Številka 92. Teuaj XXXIII IZHAJA VSAKI DAN •b nodeijah In praznikih ob 5., ob pot?edel|klh ob 9. zjutraj "S isamlčne številke se prodajajo po 3 (6 stotini) Mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju, £t Petru. Sežani. Nabreiinl, Sv. Luciji, Tolminu, AjdovSuni, Postojni, Dornbergu, golkanu itd. Ogiasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene jrokmtj. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 stot. milimeter. osmrtnice. zahvale^ poslanice, oglase denarnih zavodov 90 20 st. teta. Za ogiaee v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka na-iiljna vrsta K 2. ilaii oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa -0 stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave ršdirosti1'. — Plačuje se izključno !e upravi EdinoBti11. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moči NAROČNINA ZNAŠA v36 leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, a* naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne osira. laroCiiia la lfOUsft isdaiis .Eiliioiti' staie: ccioletio K-V2of poiist* a*60 Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankova s pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vra<5aj>. Naročnino, oglase in reklamacije ja pošiljati na upravo lisi* UREDNIŠTVO: oi. Gior*io Oalattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastn' k konsorcij lista „Edinoat". — Natisnila tiskarna konsorc^'* lista .Edinost" v Trata, ulica Giorgio Gaiatti It. 1P. - Po§t:;o-hran!Inlčni račnn St. S41-652. - -■ Tole fon itev. 1167 ...... — BRZOJAVNE VESTI. Jezikovno vprašanje v proračunskem edtekn. DUNAJ 31. Odsed je nadaljeval razpravo o pravosodnem proračunu. Pravosodni minister je rekel, da po možnosti zadovoljuje potrebam -vseh narodov. Glede slučaja v H.bu odbija napade ter se poživlja na prakso. potrjeno od najvišega sodišča, po kateri odločujejo sodišča o unaniem jeziku. Naglašsl je, da je treba ustvariti določbe, ki store konec prepirom. Za to je potreben natančen jezikovni zako". Isto tako je treba urediti notranji uradni jezik. Nadalje je minister rekel, da hoče skrbeti za izvrstne moči v kazenskih stvareh pii velikih sodiščih, in da si pravosodno minister-stvo pridrži pravico, da bo samo določevalo sodnike za kazensku sodišča. Tako se hoče ministerstvo tudi zavzeti za avansiranje sodnikov. — Načrt kazenskega zakona se na podlagi lanske enkete temeljito spremeni. — Vlada hoće, da izvršujejo sodniki svojo službo po zakonih v blagor prebivalstva. Posl. Syivester je izjavil, da se ne strinja / izjavu mi pravosodnega ministra, ker isti graja nemške sodnike in noče obsoditi poskusov, ki gredo za tem, da se uvede v pravosodje notranji češki uradni jezik. Govornik je zahteva!, naj se čini prej predloži jezikovni zakon. Posl. Velicb je rekel, da ni izjava pravosodnega ministra zadovoljila nobenega Čeha. Prihodnja seja jutri. Ministerska kriza ? DUNAJ 31. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo za slučaj, ako bo baron Beck primoran odstopiti, imenovan ministrom predsednikom grof Fran Thon, ki je znan kakor zaupnik prestolonaslednika Fran Ferdinand?. V poslanskih krogih ao prevzročile te vesti o nemarni krizi, v kateri se nahaja sedanje ministerstvo, veliko senzacijo. Berolinski trgovci na Dunaju. DUNA J 31. Danas ?jutrai so dospeli semkaj členi društva berolinskih trgovcev in industrijalcev. Na kolodvoru jih je pozdravilo predsednistvo nižeavstrijskega