bari, Gašper Goiogranc.
predsednik. Brat Zupan Tine ml. se je od br. Nandeta poslovil imenom' članstva, odbor pa je po bratu tajniku poklonil ljubko plaketo. Za Hrušico se je poslovil br. Poženel ter v prisrčnih in lepili besedah sestre Danice Vrabčeve: prav po gorenjsko pa naš br. Repe Srečko. Vidno ginjen je brat' Nande spregovoril vsem zahvalne besede. Vsi1 smo mislili, da se je od vseh nas poslovil, toda pozabili smo na njegovo' »berdo«. Na mizo je odložil vse poklonjene šopke (najlepše od sestre Danice in br. Zupana) in zadnjikrat igral. Poslovili smo se z željo, da se br. Nande čfmprej zopet vrne k nami.
V	soboto, 3, t, m„ točno ob 7. uri zvečer je seja pripravljalnega odbora za okrožno konferenco pri Ravhekarju (posebna soba). Točna in sigurna udeležba članov pripravljalnega odbora ter referentov je radi važnosti nujno potrebna. Tajnik.
Jesenice. V četrtek ob 7. uri zvečer seja odbora »Bratstva« v društvenem lokalu. Ker je dnevni red važen, je sklepčnost nujno potrebna.
Zahvala. Vsem bratom in sestram »Bratstva« Jesenice in Hrušice moja bratska hvalla za iskrene izraze bratske ljubavi ob priliki mojega odhoda k vojakom. Vztrajajte na naši* skupni1 poti in vedite, da sem z Vami. Bodite pozdravljeni! Do svidenja! Vaš Nande.
Vsem organizacijam! Opozarjamo, da se vrši seja zastopstva mladine nepreklicno v nedeljo dne 11. aprila t. 1. ob 9. uri dopoldne v Pulpanovr čitalnici. Dnevni red Vam naznanjamo v okrožnicah. Prosimo, da se pripravljate na sejoy ter nami pošljete čim preje eventuelne predloge in referate.
Osrednje tajništvo.
feni in onem.
val življenje teh največjih opic sveta'. Eden članov te amerikanske ekspedicije je po velikih naporih ujel štiri eksemplare teh izumirajočih živali, toda tri so poginile na griži še 'V Afriki. Četrto gorilo je daroval belgijskemu kralju Albertu za živalski vrt v Antverpcnu, kjer pa je že po enem. letu poginila. Na nesrečo je tem znanstvenim ekspedicijam sledila lovska ekspedicija strastnega lovca, prestolonaslednika švedskega', ki je v svoji lovski strasti sam ustrelil 14 kosov te redke zverjadi. Vsled tega je belgijska vlada ugodila nujnimi prošnjam ameriških znanstvenikov in je zaščitila ozemlje okoli jezera Kiwu. Edino Amerikancu Brad-birgeu je bilo leta 1924 1925 dovoljeno ujeti eksemplare teh goril. Po neizmernem trudu in gladovanju, ki je čilega moža iz-premenilo v okostnjak, se mu je posrečilo odvesti iz tega ozemlja tri žive gorile. Ena samica mu je poginila že na poti. Dva samca živita v živalskih vrtovih v Londonu in Antverpenu, tretji eksemplar, samica pa pri samem lovcu na Floridi. To so edine ■tri gorile te vrste, živeče na dostopnih mestih.
Tajinstveni morilec deklet.
Lord ne opazi, da je ta hip poškilil v • sobo skozi okno Pitt, iz čigar obraza odseva: naravnost peklensko veselje nad posledicami', ki jih je — kot more opaziti — povzročilo njegovo nesramno podlo dejanje. Le eno dobro sekundo se reži Irčev obraz brezupnemu lordu, potem pa zgine tako tiho in neslišno kot je prišel. Lord seveda ni videl Terezinega zaupnika. Kot omlaimljen stoji še vedno sredi sobe, venomer štrleč v usodepdlnii nakit. Končno pa vendarle odide iz spalnice. Obraz njegov je tako1 izpremenjen, da ga ni spoznati, roki pa stiska v pest,, kot da hoče vse zdrobiti, kar bi mu padlo vanje. Naenkrat pogleda na uro.
»Še pol ure, potem pride, lopov podli, takoj napravim obračun z njim, bom ga —«
Strašna grožnja odmeva iz teh besed, nič dobrega obetajoč sklep, ki1 more postati usodepoln za poročnika Cohvella.
Nemirno hodi sedaj lord po prvi sobi sem in tja. Minute sc mu zde cela večnost in naravnost groza ga navda! pri misli, da bi mogel poročnik danes kasneje priti domov kot običajno.
Kako naj te mlake še dalije prenaša? Zdi se mu nemogoče. Svojemu groznemu razburjenju daje duška v glasnem raztovarjanju sam s seboj.
