GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV---20. DECEMBRA 1961 — LETO XI. ŠTEVILKA 21.
PROSVETNI DEIAVEC
SKLEPI III. PLENUMA CENTRALNEGA ODBORA
SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV JUGOSLAVU*
Na III. plenarni seji Centralnega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije, ki je bil 24. novembra 1961 v Beogradu, so člani obravnavali aktualna vprašanja, ki so se na področju šolstva pokazala pri dosedanjem izvajanju osnovnega zakona o finansiranju šolstva.
Naloga plenuma je bila, da bi analiziral in ocenil delo naših or-Sanizacij in organov od II. ple-numa do zdaj, da bi realno ocenil tedanje stanje v šolstvu, položaj š°l in prosvetnih delavcev v po-Spjih delovanja novega sistema ^nansiranja in uvajanja načela blitve po delu, dalje, da bi ugotovil in podkrepil pozitivne tendence in rešitve, do katerih so Prišli kolektivi posameznih šol in komun, da prikaže vzroke dolo-fenega zaostajanja ter pojave, ki so začeli dobivati ponekod značaj političnih problemov.
Na pleiTumu je bilo ugotovljeno, da je za to razdobje značilno intenzivnejše delo naših organi-zaeij, v katerih je zlasti opazna Preorientacija v dosedanjem de-iu. Medtem ko je bilo prejšnja leto težišče dejavnosti naših orga-tozacij na problemih reforme ŠQlstva s pedagoškega vidika, so letošnjem letu ti problemi do-“ili drugačen značaj in so postali Predmet razglabljanja tudi z eko-Pornskega vidika — z vidika ^snovnega zakona o finansiranju tolstva.
Številna posvetovanja, plenumi, konference, seminarji in sestanki prosvetnih delavcev so nedvoumno pokazali, da so prosvetni delavci sprejeli osnovni zakon o finansiranju šolstva z vsemi njegovimi značilnostmi in perspektivo kot pomembno dejstvo, s katerim postaja šola popolnoma samostojna ekonomsko družbena institucija, ki za njeno dejavnost zagotavlja družbena skupnost stabilna materialna sredstva.
Plenum je prav tako ugotovil, da predstavlja razdobje necelega leta, odkar je začel delovati novi sistem finansiranja, relativno kratek čas, v katerem zaradi številnih objektivnih in subjektivnih vzrokov ni bilo mogoče, da bi se • značilnosti in načela zakona že zdaj afirmirala in v celoti uresničila. Kljub temu je ugotovljeno, da so rezultati izvajanja zakona o finansiranju v mnogih komunah pozitivni in da je šolstvo prišlo v boljši materialni položaj. Našle so se — poleg znatnega povečanja sredstev za osnovno dejavnost šol — možnosti in sredstva za investiranje in nadaljnji
Hilli!
razvoj šolstva. Tudi gospodarske organizacije so pokazale bolj živo zanimanje za razvijanje raznovrstnih oblik strokovnega izobraževanja. V mnogih šolah se je občutno okrepila aktivnost naših organizacij, to zlasti v iskanju poti pri vzpostavljanju novih odnosov in razvijanju novih oblik dela. Posebno je prišla do izraza, aktivnost šolskih kolektivov pri izdelavi pravilnikov za delitev osebnih dohodkov.
Toda čeprav so prve pozitivne izkušnje v znatnem številu komun potrdile upravičenost in pokazale prednost novega sistema finansiranja, je plenum poudaril, da z doseženimi uspehi ne moremo biti zadovoljni.
Na osnovi gradiva, ki je o teh vprašanjih dostopno Sindikatu prosvetnih delavcev, in diskusije na plenumu, je ugotovljeno, da je v letošnjem letu prišlo pri izvajanju osnovnega zakona o finan-
no je povečati delež presvete v nacionalnem dohodku in v tem smislu tudi izvršiti korekturo v petletnem planu razvoja šolstva in doseči, da se šolstvo popolneje integrira v nacionalno ekonomiko, v prvi vrsti na planu investicij.
Analiza delitve sredstev za šolstvo v posameznih komunah oziroma odnos nacionalnega dohodka, proračunskih sredstev in sredstev, določenih za izobraževanje po prebivalcu in učencu, kažejo neizenačenost v pogledu realnih možnosti izdvajanja sredstev za šolstvo oziroma stvarno določenih sredstev za te namene, kar je posebno boleče vprašanje v nerazvitih komunah. Tod nastaja vprašanje rednega doteka-nja sredstev v sklade za šolstvo in vprašanje prerazdelitve družbenih sredstev kot tudi položaja šole v taki prerazdelitvi.
Plenum je mnenja, da bi morala družbena skupnost zagotoviti
no svojih uslug. Potemtakem se bodo za vsako šolo določali stroški šolanja učencev in se izdvajala sredstva, stremeč k temu, da bi posamezne šole dosegle približno enak materialni položaj, da bi lahko uspešno vodile svojo osnovno dejavnost.
Plenum je ugotovil, da organi družbenih skladov za šolstvo še niso postali družbeno telo upravljanja, temveč opravlja delitev sredstev po šolah v večini primerov administrativni organ občinskega ljudskega odbora, ki se nasproti šoli še naprej postavlja tako kot nekoč v sistem proračuna. Naše organizacije morajo delati na tem, da funkcije družbenega sklada ne bodo le formalne in strogo finančne narave, temveč da se bo ta sklad skupno s svetom za šolstvo, z gospodarskimi organizacijami, z javnimi službami in sindikatom pojavil kot organ družbenega upravlja-
Razprava Staneta Kavčiča
Qa II. plenumu Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije
j • •. Še nekaj besed o tako kovanem vprašanju, ki je r asU zadnje čase na dnevnem r<tou. Dejstvo je, da v zad-tyern času zaznamujemo živo Okusijo, predvsem med prometnimi delavci, ob vseh ti-stih vprašanjih, ki so poveza-‘to s položajem šolstva. Tu so Jtokateri tovariši, ki hočejo tej ztoi diskusiji in tem pojavom,
^vič, naprtiti prizvok mezdnega gibanja, in drugič, za to tako imenovano »-mezdno gi-banje« napraviti odgovorne Predvsem sindikate. Mislim,
"■to je taka metoda daleč od “tvarne objektivne analize podaja. V sindikatih seveda “pdimo, čto bi bilo od nas ne-^kromn
ano, če bi si popolnoma Prilastili vzrok in zaslugo za to »-mezdno gibanje«. Mislim, so vzroki za te pojave se-\eda globlji. Prvič, vzrok je v P'° j aktivnem materialnem po-;°toju teh služb, točneje re-tono, tu zaposlenih prosvetnih rjavcev; drugič, da je zakon, jm* zakon o šolstvu pred-sprožil, aktualiziral in buSvoje tudi zaostril to pro-g toatiko. To so pravi in prj hi vzroki. Če pa imajo ka1 toem tem tudi sindikati še ^ Zaslug, tem bolje. pV: zvezi s tem se seveda Ptoata po mojem mnenju 6 Vprašanji. Eno je vprašanj.6 odnosa in demokratične r * administrativne — da ne v“Cerc> birokratske — metode t *vezi s tem, drugo pa je ma-jjtolno vprašanje. Kar se tiče 6tode in odnosa, lahko samo zdravimo to dejstvo, da so ^ kolektivi skupaj s svojimi lenimi organi tudi na s to področju začeli zavedati <ja Po samoupravnih pravic, ^ So jim postali dosedanji H^totetrativno-budžetski od-haai 'J1 °kviri pretesni, preveč ttrp!^ni in da se jih hočejo Vjil52di se mi, da je pra-Vzb ’.^a se jih hočejo otresti, tn 'jtoj110 neko občino. Če bi svoja sredstva za šol-
PPten?° zakonu
PvitJ,
toal,
toht
ipnj^Posti tega tudi
dala skladu, :to Pa prepustila tem koda sami po lastni tisto
kolikor je, delijo in -*'jk °,-vbi to) že bil tudi debi tohčni korak naprej in to „ toj situaciji vendar na litg^toočje vnašal neke kva-,to° nove elemente. Seveda, jjQ J1 to Pa referent za budžet toliktari toetodi jasno pove: tolik Za pvnito. toliko za to,
več Z 2a ono' in vi nirnate
»6- kaj deliti, je pa to ne-° stari odnos, ki bo že
sam po sebi danes ustvarjal določene probleme. Zato mislim, da je treba te stvari demokratizirati, pustiti, da pride element samoupravljanja bolj do izraza, pa četudi v sedanjih materialnih okvirih. Saj tudi samoupravljanje v delovnih kolektivih najprej ni imelo ne vem kakšnih materialnih pravic in širokega materialnega okvira za manevriranje. Bilo je tudi tako rekoč stisnjeno v splošno-družbene bilance, ampak kljub temu je imelo kvalitetno politično nov pomen. Isti proces se tu odpira. In po mojem, iti frontalno proti temu, ali pa tp ne razumeti in v tem videti samo element mezdnega gibanja in samo kruhoborstvo itd., se pravi, pravzaprav z drugih vidikov podpirati samo tiste elemente mezdnega gibanja, ki nesporno tu notri tudi- so in s katerimi bomo morali v prihodnje in tudi zdaj računati.
Drugo pa je seveda neizbežno vprašanje, da je intelektualno delo na tem področju potrebno vrednotiti tudi v materialnem pogledu skladno z drugimi premiki, ki se na področju osebnih dohodkov dogajajo. Nesporno je, da smo v preteklosti glede vrednotenja intelektualnega dela ustvarili nesorazmerja, ki so bila verjetno neizbežno pogojena: če bi pa ostajala dalj časa, bi imeli zelo težke posledice. In zavedati se moramo tega: čimbolj bo intenziven proces zraščanja ročnih in intelektualnih delavcev v enotni delavski razred, točneje, v enotno množico novih proizvajalcev in samoupravljavcev, toliko bolj bodo morali biti tudi odnosi med vrednotenjem ročnega in intelektualnega dela na vseh področjih in v vsakem okviru in v vsakem pogledu čimbolj vsklajeni: če ne bo tako, bo to neogibno povzročalo politične in materialne probleme. Ako s tega vidika pogledamo na materialni položaj prosvetnih delavcev, se mi zdi, da je to vprašanje zdaj upravičeno na dnevnem redu; sicer je nemogoče v materialnem ali v družbenem pogledu napraviti v enem letu ali pa v šestih mesecih ves tisti premik, za katerega so druge dejavnosti potrebovale pet ali deset let; ampak neogibno pa je, da tudi na tem področju gremo dokaj naglo naprej!
V letošnjem jubilejnem letu, ob 20-letnici revolucije, bodo naši narodi še prav posebno slovesno proslavili 22. december, dan Jugoslovanske ljudske armade; da je naša armada zares ljudska in da živi v najtesnejšem stiku z ljudstvom, dokazuje tudi naša slika, ki je bila posneta v Zavodu za gluho mladino v Ljubljani ob nekem obisku visokih vojaških predstavnikov v tem zavodu.
siranju šolstva do določene neskladnosti med tempom razvoja šolske mreže in kadrovskimi možnostmi z ene strani ter ekonomskimi možnostmi komun oziroma orientacijo družbene skupnosti v pogledu določanja sredstev za zadovoljevanje potreb v šolstvu z druge strani, kot tudi do nekih deformacij pri uvajanju določb in načel tega zakona.
Plenum je opozoril na dejstvo, da je znašal redni porast potreb v šolstvu v primeri z 1959, leta 1960 okrog 15 milijard, medtem ko znaša ta porast v letošnjem letu 25 milijard. Vendar je treba vedeti, kadar govorimo o globalnih sredstvih za izobraževanje v letu 1961, dve stvari: prvič, da se je v tem letu ekspanzija šolstva nadaljevala z nezmanjšano intenzivnostjo in drugič, da so se stroški šolanja povečali za 32 »/o. Po vsem tem vsota 10 milijard, kolikor znaša povečanje sredstev za šolstvo letos nad rednim letnim povečanjem, ni dovolj za kritje potreb v šolstvu. Skupna sredstva, ki jih družba daje za prosveto, bi se morala še korigirati s povečanjem osebnih dohodkov v gospodarstvu in družbenih službah, čeprav ta sredstva v prosveti letos niso ostvarjena. Po nekih delnih,izračunavanj ih bi znašala ta korektura 17 °/o na sedanje prejemke prosvetnih delavcev.
Plenum je mnenja, da bi morali prav zaradi omenjenih rastočih nesorazmerij realneje pregledati celotne stroške prosvete, s predpostavko, da družbena skupnost smatra v sedanji fazi razvoja proizvajalnih sil in dviganja produktivnosti dela kot odločilni faktor kadre, za katere se ustvarja sodobna splošno izobraževalna osnova že v osnovni šoli. Začeti proces ekspanzije šolstva, ne glede na to, ali je vedno posledica ekonomskih nujnosti, se ne da zaustavljati. Zato je potrebno še bolj pospešiti racionalizacijo izobraževanja in izkoriščanja notranjih rezerv v prosveti; potreb-
izenačenje osnovnih pogojev za delo vsaj obveznih šol, kot tudi določiti minimalni standard teh šol, s planskim prelivanjem nerazvitim komunam pa zagotoviti sredstva za uresničenje takega standarda.
Plenum je ugotovil, da pri izvajanju osnovnega zakona o finansiranju šolstva ni do kraja raziskano in izvedeno vprašanje objektivnih meril,' na osnovi katerih se formirajo družbeni skladi za šolstvo v občinah, in hkrati objektivnih meril, s katerimi bi izvedli delitev teh sredstev po šolah. V tem pogledu stoji pred nami resna naloga, da najdemo boljša merila, s katerimi bi komuna lahko ocenjevala, na osnovi določene politike izobraževanja, kakšne so v resnici njene dolžnosti do razvoja šolstva in prosvete na njenem območju in kako te svoje dolžnosti lahko opravlja ali če jih ne more uresničiti, da jih postavi kot družbeni problem širšega značaja in eventualne pomoči širše družbene skupnosti.
V zvezi z delitvijo sredstev družbenega sklada za šolstvo po šolah je plenum mnenja, da je potrebno vložiti več napora za postavljanje šole v tak položaj, da lahko objektivno vpliva na nivo sredstev, ki se za njene potrebe izdvajajo iz družbenega sklada za šolstvo. Doslej šole niso bile v takem položaju, da bi se z družbenim skladom za šolstvo pogajale za ceno svojih uslug na osnovi svojih stvarnih potreb. Šoli so doslej le na osnovi odobrenega finančnega plana odobravali sredstva po kategorizaciji, ki ni upoštevala njenih stvarnih potreb.
Plenum smatra, da je v sedanjih pogojih v mnogih komunah šolo in šolske kolektive že mogoče postaviti v takšen položaj, da se bodo na osnovi realnega izračunavanja stroškov šolanja učencev pojavili pred upravnim odborom družbenega sklada za šolstvo ter se z jasno in argumentirano prikazanimi potrebami v svojstvu partnerja pogajali za ce-
nja z utrjenim kriterijem svoje dejavnosti in kriterijem delitve sredstev.
Plenum je mnenja, da je vprašanje izvajanja zakona o finansiranju šolstva glede na notranjo delitev sredstev v šolah problem, ki zasluži posebno pozornost in aktivnost, da bi prišli do — v sedanjih pogojih realnih meril, ki bi služila na začetku delitve po delu. Še večjo pomoč bi bilo treba nuditi šolskim kolektivom pri izdelavi pravilnikov za notranjo delitev, naše sindikalne podružnice pa si morajo bolj prizadevati, da bi ustanovitelji, ki so mnogim šolam tudi potrdili pravilnike, zagotovili pogoje za njihovo izvajanje. Plenum nalaga sekretariatu Centralnega odbora, da nudi s pomočjo ustrezne komisije pomoč šolskim kolektivom pri tem poslu.
Plenum je dalje razglabljal o vprašanjih učiteljskega kadra i» položaja prosvetnih delavcev, zlasti o situaciji, v kateri so se znašli prosvetni delavci v nekaterih krajih. Ugotovljeno je, da le prepočasi izobražujejo učiteljski kader in da iz leta v leto pada zanimanje mladine za ta poklic. Sedanji učiteljski kader ne zadovoljuje potreb in kaže tendence odhajanja v gospodarstvo in druge službe, pa tudi tisti, ki končajo učiteljske šole in fakultete, neradi gredo na Šole. S tem v zvezi je pojav, ki ni povsem nov, da se zaradi pomanjkanja učiteljev morajo zapirati šole. Pri tem je odločilnega pomena tudi materialni in družbeni položaj prosvetnih delavcev, kakor tudi politika štipendiranja. Še drug pojav, ki je šel letos precej v širino, pa je tudi nepravočasno izplačevanje mesečnih prejemkov prosvetnim .delavcem. V nekih komunah morajo prosvetni delavci čakati na izplačilo tudi do tri mesece, kar seveda poslabšuje že tako težaven položaj učiteljskega kadra in odpira politične probleme. V zvezi s tem je plenum postavil zahtevo, naj sindikalne organizacije
in njihovi organi v komunah, okrajih in republikah predlbžSijb pristojnim organom zahteve in pokličejo na družbeno odgovornost vse tiste činitelje, ki so dovolili, da je do takih pojavov prišlo.
Plenum meni, da je treba posvetiti pomanjkanju učiteljskega kadra posebno pozornost in zahtevati od ustreznih organov, da se politika štipendiranja usmeri tako, da bo poleg osebnih dohodkov prosvetnih in znanstvenih delavcev ter njihovega družbenega ugleda vplivala na odločanje mladih ljudi za učiteljski pfcklic. Plenum nalaga sekretariatu Centralnega odbora, naj vprašanje sedanjega materialnega in družbenega položaja prosvetnih in znanstvenih delavcev čimprej posreduje odgovornim družbenim in državnim organom, ki so pristojni za reševanje teh vprašanj, in da zahteva, naj se sprejmejo ustrezni ukrepi, s katerimi bi se raven osebnih dohodkov prosvetnih in znanstvenih delavcev vskladila z osebnimi dohodki uslužbencev ustrezne strokovne izobrazbe v gospodarstvu in drugih javnih službah. V ta namen naj se izdela predlog, da bi pri sprejemanju načrta zakona o spremembah in dopolnitvah osnovnega zakona o finansiranju šolstva sprejeli tudi načelno rešitev za to vprašanje. Vse to velja tudi za tiste prosvetne delavce, ki so organizirani v našem sindikatu in delajo v raznih kulturnih ustanovah.