obrtnega diu-štva. Predpoludne je bil v slavnostni dvorani nižeavstrijskega obrtnega društvn slavnostni vsprejem, na katerem je bil tudi trgovinski minister dr. Fiedler. DUNAJ 31. Trgovinski minister dr. Fiedler je vsprejel člene društva berolinskih trgovcev in industrijalcev z nagovorom, v kate rem je izrazil svoje veselje, da zamore po zdraviti tako Število uglednih zastopnikov berolinskih trgovcev. Zahvalil se jim je, da so si izbrali ravno Dunaj kakor prvi cilj svojega potovanja. Minister je zaključil z željo, naj ponesejo Berolinci seboj prijateljski utis od svojega poseta. Podžupan Ponzer je pozdravil goste v imenu župana in mesta Dunaja. Tajni komercijalni svetnik Jacobi se je v imenu Berolincev zahvalil za ljubeznjiv vsprejem ter je izrazil svoje presenečenje o silnem razvoju avstrijskega trgovinstva in industrije. Po vsprejemu je bil zajutrek v ljudskem vrtu. DUNAJ 31. Nemški poslanik Tsc.hirski je vsprejel dopoludne predsedstvo društva be rolintkih trgovcev in industrijalcev. DUNAJ 31. Popoludne je člene društva berolinskih trgovcev in industrijalcev pozdravilo predsedstvo trgovinske zbornice ter jim razkazalo prostore novega posloplja. Zvečer bedo gostje na predstavi v dvorni operi. Y Profesor Peterlik. PRAGA 31. Danes je tukaj umrl Kristijan Peterlik, profesor za vodne in tunelske gradnje na češki tehniški visoki šoli. Knez Nikola v Benetkah. BFNETKE 31. Črnogorski knez Nikola ^e dospel semkaj. Tukaj OBtane do jutri, a potem odpotuje v Petrograd, kjer obišče carja Nikolaja. BEROL1N 31. Vzbudila je pozornost vest „Berliner Tageblatta*4, da je včeraj zjutraj činogorski knez Nikola posetil nemškega cesarja na jahti „Hohenzollern". Cesar je kneza prisrčno vsprejel ter se ž njim razgo-varjal 20 minut. Nato ga je predstavil cesarici. Biamarkova sestra na smrtni postelji. BEROLIN 31. Sestra kneza Bismarka .M al vina je težko obolela za pljučnico. Njeno stanje je opasno. Bančno vprafianje BUDIMPEŠTA 31. Pododbor bančnega odseka je imel danes predpoludne pod predsedstvom grofa Teodorja Batthjanvi-ja sejo. Na dnevnem redu je bila določitev vprašanj, ki se jih ima staviti veščakom. Od strani vlade sta bila navzoča ministerski predsednik Bodočnost Gorice. i dr. Wekerle in državni tajnik Popovics. Po 1 dveurni debati so bila sestavljena vprašanja, o katerih bo prihodnji četrtek razpravljal i bančni odsek. Domenti. BUDIMPEŠTA 31. „Ogr. biro" poroča. K- k r smo od mt-rodavue strani pooblaščeni izjaviti, ne odgovarja resnici vest nekega tukajšnjega več rn^ga lista, da so radi vprašanja častniških plač delegacije odgodeno io 'jeseni in daje p: i tem sodeloval avstrijski j ministerski predsednik z ozirom na strankarske razmere v avstrijskem parlamentu. Ogrska po/lanska zbornica. BUDIMPEŠTA 31. Zbornica je nadaljevala debato o prvi točki Nagy-jevega pred- ražena vsa pomembnost bohinjske loga. Govorilo je več poslancev narodnost:, p0 tem kraikem uvodu Znani koroški nemški poslanec I. \V. Dobernig je priobčil v podlistku graške „Tagespo&t" spis v dveh poglavjih, ki ga sam označa kakor „utise s pota iu razmišljanja". Ta publikacija posl. Doberniga zaslužuio vso pozornost nas Slovencev, ker avktor opisuje v njima svoje utise s potovanja iz Celovca do Gorice ter označa, kako se je po novi železnici Celovec približal Gorici. Poprej je trebalo — preko Maribora, Ljubljane, Nabrežine — 12 ur vožnjo po železnici, sedaj pa le 31/e ure. Popotnik more v Celovcu