»V njegovem objemu je počivala —,« stoče — »tukaj, tukaj, Beatriea, katere oči sem imel za nebesa, 'vse skupaj je bila laž in goljufija, — zavržena —, ha, pa prenizko si padla, da bi te mogel kaznovati, toda tudi tvoj ljubimec te ne bo smel več ljubiti, nikdar, nikoli — on naj, on mora umreti'!«
Grozeče dvigne lord svojo mišičasto roko. Oči mu znova zažare sovraštva,, nemirno stopicanje po sobi prične znova.
»Nesramnica — podla, goljufiva ženska, to so torej bile tvoje ljubezenske prisile, tvoja zatrjevanja, da mi ostaneš zvesta	do groba, da, še	preko	groba?	Ha, ženske	prisege, ženske	solze	— laž,	goljufija,
zločin!«
Potrt se zgrudi lord na bližnji stql. Saj je lepo Beatrico tako zelo ljubil že dolgo, dolgo časa, in ko je slednjič dobil svojo bogato dedščino, je bila prva njegova pot, da jo poprosi' za roko. In ona? Oh, kako pogosto ga je zagotavljala, da edino njega ljubi, da čaka nanj in da. ne bo nikdar koga drugega ljubila. Sedaj pa?
Nesrečni lord se	smeji	kot obnorel. Oh,
da	bi bil vsaj preje	umrl,	preden	je moral
doživeti tak strašen udarec.
Ampak maščevati se hoče, strašno maščevati! Kazalec na uri se pomika naprej, trenutek, ko se navadno vrne poročnik iz sHužbe, sc viKl.no bliža. Lord paizno posluša.
Ali se niso odprla vežna vrata — ali ne prihajajo koraki vedno bližje?
Zvonec pozvoni na hodniku in lord čuje, da je sluga odprl vrata.
Poziv na dvoboj.
Z naprej sklonjeno glavo ter s strašno spačenim obrazom stoji lord Weston sredi sobe. Prav dobro sliši, ko javi sluga poročniku, da čaka nanj obisk, kar poročnik z veseljemi vzame na znanje, vzradoščen, da je prijatelj, prit njem.
Sedaj se odpro vrata in poročnik Col-well stopi z naglimi koraki v sobo. Pa kako .ostrmi, ko zagleda spačeni obraz prijatelja, njegov bledi in skremženi obraz ter sovražen izraz njegovih oči.
Vrata zapre za' sabo.
»Westdn,« vzklikne poročnik ves iz sebe, »Weston, kako pa iz gledat e — kaj se vam je pripetilo?«
»To še vprašujete, Cokvell, tako vprašanje si še upate staviti?«
»Toda VVeston, kaj me skušate, jaz naj vem------------«
»Da, ne tajite! — Vi prav dobro veste, kaj me je privedlo semkaj!«
Poročnik je sedaj uverjen, da se je prijatelju zmešalo v glavi.
»VVeston — jaz v resnici ne vem «
• »Stojte, nobene besede več* vi' tajite, .dobro — temu se ne morem čuditi, toda pod pezo dokazov boste .morali priznati!«
Poročnik je sedaj še bolj uverjen, da se je prijatelju nenadoma omračil um. Kaj, če bi poslal slugo po zdravnika? se mu porodi misel. Da, to se mu zdi. odločno, še najbolj na mestu. Obrne se k vratom. Toda ni še ■ prišel do njih, kar ga lord Weston trdno zgrabi za roko.
»Stojte! Niti koraka dalje, še preje mi boste dali odgovor, brezčastnež!«
Žalitev zadene poročnika kot bi ga s kiijern udaril po glavi.
»Weston,« vzklikne razburjeno, »ali ste ob pamet?«
»Ne, še sem pri polni zavesti, četudi je čudež, da po vsem, kar se je pripetilo, še nisem postal blazen, ostanite ali   —«
Poročnik Cohvell se s krepkim smfc-hom oprosti prijema razburjenega prijatelja.
»VVeston, če naj vas smatram za pametnega moža, potem mi je vaše obnašanje naravnost nepojmljivo. In žalitev, katero ste mi prizadejaili, boste brez odloga preklicali.«
»Nikdar!« zakriči lord, ne da bi se pomišljal.
Na poročnikovem obrazu se pokaže ledena hladnost.
»Potem mi je prav žal, lord Weston, da moram z vami nadalje le še s sekundantom razpravljati.«
Lord se peni od jeze.
»Ha, če bi imel orožje pri sebi, na mestu bi opral svojo užaljeno čast z vašo krvjo.«
Sedaj zgubi tudi poročnik svojo hladnokrvnost. Kot besen skoči proti lordu, ki je ves divji od jeze.
»Sedaj mi koneeno povejte, kaj se je zgodilo, s čim naj bi vas razžalil!«
Lord se strašno nasmehne.