Plenum je ugotovil, da je izvajanje novega sistema finansiranja odprlo vrsto političnih problemov glede državljanskih pravic in enakih možnosti za izobraževanje. Ogrožen je svoboden vpis, vzporedno z zagotovitvijo enakih pogojev. Pojavljajo se tendence, ki zmanjšujejo pomen načela brezplačnega pouka in se stroški šolanja hočejo prevaliti na osebne dohodke staršev ali slušateljev. Vzporedno s porastom stroškov za izobraževanje se krepijo tudi te tendence. Vsi ti elementi pa destimulativno vplivajo pri koriščenju možnosti in pravic izobraževanja.
Plenum je v zvezi s tem zavzel stališče, da je potrebno zagotoviti brezplačno osnovno izobrazbo za mladino in odrasle.
Plenum je tudi poudaril, da korenite spremembe na področju vzgoje in izobraževanja, kakor tudi spremenjeni družbeni položaj prosvetnih delavcev postavljajo zahtevo, da naše sindikalne organizacije in njena vodstva spremenijo vsebino in tudi metode svojega dela. Naše sindikalne organizacije se le počasi prilagajajo novim pogojem, ker so v dolgoletni praksi razvijale svojo dejavnost v glavnem v tolmačenju raznih uredb in zakonov, ki so jih izdajali državni organi. S svojo pasivnostjo spričo številnih vprašanj v odnosih med šolo in družbeno skupnostjo — med šolo in družbenim skladom za šolstvo — člani šolskih kolektivov samo pomagajo ustvarjati pri ljudeh izven šole mnenje, da oni zares ne predstavljajo činitelja, katerega mišljenje bi bilo potrebno upoštevati pri reševanju problemov vzgoje in izobraževanja. Plenum poziva vse prosvetne delavce, da se aktivneje udeležujejo reševanja prosvetne problematike v komuni, vprašanj pri ostvar-janju dohodka komune, politike delitve teh sredstev in načina, kako se sredstva trošijo.
Naše sindikalne organizacije morajo ostreje nastopati proti izrazito nesocialističnim pojavom v nekaterih komunah, kjer zaradi raznih okoliščin prihaja do zanemarjanja osnovne skrbi za človeka.
Čeprav je v zadnjem času občutna povečana intenzivnost dejavnosti naših organizacij in vodstev, vendar 1 ponekod opažamo premajhno koordinacijo akcije s strani vodstva Zveze sindikatov v nekih komunah in okrajih. Zato morajo naše organizacije in njena vodstva delati na tem, da bodo odgovorni forumi Zveze sindikatov stalno seznanjeni z njihovimi problemi; vztrajati je treba na tem, da bodo ti problemi vključeni v sfero ne le njihovega interesa in delovanja, temveč, da se bodo za reševanje teh problemov zavzeli vsi organi in vse družbene sile določenega okolja.
Akcija za celovške dijake
V številki 19. našega glasila (22. novembra letos) smo na 5. strani priobčili vest, da je »Dijaški glas«, list dijakov celovške gimnazije v denarni stiski in da so se zato obrnili dijaki na zavedne Slovence na Koroškem, naj prispevajo po svojih možnostih za njihovo glasilo. Dva dni po objavi tega članka smo prejeli 1000 din, ki jih je poslal tov. Janez Kadiš z osnovne šole v Podvelki kot prispevek za »Dijaški glas« v Celovcu. S tem začenjamo akcijo med slovenskimi prosvetnimi delavci za zbiranje denarnih sredstev za podporo slovenskim dijakom v Celovcu pri Izdajanju njihovega glasila. Sole, razne organizacije na šolah — učiteljske in mladinske, druge ustanove in posameznike pozivamo, da se odzovejo vsaj z minimalnim prispevkom za podporo celovškim dijakom. Le-ti bodo z velikim veseljem sprejeli pozornost slovenske domovine.
Prispevke pošiljajte na naslov: uprava »Prosvetnega delavca«, Ljubljana, Nazorjeva 1, p. p. 355-VII, s posebno označbo »Dijaški glas«.
Misli pred praznovanjem
r
MNOGO USPEHOV V LETU 1962
ŽELIJO VSEM ČLANOM SINDIKATA, SODELAVCEM LISTA IN BRALCEM
REPUBLIŠKI ODBOR, UREDNIŠTVO IN UPRAVA
PROSVETNEGA DELAVCA
III. kongres zgodovinarjev FLRJ
V Ljubljani je bil od 5. do 8. decembra letos III. kongres jugoslovanskih zgodovinarjev. Iz vse države se je zbralo preko 600 historiografov, ki so svoje letošnje zborovanje izvedli v znamenju 20-letnice ljudske vstaje. V skladu s tem manifestativnim obeležjem kongresa pa je bil tudi njegov delovni program, saj so na,vseh plenarnih sestankih obravnavali izključno samo tematiko iz NOB, razen tega pa še v eni komisiji posebej. V drugih dveh komisijah so zgodovinarji obravnavali obdobje srednjega veka oziroma novejšo zgodovino — 19. in 20. stoletje.
Ob letošnjem kongresu jugoslovanskih zgodovinarjev moremo ugotoviti, da je dosegla po osvoboditvi zgodovinska znanost pri nas zelo močan napredek. Predmet zgodovinskega obravnavanja je postala predvsem gospodarska in družbena problematika preteklosti. Jugoslovanski zgodovinarji posvečajo — in to je pokazal tudi III. kongres v Ljubljani — vse večjo pozornost in raziskovalno vnemo novejšim in najnovejšim obdobjem naše zgodovine, kar daje njihovemu delu v naši družbi še poseben čar. Pozornost, ki velja na primer raziskovanju narodnoosvobodilnega boja, najbolj živo priča o tem. In zgodovinarji so na kongresu odločno poudarili, da je obdobje NOB v zgodovini jugoslovanskih narodov nedvomno najbolj usoden trenutek v življenju jugoslovanskega ljudstva, ko je šlo v resnici za fizični obstoj vseh nas.
Prvi dan kongresa, ki so se ga kot gostje udeležili tudi podpredsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS dr. Joža Vilfan, podpredsednik SZDL Slovenije
Franc Kimovec — Žiga in predsednik Sveta za šolstvo LRS Vladko Majhen, je bil najprej na sporedu referat Pera Morače »KPJ v pripravah in organizaciji vstaje leta 1941«. Avtor je poudaril, da referat ni šel prek meja faktografije, saj so v raziskavah tako pomembnega zgodovinskega dejanja še daleč od tega, da bi mogli pričakovati sintetično delo. Avtor je vendar dovolj izčrpno orisal znana zgodovinska dejstva in navrgel kopico problemov za diskusijo. Temeljno misel njegovega referata bi morali strniti v naslednjo formulacijo: ravnanje KPJ leta 1941 je bilo logična posledica razvoja jugoslovanskih razmer med zadnjima vojnama, pravilnega ocenjevanja teh razmer ter dosledne napredke politike KPJ. Zaradi takšne politike je KPJ pričakovala leto 1941 popolnoma pripravljena in je lahko izvedla edinstven primer organiziranega narodnoosvobodilnega boja v tedaj zasužnjeni Evropi. Razvoj leta 1941 in po njem je potrdil, da je KPJ popolnoma pravilno ocenje-
Valfl i ‘	t ,li-r i
torej vzplamtelo na jugoslovanskem ozemlju leta 1941 novo bojišče.
Drugi referent na plenarnem zasedanju je bil prof. drXMetod Mikuž iz Ljubljane. V svojem temeljitem predavanju je obravnaval specifične elemente v NOB jugoslovanskih narodov. Poudaril je, da je dolžnost zgodovinske znanosti, da čimbolje pojasni specifičnosti ljudske revolucije. Nedvomno se NOB v določenih etapah v nečem razlikuje med seboj in razlikuje se tudi od revolucij pri drugih narodih. V prvem delu je referat prikazal nekatere Titove in Kardeljeve analize osnov-
nih značilnosti pri posameznih narodih, ki so skupne NOB vseh jugoslovanskih narodov, v drugem delu pa je najprej pregledal razvoj NOB v posameznih republikah do nekega določenega razdobja ter nato orisal dvoje najbolj zanimivih specifičnosti v posamezni republiki:	organizacijo
prvih oboroženih enot in prvih organov ljudske oblasti.
Tretji referent na plenumu je bil D. Plenča. Njegovo predavanje je govorilo o zaveznikih in oboroženi vstaji. Referent je plastično prikazal razmere v Evropi ob začetku vojne in izhajajoč iz tega analiziral, kakšen je bil odnos zaveznikov do našega osvobodilnega gibanja in kako se je razvijal.
V komisijah je kongres obravnaval manjše kompleksne problematike; opozoriti velja samo na dejstvo, da je tudi pri obravnavanju starejših obdobij zgodovine veljala pozornost predvsem socialnim gibanjem in razrednim bojem v minulosti.
Kongres jugoslovanskih zgo-t dovinarjev lahko ocenimo kot zelo pomembno srečanje, na katerem so konfrontirali dognanja in prizadevanja ter usmeritev sodobne jugoslovanske historiogra-fije.
Kongres zgodovinarjev je sklenil priporočiti prosvetnim organom in svetom za znanost, da posvete posebno pozornost kadrom, ki proučujejo oziroma bodo proučevali sodobno zgodovino, ter raziskovanju sodobne zgodovine.
Kongres je ob koncu obsodil ravnanje zahodnonemških oblasti proti borcem jugoslovanskega osvobodilnega gibanja.	S.
Obvestilo
Zaradi novoletnih praznikov izide prihodnja številka našega lista 10. januarja 1962.
Kovinarji čestitajo Ivu Andricu
Z nemalo pozornostjo so sprejeli kovinarji novico, da je postal pisatelj Ivo Andrič Nobelov nagrajenec. Ne da bi kdo ve kaj pomišljali, so mladinci-vajenci sestavili brzojavko in jo poslali nagrajencu v Beograd z najtoplejšimi čestitkami in željami za vse dobro in srečno.
Pred nami je najpomembnejši otroški praznik — novoletna jelka. Radi se ga spominjamo, ker z njim ponovno osvetlimo košček lepe mladosti, tiste, ko smo še bili neugnani in smo živeli od danes do jutri, od pričakovanja do izpolnjenih želja.
Le kaj naj bi pisali prosvetnim delavcem o estetskih vrednostih družinskih in družbenih praznikov? Sami jih dobro poznate, saj smo vsi ugotavljali, da je estetska vzgoja najmočnejša komponenta pri vzgoji mladega človeka, ki naj bo odrasel human in zato plemenit. Tak, ki bi bil nesebičen in prav zato v novi družbi človek, ki bi lahko podrejal svoje osebne interese interesom skupnosti. Kadar govorimo o estetski vzgoji, je vedno neki skrajni cilj, ki ga pri vzgoji želimo doseči, prav ta.
Vsak dan poskušamo vnašati v pouk tudi estetsko vzgojo. Drobimo jo, a se vendar zavedamo, da lepa požlahtnjena beseda v uri slovenskega jezika ali kakega drugega predmeta le ostane v otrokovem srcu kot dragocen biser. Toliko bolje in v veliko večjem obsegu lahko estetske vrednote posredujemo ob novoletnem prazniku. Več kot deset let sem zadnji dan leta preživel v razredih. Že nekaj dni poprej je bilo v njih nenavadno skrivnostno in razgibano. Šepetanje na vseh koncih in krajih ... Niso mogle dočakati otroške oči praznika. Potem pa so lica zardela, program je stekel in v njihovih očeh so odsevali plameni prižganih sveč na novoletni jelki. Nepozabni trenutki. Tudi vi bi lahko našteli mnogo takih nepozabnih doživetij, ki le še bolj tesno povežejo učitelja z otrokom.
Ali ni praznovanje novoletne jelke najmočneje doživet dogodek v otrokovem letu? Če vemo to, potem nam ne bo žal storiti vsega, da bi se naša mladež estetsko izživela. Marsikdaj se na javnih
Občni zbor kovinarjev
Občni zbor sindikalne podružnice prosvetnih delavcev je bil s stališča problematike, ki jo je zajela izredno živahna in obširna razprava, dokaj pomemben in prepričujoč dokaz mišljenja v tem šolskem kolektivu. Leto 1961 nam je dalo marsikaj: predvsem je bil ustanovljen Obrtno-Izobraževalni center kovinskih in elektrotehničnih strok, ki je prinesel na Vič marsikaj novega. Reformno gibanje je zajelo strokovno šolstvo. Ne glede na določene slabosti, ki so bile v podružnični dejavnosti, je z druge strani bilo marsikaj pozitivnega. Tako smo delali na idejno-po-litičnem poglabljanju, bili so stiki z OB SS, sprejet je bil tudi sklep, da vplačajo člani sindikata, člani Samopomoči (poverjeništvo šteje 20 članov) po tisočak za socialni sklad, pripravlja se skupna ekskurzija predavateljev, proučevali so se sproti problemi, zlasti v zvezi z Resolucijo o izobraževanju strokovnih kadrov, kakor tudi mesto šole v Zvezi z Zakonom o finansiranju šol. Poglavitna pa je bila ugotovitev, da smo v dobi — prelomnice. Saj je tukaj vprašanje finančnega plana za leto 1962, misliti moramo iniciativno na sestavo pravilnika za razdeljevanje osebnih dohodkov, tišči nas kategorizacija šole in nič manj sistematizacija delovnih mest in analiza teh mest, perspektivno slutimo nujnost sestave poslovnika za Center sam, ki bo urejal poleg drugega vprašanje dolžnosti med kolektivom in upravo šole — tedaj sama tehtna vprašanja, ki bodo terjala mnogo dobre pripravljenosti od slehernega člana sindikata. Točno je bilo ugotovljeno, da prehajamo v poglabljanju socialistične demokracije iz administrativnega poslovanja k
novemu sistemu, k prvim korakom samoupravljanja, na pot večje samostojnosti seveda pa s tem tudi na pot večje odgovornosti. Člani sindikata so pripravljeni, da gledajo na razvoj zrelo, ne da bi se pri tem ne zavedali začetnih težav.
Prilagajamo se splošnemu razvoju, želeli pa bi ob tem, da pri tem razvoju ne bi bilo pretirane počasnosti, da ne bi smeli trčiti nemara ob birokracijo, ki bi preprečevala naše hotenje, skratka: mnogo je sindikatu na tem, da bi prešli iz zamotanih nalog sedanjosti na zdrava, objektivna merila bodočnosti, ki naj bi na svojem zaključku pravilno ocenila dela prosvetnega delavca in ga po tem delu tudi nagrajevala, da ne bi doživljali tolikih disproporcev med prosvetnimi ustanovami in gospodarskimi organizacijami. Saj ni nobena tajnost več, da so osebni dohodki prosvetnih delavcev nekje zadaj! In to dokaj zadaj!? Vsaj osnovne probleme nakazanega razvoja bi morali reševati neodložljivo. Vzpodbudnejše nagrajevanje terja ukrepe. Ob upoštevanju takih meril je bil sestavljen finančni plan, ko 55mo se od partij in pozicij nekako poslovili. Nekako ali povsem! Ob tem je potrebno poudariti, da so se člani sindikata zanimali tudi za funkcijske izdatke finančnega plana in za investicije, vse tako, da bi bile nove številke dejanski odraz potreb Centra za nadaljnje delo. Jasno pa je. da brez materialnih sredstev ne bo šlo. Kolektiv je izrazil svojo pripravljenost, da se oprime pospešeno nadaljnjih oblik razvoja; ob zaključku je bil izvoljen nov upravni odbor, ki ga vodi strokovni učitelj Vekoslav Z i v i č.
VD
tribunah pojavljajo ljudje, ki menijo, da je za otroke vse dobro. Pa primerno takemu mnenju tudi ukrepajo. Iz razvojne psihologije vemo, da je otrokovo dojemanje, predvsem čustveno, zelo plastično. To nam pove dosti. Ob mlačnih in površno sestavljenih prireditvah novega leta gre v bistvu le za izkrivljanje pravilnega otrokovega vrednotenja vsega lepega — umetnosti. Ali pa govorimo o površnem in plehko obarvanem okusu, ki ga s takimi impresivnimi oblikami dela posredujemo mladim ljudem. V nekem kraju so na hitro oblekli dedka, da so ga otroci takoj spoznali. Nato pa se je izdal še z nepremišljenimi in vsakdanjimi besedami, ki so odjeknile prazno v otrokovem srcu. Ne gre pri tem za zavajanje otroka, ki naj ve, da je dedek nihče drug kot oče, mati ali denimo tudi mi. V bistvu hočemo s prireditvijo nekaj drugega. Hočemo, da nastopajoča oseba otroka prepriča o sebi in da ga prepričajo zato tudi njegove besede. Prav tako mora otroka prepričati igrica, a najlepša in najbolj dovršena oblika novoletnega praznovanja. Vsi smo taki: v pravljicah in sanjah živimo dalje. Koliko bolj še otrok, ki se bo v pozitivnih osebah pravljice poskušal najti in se z njimi primerjati. Do danes še nisem srečal otroka, ki bi denimo v igri Sneguljčica želel biti hudobna čarovnica.
Saj zato gre. Otroka popeljemo v pravljični svet, ki pa zato ne sme biti slabo improviziran. Kolikor bolj dovršen je, toliko močnejši so v otroku vtisi, ki jih je narekovala taka ali drugačna prireditev. O tem ni dvoma. Skoraj vsepovsod so iniciatorji novoletnih otroških prireditev učitelji-Res je, da vsepovsod ni zadovoljivih materialnih možnosti, da bi lahko otroku pričarali pravljično mesto. To si trenutno lahko privoščijo le večja mesta. Toda ali ne bi kazalo vsaj otroke iz obrobnih naselij popeljati v mesto, da se tudi oni naužijejo lepote? Ali ne bi kazalo povabiti boljše gledališče, ki bi otroku laže in bolj dovršeno pričaralo pravljični svet, ki vedno izloči zlobo in poudari dobroto? Toda tudi pri tem so materialne težave, saj boljša gledališča danes terjajo precej denarja!
In še eno ne smemo pozabiti’ Opozorimo starše, da bodo nekaj lepih in svetlih trenutkov raztegnili na ves večer. Povejmo ji’?' zakaj! Saj ni staršev, ki Bi'sV . jim otrokom ne želeli dobro, ki D ne želeli* da postane njihov otr°B dober in plemenit v življenju.
Zopet smo prosvetni delavci tisti, ki naj bi na pragu starega leta dvojno, ali bolje podvojeno vzgajali! Zato je' naša na^a vzvišena, je častna. Od nas bo od' visno, kakšna bo mladina jutri-Otroci pa ostanejo trdosrčni in odkriti sodniki, kot je nekje napisal Ivan Cankar. Najlepših dogodkov mladosti ne bodo pozabili-Pozabili pa ne bodo tudi tistih-ki so igrali, bili dedki, organizatorji prireditev. Ne, ne bodo ji^ - pozabili. In če se s čim prosvetaf še tolaži, potem se predvsem lahko s tem, da je njegovo vzgojn0 delo neizbrisno in diha novo življenje v mladi generaciji, ki n« pozablja. V tem pa se skriva tudi
V. S-
smisel življenja.