popiti kavo, drugi zajutrk pa more zavžiti že v Gorici. V tem dejstvu že je iz- železnice. opisuje posl. Dobernig krajevne scenerije, ki se nudijo očesu potnika od Celovca do Gorice, ter na-glaša neizmerne težave, ki so jih morali premagati tehniki in jih tudi premagali. Osobit« zanimivo pa je za nas drugo poglavje, kier opisuje utise, ki jih je dobival avktor, mudeči se Gorici sami in nje okolici. Pa dajmo kar besedo avktorju samemu, ki piše : Nobena sreča na svetu ni tako neka-ljena, nr.b=n pomladanji dan tako lep, da ne bi padala nanj tudi kaka senca. Potujem po goriški okolici, povsodi — slovanski glasovi. Vstopil sem v kmečko hišo, da bi dobil odgovora na neko radovedno vpra- ki so uložili veliko število predlogov in dodatkov, posl. Hodža sam jih je uložil 164. Nato je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. Deželna banka za Galicijo. L V O V 31. Deželna banka za Galicijo ima 5,905.559 K čistega dobička. Premoženje deželne banke je znašalo mesece decembra 9,588.387 K, " i Afera Nasi. RIM 31. Kasaeijsko sodišče je izjavilo, da je priziv Nasija proti obsodbi senata kakor državnega sodišča nedopusten. Tozadevni odlok bo razglašen dane3. Italija v Afriki. ........ RIM 31 S-nat ie v-d e;el zakoniki načrt ^anje. Nagovoril sem jih italijanska. i.viiu o .L. t* J f J o__' Odgovor pa je prišel le prisilno preko ustnic da se odpošljejo čete v deželo Somali. ! slovenske device - v I deželo Somali. Atentat na perzijseo princesinjo. CARIGRAD 31. Porta je priobčila da nes perzijskemu poslaniku, da sta dva perzijska anarhista izvršila atentat na šahovo mačeho, princesinjo Uia, ki roma v Kerbeiah. Anarhista sta skozi okno streljala na princesinjo. Princesinja je ostala nepoškodovana. Anarhista so ujeli. Macedonsko vprašanje. LONDON 31. „Reuterjev biro" je zvedel, da ni angleška vlada prejela do sedaj od nobene velevlasti odgovor na noto od 3. marca, ki se tiče Macedonije in vsebuje predloge sir Greya glede imenovanja turškega guvernerja in pc.jačenja orožoištva. Angleški vlada ne ve službeno ni za kak predlog Rusije o tej stvari. Angleška zgornja zbornica. LONDON 31. Na vprašanje lorda Ja-j min3tona je izjavil državni tajnik Fitzmaurice,' da so po mnenju vlade angleški interesi med Bagdadom in perzijsko mejo dovolj zavarovani. Zato ni treba spopolniti pogodbe med Angleško in Ruiijo, ki je parlamentu dobro znana. le nemškem ških krajih hišo, kjer poznajo Schuberta ali Wagnerja ! V nekem predmestju Gorfce sem srečal po mestno oblečenih šolskih deklic, ali njihova usteca so besedičila v slovenskem narečju. Kaj pomenjavspričo tega tabla z italijanskim uličnim imenom?!! Mari so napisi kakor Giosue Car-ducci ali Giuseppe Verdi spomeniki za vse čase, kakor da bi bili v kakem mestu v Lombardiji ali onkiaj Abruzzov ? ! ! Ali pa niso morda ti spominski znaki na naredno skupnost z italijanskim narodom, ki jo goriški mestni mogotci razobešajo na ogled, ist 'tako minljivi kakor vse poze-m e 1 j s k o ?! Ali sedanjost ne ve več, daje bia Gorica še pred malo desetletji prav za prav nemško mesto, v kolikor sta bila posest in nemških rokah in nista bila omejena le na najstrupenejimi sovražniki nas Slovencev, Njegovo pripoznanje, da sa na Goriškem vr3i narodao zgodovinska evolucija nam v prilog — je važna za Italijane, za vladajoče kroge in za nas same. V opisovanje dejstev je sicer '»pleteno tudi precej labkovidne tendencije po — denunciranju. To tendencijo