»Hahaha, to vprašanje, to tajenje, ko so dokazi vendar tako jasni. Čemu naj še govorim, ali vam vaša vest ne pravi vse, kar ste zagrešili?«
»Moja vest? Jaz naj bi bil kaj zagrešil? VVeston, zdi se mi, da. veste več kot jaz sam, 'kajti 'vest mi nič ne očita!«
»Nič?« zakriči lordi na vse grlo, »nič, pravite — potem stopite semkaj, da vidite sami, kaj je brezčastna pozabila, ko je danes zjutraj iz v.aše  --------------«
Od jeze in bolesti trnu utihne gilas. S par koraki je pri vratih spalnice ter jih z vso silo odpre.
»Tamkaj vidite sami!« reče s porogljivim nasmehom. »Ali hočete še tajiti' kljub temu tako uničujočemu dokazu?«
Z roko pokaže na umivalno mizo — iz nenaden stopi poročnik bližje.
»Ha, sedaj ste prebledeli, tega si pač niste mislili, da bi Beatriea Hudson svoj nakit, katerega vedno nosi — tukaj pozabila!«
Hot okamenel stoji poročnik na mestu, saj -dobro pozna nakit, katerega je pogosto občudoval v laseh lepe Beatrice.
Lordov srd bruhne sedaj z vso silo na
dan.
»Svojega prijatelja sem vas imenoval, hahaha — saj nisem vedel,, da mie varate za hrbtom, in to celo oni, katerim sem popolnoma zaupal, kajti — — —«
Znova mu zastane beseda od besne jeze. Poročnik, kateremu je sedaj jasno, kako naj si tolmači lordovo besnost, se še dosti hitro umiri.
»To je navadna podlost! Zagotavljam vas, VVeston, da vaša nevesta nii nakita sem prinesla niti ga tukaj pustila, jamčim vam s častno besedo, da mlada damia še nikdar ni prestopila praga te hiše!«’
Tudi lord se je sedaj že umiril. Iz obraza mu je razbrati zaničljivo prezira-* nje.
»Torej tudi .^e strahopezljiv vrh tega,« reče zaničljivo.
»Lord VVeston,« vzklikne poročnik razburjeno-, vendar pa se takoj umiri, »tu gre za navadno pobalinstvo-, ta nakit je nekdo za časa moje odsotnosti prinesel semkaj, kdo ve, iz kakih razlogov. Jaz nimam nobenega pojma o tem. Moj sluga mi bo takoj mogel povedati, kdo je prišel o moji nenavzočnosti v to sobo.«
Preden more lord VVeston kaj odgovoriti, je poročnik že pozvonil. Njegov sluga pride takoj v sobo.
»Bob,« zakriči poročnik z grozečo gesto nad njim, »kdo je prišel za časa mloje odsotnosti v spalnico?«
Sluga ga debelo gleda.
»Gospod poročnik, le Ana in jaz, sicer nihče!«
»Dečko, povej resnico. — ali-----------------«
»Gospod poročnik — na mestu naj urnr-jetn, če je drugače. Ana je sobo pospravila, pri čemur sem ji jaz pomagal, sicer pa ni. bilo- nikogar tukaj!«
Lord Weston stoji nepremično v ozadju, iz obraza pa mu je čitati, da je še vedno uverjen o- nezvestobi Beatrice ter izdajstvu svojega prijatelja.
»Ali je danes ležal na umivalni mizi dragocen nakit?« vpraša poročnik strogo-, kažoč na mizo.
»Nakit,,« spravi sluga jecljaje iz sebe, »ne — saj sem sam pospravil umivalno mfiizo, na njej ni nič ležalo — gospod poročnik me že dolgo pozna, jaz sem pošten
—	jaz «
»2e dobro, si1 že opravil!«
Sluga odide iz sobe.
Znova se lord čudno zasmeji.
»Dečko se je prav dobro naučil svojo vlogo, zares, izborno, igra svojo klavrno vlogo.«
Temna rdečica', izvirajoča iz jeze, zalije poročnikov obraz.
»VVeston, to je novo žaljenje!« vzkipi iz njega.
Toda topot ostane lord popolnoma miren.
»Več vem, kot si mislite,« reče s prisiljeno hladnostjo, »saj vsa hiša govori, da je bila moja nekdanja nevesta včeraj zvečer pri vas na obisku.«
»I o je nesramnost, podlo obrekovanje, za kar boni zahteval točen odgovor!«
Lord skomigne z rameni.
»Dovolj, vaše potuhnjeno prikrivanje me ne spravi v zmoto, več verni kot dovolj!«
Sedaj vzkipi poročnik.