Učni načrt družbeno ekonomske vzgoje
za VII. in VIII. razred osnovnih šol v občini Cerknica
V učnem načrtu za VI.—Vili. razred osnovnih šol, priobčenem v Objavah Sveta za šolstvo LRS, sta predvideni v Vil. in Vlil. razredu dve dopolnilni uri, ki naj se uporabita za dodatna učno-vzgojna področja, ki so za posamezne občine specifične glede na njihov gospodarski in družbeni razvoj.
Da bi uspešno izkoristili ti dve uri, je strokovni aktiv zem-Ijepiscev in zgodovinarjev, upra-viteljska konferenca, svet za šolstvo občine Cerknica in zavod za prosvetno pedagoško službo v Logatcu večkrat razpravljal o učni snovi, katera bi prikazala učencem občino, njeno zgodovino in njen gospodarski in družbeni razvoj.
Po razpravah in navodilih vseh prizadetih sta sestavila prof. Habe in šolski upravitelj Verbec učni program, ki naj bi nakazal sintezo vseh šolskih predmetov s praktično naslonitvijo na politični in družbeni utrip občine. Tako naj bi posamezni predmeti dajali snov za ta novi predmet, ki naj bi se imenoval družbeno ekonomska vzgoja, narobe pa bi pouk predmeta družbeno ekonomske vzgoje dajal pobudo za snov pri posameznih predmetih, ki bo osvetljevala podobo domačega okolja. Z geografskimi ekskurzijami v bližnji okoliš, z ogledom muzejev na področju spo-
menikov NOB in drugih zgodovinskih znamenitosti bi se spoznali učenci z zemljepisno in zgodovinsko podobo občine. Gospodarsko problematiko občine pa bi dopolnjevali obiski občine, KZ, zborov volivcev7, najvažnejših gospodarskih objektov občine itd. Vsak učenec pa bi se aktivno udejstvoval z zbiranjem gradiva in časopisov, knjig in revij, kar naj bi še dopolnjeval s svojimi opažanji in raziskovanjem. Le ob takem delu bo mlademu državljanu zrastla pravilna ekonomsko družbena podoba domače občine.
V učnem načrtu je naznačeno mnogo snovi, iz katere pa bo predavatelj izbiral in obravnaval le tisto, ki je v kraju važna, ki jo je mogoče poiskati in uspešno uporabiti tudi pri ostalih predmetih, da bodo le-ti postali zanimivi, privlačni in življenjsko trajne vrednosti.
NASA KOMUNA
Poskus geografsko-zgodovinsko-družbenega razvoja
Vsebuje dodatno učnovzgojno področje, ki mora biti specifično za občino glede na njen gospodarski in družbeni razvoj.
Bogati, širi in poglablja predmetna področja iz spoznavanja prirode in družbe.
Uvaja mladino v širše'izobraževanje glede na perspektivni razvoi občine, načenja gospodarsko in družbeno problematiko občine, njeno gospodarsko dejavnost in poskuša s tem vplivati na poklicno usmerjanje mladine.
I.	Položaj naše komune:
1.	njene upravne meje, njeno sosedstvo;
2.	krajevni odbori v okviru občine;
3.	v zvezi s tem izdelava karte administrativno politične razdelitve občine.
II.	Zgradba in njene površinske oblike:
1.	kratek geološki pregled Notranjske;
2.	površinske oblike tega prostora,
a)	kraške planote,
b)	kraška polja,
c)	kraške jame.
III.	Podnebje:
1.	srednje letne padavine Notranjske;
2.	povprečne januarske in julijske topline našega področja;
3.	povprečne padavine v vegetacijski dobi od maja do julija;
4.	povprečne padavine pozimi, spomladi, poleti in jeseni;
5.	povprečno število padavinskih dni na Notranjskem;
6.	začetek in konec snežne odeje;
7.	povprečno število sončnih dni;
8.	število dni z nevihto;
9.	procentualna pogostnost vetrovnih smeri;
10.	začetek prve spomladi;
tl. začetek cvetenja prvih češenj;
12.	začetek sajenja krompirja;
13.	začetek žetve žitnih vrst;
14.	konec odhoda lastovk iz naših krajev;
15.	vegetacijska doba Notranjske v dnevih;
16.	poskus izdelave diagrama pada-
vin, vegetacije, sončnih dni.
IY. Vodovje v naši občini:
1.	površinski tokovi;
2.	podzemel jski tokovi in niih zveze,
3.	izdelava karte notranjsKih voda;
V.	Tla, vegetacija, živalski svet:
1.	tioi tal v naši komuni;
2.	izdelave posebne karte tipov zemljišč naše komune;
3.	prirodne enote rastlinske odeje;
4.	pokrajinske enote gozdnih površin;
5.	glavne živalske vrste našega področja;
6.	glavni živalski škodljivci našega področja (borov prelec, koloradski hrošč, majski hrošč).
VI.	Pot skozi čas in drnžbo:
1.	kratek oris prazgodovinskih najdišč in najdb na Notranjskem;
2.	kratek oris razvoja Notranjske od rimske dobe, preko naselitvene dobe Slovencev, do njenega razvoja v Srednjem in Novem veku;
3.	razvoj Notranjske v najnovejši dobi:
a)	v stari Jugoslaviji, oblast v stari Jugolaviji, stranke, ka-oital, gospodarstvo, položaj delavca, kmeta in mladine, politična diskriminacija, značilnosti gospodarstva na Notranjskem, brezposelnost, beg v tujino, izseljenci, tihotapstvo, meja na Javorniku, oznaka družbene ureditve, nujnost njenega propada;
b)	v narodno-osvobodilni borbi: stanje ob razpadu stare Jugoslavije, Rupnikova linija, razpad, okupacija, osnovanje OF, prvi partizani v NOV — trojke, čete, bataljoni (Iški partizani, KožljeŠka četa, krimski bataljon, RakovŠka četa, Notranjski odred);
glavni dogodki iz NOB: napad v Grahovem, Roška ofenziva, spopad v Selščku, požig Cerknice, nemška ofenziva in protiofenziva, okupator in pomagači, nasilje, interniranci, požgane vasi;
osvobojeno ozemlje: rast ljudske oblasti, šolstvo med NOB. mladina med NOB, vloga KP, narodni heroji s tega področja, spomeniki iz NOB, Zveza borcev, muzej NOB v Loški dolini in Cerknici;
VII.	Prebivalstvo, razvoj in struktura:
1.	poskus ugotovitve števila prebi
velstva na ozemlju občne v stari Jugoslaviji;
2.	današnje stanje prebivalstva v občini;
3.	gostota prebivalstva v posamez nih krajevnih odborih (izdelaj karte);
4.	prebivalstvo po starosti v naši občini (izdelaj diagram);
5.	razvrstitev prebivalstva komune po poklicih (izdelaj diagram).
VIII.	Občina in njen delokrog:
1.	občinski ljudski odbor. Organizacija ljudske oblasti v splošnem;
2.	družbena in materialna osnova komune;
3.	družbeni plan občine: petletni, letni;
4.	gospodarske panoge^ družbeni bruto dohodek, narodni dohodek:
5.	družbeni standard, osebna potrošnja;
6.	delo ObLO na področjih: gospodarstva, zdravstva, šolstva, soc. zaščite;
7.	družbeni organi, samoupravlja-nje, osnovne pravice in dolžnosti državljanov;
8.	delovno razmerje, socialno zdravstvena zaščita.
IX.	Gospodarstvo v občini:
1.	sektorji lastništva, etape nacionalizacije, industrializacije;
2.	industrijski razvoj v stari Jugoslaviji, v novi Jugoslaviji;
3.	sprememba strukture prebivalstva, razvoj delavskih razredov v občini;
5. gospodarske organizacije, samoupravljanje proizvajalcev; delavski sveti, upravni odbori;
5.	kratek oris: socialna organizacija dela, kader, delovni pogoji, storilnost, osnovna in obratna sredstva, osnove blagovnega in plačilnega prometa in poslovanja;
6.	kaj še ustvarja narodni dohodek:
trgovina, gostinstvo, gradbeništvo, promet, obrt, komunala, kmetijstvo (obrazloži:	nakup,
prodajo, cene, usluge), splošna slika.
X.	Kmetijstvo:
1. splošno o kmetijstvu — socialna poli+ika na vasi. agrarna refor-
ma. Trije sektorji: državna V° sestva, KZ, privatna kmečka 2° spodarstva;
2. dvig proizvodnosti: agrotehnik^’	j
hektarski donos, kooperacij ' arondacija, kolobarjenje;
3.	ukrepi ObLO za dvig kmetij^ proizvodnje: plan razvoja tijstva v občini, zaostalost Pr vatnega sektorja;
4.	zadružništvo — razvoj, -g' zadružne dejavnosti, organi ? j druge, povezava KZ s privatn1^ proizvajalci, potrošniki,
naloge zadruge, šolska zao^A.	|
kmetijskega tipa, samoupra^.j,	l
nje učencev, glavni temelji kvJ govodstva v šolski zadrugi. r tabilni račun šolske zadruge*
5.	poljedelstvo:	^
a)	pašniki, travniki in orna ^
Ija v naši komuni (i/Cl karto),	v- te'
b)	izkoriščanje teh površin. P jd
vladujoče žitne vrste, 01 teh v višino:	.^3
c)	krompir — glavna hran1 rastlina;
č) razširjenost sadnih vrst * čini;	t3
d)	najbolj primerne kultur6
naša tla;	ju
e)	fizikalna obdelava zemlJe gnojenje;
f)	setev in stroji;
g)	semenska postaja;	jje.
h)	travništvo, pašn. meli°r® jja.
obseg površja, mC jkrm* skrb za večji proizvod umetna gnojila;	9e'
i)	vrtnarstvo v naši obči«-’ danje stanje in možnos voja;
:darstvo;	0,l
'ozdna posest — razsi j
^anie^in .izkoril^ ;ozda, plan sečnje; , s; davne lesne vrste Prl.“ pon' icmen gozdov za nase
astništvo naših gozdov.
7. Živinoreja:
svifjf
a) govedoreja, konjereja! LrW>i reja, ovčjereja (izdelaj .
UČNI TESTI V NAŠI ŠOLI
Tu in tam je slišati pomenek 0 tem, da bodo vpeljali v osnovno šolo učne teste kot eno izmed sredstev preverjanja in ocenje-vanja znanja. Taki pomenki so opremljeni s kaj različnimi komentarji o namenu, cilju, posledicah testiranja.
Glasovi o nameravanem ali bolje: že planiranem testiranju verjetno najbolj živo zanimajo ^olnike. To je razumljivo: z mer-ionjem učenčevega znanja bomo na svojski način merili tudi uspehe šolnikov. Kadar pa se merijo pa čeprav posredno — človekovi uspehi, ta ne more ostati neprizadet.
Ker torej testiranje v naših šolah ne bo le zadeva otrok in njihovega znanja, ampak tudi zadeva njihovih učiteljev, je, mi-
razlago učne snovi na eni strani tenak posluh za objektivnost, ši-ter na utrjevanju snovi in ostala rokopotezno uresničevanje pravič-dela, dalje glede na to, kakšen nih stališč, sodb in ukrepov, pomen pripisujejo posameznim Ena izmed sestavin takega učnim enotam in koliko časa jim vzdušja je preverjanje otrokove-posvetijo y okviru celega šolskega ga znanja in z njim zvezano oce-leta, ali glede na to, katere pojme njevanje.
pri posameznih učnih temah ob- Mislim, da je preverjanje zna-ravnavajo, katere izpuščajo. Samo nja zelo. važna dejavnost peda-primer: eden izmed analitikov — goškega procesa v šoli.
slavistov je uporabil v šolskem letu (VI. razred) 18,2 % vsega razpoložljivega časa za razlago, drugi 68,4 %.
Učni načrt je pač okviren, v ta okvir pa je moč razporediti marsikaj zelo sličnega. Pestrost, izvirajoča iz posebnosti šolskega zaledja, je gotovo pouku v korist, — toda samo, če ne zanemarja tiste spodnje norme učnih dosežkov, brez katerih osemletna os-
Zadolženi smo, da dajemo družbi vendarle do neke mere izobražene absolvente osnovnih šol.
Kako naj to zadolžitev izpolnimo, če med učnim procesom ne ugotavljamo, do kod smo prišli, kaj smo dosegli in česa nismo pri otroku dosegli, kaj je treba dopolniti, kaj preusmeriti, s čim lahko računamo, a s čim še ne moremo računati?
slim, spodobno, da jih v njihovem novna šola ni organsko zgrajena strokovnem glasilu na strokoven ' ftačin seznanimo s stvarjo.
Pa še iz nekega drugega razloga želim spregovoriti o stvari.
Vsaka organizirana akcija ima fojo utemeljitev in svoj pomen.
Vsaki organizirani akciji je v ko-«st, če je ta namen vsakomur, hi v akciji sodeluje, jasen. Ni hobro, če — zaradi nepoučenosti
v imenu nekih drugih intere-s°v —- ljudje osnovni namen skrivajo s tem, da ga po svoje komentirajo. Lahko se primeri, da Ss potek akcije zavoljo sekundarnih, pa čeprav dobronamernih komentarjev odkloni od prvotnega cilja.
Zato naj mi bo na tem mestu dovoljeno, da kratko orišem raz-ioge, ki so nas pripeljali do konstrukcije testov, in namen, ki ga lrnamo, ko uvajamo učne teste v osnovno šolo.
te ocene so marsikdaj čista loterija in zato za solidno kontrolno delo brez haska; otroci na osnovi tako pridobljenih ocen padajo, družine trpijo, otrokove razvojne sile se neracionalno in zato brez večjega pedagoškega efekta trošijo.
Glede na majhno število tedenskih učnih ur, ki so določene posameznim predmetom (kar oglejmo si predmetnik osnovne šole!) in glede na še vedno precejšnje število otrok v razredih bi pač kazalo uporabiti še kake druge metode kontrole otrokovega znanja.
Ena takih metod so učni testi.
Odbrana, na poseben način oblikovana vprašanja damo vsemu razredu hkrati. Vsako vprašanje je — pač po stopnji težavnosti —
celota. Če pri izvajanju okvirnega učnega načrta v širšem merilu naletimo na izrazito neizenačenost, se moramo že vprašati: ali dobe otroci na vsaki izmed osmih učnih stopenj tisto železno zalogo pojmov in spretnosti, brez katerih naslednja učna stopnja organsko ni zgrajena na poprejšnjo in brez katerih bo oziroma bi bila temeljna splošna izobrazba razcefran konglomerat najrazličnejših drobcev, ne pa trdna, dobro povezana, pa čeprav še tako enostavna stavba spoznanj, ki bi vendarle že absolventu osnovne šole omogočala povezan, dialektičen pogled na prirodo in družbo.
Na kakšen način, s kakšnimi merili bi to ugotovili? Pač na ta način, če bi iz okvirnega učnega načrta vsake izmed osmih učnih stopenj osnovne šole odbrali to »železno rezervo«, jo prelili v ustrezna vprašanja in ta vprašanja zastavili vsem našim otrokom.
To smo tudi storili, — s tem, da smo konstruirali učne teste. Ker je tako delo težko in zamudno, smo ga opravili šele za nekatere učne predmete in nekatere učne stopnje.
Pri testiranju bodo dobili otroci oddelkov, ki bodo odbrani za testiranje, iste serije vprašanj. Rezultate bomo zložili in ugotovili, ali je struktura splošnoizo-
V
Piše: dr. Iva Šegula
Najotipljivejši reformni ukrep Področju osnovne šole je bila . edba novih učnih načrtov vanjo.
. Vsi vemo, da je to samo eden '2hied reformnih ukrepov. Prav tako vemo vsi, da sam po sebi, izoliran od vseh drugih reformnih naPorov, ne pomeni dosti. Svoj nnnien dobi šele v kompleksu °stalih činiteljev, ki spreminjajo
Pnofil osnovne šole. Če učitelj, ki braževalnih dosežkov v repubh-hovi učni načrt izvaja, ne zna v škem merilu kompaktna ah njem odčitati vse tisto, kar je v luknjičava. Rezultati nam bodo — — —0— njem novega, — če učitelj ne išče omogočili tudi konkretna izhodi- celega leta, neumorno novih, novi vsebini pri- šča za nadaljnje raziskave in .^gojenih poti, — če ne soočuje potrebne akcije, nčne snovi s konkretnimi pojavi ntužbenega razvoja in jo na ta otrokom osmisljuje, je še rif0 dober učni načrt jalov, ker staiie na papirju.
Ce, če1,
II
smo, da
če —.
Omenili
novih učnih načrtov samo eden izmed reformnih ukrepov in da dobi svoj pomen šele v kompleksu
Brez kontrole dosežkov, brez pregleda situacije in pogojev za pametno, uspešno, osveščeno delo.
Na tem mestu ne bom razčlenjevala in presojala našega sedanjega sistema kontrole in ocenitve otrokovega znanja. Rekla bi le to, da je skoro v celoti postavljen na izrazito subjektivne in neplan-ske činitelje.
Instrumentov za objektivno merjenje znanja nimamo izdelanih.
Učitelji preverjajo znanje in ocenjujejo otroke kakor vedo in znajo. V teku individualne prakse ali (in to je že nekoliko bolje) ob izmenjavi1 mnenj na konferencah učnega zbora si izdelajo neka merila, neke kriterije, po katerih to delo opravljajo. Mnogokrat vlože v to delo mnogo truda in porabijo zanj mnogo časa, rezultat pa vendarle ni tak. kakršen naj bi bil in kakršen bi mogel biti, če bi se posluževali racionalnejših načinov dela.
da v naših šolah ni da bi si učitelji za svoje področne potrebe izdelovali sezname vprašanj, ki bi zajemala vso važnejšo snov da bi ta vprašanja stehtali in uredili po težavnosti in zahtevnosti, — da bi ta vprašanja opremili z neko mero (n. pr. z določenim številom točk)
Sodim, kaj razširjena navada.
opremljeno z določnim številom točk. Vsi otroci hkrati pismeno odgovarjajo na ta vprašanja. Otroci vedo, da so vprašanja za vse enaka, vidijo število dosegljivih točk in si lahko sami izračunajo svoje dosežke. Otroci vedo, da so iz tega kontrolnega procesa izločeni vsi tisti činitelji, ki jih tolikokrat mučijo (trema pri spraševanju, — neuslužen spomin, — težave pri hitri formulaciji, — učiteljeva slaba volja ali utrujenost in s tem zvezana nestrpnost reagiranja, — občutek, da so nekateri učenci pri spraševanju favorizirani, drugi zapostavljeni glede na nudeno pomoč, — občutek, da so dobili nekateri učenci samo lahka, drugi samo težka vprašanja in podobno). Otroci si lahko delo (odgovore na vprašanja) uredijo po svoje: najprej rešijo težja in nato lažja vprašanja ali obratno, — pač tako, kakor najbolj leži njihovemu načinu dela, tempu ogrevanja pri delu, krivulji njihove koncentracije.