ov3ja sosebno pasaža, kjer avktor kaže na jedno Kubelikoro sliko, da bi opozoril na nekak — panslavi-zem! Tendencija je morda tudi v tem, da nekoliko pretiruje in narodno-zgodovinski proces predočuje v stadiju napredka, ki ga Slovenci v resnici Še niso dosegli. Avktorjev očevidni namen je, da bi oplašil Italijane, da bi se še nadalje — kakor so se vedno do-slej — puščali zlorabljati v nemške svrhe! Vprašanje je le, da-li se bodo Italijani še dajali zavajati po strašenjib, da jih hočemo mi politično popolnoma zatreti ! Na to ne misli nikdo med nami. Mi ne stremimo niti po jedni pedi res italijanske zemlje, nikdo ne misli nacijonalno oškodovati jih a tem, da bi jim odvzel le eno samo italijansko dušo in tudi na političnem vplivu jim ne bo jemal nikdo, v kolikor jim gre tega vpliva po njih številu in njih gospodarski potenci. Na Italijanih samih je, ali pričakujejo več od pravičnosti in svobodoljubja Slovanov, ali pa od nemške — zavratnosti! ! Odločitev jim ne more biti težka, saj imajo žalostna izkustva iz minolosti. Vedno so taborili v sosedslvu Nemcev in vojevali proti nam. A kaj so imeli cd tega ? To, da jim jeden Nemcev siika sedaj njihovo bodočnost v Gorici črno v č:no. Nemško zavezništvo torej ni moglo preprečiti procesa — narodnega, gospodarskega in političnega — ki se vrši na Goriškem. Ni ga moglo preprečiti, ker se ta proces vrši iz narave ven in ni artiticijalen. Ali hočejo Italijani še ostajati v zmoti minolosii ? Če v svarilo ravno ta publikacija poslanca Dober-v elegičnem tonu o minolosti in se nadeja, da bodočnost prinese zopet Nemcem nekdanjo pozicijo v Goiici! ! S j tem pa, da tudi na vlade zvrača krivdo r.a tem, da je nemštvo izgubilo nekdanjo svojo moč in veljavo v Gorici, zagreša grdo historično laž. Če so Nemci izgubili svojo nekdanjo pozicijo v Gorici, se je zgodilo to, ker ;e ; bila ta njih pozicija umetoa, ker je bila to eksotična rastlina, prisajena na tuja tla, kije mogla vspevati le ob apatiji in nezavednosti domačega elementa. Veljava nemštva je bila umetna ; proces pa, o katerem govori poal. Dobernig, je naraven in prinese neizogibno — prej ali slej — Slovencem v Gorici tisto pozicijo, ki j i m gre po naravi. Boj goriških Slovencev ni narekovan od mržnje do Italijanov, ampak blagos; a nje v je le boj z a r e v i n d i k a c i j o neutaj-jenalj ive pravice Slovencev do teh jeziku. Kajti ta temna lepotica, ki jo je ptujec smatral za ■ vročekrvno Italijanko, je Slovenka skozi i a skozi: ona sovraži Italijane in ovaja raje, da pozna manje jej grozni nemški jezik. Na tem kmečkem dvorcu je narodno v s e s 1 o v a. n- ; Risopopolnoma zaslepljem, jim mora biti sko čutstvo ta*o ukoreninjeno, da je.slika ■ ri£ £avnQ t„ n.K, češkega virtuoza kubehka dobila častno! -a kj g070ri mesto na steni. Naj se nam pokaže v nem- j 6 ' s Angleški vojni ladiji v Krfu. LONDON 31. Reuterjevemu biro poro- i maTolkolonijo^tuj^e^Ti pa"se^dno"krčin, 4'aProoe8a ItaliJani ne morejo pre-čajo iz Malte, da pridete \ojni ladiji „Formi-, Kako nem§ka je bila Gorica in je de- Prečlti z nikakimi zvezami, ako bodo gonški dable" in „Implacable* 3. aprila v Krf, da Ioma ^ tQ 0vajaj0 tudi lepaki na zidovih, Slovenci — delali! V tem s 1 u ' a j u j e boste tamkaj ob prihodu nemškega cesarja, ki tudi y nem&em jeziku vabijo na koncert b 0 d 0 č n 0 8 t Slovencev v w0rici ruskih pevcev Slavjanskega. Kje pa so časi, . z a S 0 t o v 1 j e n aj ko so se plemenitaši