»Ali hočete sedaj na mestu preklicati vse žalitve? Da, ali ne?«
»Niti besedice, vii ste brezčasten človek!«
Poročnik Cohvell bije grozen boj sam s seboj. Vsled sramotilno zasmehujočih besedi mu divje vzkipi kri po žilah, in prav malo manjka, da ne plane na lorda, vendar sc v zadnjem trenutku še premisli.
»Midva sva končala, lord VVeston,« reče poročnik mirno ter pokaže na. vrata. »Mojim besedam niste verjeli, vse nadalje uredita najina sekundanta!«
Lordove oči žare.
»Pa kmalu!« reče z nič dobrega obetajočim/ glasom.
»Jutri zjutraj!« odvrne poročnik hladno, »in že jutri1 popoldne se bosta križala najina meča!«
Lord -samo prikima ter odide. Pred očmi ima le en cilj: ubiti prijatelja, ki je po njegovem mišljenju izvršil nad njim izdajstvo, nezvesto nevesto pa za vedno izbrisati iz spomina. Grozno je njegovo duševno razpoloženje. Vse njegove misli se sučejo le okrog izdane ljubezni in brezstidnega izdajstva, o katerem je tako trdno prepričan. Odloči se, da prehiti poročnikovega sekundanta. Zato- se takoj poda k svojemu znancu v Dundee, da ga poprosi, da se zjutraj na vse zgodaj poda na poročnikovo stanovanje. Znanca dobi doma ter ga prosi, da prevzame mesto sekundanta pri dvoboju. Toda kljub vsem1 prošnjam ne pove lord začudenemu znancu vzroka tega zagonetnega in posebnega poziva. Svoje skrivnosti niti sekundantu noče izdati. Z navidezno mirnostjo pripravi vse potrebno za dvoboj, svojemu sekundantu pa naroči, da sprejme vse pogoje poročnika Colvvei-la, pa če so še tako težki. Ne da lil se zmenil za prošnje prestrašenega sekundanta^ da naj br se dvoboj vsaj za nekaj časa odložil, se lord poslovi ter odide v gostilno, kjer čaka nanj kočija/, s sankami.
Lord ni edina oseba, ki- se tako pozno ponoči vrača proti domu. Kajti na cesti, ki pelje skozi vasi v okolici Dundee, se nahaja mlad človek, ki z neverjetno- naglico hiti dalje. Je to Pitt, kii) hoče še danes obvestiti svojo gospodarico, da je vražji naklep popolnoma uspel. Pitt je imel navado, da je tiho s sabo govoril, in tako se tudi sedaj ni čuditi, da si je vse še enkrat poklical v spomin, kar je doživel tekom zadnjih štiriindvajset ur.
»Uspelo, izborno uspelo, to mi bo prineslo lepo nagrado; moja gospodarica je zelo radodarna, tega se ne more tajiti. No, topot pa hrta še posebno povod, da je zadovoljna z menoj,i saj se je vse proti pričakovanju tako lepo posrečilo.«
Pitt za nekaj časa prekine svoj tihi samogovor ter tiplje po vseh žepih v obleki in suknji, potem pa prestrašen udari z nogo ob tla.
(Dalje prihodnjič.)
Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan, Ljubljana. Urednik: Franjo Rupnik, Ljubljana.
Za »Zvezno tiskarno in knjigarno« Alojzij Hofler v Ljubljani.
ARGUS S najboljši domači informacijski
ARGUS
i?k V VSC^	zanesljive	zastop-
ARfiHS 0,,)ve^^a 0 vsem, zlasti o imovinskem \viWkj stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskih podjetij in privat. oseb-ove informacije so vedno to6ne, iz-5rpne jn hilre.
ARGUS SC na^H v	Karndžica ulici 11
°'r ^!efon Je 6_'2B’ njegov brzojavni AKUUo naslov Argus.
Gl
til
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najugodnejši nakup
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, palic, nahrbtnikov, potrebščin ;za šivilje iti krojače, Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
6®®®e8eee8®e®8©eeee0©®8eeeQ®e®e®®®e@6
INSERIRAJTE V NOVI PRAVDI I
ZVEZNA TISKARNA * LJUBLJANA
___________V/OlTOVfl	ULICA	ŠT.	1.________
Izdeluje vsa tiskarska dela: knjige, brošure, časopise, tabele, plakate, pisma, razglednice, umetniške slike, note, trgovske in uradne kuverte*, pisma, vizitke, koledarje, strojno numeriranje Itd. po zmernih cenah
Najboljša kolesa in šiva Sni stroji
so edino
PETELIMCEVI
znamke GKITZNER, ADLER, PHONIX
za dom, obrt in industrijo.
Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji, večletna garancija.
JOSIP PETELINC, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika za vodo.
BUIIIRU
Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj „Dnbicd“
KARO-ČEVLJI Jt
garantirano priznano najboljša kvaliteta
MARIBOR, Koroška cesta št 19
Jy(,ladinski vestnik