Učitelj lahko v enem mahu (ko obdela rezultate) pregleda situacijo razreda in ji prilagodi svoje delo. Natančno vidi, pri katerem vprašanju je večina otrok odpovedala, pri katerem vprašanju je večina otrok dosegla vse točke. Vidi, kje mora dodelavati, kje je stavba izobrazbe nevarno
je uvedba in da bi s pomočjo tako priprav- razpokana, kje je čvrsta.
To se pravi, da je tudi ta naj- ostalih reformnih činiteljev. ^ipljivejši reformni ukrep pole- Celotni kompleks na tem me-fhičen vse dotlej, dokler ne bomo stu ne bomo razčlenjevali. Iz i^eli zanesljivih pokazateljev o ‘etlh da se dobro izvaja.
. Ne vemo kaj dosti, kako se ^vaja. Vsaj v širšem smislu ne.
5,aVod za napredek šolstva LRS
njega bomo izluščili samo enega izmed činiteljev.
Nova funkcija splošne izobrazbe v osnovni šoli izvira iz novega položaja človeka — upravljavca
sledi že od šolskega leta 1957/58 v družbeni skupnosti. s Pomočjo republiške eksperimen-	----L -’-
aine mreže izvajanju novega uč-ae§a načrta. Na temelju letnih Protokolov, ki jih vodijo analitiki Učnega načrta v eksperimental-nih oddelkih, vrši primerjave. Te Primerjave so nam pokazale ve-
Novi učni načrt skuša to funkcijo realizirati.
Novi položaj človeka-uprav-Ijavca pa naj bi se v šoli odzrcalil tudi v tem, da bi otroka — bodočega upravljavca skrbno oblikovali za poznejše družbene funkci-
Ijenega kontrolnega sistema preverjali in ocenjevali znanje.
Tudi ni kaj dosti razširjena navada, da bi si učitelji v začetku šolskega leta izdelali kalkulacijo: toliko imam otrok v razredu, toliko (približno) bom imel učnih ur na razpolago, toliko imam snovi; če naj vsakemu otroku v teku enega šolskga leta posvetim skupaj recimo samo 40 minut za direktno kontrolo znanja in s tem porabim toliko in toliko efektivnih učnih ur, si moram delo razporediti tako in tako.
Ker takega sistema planiranja nimamo uvedenega in razvitega, je pred konferenčnimi zaključki na naših šolah strašna nervoza
Poudarjam, da so učni testi samo ena izmed kontrolnih metod in zato s testiranjem ne smemo nikoli pretiravati ali jim pripisovati učinke, ki jih nimajo.
Tudi če bomo učne teste uporabljali, se ne bomo smeli nikoli odreči žlahtnim (čeprav zamud-nejšim) metodam individualnega, direktnega kontakta med učiteljem in otrokom, kontakta, ki je za razvoj otrokove osebnosti nepogrešljiv in neprecenljiv.
V topli, človeški, oblikovalni kontakt med učiteljem in otrokom bomo (po potrebi) vnašali ta neosebni, a zato objektivno stvarni kontrolni instrument. Otroci ga bodo razumeli in verjetno radi
^ko neuravnovešenost v izvajanju je, da bi ga spoštljivo obravnavali in stiska, se otroci brez zapomni- sprejeli ter zato najbrž polagoma Učnega načrta. Ta neuravnoveše- in negovali, da bi ga pustili od- tve in torej brez haska v abnor- prebolevali tremo in °dP0f proti n°st se javlja na različne načine, raščati v vzdušju odnosov, za malno kratkih rokih gulijo za kontroli znanja. Mi šolniki pa U- pr. v tem, kako si šolniki raz- katere je značilen žlahten pristop ocene, mi šolniki V abnormalno bomo morda^ vendarle Pjish do &orejajo delovni čas glede na k človeku, pametna uvidevnost, kratkih rokih sfabriciramo ocene, organiziranejših načinov dela, do .	boljše delitve in izrabe pičlega
časa, do zanesljivejših ocen.
nje, dvig proizvodnosti;
c)	krmila, hlevi (stari in novi); č) pomen kmetijskih zadrug v
naši živinoreji;
d)	ribištvo in ribogojstvo v naši občini in pomen;
e)	gospodarski pomen lova v naši občini.
f)	reja malih živali v šolski kmetijski zadrugi.
Prometna mreža, trgovina, tujski Promet:
1.	kratek zgodovinski razvoj prometne mreže Notranjske in posebej občine;
2.	železniški promet v občini (izdelaj karto osebnega Jn blagovnega prometa železniških postaj naše občine);
* cestni, tovorni in avtobusni promet;
4- turistični in gostinski promet v naši občini, splošno in razvoj; 5' tujsko - prometna središča naše občine (Rakek, Cerknica, Rakov Škocjan, Cerkniško jezero, Bloke, Križna jama, Slivnica, -Snež-
, nik);
možnosti turističnega razvoja;
‘ • naloge mladine v turizmu in odkrivanju lepot našega podzemlja; umetnostni spomeniki, stavbe na našem področju.
Socialno gospodarska struktura:
*• karta šol in šolarjev na območju občine ((osnovna šola, gimnazija, visoka šola);
karta vsakodnevnega dotoka delavcev iz okolice v gospodarske wmre (Cerknica, Rakek, Lož, dostojna; Ljubljana); _	,
Karta gostinskih podjetij, planinskih domov in okrevališč v občini.
7.	običaji ob rojstvu, ženitvi, smrti na Notranjskem;
8.	pust na Notranjskem.
XIV. Organizacije, usmerjanje mladine:
1.	politične organizacije v občini, cilji, naloge in oblike dela teh;
2.	množične organizacije v občini: pomen, naloge, delo (telesna vzgoja), kulturno-prosvetna dejavnost, skrb za mladino, tehnična vzgoja;
3.	poklicno usmerjanje mladine, možnosti šolanja, vključevanje v poklice (fizično in umsko delo);
4.	mladina in ljudska armada.
Opomba: Poskus programa je zelo obširen zato, da bi nudil čim podrobnejšo razčlenitev in olajšal delo učitelju. Vsega ne bo mogoče takoj zajeti, to bo mogoče le postopoma. Po nekaj letih dela bi se sestavil tekst za ta predmet, obvezen za vse šole v občini.
Bistveni del tega programa pa bi še olnjevali razni ogledi, ekskurzije in iki. Prav pri vsakem večjem poglavju te snovi bi bilo potrebno snov praktično
$in.
folklora:
Uarodne pripovedke z notranj-skega področja, vraže;
Narodna noša, narodni plesi, na-, rodne pesmi;
kmečko orodje, načini opravlja-. Nja lesa;
*• bloke, značilnost njenih smuči K v Preteklosti;
l' Notranjska hiša in oprema v njej; • značilna in tipična jedila No* tranjca;
povezati s terenom, oziroma z obiskom družbenih organizacij in gospodarskih podjetij.
S predmetom bi bile povezane:
a)	geografske ekskurzije v vse važnejše prirodne objekte, jame, polja planote;
b)	ogled muzeja NOB v Ložu, Notranjskega muzeja v Postojni; .
c)	ogled vseh spomenikov iz dobe NOB na terenu naše občine;
č) ogled najvažnejših krajev, kjer so se vršili partizanski boji.
V zvezi z gopodarsko problematiko občine bi si dijaki ogledali:
a)	tovarne in obrtne ^delavnice naše občine;
b)	mlin, mlekarno, trgovino in se spoznali s poslovanjem teh, spoznali sistem in poslovanje trgovine;
c)	obiskali bi državno posestvo, strojni odsek pri KZ, kjer bi se dijaki spoznali z delom strojev v kmetijstvu,, prav tako pa tudi semensko postajo.
Za čim boljše poznavanje gospodarskih in družbeno-političnih problemov občine bi dijaki obiskali:
a) predsednika. OKLO, predsednika delavskega sveta tovarne, predsednika
KZ, predsednika množičnih političnih organizacij;
b)	‘učenci naj bi se udeležili občnega zbora kakega društva, prisostvovali eni seji KZ, zboru volivcev, seji Delavskega sveta kakega gospodarskega podjetja in seji ObLO;
c)	prav tako pa bi morda povabili v šolo k uri morda predsednika delavskega sveta, direktorja podjetja in šo kakega poznanega borca, da bi z živim posredovanjem, iz NOB napravil pouk čimbolj pester in ga približal mladini:
č) v zvezi z NOB bi obiskali najbližje edinice JLA in se seznanili z njihovim delom.
Tako bi bila novezava šole s praktič nim življenjem občine neposredna.
‘Obenem bi pod nadzorstvom in po napotilih strokovnega učitelja izdelali če le mogoče iz vsakega posameznega poglavja obdelane domače snovi razne diagrame, karte in skice, ki bi služile tudi poznejšim učencem.
Tako bi naj tvoril ta predmet sintezo vseh šolskih predmetov s praktično naslonitvijo na gospodarski in politični utrip občine. Učitelj bo moral biti v 7. in 8. razredu v neposredni povezavi ne le s slovenščino (zbiranje folklore), ampak tudi š kemijo, fiziko, matematiko,_ skratka povsod iskati stične točke pri predmetih, ki bodo dopolnjevali sliko podobe naše občine in dali učencu vsaj tu slutiti, da znanje, dobljeno pri posameznih predmetih, ne smemo zapirati v ločene predalčke, ampak ga je treba povezati v celoto. Tako se bo mladina naučila misliti, povezovati in se zainteresirati za probleme lastne občine. Komponente vseh predmetov naj bi imele prav tu svojo rezultanto. Le tako kompleksno gjedano bo imel novi predmet svoj smisel,' zato pa bo zahteval zase več kot celega človeka. Povezal bo šolsko teorijo z občinsko prakso in tako pripravljal mladega človeka, da bo že mlad vajenec, bodisi v trgovini, obrti ali večjem podjetju pa tudi doma na polju, spoznal vrednost domače zemlje in trud, ki ga občani vlagajo v to, da nudijo mlademu človeku možnost potrebne izobrazbe. Tako bo ta predmet res krona vseh naših prizadevanj za vzgojo mladega človeka s skromno predstavo najvažnejših domačih gospodarskih in političnih problemov.
Ob polletjih in zaključkih šolskih let delajo šole bilanco. Eden izmed podatkov bilance je odstotek pozitivnih učencev na šoli.
Ta odstotek posamezne šole ni za nikako natančnejšo in zanesljivejšo primerjalno rabo.
Denimo, da je neka šola »izdelala« ob koncu leta s 96 Vo, neka druga z 88%>. Iz teh_ dveh podatkov ni mogoče zaključiti, da je, prva šola boljša, če nista obe ocenjevali po istem merilu. Teh meril nimamo.
Seveda: Če izhajamo iz približne, v toku dolge prakse pridobljene cenitve, da med osnovnimi šolami ni prevelikih kakovostnih razlik, je primerjava med šolami možna in zaključki sprejemljivi. Nisem pa prepričana in težko verjamem, da je lahko kdorkoli prepričan, da je taka cenitev zanesljiva in realna^ Kriteriji ocenjevanja so med šolami kaj različni in vsi šolniki vemo, da je najbolj enostavna, najbolj sitna (čeprav tudi kaj malo odgovorna) stvar na svetu, oceniti vse otroke ali večino otrok pozitivno: zadovoljni so otroci, zadovoljni so starši, zadovoljen je upravitelj šole, zadovoljna je pro-svetno-pedagoška služba, če je odstotek čim višji. Kaj bi slepomišili?! Tako je. Kdo razpolaga danes pri nas z. instrumenti, s katerimi bi se presvetlili visoki ali nizki odstotki pozitivnih na naših šolah? Kdo bo za menoj kontroliral ocene, če so vsi z njimi zadovoljni?
Ne trdim, da se po naših šolah tako dela. Poznam učne zbore, ki
se na konferencah mučijo z izražanjem učnih rezultatov in raje vzamejo nase javno kritiko, kakor da bi delali mimo svoje pe-dogoške vesti.
Nisem pa prepričana, da bomo mogli tako pedagoško odgovornost učnih zborov kaj dolgo ohraniti, če bomo uporabljali te odstotke za merila kvalitete šol, zlasti pa ne, če bodo postali ti odstotki pokazatelji storilnosti učnih zborov in posameznih šolnikov.
Učni testi bi nam za osvetljevanje teh končnih odstotkov dobro služili, čeprav nam jih do kraja ne bi mogli razčleniti. Neko tako skupno merilo, izraženo v testnih baterijah, bi nam omogočilo vsaj eno: razkriti stanje znanja po naših šolah vsaj glede na snov, zajeto v testih. Testi nam seveda ne bi mogli razkriti vzrokov tega stanja, ti pa so (vsaj za usmeritev določenih akcij) važnejši od razkritja stanja.
Razkriti stanje se še ne pravi razkriti vzroke tega stanja. To si bomo morali ohraniti v spominu vsi, ki bomo teste kadarkoli uporabljali.
Pa tudi tega se bomo morali zavedati, da s testi še zdaleč ne dešefriramo kompleksne otrokove razvojne problematike.
Naj so odstotki pozitivnih po naših šolah glede na neizenačenost kriterijev še tako polemični, kar zadeva njihovo primerjalno in posplošitveno vrednost, — neki skupni pokazatelj je vendarle v njih: materin jezik in matematika požanjeta največ negativnih ocen. Taka ni situacija le v republiškem, ampak tudi v zveznem merilu.
Ne bom razčlenjevala tega pojava, čeravno je po svoji notranji protislovnosti izredno zanimiv.
Omejila se bom na eno ugotovitev: če je to pojav,, ki ima na sebi znake splošnosti, se je treba lotiti njegove globje in organizacijske analize. Najprej je treba — v toliko širokem merilu, v kolikršnem se pojav nakazuje — ugotoviti stanje teh dveh predmetov.
To bomo storili s pomočjo učnih testov.
No osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem je testna skupina vse šolsko leto 1960/61 delala na konstrukciji učnih testov za materin jezik in matematiko, in to za srednjo in gornjo stopnjo osnovne šole, torej za 4., 5., 6., 7. in 8. razred. Spodnje stopnje, t. j. 1., 2. in 3. razreda ni zajemala, ker je treba za otroke teh stopenj glede na stopnjo dosežene pismenosti konstruirati drugačne tipe testov in uporabljati drugačne tehnične testne postopke.
Pod neposrednim strokovnim vodstvom ravnatelja šole tovariša Širca in ob asistenci Zavoda za napredek šolstva LRS je testna skupina z neprekinjenim enoletnim delom in z uporabo vseh kontrolnih postopkov med delom izdelala testne baterije. '
Testi so nastajali sredi prakse same, tam, kjer se odvija proces konkretne interpretacije učnega načrta, — tam, kjer smo lahko neposredno odčitavali vse sprotne probleme pridobivanja znanja v sedanjih življenjskih pogojih naše osnovne šole. Skupina je izdelala tako imenovane revizijske učne teste. Njihova funkcija je merjenje znanja učne snovi.
Testi niso standarizirani, t. j. niso prilagojeni povprečju šolskega terena, čeprav se je skupina trudila, da bi se čim bolj približala povprečju zahtevnosti osnovne šole. Adaptirani so na prakso Osnovne šole v Laškem. Zato tudi rezultati, ki jih bomo z njimi dobili, še niso zreli za posplošitve.
Ob semestru šolskega leta 1960/61 je testna skupina izvršila v območju okraja Celje prvo standarizacijsko sondažo. S testi je pretestirala 4. — 8. razrede nekaterih šol v okraju, izvršila primerjave in prve korekture.
Oktobra in novembra letos so skupine strokovnjakov slavistov in matematikov (praktikov) pregledale celotno testno gradivo- in dale svoje izčrpne pripombe.
Tretja skupina v Laškem je ponovno zasedala in ob sodelovanju vodij slavističnih in matematičnih redakcijskih skupin ter Zavoda za napredek šolstva izvršila zadnjo redakcijo testnih baterij.
Testi so sedaj v tisku (naklada okoli 25.000 izvodov).
Na delovni konferenci direktorjev zavodov za prosvetno-pe-dagoško službo v okrajih in občinah oziroma medobčinskih conah je Zavod za napredek šolstva LRS predlagal prosvetno-pedagoškim službam, da prično pri svojih obiskih terena in pri razkrivanju njegove šolske problematike uporabljati ta instrument (učne teste).
Direktorji zavodov so se za to misel ogreli in dosežen je bil sporazum.
Ekipe zavodov bodo neposredno po končanem zimskem odmoru testirale po od zavodov izbranih šolah otroke 4.-8. razredov standariziranimi revizijskimi učnimi testi za materin jezik in matematiko.
VII
2e poprej smo omenili, da je test' eno izmed sredstev preverjanja znanja.
Testi so v teoretični literaturi natančno opredeljeni. Njihove funkcije, prednosti in slabosti teh funkcij, mesto testov v učnem procesu, vrednost in vrednotenje testnih rezultatov so definirani. Kdor se želi nekoliko natančneje poučiti v teh stvareh, naj si na koncu članka ogleda seznam domače literature o tem vprašanju. Vedno je človeku v korist, če o stvari, ki nanjo naleti, čim več ve.
Naj se sedaj ob koncu vrnem k svoji prvi misli: sliši se glas o testih s kaj različnimi komentarji.
Vsem napačnim komentarjem bi rada spodnesla tla.
Preveč smo se v zadnjih letih ubadali z ekstremnimi stališči do nekaterih eksponiranih pedagoških problemov, da bi nam sedaj kazalo ribariti v kalnem.
Teste smo rigorozno odklanjali kot instrument, ki ga je buržoazna pedagogika izrabljala v di-skriminativne namene. To je dejansko delala. A temu niso bili krivi testi, ampak buržoazija, ki je teste izrabljala v svoje razredne namene in potrebe.
Nam ni treba teste izrabljati v take namene.
Vendar se moramo paziti, da jih ne bomo izrabljali v kake drugačne namene, — v namene, ki jim testi ne smejo in ne morejo služiti.
Zlasti se moramo paziti v tem prvem obdobju, ko jemljemo v roke še ne povsem izdelan instrument.
Rezultati nestandariziranih testov, ki jih bomo dobili februarja 1962, naj se ne komentirajo kot izključna vrednost ali slabost učiteljevega dela. Zlasti v nobenem slučaju ne smejo neposredno vplivati na učiteljevo oceno in njegov gibljivi del plače.