Primorske shajali na Viljema. Romunska zbornica. BUKAREST 31. Zbornica je vsprejela dirkah, ko so rodbine Ritter, Gyulay, Bock-načit o preosnovi kmetskih občin, ki ga je mann, odpirala goriškim siromakom svoja odobril senat. Roška eskadra v Kielu KIEL 31. Danes predpoludne je dospela semkaj ruska eskadra, obstoječa iz dveh bojnih ladij in enega križarja. Fallieres v Stokholmu. PARIZ 31. Govori se, da odpotuje predsednik Faliieres, kakor je konečno določeno, v Stokholm v drugi polovici meaeca julija. Obglavljenje štirih obsojencev odgodeno. BEROLIN 31. „Berliner Tageblattu" javljajo iz Bonna : Meseca oktobra m. 1. je bonsko porotno sodišče obsodilo radi roparskega umora pet hrvatskih delavcev na smrt. Eden njih se je mejtem v svoji celici obesil. Vseučillščna vprašanja. Češki vseučiliščni dijaki so imeli v ne-! dobrotvorna srca, ko se je hodilo po Herrn-1 deljo v Pragi shod, na katerem je rektor j gasse in Fleischbankgasse, ko nLta le častnik češkega vseučilišča dr. Goli naglašal potrebo 1 in državni uradnik na javnih mestih govorila ustanovitve dražega češkega V3eučišča v nemški, ko je bil to v mnogih slučajih tudi Brnu. Vsprejeta je bila potem resolucija; v domači in rodbinski jezik ?! Take misli osen- kateri se zahteva ustanovitev č e š k e g čujejo svitlo krajevno sliko, na kateri bi se vseučilišča v Brnu j toli ra^i naslajali v vsei nje pomladanie-sveži skega v Lj ubijani. I deviški či3toti! Ali še dalje. Vrsta hiš v najodličneji I ulici mesta nosi slovenske napise. Ukusna moderna zgradba kaže na pročelju in s loven- ProtipoJjski zakoii sankcioniran ! - Pruski vladni list „Preusischer Staats- mišljenje lastnika in od uljudnih prebivalcev anzejger« je objavil razlastitveni zakon, ki se more doznati, da Slovenci kupujejo eno hišo za drugo ter izpodrivajo — polagoma sicer, ali svestno si svojega: cilja in tem gotoveje — italijanstvo s starih mu domačij. Kakor železen obroč oklepa Slovenstvo mestno območje, v katerem sicer Stin druge so imeli aanes zjutraj oogiavi«. i Italijan ge daja int0nacij0) aU bo _ ker je Obglavljenje se pa m izvršilo, marveč je bilo nezmožen za krepak odpor in go- telJev< v zadnjem trenotku odgodeno potem ko ^ spodarsko trhel v nedaljnem času pobile že vse priprave gotove. Odgodilo se je ,iti&n0 ažeD. Mo lo bi se celo že 8 pre_ obglavljenje baje radi tega, ker ni prišel hr- cejgno gotovostjo nap0vedati leta za to. V Signum vatski duhovnik. Omenjene obsojence obgla- m e g t & . g k . Q 0 bo potemj vijo v četrtek. 1 Iz Finske. ga je cesar 20. marca sankcij o-n i r a 1. Zakonodajen čin. ki je v sramoto človeški civilizaciji in narodu nemškemu še posebej — je torej zadobil najvišo sankcijo ! Nemški narod si ni pomnožil števila prija- Hrvatska. temporis : ban Rauch na razpotju svojega banstva. več gospodoval jezik Carducci j a] Iz Zagreba smo prejeli od jako .in v gledališču ne bo vladal duh Verdija, zaupne osebe, ki stoji danes izven poli'ičaih HELSINGFORS 31. Vsi členi uprav-' ampak — nu, kako se imenujejo bodoči strank, sledečo jako zanimivo ia za današnji nega oddelka senata so soglasno sklenili spo- pesniki, umetniki in državniki slovenskega politični položaj v Hrvatski iako karakteri-ročiti generalnemu guvernerju, da nameravajo, plemena?I odstopiti. V Gorici se vrši narodno- zgodovinski proces, ki se ne da odvrniti. Kakor je bilo v Ljubljani nemštvo potisneno v ozadje, tako se godi sedaj z italijanstvom v