Rezultati testiranja naj vplivajo predvsem na naslednje:
1.	na to, da bodo prcsvetno-pedagoške službe v okviru dveh učnih predmetov zagledale probleme, ki jih in kakor jih brez objektivnega instrumenta doslej niso mogle širše zagledati; ti razkriti problemi jim bodo gotovo izhodišče za organizirano in širokopotezno delo;
2.	na to, da pridemo s pomočjo te prve akcije do izdelanih in zanesljivih instrumentov, ki nam bodo pomagali priti do rezultatov, zrelih za posplošitve;
3.	na to, da bodo učitelji v svojih razredih zagledali situacijo in naravnavali svoje delo v smislu njene problematike.
*
Domača literatura, ki obravnava probleniatiko ocenjevanja in testiranja:
R i Z. Bujas — J. Blaškovič, Subjektivni faktor u školskom ocjenji-vanju (Zagreb 1941)
Z. Bujas, Tačnost i osjetljivost nastavnika pri ocjenjivanju školskih zadača (Zagreb 1941)
Z. Bujas, Testov! znanja i mc» gučnosti njihove upotrebe u školskoj praksi (Zagreb 1943)
K. Skalko, Izpitivanje i ocjenjiva-nje u školi (Zagreb 1952)
N. Rot i 2. Vasic, Koriščenje te-stova pri ispitivanju i ocenjivanju (Savremena škola, 195G, br. 1—2)
Danica Nola, Analiza sistema oce-njivanja u obaveznoj školi (Savremena škola, 1956, br. 5—6)
R. Peašinovič, Eksperimentalni prilog objektivnijem ocjenjivanju školskog znanja (Pedagoški rad, 1957, br. 7—8)
F. Troj, Prilog pitanju proverava-nja znanja i ocjenjivanja učenika u našim školama (Beograd 1957)
Dr. V. Mužič, Testov! znanja (Zagreba 1961)
¥log& zdravnika in psihologa pri usmerjanju mladine v poklice
Na plenumu republiške sekcije Jugoslovanskega združenja za usmerjanje v poklice, ki je bil v nedeljo, 17. decembra, je bilo predvsem poudarjeno, da je na sedanji stopnji našega gospodarskega in družbenega razvoja predvsem potrebna realnejša usmeritev mladine v poklice. Zato so na plenumu sodelovali tudi poklicni psihologi (profesor Zdravko Neuman) in zdravniki (dr. Mira Kuralt-Vončina in dr. Sonja Mejak). Tov. Karel Kos je imel referat o nalogah šole v poklicnem prosvetli evanju in v novem načinu izobraževanja.
Mladino, ki konča osemletno šolanje, bo potrebno zajeti predvsem v praktične poklice, zato pa bomo morali imeti' več učnih in tudi delovnih mest; izobraževanje je treba bolj približati potrebam gospodarstva in drugih služb, skratka, izvajanje resolucije v strokovnem izobraževanju je treba nadaljevati.
UMRL JE SLOVENSKI LJUDSKI PEDAGOG GUSTAV ŠILIH
Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev obvešča svoje članstvo, da je 24. novembra v Mariboru umrl pedagog in kulturni delavec, predavatelj na številnih sestankih in pedagoški ter mladinski pisatelj Gustav Šilih. Na pogrebu dne JV. novembra so se od njega poslednjič poslovili njegovi prijatelji, sodelavci in zastopniki številnih družbenih in strokovnih organizacij.
Da se nekoliko oddolžimo spominu velikega slovenskega ljudskega pedagoga, ki je bil sodelavec tudi našega sindikalnega glasila, objavljamo kratek očrt njegovega življenja in dela.
Gustav Šilih je bil v svoji teoriji In praksi vedno previden pedagog; bil je za zavestno odbiranje vseh preizkušenih, konstruktivnih in naprednih učnih in vzgojnih metod in oblik in za to, da se jih upošteva in prilagaja zahtevam sedanjosti, imajoč v vidu tudi naše šolstvo v perspektivi, saj je že kot predsednik predvojne Pedagoške centrale govoril in pisal o potrebi pedagoških akademij. Pravilno ga označuje v Pedagoškem leksikonu (1939) prof. Josip Demarin, da je »izrazit i dosljedan zastupnik pedag. realizma, koji teži za izmirenjem u smislu funkcionalne pedagogije i organske nastave. Za-stupa umjerenu rednu školu na principu zaviCajnosti, te ističe sintezu dobrih strana stare i nove škole . . . Treži reforma učiteljskog obrazova-tija, koje bi se vršilo na posebnim pedag. akademijama.«
Življenjski opus Gustava Šiliha kaže ogromno dejavnost. Bil je. praktičen pedagog v šoli, ki se je za pouk vestno pripravljal, ponazorjujoč vse s primeri, slikami in diagrami. Njegovi sistematično, pregledno in natančno sestavljeni zapiski so bogata zakladnica misli in nazorov o učni metodi in o upoštevanju vseh osnovnih učnih in vzojnih načel. Kandidati so se naučili pri njem' kritične analize učne ure in pravilne uporabe sinteze učno-vzgojne enote, kjer je zahteval njeno življenjsko bližino in Vnašanje osebne note in sloga, da bi bilo učno in vzgojno delo pristno, smotrno, razumljivo in uspešno.
Bil je po vsej slovenski domovini znan predavatelj, ki je vedel razumljivo razložiti tudi najbolj zapletene pedagoške in psihološke pojave, tako preprostim ljudem na roditeljskih sestankih kot v večernih šolah za starše, na predavanjih ljudskih in delavskih univerz, na vzgojnih tednih, ki jih je organiziral v Mariboru in so vedno pomenili pomemben pedagoški dogodek, dalje učiteljstvu, kateremu je predaval na raznih zborovanjih in tečajih ter prirejal zanj tudi vrsto poučnih ekskurzij v jugoslovanske znanstvene, učne in vzgojne zavode ter tudi v tujino.
Bil je upoštevan pedagoški pisatelj, katerega ideje so v mnogočera pripomogle k preoblikovanju organizacije našega šolstva in njegovega učnega in vzgojnega procesa. Svoja dela je objavljal v vrsti listov in revij, kot so predvojni Popotnik, Učiteljski tovariš, Misel in delo. Roditeljski list,- Jutro, Die Quelle, L’edu-cation idr., po osvoboditvi pa v Sodobni šoli, Pedagoškem radu, Savre-menl školi, Mladem svetu, Novih obzorjih, Prosvetnem delavcu, Večeru In drugod. V knjižni obliki pa so izšla naslednja njegova dela; Učne oblike v šolskem delu (SSM 1939), Značilnosti in pogoji kvalitetnega pouka (Ped. tisk 2, 1950), Vzgoja otrok v naši družini (Zal. Obzorja 1952), Vzgojna sredstva naše družine (ZO 1955), Vzgoja naših otrok (Preš. družba 1955), Naš otrok ni več otrok (ZFM 1957), Problemi zgodnjega otroštva za človekov nadaljnji razvoj (pril. Glasila DPM), Učna načela naše šole (DZS 1961) in njegov »pedagoški labodji spev«, kot se je sam izrazil, »Očrt splošne didaktike«, ki je v tisku pri DZS in je pri nas edinstveno tovrstno delo visoke kvalitete.
Šilih je bil mladinski pisatelj. Njegovi sta mladinski knjigi »Nekoč je bilo jezero« (UT 1921) in mladinski roman »Beli dvor« (Podrav. tisk. Maribor 1938), katerega velik del v zalogi PT je bil ena prvih žrtev okupatorjevega uničevalnega besa, saj obravnava problem narodnega od-padništva in socialnega zatiranja v avstroogrskih časih. Po tem delu je mladina : izredno rada posegala ter iz njega črpala mržnjo do stoletnega zatiralca in, ljubezen do slovenske zemlje. ŠHihova največja želja je bila. da bi se lahko popolnoma posvetil pisanju mladinskih . knjig. Zal ni mogel uresničiti svojih številnih zamisli tudi na tem področju.
G. Šilih je bil tudi urednik Pedagoškega zbornika SŠM (1924 do 1932)
Pokojni Gustav Šilih
ter Roditeljskega lista >(1937 do 1939) in je znal pridobiti za ta list vrsto sodelavcev — pedagogov in pisateljev. Sam je prispeval številne tehtne članke trajne vrednosti.
Kot ustanovitelj In vodja Vzgojne svetovalnice v Mariboru, član upravnega odbora in sveta Pedagoške akademije, dolgoletni sodelavec Zavoda za napredek šolstvo LRS in Zavoda za prosvetno pedagoško službo OLO Maribor, član sveta za prosveto in kulturo MLO Maribor, ustanovitelj in predsednik Pedagoške centrale in po osvoboditvi Pedagoškega društva, dalje kot podpredsednik Zveze pedagoških društev Slovenije, ustanovni član in podpredsednik ZPM Maribor, kot neoficialni sodelavec pedagoške stolice na ljubljanski Univerzi in član širšega odbora zveznega in republiškega ministrstva za prosveto oziroma sveta za šolstvo, ima Gustav Šilih velike zasluge in ni bila neumestna misel v nagrobnem govoru dr. St. Gogale, da bi morale viseti žalne zastave na vseh vzgojnih zavodih, saj so pokoinika upravičeno imenovali ljudskega pedagoga.
Šilihova mnogostranska dejavnost pa ni bila razpršena, ampak ji je bila glavna vzmet in cilj vzgajanje In prevzgajanje mladine in odraslih v smislu vzgojnih ciljev in humanih odnosov naše socialistične družbe. Bil je tako v pedagogiki in psihologiji, kakor v beletristiki, literarni in kulturni zgodovini široko razgledan. Za vsak vzgojni problem je poiskal znanstveno utemeljen in življenjski odgovor. V govorjeni in pisani besedi je skrbel za izbran jezik, v pedagogiki, metodiki in didaktiki pa se je trudil za precizno in ustaljeno slovensko terminologijo.
Za svoje ogromno, vseskozi konstruktivno delo — med katerim ni mogoče prešteti primerov individualnih strokovnih nasvetov bivšim učencem in pomoči mladim pedagogom, učiteljem, profesorjem, prijateljem in znancem — je po osvoboditvi prejel Red dela III. stopnje, zlasto značko ZPM, Žagarjevo nagrado in naziv pedagoškega svetnika.
Prof. Gustav šilih se je rodil 31. julija 1893 v Velenju kot sin upravitelja graščine. Po dovršenih petih razredih osnovne šole ter zasebnem študiju nižje srednje šole in državnega učiteljišča v Ljubljani, kjer je maturiral leta 1912, je služboval kot učitelj v St. Pavlu pri Preboldu. V prvi svetovni vojni Je bil kot oficir ranjen na soški fronti. So-
deloval je tudi z Maistrovimi borci pri osvoboditvi Maribora in naše severne meje. Bil je eden izmed tistih sedmih oficirjev, ki so 1. novembra 1918 ujeli ves nemški štab v meljski vojašnici ter tako preprečili zasedbo Maribora.
Po vojni je poučeval na realki v Mariboru, od 1919 do 1927 je bil profesor na trgovski šoli v Mariboru, v šol. letu 1927/28 tudi v Celju, od koder se je vozil študirat pedagogiko, psihologijo in nemški jezik s književnostjo na štiriletno VPŠ v Zagreb; tam je diplomiral 1928, profesorski izpit pa je napravil 4. novembra 1932 iz pedagogike, z metodiko kot glavnim predmetom.
Med službovanjem na TSŠ v Mariboru (1923/24) je izpolnil svoje študije na Dunaju, kjer je poslušal '^di predavanja znamenitih zakončevimi, dr. Karla in Charlotte Biihler o otroški in mladinski psihologiji; leta 1928 je bil na enomesečnem študiju v Ženevi na Institutu Jeana Jacguesa Rausseaua, kjer je poslušal svetovno znanega eksperimentalnega psihologa prof. Edouarda Clapareda.
V letih 1927/1941 je poučeval na drž. moš. učiteljišču v Mariboru. Od izbruha vojne do 10. decembra 1941 je bil v vojnem ujetništvu. Po vrnitvi v okupirano domovino se je hotel preseliti z družino v Ljubljano, vendar mu to ni uspelo; zaposlil se je kot knjigotržec v knjigami Kienreich v Grazu. Tam so ga obiskovali njegovi učenci, dobivali od njega pobud in nasvete ter podkrepljeni a v upanju skorajšnjega osvobojenja.
Po vojni od 1. junija 1945 do 1. marca 1946, je bil ravnatelj mariborskega učiteljišča; tam je ostal kot profesor do upokojitve leta 1950. Re-aktiviran je prevzel vodstvo Vzgojne svetovalnice vse do svoje prerane smrti.
Našega Šiliha je smrt sicer rešila velikega trpljenja, za vse pa: za njegovo ženo Olgo, za tri otroke, od katerih najmlajši še študira, za mesto Maribor, ki je osirotelo za enega svojih najboljših meščanov, kajti Si-lihovo ime mu je dalo dober glas tudi na področju pedagogike, saj je segal preko vse Jugoslavije in preko meja; za slovensko šolstvo, pedagoško znanost in ne nazadnje za vse njegove številne sodelavce, prijatelje, učence, nasvetov potrebne starše in za mladino pa pomeni Šilihova smrt težko, v mnogem nenadomestljivo izgubo. Gustav Šilih je veljal za enega najuglednejših in najzaslužnejših kulturnih delavcev severne Slovenije, za vplivnega reformatorja slovenskega šolstva med obema vojnama in po osvoboditvi. Silihovo- ime bo ostalo v zgodovini slovenske pedagogike poleg velikih imen. kot so Viktor Bezek, Henrik Schreiner, Matija Senko-vič, Ernest Vrane in dr. Franjo Zgeč.
Silihovo pedagoško delo je bilo zelo bogato. Ne bilo bi le znamenje pietete, temveč v korist našemu šol-
stvu in učiteljskemu naraščaju; pa tudi vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo z vzgojo mladine in prevzgojo staršev, če bi se dela Gustava Šiliha, raztresena po raznih revijah, knjigah, časopisih in skriptah, zbrala, obdelala in izdala s kritičnim komentarjem. To bi bilo koristno prav zdaj, ko ustanavljamo in reformiramo vrsto šol s
BESEDE SLOVESA OB ŠILIHOVEM GROBU
Oovor dr. Dmgutma Frankoviča, predsednika Zveze pedagoških društev Jugoslavije
Globoka žalost polni naša srca. Žalost in bolečina, ker spremljamo k poslednjemu počitku človeka, ki je bil vse svoje življenje
mel, da bi jih zadovoljil s šteJ vilnimi družbenimi akcijami. Razen tega je imel izrazito sposobnost prepričevanja, vplivanja na
poudarjenim pedagoškim izobraževa- vir aktivnosti, plemenitega zanosa ljudi, sposobnost organiziranja in
njem:	učiteljišča, VPŠ, pedagoške
akademije, šole za starše ipd., kajti skripta so pomanjkljiva nadomestitev originalnih del naših pedagoških klasikov, med katere upravičeno štejemo tudi Gustava Šiliha.
Na njegovi zadnji poti v ponedeljek 27. novembra ga je spremila velika množica prebivalcev Maribora in daljne okolice. Njegov pogreb je bila manifestacija hvaležnosti njemu in pedagogiki socialističnega humanizma, ki jo je izpovedoval. Pred mrliško vežo so mu govorili tovariši prof. Albert Žerjav v imenu Vzgojne svetovalnice in Zavoda za okrajno prosvetno pedagoško službo, univ. prof. dr. Vlado Schmidt v imenu rep. Zveze pedagoških društev, dr. B. Fran-kovič v imenu Zveze pedagoških društev Jugoslavije, ravnateljica Vida Rudolf kot predsednica Okrajne zveze prijateljev mladine, predm. učitelj Alfonz Kopriva v imenu učiteljev in profesorjev šol za kvalificirane in visokokvalificirane delavce; ob grobu pa so govorili še v imenu Hrvaškega pedagoškega književnega zbora prof. Josip Demarin,v imenu Pedagoškega društva mariborskega učiteljišča in pedagoške akademije ravnateljica Draga Humek, v imenu Maistrovih borcev tov. Ivan Kraut, v imenu ljubljanske pedagoške katedre univ. prpf. dr. Stanko Gogala, v imenu naprednih pedagogov Avstrije pa je pokojnika spremil na zadnji poti pedagog dr. Friedrich Hillebrandt. Od velikega pegagoga sta se dostojno poslovila tudi pevski zbor učiteljišča in učiteljski pevski zbor ^Slavko Osterc«.
Mrak je že padal na pokopališče, ko je množica še vedno nemo in zamišljeno stala pred poslednjim počivališčem ljubljenega, velikega pedagoga Gustava Šiliha.
In vendar: tudi v globoki žalosti nad izgubo že tretje naše pomembne pedagoške osebnosti, ki je letos omahnila kot žrtev zavratne bolezni v prezgodnji grob, nočemo pretiravati, ampak hočemo prav iz hvaležnosti in spoštovanja do njihovih del, z istim neugasnim ognjem pedagoškega erosa in optimizma in z isto neupogljivo vero v napredek in moč vzgoje nadaljevati — vsak po svojih najboljših močeh — njihovo delo za zdravo in uspešno rast našega šolstva, za srečo naših družin in mladine ter za razvoj naše pedagoške in psihološke znanosti v smislu idealov naših velikih učiteljev in naše družbene stvarnosti.	A. Kopriva
in ljubezni do življenja, najbolj pa še do ljubezni do našega novega življenja — do otrok in mladine.
Bil je pedagog v naj lepšem pomenu te besede — razmišljajoč, napreden, srčen, umetnik v praktičnem vzgojnem delu in globok pri teoretičnem razmišljanju. Le redko se rodi taka celovita pedagoška osebnost, kot je bil pokojni profesor Šilih.
je uspešno vodil vrsto društev. V prvi vrsti se ima Maribor zahvaliti, da je bil pred vojno in po njej v naši državi znan kot mesto z intenzivnim pedagoškim življenjem.
Že pred prvo svetovno vojno so prof. Šiliha poznali pedagogi cele Jugoslavije. Sodeloval je v mnogih skupnih akcijah, iznašal v časopisih napredne pedagoške poglede in vplival na druge pe-
Odrastel je v času težkih bojev dagoge s pedagoškimi razpravami.
____i   ______-i _ __ __f 1  td j i •	v. ■ u	------.
slovenskega naroda za nacionalno svobodo, bil je težeč za duhom najlepših tradicij svobodoljubnega slovenskega in jugoslovanskega učiteljskega pokreta, posvetil je vse svoje obsežno delo dviganju
Bil je v živih stikih s pomembnimi borci za novo šolo na Hrvaškem in v Srbiji in se tudi na ta način afirmiral kot pobomik modernih pogledov na vzgojo in kot izrazit zastopnik medsebojnega
zavesti mladih učiteljskih genera- povezovanja jugoslovanskih peda-
cij. Bil je pravi učitelj učiteljev. Kot eden najvidnejših borcev za novo delovno šolo je uspešno prenašal svoja prepričanja in velike izkušnje na mladino. Vplival je tako z živo besedo kot z osebnim primerom. Velike so njegove zasluge za našo šolo in za napredni učiteljski pokret.
gogov. Ljubili in spoštovali so ga vsi, ki so ga poznali.
Po osvoboditvi je prof. Silili vložil vse svoje sile v izgradnjo nove šole po socialističnih načelih ter pri tem še v večji meri sodeloval s pedagogi vse naše domovine. Posebno se je odlikoval pri ustvarjanju nove didaktike in
V liku profesorja Šiliha naj- načel družinske vzgoje; tako so demo eno osnovnih zahtev znan- bila nekatera njegova dela objav-stvene pedagogike — bil je prak- Ijena tudi v. drugih naših repub-tik in teoretik v eni osebi. To likah. Ko se je osnovala Zveza pomeni, da je intenzivno živel za pedagoških društev Jugoslavije, svoj poklic. Delati in misliti o smo ga pogosto srečavali na skup-svojem delu je za njega pomenilo nih sestankih in konferencah in živeti. Visoko je cenil etiko znan- na prvem jugoslovanskem kongre-stvenega dela in učiteljskega po- su pedagogov v Beogradu. Vedno
klica ter bil tudi sam primer odličnega predavatelja in znanstvenega delavca — svetel primer, ki bo trajno kazal pot mladini.
Profesor Šilih se je med našimi pedagogi odlikoval s svojim
je dostojno zastopal svojo ljubljeno Slovenijo in pri'tem vedno mislil kot Jugoslovan. V neizbrisnem spominu nam je ostal kot blag, mil, spoštovan in visoko kulturen človek, dober tovariš in
velikim smislom za socialna vpra- odličen znanstveni delavec.
sanja, posebej še za vprašanja družine in družinske vzgoje. Bil je blizu življenju ljudstva in je razumel njegove potrebe ter str-
Slikarji in pleskarji — vajenci Obrtno izobraževalnega centra raznih strok v Ljubljani pri praktičnem delu
Globoka žalost napolnjuje naša srca. Toda to ni samo žalost. To je tudi ponos in hvaležnost. To je priznanje in zavest, da je smrt neizbežna, toda da je življenje, izpolnjeno s takim delom za svoj narod, močnejše in trajnejše od nje.
Jugoslovanski pedagogi, člani Zveze pedagoških društev bodo ohranili trajen spomin na pokojnega profesorja Šiliha. Njegovo ime bo ostalo svetlo in nepozabno na straneh naše zgodovine.
Slava profesorju Gustavu Sili' hu!
Seminar za socialne delavce na šolah
Zavod za napredek šolstva je skupno z Društvom za socialne delavce pripravil v dneh od 11. do 14. decembra seminar, na katerem so se prosvetni delavci iz posameznih občin seznanili z osnovami reševanja socialne problematike na šolah. Vsak dan je bilo na sporedu po eno predavanje, in sicer: dr. A. Kržišnik je predaval o načelih socialne politike FLRJ, znanstveni sodelavec Nika Arko o socialni zakonodaji in organizaciji socialnih služb, dr. Ljubo Bavcon je govoril o načelih za obravnavanje družbeno neprilagojene mladine, psiholog Vinko Skalar je podal izbrana poglavja iz psihologije, prof. Ada Klanjšek je govorila o problematiki družbeno neprilagojene mladine in metodah učiteljevega dela, soc. delavka Ela Župančič pa o organih družbenega upravljanja na šolah pri reševanju Socialne problematike.
Zlasti je bilo veliko zanimanje za predavanje tov. Klanjškove, po katerem se je razvila živahna razprava o metodah učiteljevega dela pri reševanju težavne problematike družbeno neprilagojene mladine.
Omenjena predavanja bo Zavod za napredek šolstva izdal v posebni publikaciji, da bo gradivo dostopno vsem učiteljem.	dh

Dež je ponehal.
Izpod napušča kavarne SLON je stopil črnolas fantek na rob pločnika, potegnil iz težke torbe dva primerka časopisa in začel s kovinsko jasnim glasom v pravilnih ritmičnih presledkih ponujati še nenačeti kontingent, da bi se ga čimprej znebil. Torba, merjena za odraslega, je vzlic širokemu jermenu neizprosno vlekla k tlom slabotno, očitno nedohranjeno telo. Ali glas mu je bij neverjetno močan, tako da se je zlahka prebijal skozi gosto mešanico šumov glavnega , prometnega križišča. Njegovi vokali so namesto sončnih žarkov pre-bliskavaii sivino megle in nezavedno svetlili čemerno razpoloženje množic. »Novi Pavliha, Dnevnik! Dnevnik, Pavliha!...«
Marsikdo se je ozrl vanj, četudi ni kupil. Ta otroški glas je privlačeval poglede, tudi mojega. Kupil sem izvod zato, da sem mu smel globlje pogledati v oči. Začutil je moj poseg, nekoliko nenavaden in predolg za avtomatsko odmerjeni čas ulične kupčije. Gibni stroj njegovih rok je obstal in črno obrobljene oči so vprašujoče zasijale vame. Namesto dečka sem vprašal jaz. »Ali ni ta torba zate pretežka?« — »Zdaj je že lažja...« se je pomirjeno nasmehnil in odkril brazgotino na zgornji ustnici, sod nio ca zevaiočo vrzel v ti-
stem delu čeljusti, kjer so se porogljivo ozirali na naju, ko sva včasih nečimrnikom svetile zlate pobirala iz mlakuže razmočene krone na zdravih zobeh. — »Ali in blatne časopise. Nesrečni Raf-si padel tako nesrečno?« sem mu kc je z uničenim blagom v na-s pogledom pobožal brazgotino, ročju zahlipal: »Spet me bo te-— »Da, — ne...« je zajecljal in pel...« — »Kdo?« — »Oče...« povesil oči. — »V kateri razred — »Kaj je tvoj oče?« — »Proda-hodiš?« — »Četrtega ponavljam,« jalec časopisov.«
to tako krčevito, da dekle ni moglo imeti občutka, da jo namerava še kdaj spustiti. Svojevrstna privlačnost treznega se je pijanemu sprevrgla v nenavadno odvratnost. »Trobec, ne bodi nadležen ... Spusti me!« je izvijala zapestje iz klešč. On pa se je za-
RAFKO TROBEC
je brez potrebe opozoril na svojo senco. — »Si bil bolan, da nisi mogel izdelati?« — Ne ...« — »Daj mi Pavliho, fant!« se je J/mešal tretji. Odšel sem, nekaj korakov proč pa sem obstal in se ozrl. Spet je presekal meglo njegov zvonki glas: »Novi Pavliha, Dnevnik!...« Mimo se je pripodila trojka fantičev njegovih let in eden od njih se je objestno zadrl: »Trobec, drži gobec!« Vsi trije so bušili v še objestnejši krohot. Rafko je za hip okamenel, nato pa stisnil roko v pest in se pognal proti iz-zivaču, ki se je režal vanj. Pajdaša, pripravljena na boj, sta priskočila in vsi trije so ga mahoma podrli na tla, ga osuvali in zbežali. Priskočil sem, toda prepozno. Razen mene nihče od pa-santov ni utegnil dojeti gangstr-skega prizora in zato so se pol-
Ti dve besedi sta mi povedali, zakaj je torba dečku prevelika in pretežka, zakaj ima na ustnici brazgotino in pod njo zevajočo vrzel...
* \
Tisto uro je sedel ob točilni mizi zakajene pivnice v »Centru« črnolas moški s črno obrobljenimi očmi in z vso svojo držo prepričeval, da je bolj doma tu nego v lastnem stanovanju. Bolščal je v mlado točajko in neprikrito požiral njeno polt. Na predzadnji stopnji narkoze so mu služile samo še oči, ki so nezadržno sledile premikom životnega bitja za mizo, odreveneli jezik pa je zmogel le še edino besedo: Lili! in jo avtomatično izgovarjal ne glede na njeno odzivanje. Ker se ni utegnila meniti zanj, jo je končno uspel prijeti za roko in
režal kakor božjastnik in ni popustil. Udarila ga je po licu, da je izgubil ravnotežje in se zvalil z visokega stola na tla kakor snop.
*
Isti večer je črnolas fantek s črno obrobljenimi očmi postavljal keglje na kavarniškem kegljišču v kleti. Svoje stojišče je imel na nizkem odru v zidni vdolbini pod oknom, ki je bilo odprto, tako da je lahko opazoval noge mimoidočih ljudi, ki so hiteli po pločniku v obeh smereh. Kadarkoli se je ozrl v te begajoče noge, je imel občutek, da mu hodijo po glavi in ga bodo zdaj zdaj poteptale. V očeh in rokah je čutil utripanje obrambnega refleksa ,in vendar so ga te morilne noge privlačevale z močjo magneta kakor kolesa dr-
večega ekspresa. To izmenično trzanje se je v vseh časovnih presledkih, ko je čakal na kroglo, ponavljalo vse do trenutka, ko je zaslišal rezek udarec ob keglje; le-tega pa je doživljal tako, kakor da ga je krogla zadela naravnost v čelo in so se mu možgani razleteli v smeri padajočih kegljev, v vsakem pa je videl sebe, omahujočega pod udarci pijanega očeta. In ko jih je postavljal, se mu je ždelo, da pobira iz cestne mlakuže mokre in blatne časopise ... Grozljiv občutek, da ni prodal uničenih časopisov, ga je silil, da bi s postoterjenim glasom klical bežečim nogam nad seboj:	»Novi
Pavliha, Dnevnik!...« A glas, njegov močni kovinski glas je tičal v grlu kakor zataknjena kost, le v senceh mu je divje razbijalo troje besed: Trobec, drži gobec ... *
Našminkana in po zadnji modi oblečena učiteljica (ni mnogo tako »srečno« poročenih, da bi lahko prihajale v šolo vsak dan v drugi obleki!) je razlagala medsebojno lego daljic in premic. Pri tem se je posluževala dveh ravnil. Učenci so bolj pasli oči na njeni obleki in okrasju, kakor pa sledili njenemu prizadevanju, da jim približa nekaj abstrakcij. Rafko pa ni gledal ne njene obleke in ne ravnil, ampak — jedel. Breda, njegova soseda v klopi, mu je bila. kakor vsak
dan, tudi tokrat že pred uro skrivaj in brez besed položila na polico svoj obloženi kruhek, ker je vedela, da nikoli ne zajtrkuje. Z enim očesom je lovila gibanje ravnil, z drugim pa materinsko spremljala vsak prikriti gib lačnega sošolca. (Kako rada bi se samo dotaknila drobnega zapestja, ki je podrhtevalo pri lomljenju skorje ..., toda tega ni smele storiti zavoljo njega samega in še bolj zaradi obrekljivih sošolcev. Rada je imela njegovo črno obrobljene žalostne oči z vso nje* govo bridko revščino. A tega R® bi mogla povedati nikomur, nih mami.) — Učiteljica se je odločila za poskusno kontrolo ra' zumevanja in v hipu premerile obraze. Breda je pod klopjo op^ zorila Rafka na nevarnost, toda prepozno. — »Rafke že spet pr®' žvekuje med poukom... Zajtrkuj doma, ne v šoli! Ponovi vse, kar si slišal! Nisi poslušal? N®; poboljšljiv ponavljalec ... Sed1-Nezadostno!«
Rafko je zaprl oči in poveslj glavo, v ustih pa mu je obtiča polprežvečen grižljaj. Bridkost njegovem srcu se je stiskala i ^ težko črno kepo in imel je od' čutek, da ga pošastno vleče " tlom in vse niže v brezdanji Pr®( pad. Ničesar več ni slišal, tud tega ne, kako je njegova sd6*-? glasno pogoltnila svojo neizjoKa no solzo... Janez Lainpič
St. 21
V skladu s potrebami reforme šolstva
Razgovor s tov. Venčeslavom Winklerjem, glavnim urednikom za pedagoško in izobraževalno literaturo pri DZS, o knjižnem programu za prihodnje leto
“Potrebe reformiranega šolstva, praktične naloge izobraževalnega dela in samoizobraževa-nja, ki jih rešujejo naši vzgojitelji, sredi vsakdanjih dolžnosti ■— to je bil skupni imenovalec, ki je odločal o našem knjižnem programu. Seveda ne kaže zamolčati, da so tudi ekonomski faktorji sovplivali na programski izbor, saj se v založniških podjetjih zmeraj bolj akutno postavlja načelo samovzdrževanja,« je dejal tovariš Winkler v razgovoru.
— Kakšen je programski izbor pedagoških publikacij?
»V .Pedagoški knjižnici’ so na
len. Gre za priročnik, ki bo upošteval specifiko tehnične stroke. Izdali bomo tudi knjigo istega avtorja Metka und Milan spre-chen deutsch, tretji del, in Rusko vadnico, ki jo bosta sestavila dva avtorja: Franček Safar in Ivan Zor.«
— Najbrž ni naključje, da ste v uvodu omenili samoizobraževa-nje. S katerimi deli se bo oddolžila založba temu svojemu poslanstvu?
_ “Predvsem velja omeniti ciklično zasnovano izdajo desetih knjig gospodarske matematike .Računi v gospodarstvu’. To ob-
programu tri pomembna dela: širno in temeljito delo so zasno-
prvi del Zgodovine slovenskega šolstva in pedagogike, ki jo je napisal dr. Vlado Schmidt, drugi
vali trije avtorji: Andoljšek-Ko-vačič-dr. Vadnal. Predvideno je, da bo izšlo vseh deset knjig v
del Psihologije otroka in mlado- treh letih. Zbirka .Računi v go-stnika, avtor je dr. Leon Žlebnik, spodarstvu’ je sestavljena tako, da In Vzgoja razvojno prizadetih bo služila vsakomur: preproste-otrok dveh avtorjev: Antona Skale mu članu delavskega samouprav-
in Marjana Pavčiča. V zbirki ,Mala pedagoška knjižnica’ pa
Ijanja prav tako skemu analitiku,
kot gospodar-in prav tako
Tihec Slavko: Kompozicija (Iz cikla »Vojna«, pat. mavec, 1958)
— Iz knjige: dr Fran Šijanec “Sodobna slovenska likovna umetnost.« Založba “Obzorja«, Maribor
»Proces v Jeruzalemu«
Proces zoper nacističnega ubijal« ca milijonov Je bil v Jeruzalemu, v Izraelu. Proces pred sodiščem, kjer se Je lahko zagovarjal Isti Eichmanm ki Je v svojem kabinetu sestavljal pedantne načrte za načrtno iztrebljanje Zidov, za uničenje ljudi, ki so bili po rasistični teoriji nacizma manj vredni od nemške >-čiste rase«, za ljudi, ki so bili drugačnega naziranja kot nacisti. Ne le načrte, tudi uresničevanje je vodil.
Proces je dotrajal. Izreči je treba sodbo in jo izvršiti. O procesu ja sproti dopisoval za -Delo« Herbert Griin, te dni pa je v zbirki Školjka izšla posebna izdaja. Zajetna knjiga »Proces v Jeruzalemu« daje nadrobnejšo podobo o poteku procesa. Griin je pisec intelektualnega kova, kar sa odraža tudi v tej reportažno-doku-mentarni knjigi. S posluhom za bistveno je odbral tisto dokumentacijo v nepregledni vrsti dokaznega gradiva, ki razkriva osrednji problem Eichmannove obtožnice in obtožnica zoper nacizem. Tudi pri skiciranju sodniškega tribunala in zagovornika je težil zajeti karakteristične momente v obravnavi. Sočasno je odrazil reagiranje tiska in javnosti. Neprisiljeno je znal vnesti lastna zapaža-nja s procesa, o ljudeh, ki so bili navzoči, o življenju in odmevu procesa med Izraelci. Vmes lastne reminiscence. Knjiga je namenjena širokemu krogu bralcev, zato bi avtor moral poskrbeti ob koncu za slovarček manj znanih pojmov. To je knjiga; ki jo človek prebira premišljeno, s tesnobo spričo grozljive resnice. Jeruzalemski proces je dokument, ki ga človeštvo ne bi smelo pozabljati. Proces, kjer obtožuje šest milijonov preminulih. Proces, ki mora ostati vest človeštvu.
bodo izšle štiri knjige: Komuna finančnim uslužbencem kot štu-in šola (Dušan Bavdek), Tuji je- dentom na vseh stopnjah ekonom-ziki in otroci (Katja Fistrovič), ' '
Dramatizacija pri pouku slovenščine (Milan Dolgan) in Izraba učne ure (Milan Vrtačnik). Zadnje delo sodi med praktične priročnike metodike.«
—	Naši vzgojitelji se večkrat pritožujejo, da jim manjka primernih priročnikov za praktično delo. Bo založba izdala kakšno publikacijo takšnega značaja?
»Med priročniki, namenjenimi prosvetnim delavcem, bodo izdali Več del. Omenil bom le najznačilnejše:	Metodika spoznavanja
družbe (avtor Janez Tomšič), Učni načrt za osnovne šoje (Andrej Savli), Okolje in razvoj slovenskega otroka (Bergant-Bonač-Glo-nar-Kmet), Oprema in učila v obvezni šoli (Viljem Kunst) in Prispevek k metodiki tehnične Vzgoje (dr. Nikola Potkonjak-Stevan Bezdanov).«
—	In tuji priročniki?
skih strokovnih šol, saj bodo posamezne knjige obsegale osnove gospodarskega računstva pa Vse do diferencialnih, integralnih
l"/t?ietXtnihJaČHUTV, • f?" Informirati bravca o -Sodobni vlrihnHn? f!83- e^a+ ° J^la slovenski likovni umetnosti« po-LP	f	se M0atTatlu a meni toliko, kot nakazati osnov-
Sodobna slovenska likovna umetnost
za odrasle (Pilgram-Podlesnik-Stalec).«
— Še kakšne programske značilnosti?
-Založba bo izdala tudi dve Publikaciji Zavoda za napredek šolstva, in sicer: Radijske ure in izkušnje z njimi (Janez Tomšič) in Skupinski pouk, knjigo, ki jo je napisal uredniški odbor. —Sicer pa na koncu poklicen pridržek: na programu je še več del pedagoške in izobraževalne tematike in lahko se zgodi — razlogov je lahko več, od organizacijskih, tehničnih pa vse do ekonomskih. in tistih, pri katerih iitia založba zvezane roke (avtor-
“Založba bo izdala Nemščino stvo, oddaja rokopisov itd.)
za tehnike (dr. Pavel Karlin), ker je problem jezikovnega pouka na strokovnih šolah posebno aktua-
bo katero koli napovedano delo zamenjala druga knjiga, ki jo itpamo trenutno še v rezervi.«
ne poteze Sijančevega dela o toliko tehtni, a tudi obsežni in zapleteni problematiki. Uspehi jugoslovanske in slovenske likovme umetnosti se ‘zrcalijo v številnih mednarodnih priznanjih, ne samo v merilu domače likovne ustvarjalnosti. V časopisju in revijah pa smo lahko sledili esejističnim in kritičnim prikazom o posameznih pojavih naše predvojne in povojne likovne umetnosti. Zdaj pa, ko se nam ponuja vpogled v sodobno likovno umetnost na Slovenskem, kritika v dnevnem časopisju malone molče preide preko pomembnega dogodka, ne da bi dvignila ali povesila palec. Po svoji tematiki, raznorodni problematiki, kot tudi po kritičnem odnosu in vrednotenju zasluži Šijančeva »Sodobna slovenska likovna umetnost« nadrobno in kritično oceno, zato je pričakovati v revialnem tisku obširno strokovnjakovo besedo. Zlasti še, ker je to prvi poizkus si-
ličnih stilnih kategorij, je Sija-nec v tolmaču evropskih umetnostnih smeri postregel z eminentnimi predstavniki likovne kulture, p-ričenjajoč navajati karakteristike posameznih struj že od romantike dalje.
Prav zato bo tudi laik občutil nekoliko nasilno letnico 1918, kjer pričenja Šijanec z obravnavo poznega impresionizma pri Slovencih. Izhodišče modeme umetnosti po svetu in pri nas je impresionizem, le da pomeni nastop slovenske četvorice osamosvojitev in prerod domače umetnosti, hkrati z literarno moderno pa drugi višek v slovenskem kulturnem razvoju. Nekako sočasen
merilom in vrednotenju. Bolj nerodno je, da se je avtor prepustil neenakomernemu obravnavanju — izvor tega je pač v neraziskanem gradivu in pomanjkljivih virih, kar utegne zavajati umetnostno neorientirane bravce.
Šijanec obravnava slikarstvo z grafiko enako obsežno kot kiparstvo, arhitekturi pa je odmeril več prostora -- bržkone je to prvi poizkus prikazovanja slovenske arhitekture od Plečnika do arhitektov in objektov, ki so takorekoč zrasli pred našimi očmi. Kakor se je pri strujah in skupinah pogosto omejil na najbolj bistvene oznake, tako je pri posameznih osebnostih in delih podal obširnejšo razlago. Odveč
Obravnava slovenske sodobne umetnosti bi bila nepopolna, ko bi zajela le likovne struje in skupine ter posamezne umetnike; Šijanec je poudaril pomen po vojni ustanovljene Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, ustanovitev Moderne galerije (poleg ostalih), grafični bienale V Ljubljani in ne nazadnje skrb Mladinske knjige za umetniško mladinsko ilustracijo.
Bravec bo ponekod občutil razdrobljenost obravnavanja in nekoliko nabrekel slogovni prijem in si bo zaželel preprostejšega izražanja in preglednejšega podajanja, slonečega na sintezi. Kdorkoli bo prebiral »Sodobno slovensko likovno umetnost«, bo
pojav literarne in likovne je poudarek na vnanjih, nadrob- moral upoštevati izredne težave,
OVTIz-v	“Tt O C	rt T T V-i	-i rt«-> 4 rt v,-n« « rt — r-. rt — rt 1 1 Y I • _ .	v •	1
moderne pri nas motrimo v zna- nostih pri življenjepisu posamez-menju kulturne dominacije nad kov. Jedro razlage mora sloneti
gospodarskim stanjem; zatorej bi bilo na mestu, ko bi v organski celoti zaobjel nastanek slovenskega impresionizma. Šijanec kronološko sledi umetniškim pojavom ter navaja z leksikalno
na umetniških delih, metamorfozah umetniške kreativnosti itd. Tu se je Šijanec izkazal kot objektiven presojevalec ne glede na to, ali je vrednotil umetnino abstraktno ali fabulativno reali-
stematičnega obravnavanja sli- zbranostjo pomembne in obrobne 6tleno-
karstva, kiparstva in arhitekture od 1918. leta do praga prezentne-ga časa.
pojave, osebnosti in dela, z željo, da bi ohranil mero za bistveno. Ce bi raznorodne struje na Slo-
Izraz -sodoben« je dokaj obla- venskerri poglobil ter jih osvetlil
v nadrobnejši luči kot izrazni pojav s specifičnim estetskim in idejnim poudarkom ter jih zaobjel v večji meri na osnovi družbenih silnic in mestoma povezal s sorodnimi pojavi na področju glasbe ali literature, bi obogatil svoje zahtevno delo. Četudi razprave in članki v revi-
Dr. Mihajlo Rostohar med učiteljicami litijske osemletke v svojem vinogradu na Goleku nad Krškim poljem
pen, zato je avtor že uvodoma povedal, da je zajel slovensko likovno umetnost od konca I. svetovne vojne do konca petdesetih let. Torej razpon od poznega impresionizma do raznolikih stilnih smeri sedanjosti. Avtor je razvojno motril raznovrstne poti slovenskih likovnikov, naglašu-joč, da izhajajo vselej iz neposredne stvarnosti, ne glede na to, ali takšen ali drugačen stilni izraz sprejemamo ali odklanjamo, priznavamo ali obsojamo v celoti ali kot posamezni pojav. Da bi bravcu olajšal umevanje raz-
Čeprav je Ljubljana že od nekdaj kulturno središče umetniškega življenja, ne gre zameta-vati likovno tvornost v drugih mestih. Tu je Šijanec vključil tudi slovenske slikarje iz Trsta ter spregovoril v posebnosti tržaške problematike. Na gre za »provincializem« v posameznih mestih, pač pa za likovno manifestacijo na raznin koncih Slovenije. V razponu kvalitete pa je moral avtor neizbežno postaviti
alnem tisku marsikdaj pomorejo, posamezna prizadevanja nekje je še mnogo umetnostnih problemov, ki jih še ne moremo z znanstveno zanesljivostjo obširno razložiti, in avtorju gre zasluga, da je pogosto opravil pionirsko delo; moral je izluščiti lastne poglede in se približati objektivnim
Na Goleku nastajajo novi učbeniki
Ob izidu priročnika dr. Mihajla Rostoharja »Začetno čitanje po analitični metodi«
Državna založba Slovenije je «dala v letošnjem letu precej Učbenikov in priročnikov, med drugim tudi dr. Mihajla Rostoharja -Začetno čitanje po analitični metodi«. Avtor najbolj obširno razpravlja o psiholoških Osnovah začetnega čitanja, zatem Pu o sintetični, globalni in na-^dnje o analitični metodi, za kamero se je sam zavzel po dolgoletnih študijah in proučevanjih tsko na univerzi v Brnu, kjer je služboval skoraj štiri desetletja, hazadnje pa je bil predavatelj i^ihologije na ljubljanski univerzi. Pred leti je dočakal osemdesetletnico. Zdaj živi na svojem Posestvu v vinskih goricah prelepega Krškega polja.
Zdaj, ko imajo učitelji elementarnih razredov v rokah ta Priročnik, poizkušajo pouk začetnega čitanja po novi metodi. O Pspehih takega novodobnega po-sem povprašal učiteljico Evo “Malenšek, znano metodičarko na htijski osemletki.
Odvrnila mi je: -Končne sodne še ne morem izreči, saj smo ®ele na začetku šolskega leta. Jendar sem že doslej ugotovila, da gre delo po novi metodi hi-‘reje in z manjšim naporom od rek.«
Skupaj smo obiskali avtorja l’sga priročnika na Goleku in nadeli to in ono vprašanje, za kakega je dal pobudo praktični P°uk po novi učni metodi.
, Učitelji so izrekli željo, da bi “'1 nujno potreben še abecednik 29 Pouk po novi metodi. Dr. Ro-^har nam je zagotovi^ da je
tak učbenik že v delu; avtorju pomaga pri delu še več drugih strokovnjakov s praktičnega področja.
Nekateri učitelji, ki so proučevali pouk čitanja po analitični metodi še pred izidom Rostohar-jevega tiskanega priročnika (delali so po navodilih avtorja), so izjavili, da je uspeh pouka po tej metodi razveseljiv. Učenci, ki so se naučili čitanja po analitični metodi, čitajo lepše že na koncu prvega razreda in vsaj tako lepo, kakor tisti učenci tretjega razreda, ki so se učili čitanje po kaki drugi metodi.
— Zakaj se odločijo učitejji težko za novo metodo? Tudi to vprašanje je prišlo na dnevni red našega pomenka.
Pa smo našli tak zagovor: Večina učiteljev poučuje po taki metodi, ki jo pozna že vrsto let. Metodo menjati je pač težko in nekateri se boje tveganja. Ko bo dc tiskan abecednik, bo pristopil še marsikdo k tej metodi, ker mu bo abecednik olajšal delo.
*
Z dr. Mihajlom Rostoharjem se poznava že desetletja. Profesor je doma iz vasi Brege na Krškem polju, v bližini Leskovca. V to vas blizu Krškega sem zahajal že kot otrok in pozneje tudi kot dijak-učiteljiščnik. Že tedaj sem spoznal učenega profesorja, ki je pisal knjige in bil urednik raznih znanstvenih revij. Ves okoliš je bil ponosen na tega svojega uglednega rojaka.
Prav temu poznanstvu gre zasluga; da sem že v dobi med
obema vojnama spremljal dr. Ro-stoharjevo znanstveno delo.
Ob neki priliki sem ga vprašal, zakaj se je odločil za študij filozofije.
Dr. Rostohar mi je odgovoril: -2e nekdaj, ko sem bil še otrok, sem imel poglede obrnjene vase. Rad sem razmišljal o tem in onem.
Prividi iz mladih let so me priganjali, da sem razmišljal o duši. V prvih letih mojega šolanja so poučevali dušeslovje v glavnem le duhovniki, ki so nam prikazovali psiho kot nekaj spremenljivega: duša pride v telo in izgine. Za nas pa je duša tvorba kakor telo. Iz človekovega zarodka nastane le človek, nikoli ptič ali — konj.«
Oče Jože in mati Neža Rostohar sta poslala sina, ki je kazal veselje do šolanja, najprej v meščansko šolo v Krško, zatem pa se je vpisal na ljubljansko gimnazijo. Tam je bil sošolec pesnika slovenske Moderne Josipa Murna-Aleksandrova. Dijak Rostohar je stanova) v stari ljubljanski Cukrarni in ko je pesnik Murn opazil nekega dne, da mladi rojak s Krškega polja piše pesmi, ga je povabi! v dijaško tajno literarno Zadrugo. Tako je postal član Zadruge tudi naš Mihajlo Rostohar.
Po končani gimnaziji se je odločil Rostohar za študij prirodoslovnih ved in filozofije. Pozneje se je specializiral za eksperimentalno psihologijo in je bil tedaj učenec enega največjih ev-
ropskih znanstvenikov dr. Tomaža Masaryka, poznejšega predsednika Češkoslovaške republike.
Prav dr. Masaryk je omogočil svojemu bivšemu študentu Rostoharju znanstveni razmah, ko ga je postavil za profesorja na brnsko univerzo. Tu je dr. Rostohar ustanovil psihološki inštitut in pozneje Visoko socialno šolo, ki ji je bil rektor.
V Brnu je dr. Rostohar sodeloval z učiteljstvom in proučeval razne metode čitanja. Spoznal je, da je med najbolj primernimi metodami analitična in zato jo je propagiral na več mladinoslov-skih kongresih, ki so bili med obema vojnama v CSR, pa tudi v Ljubljani leta 1939.
Dr. Mihajlo Rostohar je svoje izkušnje in dognanja objavil že leta 1929 v posebni knjigi: Psv-chologicke zakladi počatečneho čteni (Psihološki temelji začetnega čitanja). Knjiga je izšla v Brnu in po tej knjigi so obvezno poučevali v vseh šolah Moravske, ene izmed pokrajin nekdanje CSR.
Po izkušnjah med češkoslovaškimi šolniki je proučeval analitično metodo tudi kot profesor ljubljanske univerze. Po komin-formski resoluciji je namreč dr. Rostohar zapustil CSR in se vrnil v Jugoslavijo, kjer nadaljuje bogat na izkušnjah—svoje znanstveno delo in hoče biti koristen tudi zdaj, ko preživlja jesen svojega življenja med vinskimi hrami na Goleku nad Krškim poljem.
Jože Zupančič
med amaterstvo (v dobrem pomenu besede) in polnokrvno umetnino, saj je vselej zajel vse, ki se ukvarjajo s slikarstvom ali kiparstvom bodisi v Ljubljani ali drugod. Zaveda se, da je teorija »glavnega mesta« nekaj postranskega in da končna odločitev o vrednosti umetnine sloni vselej na kvaliteti. Niso pa brez pomena ustvarjalni pogoji v posameznih mestih; ob zdravih pogojih lahko regionalizem pospešuje porast kreativnih moči in kulture svoj odnos, ker odraža sodobne nasploh. (Vzgleden primer je domače težnje v slikarstvu, ki-Slovenj Gradec).	parstvu in arhitekturi. I. G,
Ritmični izraz v besedi in plesu
s kakršnimi se srečuje vsak pisec, ki studiozno pristopa k živi in spreminjajoči umetnosti z umetniki, ki še živijo. Šijanec je moral prebresti vrsto težav, saj imajo le najstarejše oblike sodobne umetnosti dokončno — vsaj približno! — umetnostnozgodovinsko podobo, drugače pa obstaja nenehen tok živorodne umetnosti, do katerega je težko dobiti umetniško-zgodovinski odnos, dokler umetniška dela niso zgodovinski pojem v umetnosti. Zato z veseljem sprejemamo Ši-jančevo zahtevno delo; nekatere nevšečnosti ne zmanjšujejo njegovega pomena.
Knjigo krasi 138 črno-belih reprodukcij, od tega jih je preko 100 odmerjenih slikarskim, grafičnim in kiparskim delom, ostale pa ponazarjajo objekte sodobne arhitekture. Kljub dobri kvaliteti in premišljenemu izboru pa bi bilo prav, ko bi založba Obzorja oskrbela vsaj nekaj barvnih reprodukcij. Skladno opremo za knjigo je izdelal Jaroslav Černigoj. Videti je, da ima založba Obzorja širše zasnovan likovni program, kar je posebno razveseljivo. 2e prva knjiga Likovnih obzorij je izpolnila pričakovanja, saj obravnava tisto umetnost, do katere bi moral izobraženec najti
Tokrat bi opozorili na Cicibana kot na ceneno in kvalitetno slikanico, ki jo prejemajo naSi otroci iz prvih, drugih in tretjih razredov osnovne Sole, pa tudi otroci v vrtcih in v vzgojno varstvenih ustanovah in seveda tisti, ki še ne hodijo v šolo in jim Cicibana prebirajo starši ali starejši bratje in sestre.
V letošnjem letniku nam piše Marta Paulinova v vsaki številki Cicibana, kako naj preprosto pesem, vabljiv prizor, snov iz spoznavanja prirode in družbe otrok podoživi ne samo z lepo besedo, temveč tudi v igri, v dramatiziranju in predvsem v ritmičnem in plesnem izrazu.
Otrok čuti živo potrebo, da kompleksno doživlja, mi odrasli, smo po navadi tega polnovrednega doživljanja oropani. Zato pa skušajmo otrokom kolikor mogoče dolgo v življenje ohraniti to njihovo pristno potrebo, ohraniti in seveda tudi razvijati. Saj s takim vsestranskim delom bogatimo otroka, otrokovo osebnost.
Naj opozorimo, katere sestavke je Ciciban letos že prinesel. V sep-
tembrski številki: Otroci, po jabolka! V oktobrski: Igrajmo se polžke! V novembrski:	Jesen. V decembrski
številki: Živali pri babici Zimi.
Tovarišica Marta Paulinova ja koreogralirala te prizore z otroki že v Srednji vzgojiteljski šoli in tudi sicer koreogralira v Mladinskem gledališču v Ljubljani.
Bogate izkušnje svojega dela posreduje otrokom in seveda tudi nam vzgojiteljem in učiteljem. Nerazdruž-ne z njeno pripovedjo so vinjete, ki jih dela Marija Vogelnikova.
Ti sestavki so nam, učiteljem in učiteljicam, samo pobuda za tovrstno delo. Kolikokrat smo v zadregi pri urah telesne vzoje, ko ne vemo, kako bi na primeren način otroke razgibali in razveselili. Kolikokrat bi lahko na tak ritmičen način obnavljali kakšno snov iz spoznavanja prirode in družbe. Kolikokrat bi lahko fantazijsko in igralsko razgibali otroke pri pouku slovenskega jezika, pri računstvu itd. Posebno velja to za elementarno stopnjo v osnovni šoli.
Risba Marije Vogelnikove h koreografiji Marte Paulinove »Živali pri babici Zimi«

Naročniki!
NAGRAJENI PRISPEVKI OB 20-LETNICI REVOLUCIJE
Uprava je razposlala na vse šole račune za naročnino za leto 19G2. Prosimo šolska vodstva, naj ji naročnino čimprej nakažejo.
Hkrati ponovno pozivamo naročnike, ki še vedno niso poravnali naročnine za pretekla leta, naj to store do 1. januarja.
Blagajnike sindikalnih podružnic in poverjenike prosimo, naj nakazujejo naročnino, če že ne v celotnem znesku (400 din), pa vsaj v dveh obrokih po 200 din, in sicer 1. januarja in 1. junija. S tem bodo olajšali delo sebi in upravi.
Kjer so nastale med letom večje osebne spremembe, je treba upravi poslati natančne sezname naročnikov.
Naročnikom, ki poučujejo na strokovnih šolah, je uprava priložila zadnji letošnji številki poštno položnico. Prosi jih, naj ji nakažejo naročnino za čas do 31. decembra 19G1 čimprej.
Uprava
»PROSVETNEGA DELAVCA«
V zvezi z nagradnim natečajem ob 20-letnici revolucije je republiška žirija pregledala in ocenila vse prispevke, ki jih je prejela od okrajnih žirij in sklenila naslednje:
Nagrajevanje literarnih, glasbenih in likovnih prispevkov se ni moglo izvesti v rokih, ki so .bili predvideni v razpisu s podelitvijo nagrad na dan 29. novembra, ampak se prenese na praznik JLA dne 22. decembra, s katerim se zaključuje tekmovanje ob 20-letnici revolucije.
Nagrajevanje likovnih in glasbenih del v republiškem merilu ta žirija ne bo izvedla, ker je večina okrajev sporočila, da so najboljše likovne prispevke poslali na razstavo, ki so jo v okviru pionirskih Iger organizirali likovni pedagogi, glasbenih del pa ni bilo tako kvalitetnih, da bi prišla v poštev za republiško nagrado. Mesto teh bo podeljenih več nagrad za literarne izdelke in sicer:
KOLEKTIVNE NAGRADE
Dve I. nagradi v vrednosti po 25.000 din:
»Svobodna pomlad« III. 1961, glasilo pionirskega odreda R. Robič v Limbušu in kolektivno delo 5. b razreda osnovne šole B. Kidriča Ljubljana. Savsko naselje.
Štiri II. nagrade v obsegu vrednosti po 20.000 din:
»Moj kraj včeraj«, prispevki učencev III. in IV. b razreda osnovne šole Cerkno:
ZALOM MLADINSKA KNJIGA	(i®
LJUBLJANA, ČOPOVA ULICA 33-111	lMKJ
Najnovejše slikanice za naše najmlajše Kartonska slikanica: MAJHNA SEM BILA,	
ilustracije M. Stupica MOJI PRIJATELJI,	300 din
ilustracije M. Stupica HOP ČEZ PLANICE NA UGANKE,	300 din
M. Romanova MI PA HLEBČKE PEČEMO	300 din
G. Strniša HVALEŽNI MEDVED	300 din
koroška narodna VOLK IN SEDMERO K0ZLIČEV,	300 din
ruska narodna Slikanice: 0 ŽABICAH V RDEČIH KAPICAH,	300 din
M. BecMerowa PTICE IN GRM,	340 din
V. Brest	390 din
MEDENJAKOV! HIŠICA,	
F. Hmbin CICIBAN, 0. Župančič, ilustracie N. Pir-	390 din
nat, ponatis	390 din
Navedene in vse ostale slikanice dobite v vseh knjigarnah	
ali direktno pri upravi založbe MLADINSKA Ljubljana, VVolfova 12.	KNJIGA,
Turistično p o dj e tj e
KOMPAS
LJUBLJANA, TITOVA CESTA 12
Telefon 20-678, 20-032, 20-472, 21-456 in 23-277
Prireja v časv. semestralnih počitnic 6-dnevni izlet z avtobusom
PO SEVERNI IN SREDNJI ITALIJI
Bologna—Firence—Forli—Rimini—San Marino—Raven-na—Trst
Posebej opozarjamo na naša krožna potovanja PO SREDOZEMLJU z luksuzno motorno ladjo »Jugoslavija«:
V	drugi polovici marca 1962
SKOZI ITALIJO IN AFRIKO
Rim—Napoii—Ajaccio (otok Korzika)—Palermo (Otok Sicilija)—TUNIS—SOUSSA—TRIPOLIS—La Valetta (otok Malta)—Catania—Bari—Reka
V	drugi polovici oktobra 1962
3000 MILJ PO SREDOZEMLJU
Krf—Heraklion (otok Kreta)—Aleksandrija—Kairo— Beyrouth—Haifa—Limassol (otok Ciper)—Rhodos—Pirej —Atene—Dubrovnik
Prijave za izlete sprejemajo vse naše poslovalnice, kjer zahtevajte tudi podrobnejše programe in ostale informacije! Zahtevajte program naših izletov in potovanj v letu 1962!
»Utripi«, glasilo pionirjev osnovne šole B. Kidriča, Maribor;
»Plamenčki«, glasilo učencev osn. šole Angel Besednjak, Maribor-Tabor;
»Kekec«, almanah pionirskega odreda osn. šole Artiče, pošta Brežice.
»Moj kraj v revoluciji« — Marjetka Eberlinc, 5. b r. osn. šole Šoštanj.
Posebne nagrade se ne delijo.
Skupno razdeljenih 17 nagrad v vrednosti 278.000 din
Denar pošlje žirija na posamezne šole s pooblastilom starešinskim svetom oziroma komitejem LMS, da po možnosti nabavijo primerna praktična darila (športne in tehnične rekvizite, knjige itd.) v navedeni vrednosti.
Podelitev nagrad bo ob zaključku tekmovanja ob 20-letnici revolucije 22. decembra, po možnosti v sodelovanju z zastopniki okrajnih ali občinskih organov organizacije LMS, ZPM in šolstva.
III. nagrada v vrednosti 15.000 din:
»Ob 20-letnici vstaje«, učenci osn. šole Otalež, pošta Cerkno.
DELA POSAMEZNIKOV
I.	nagrada v vrednosti 25.000 din se ne podeli.
II.	nagrada v vrednosti do 20.000 dinarjev za delo »Velika zmaga« — »Svetlana« — II. gimnazija Maribor.
Tri III. nagrade v vrednosti do
15.000	din:
»Municija« — Senja Bezjak, 8. r. osn. šole. B. Kidriča, Maribor;
»Plamenček v plamenu« — Adela Brumček, gimn. Trbovlje;
»Požgana vas Koreno« — Niko Udovč, 8. r. osn. šole Brdo-Sentvid, občina Domžale.
Pionirji:
I.	nagrada v vrednosti do 16.000 dinarjev:
Igrica »Na pragu svobode« — Marjan Kancler, 6 a r. osn. šole Angel Besednjak, Maribor.
II.	nagrada 12.000 din se ne podeli.
Pet III. nagrad v vrednosti po
8.000	din in sicer:
»Kajuhovi mami«, pesem, Vinko Vasle, 5. a r. osn. šole Šoštanj;
»Zakaj mi je ime Aljoša« — Aljoša Mijovič, osn. šola Črnomelj;
-Dogodki v Šaleški dolini« — Vinko Rojc, 3. b. r. I. osn. šole Velenje;
»Moj kraj včeraj« — Danila Kocjančič in Vidojka Furlanič, učenki 6. r. osn. šole Škofije, okraj Koper;
Prispevki v socialni sklad Samopomoči
Ako je postala Samopomoč Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije vsesplošna last našega učiteljstva, imajo pri tem nedvomno svoj delež tisti prosvetni delavci, ki so bili od vsega početka njeni najzvestejši in najboljši prijatelji. Samopomoč se razvija in še dalje krepi. V okviru Samopomoči deluje, poleg drugega, tuoi socialni sklad, in zadnji občni zbor je sprejel sklep, naj bi vsak član Samopomoči prispeval v ta sklad 1000 dinarjev kot posojilo. Pri preko 3000 članstva bi se tedaj sklad zvišal za dobre tri milijone dinarjev, kar pomeni, da bi bila Samopomoč brez nadaljnjega v položaju, nuditi prosvetnim delavcem brezobrestna posojila v širšem obser gu. Naj povemo, da se tudi ta akcija prav lepo odvija. V kratkem razdobju nekaj tednov so vplačali člani Samopomoči 154.000 din posojila; prispevki stalno dotekajo. Uprava Samopomoči je trdno uverjena, da bo znesek prispevkov iz tega naslova narastel že pred novim letom do višine preko 200.000 din, ne da bi pri tem imeli v mislih sklad, ki je na voljo članstvu od prej.	VD
PRAVNI NASVETI
D. J.
Vprašanje: Kolikšna je učna obveznost upravitelja na osnovni šoli, ki ima 9 oddelkov, če poučuje slovenski in srbohrvatski jezik?
Odgovor: Po četrtem odstavku 8. točke odloka o honorarni službi, o delovni obveznosti itd. (Uradni list LRS, št. 6-15/56) se upravitelju osnovne šole z 9 oddelki /niža učna obveznost za 6 učnih ur na teden. Ce poučuje samo slovenski in srbohrvatski jezik, pa se mu v skladu z drugim odstavkom 9. točke cit. odloka zniža učna obveznost še za 2 učni uri na teden. Ce tak upravitelj poučuje v višjih razredih (od 5 do 8.) osnovne Sole, kjer je razredni pouk in kjer znaša učna obveznost 22. učnih ur na teden, potem ima le 14 učnih ur obveznosti na teden.
Vprašanje: Kolikšen je poseben dodatek za delo v oddelku z dvema razredoma in v oddelku z več kakor dvema razredoma?
Odgovor: Po 7. in 8. točki II. razdelka odloka o posebnem dodatku za učno in vzgojno osebje na šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih (Uradni list LRS, št. 12-63/60) pripada učnemu osebju poseben mesečni dodatek do najvišjega zneska za delo v oddelku z dvema razredoma do 2000 din in za delo v oddelku z več kakor dvema razredoma do 4000 din. V smislu VII. razdelka cit. odloka lahko prejema učno osebje po tem odloku največ dva posebna dodatka, če izpolnjuje pogoje zanje.
H. J.
Vprašanja: 1. Ali je učno osebje upravičeno zahtevati brezplačna drva v naravi?
2.	Kdo nosi stroške prevoza oziroma dostave brezplačnih drv na učiteljevo stanovanje?
3.	Ali je lahko član šolskega delovnega kolektiva (administrativni
uslužbenec) predsednik šolskega odbora?
Odgovori: 1. Po tretjem odstavku 5. člena uredbe o brezplačnem stanovanju in kurivu učnega in vzgojnega osebja (Uradni list LRS, št. 12-57/60) se da brezplačno kurivo na upravičenčevo zahtevo v naravi, kolikor je to glede na krajevne razmere mogoče.
2.	Stroške dostave brezplačnega kuriva nosi organ, ki je dolžan dati brezplačno kurivo.
3.	Član šolskega delovnega kolektiva ne more biti predsednik šolskega odbora.
K.	M.
Vprašanje:	Kolika	je učna ob-
veznost za 4. razred osnovne šole?
Odgovor: Učna obveznost od 1. do 4. razreda odsnovne šole znaša toliko tedenskih obveznih učnih ur, kolikor to določa predmetnik za posamezni razred.
L.	A.
Vprašanje:	Ali pripada u prav it e-
lavec, ki sprejme službo na podlagi razpisa, pravico zahtevati nadomestilo za ločeno življenje.
Odgovor: Prosvetni uslužbenec, ki je sprejel službo na podlagi razpisa, nima pravice zahtevati nadomestilo za ločeno življenje, lažen v primeru, če je bilo to zagotovljeno v razpisnih pogojih.
Vprašanje: Ali pripada upravitelju osnovne šole, ki stanuje v svojem stanovanju, ker v šoli ni prostora, pravica do brezplačnega stanovanja in kuriva?
Odgovor: Prosvetnemu uslužbencu pripada pravica do brezplačnega stanovanja in kuriva, če službuje v kraju, ki je za takega določen. Ce ima svoje stanovanje, mu pripada nadomestilo v denarju.
Vabilo na naročbo!
L Dr. METOD MIKUŽ:
Pregled zgodovine NOB v Sloveniji
II. del
Avtor obravnava razdobje od srede leta 1941 do srede leta 1943. Doslej najbolj sistematično obdelani pregled zgodovinskih dogodkov iz NOB in naše ljudske revolucije ter opis razmer na prvem osvobojenem ozemlju. Posebno poglavje zajema ena izmed najhujših preizkušenj za vojaško in politično moč partizanske vojske na Slovenskem: velika italijanska ofenziva.
Vsi naročniki I. knjige bodo lahko dobili tudi 11. knjigo po isti ceni, in sicer: vezano v polplatno 1200 din, vezano v platno 1500 din in vezano v poiusnje 1700 din. Poleg tega bo založba priznala iste olajšave pri nabavi druge knjige vsem tistim, ki istočasno naročijo še prvo knjigo.
Pohitite z naročilom, ker bodo olajšave pri nabavi knjige trajale do 30. decembra 1961.
II. Posebei opozarjamo na našo novo
poljudno znanstveno zbirko »Planet«
Vseh pet knjig bo imelo okrog 1500 strani, s prikupnim formatom, preglednim tiskom in številnimi ilustracijami.
Letna naročnina zbirke znaša broširana 2500 din, vezana v polplatno pa 3000 din. — Plačljivo v največ pet zaporednih obrokih.
Odločite se za naročilo čimprej, ker bo cena posameznim knjigam v prodaji znatno večja.
Naročila pošljite na naslov:
CANKARJEVA ZALOŽBA, Lubljona, Kopitarjeva 2/11.
PROSVETNI DELAVCI!
Kupujte obleke in plašče v poslovalnici
VARTEKS OBLEKE
LJUBLJANA, ČOPOVA ULICA 7


t
KNJIŽNICA DRUŠTVA ZA MODERNE TUJE JEZIKE
8.	Batušič, Francusko poslovno do-pisivanje, Zagreb 1957
9.	StojUjkovič, Textes Choisls I. Moyen Age, Beograd 1955
10.	Jankovič, Francusko-srpski-ne-mački razgovori, Beograd 1958
11..Jankovič, Francuski u razgovoru, Beograd 1959
12.	Horetzky, Prčcis pratlgue de grammaire frangaise, Zagreb 1956
13.	Contes et recits I, Zagreb 1957
14.	Contes et recits II, Zagreb 1956
15.	A. Daudet, Contes Choisls. Beograd 1958
16.	Milič-Rehnlcer, Le franpals pour les hoteliers, Zagreb 1959
17.	Horetzky-Moskovič, Premier llvre de frangals za 5. r. gimn. Zagreb 1958
18.	Moskovlč-Zagoda. Troislčme livre de frangais za 7. r. gimn.* Zagreb 1956
19.	Moskovlč-Zagoda, Udžbenlk francuskog Jezika za 8. r. gimn.. Zagreb 1957
20.	Stošič-Ibrovac, Francuska poslovna korespondenclja, Beograd 1958
21.	Košanin-Anaf, Udžbenlk franc, jezika za 5. razr. gimnazije, Beograd
22.	J. Vujanac-Maksimovič, Udžbe-nik francuskog Jezika za 6. razr. gimn. Beograd
23.	J. Vujanac-Maksimovič, Udžbenlk francuskog Jezika za 8. razr. gimn. Beograd
24.	Dimitrij evlč-Marodič, Udžbenlk francuskog jezika za 7. razr. gimn. Beograd
25.	Dimitrijevič-Marodič. Udžbenlk franc, jezika za 8. razr. gimn Beograd
26.	R. Vladimirovič-Vujanac, Udž-benik franc. Jezika za I. razr. učenika u trgovini, Beograd 1958
27.	R. Vladimirovič-Vujanac, Udž-benik franc, jezika za 6. razr. osnovne škole, Beograd
28.	Horetzky-Zagoda, Udžbenlk franc, jezika za 7. r. osn. škole, Beograd
29.	Horetzky-Zagoda, Udžbenlk franc, jezika za 8. r. osn. škole. Beograd
30.	Horetzky. Cahier pour les verbes irreguliers
31.	D. Stošič, Francuska čitanka za IV. r. ekonomskih srednjih škola. Beograd 1958
32.	G. Manger et J. Charon, Manuel de frangais commercial. Pariš 1958
Nemške knjige
1.	Muhvič, Njemačka vježbenlca za
V.	razr. osn. škole, Zagreb 1959
2.	Muhvič, Njemačka vježbenica za
VI.	razr. osn. škole, Zagreb 1958
3.	Muhvič, Njemačka vježbenica za VIL razr. osn. škole, Zagreb 1959
4.	Muhvič, Njemačka vježbenica za VIII razr osn. škole, Zagreb 1958
5.	Krstič, Udžbenik njemačkog Jezika za odrasle početnike, Beograd 1958
6.	Krstič, Srednji kurs nemačkog jezika, Beograd 1953
7.	Medič, Kleine deutsehe Gram-matik, Zagreb 1958
8.	Muhvič-Poljanec, Njemačka čitanka za VII. i VIII. razr. gimn., Zagreb 1959
9.	Muhvič, Njemačka vježbenica za V. razr. gimnazije
10.	Muhvič, Njemačka vježbenica za VI razr. gimnazije, Zagreb 1958
11.	Deutsche Erzahler I, Zagreb
1957
12.	Deutsche Erzahler II* Zagreb
1958
13.	Miinchhausen und Eulenspiegel. Zagreb 1957
14.	Jakič, Deutsche Briefe im Aus-senhandel, Zagreb 1958
15.	Ivo Medič, Lehrbuch der deut-schen Sprache, I. Tell, Zagreb 1959
16.	Ivo Medič, Lehrbuch der deut-schen Sprache, m. Tell, Zagreb 1957
17 Ivo Medič, Lehrbuch der deut-schen Sprache IV. Teil, Zagreb 1958 18. Zulapski-Pečnik-Razboršek. Udžbenik nem. jez. za VITI. r. osn. škole. Beograd
Klavir naprodaj
Katera glasbena šola (ali privatnik) bi kupila dolg klavir znamke Boesendorfer, zelo dobro ohranjen? Naslov dobite na upravi lista.
PRngv/TNl Dlri AVFC-
izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih In znanstvenih delavcev
Ruske in Italijanske knjige
1.	R. F. Poljanec, Pregled gramatike ruskog jezika, Zagreb
2.	N. Radoševič, Ruski književni lezik, Beograd 1959
3.	Pesič-Jovanovič-Stankovič, Udžbenik ruskog jezika za 6. r. osn. škole Beograd 1959
4.	V. Arandželovič 1 D. Baklč, Udžbenik ruskog jezika za VII. r. osn. škole, Beograd
5.	Drinkovič, Talijanska vježbenica za 5. razr. osn. škole, Zagreb 1960
6.	Drinkovič, Talijanska vježbenica za 6. razr. osn. škole, Zagreb 1958
7.	A. Roncari, Corso preparatorio dl lingua italiana per stranieri, Milano 1959
LRS — List izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana. Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 33-722, Interno 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva ul. I — Telefon uprave: 22-284 — Poštni predal: 855- VII — Letna naročnina 400 dinarjev — Številka tekočega računa: 600-14/3-140	— Tiska CZP »Ljudska
pravica«
Posebni oddelek, za otroško konfekcijo Konkurenčne cene!
Naj lepša novoletna darila!
o
Najlepše novoletno darilo je dobra knjiga. Izbirajte!
CHARLES DE COSTER-VLADIMIR LEVSTIK:
TILA UL1NSPIEGLA IN LAMA DOBRINA JUNAŠKE, VESELE IN SLAVNE DOGODIVŠČINE V DEŽELI FLAMSKI IN DRUGOD.
Ilustriral Vladimir Lakovič. — 896 strani. — Poiusnje 4800 dinarjev, platno 3500 dinarjev.
FEDOR M. DOSTOJEVSKI-VLADIMIR LEVSTIK-JANKO MODER:
BESI.
914 strani — Poiusnje 3000 dinarjev, platno 2500 dinarjev.
JAMES JONES-BORIS VERBIČ:
IZKORENINJENCI (Nekateri so pritekli)
Roman v treh knjigah. — 1466 strani. — Platno 6500 dinarjev.
Knjige dobite v VSEH KNJIGARNAH ali pa jih naročite naravnost v DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE, LJUBLJANA, MESTNI TRG 26.