Gorici." * * * Turčija proti Donavsko-jadranski železnici. PETROGRAD 31. „ Novoj e Vremja* po-i roča iz Carigrada, da dela Turčija težave. železnice.: stično vest „Pred kakimi mu- desetimi dnevi se je . dil v Zagrebu zelo dobro znani slovenski drž. poslanec in posestnik na štajersko-hrvat-ski meji, ki je intimen prijatelj hrvatskega .bana barona Raucha. Ta poslanec je bil gostom barona Raucha. V zaupnem prijatelj- gleda gradnje Dona^sko-jadranske ____________, _ _ ___ Turška vlada je že obvestila srbskega diplo- Tako posl. Dobernig. Za nas ni zanimivo skem razgovoru o današnjih hrvatako-madjar- tičnega zastopnika, da ne more iz strategičnib le to, kar pripoveduje, ampak tudi okolnost : skih političnih razmerah je tožil baron Rauch ozirov privoliti v gradnjo. kdo pripoveduje. Rečeni poslanec je med svojemu prijatelju, da ga hrvatsko-arbska Stran TI »EDINOST« štv. U2 V Trst:?., dne 1. aprila 1908 koalicija toliko v srojem novinstva kolikor da evropske velevlasti nočejo ali da ne mo-po svoiih pristaših v vrstah širokih narednih reje, napraviti konca sedanji krm. Nadalje mas napada in insultira na v,e možne načine, .predlaga Angleška, - želeč, da bodi novi brez v^accaa usmiljenja. Tako govorečemu guverner povsem neodvisen od turške v ade, padale s> baronu Rauchu solze iz ©č\ Iz-|— naj se istemu zajamči primerna plača, lavil ie da on nikakor ni kak eksponent Razun tega se predlaga znatno znižanje tur-madiarske vlade v Hrvatski, marveč da tudi 'ških čet v Makedoniji, ter da se tako pn-on ;ma hrvatsko srce ie hrvatsko čutstvo za j hranjeni denar vpc trebi za fin mcijelne orga-sto^o domovine. Razlika v hrvatski politiki., jnizacije nove uprave. Konečao se predlaga ki olsroji med njim in hrvatsko-srbsko jtudi, naj velerlasti zajamčijo Makedoniji po-koalicijo, da je jedino ta, da hoče on doseči'polno integriteto, za Hrvatsko drugim diplomatičnim načinom j .Grško armenska zarota, in drugim neizravnim potom prav ono, za j c,rigradu fi0 prišii Da sled grško- cemer fire tud. hrvatsko-srbska koaheja. j rmenbki Jrofcj z,rpotniki 80 Rameravaii Vsled dejstva. da ga hrvatsko srbjka koali- L - iti v zrak podružn:co bank8 „Credit cija tako neusmiljeno proganja, da jejako Licfnais« Dinamit so vbliotapili iz Pireja. deprimiran fizično in moralno in da mu je neizmerno žal, da se je poprijel hrvatskega banstva, Kajti, ko še ni bil baa hrvatski, je bil mnogo srečniji, zadovoljneji in mirneji, ker da je kakor navadni hrvatski državlian užival obče spoštovanje in mogel svobodno gibati se kamor in kjer koli je hotel. — Visi 1 a n 9 jura croatica! — Pripomba dopisnika: To vest držim v rezervi kakor istinito in se ne bojim n-kakega ne službenega ne privatnega dementija. Ako bi bilo potrebno in ako bodo to zahtevali bodoči politični dogodki v Hrvatski, pridem na dan tudi z imenom detič-nega slovenskega poslanca. Upraviteljem patriarhata v Karlovcih bo baje imenovan budimpeštanski pravoslavni škof dr. Lucijan Bogdanovič. Intrige bana Raucha proti koaliciji. Včeraj smo prejeli nastopno brzojavko iz Zagreba : „Hrvatski** poročajo z Dunaja sledeče o petkovi avdijenciji bana Raucha pii skupnem ministru državnih financ, baronu Burianu : V tej avdi;enciji je skušal baron Rauch zvaliti na hrvatsko-srbsko koalicijo vso krivdo na počenjaj bosanskih Srbov proti tujim uradnikom v B3k»ni. Trdil je baje, da ima on pozitivne dokaze, da so bosanski Srbi pričeli boj proti „tujcem" v Bosni na inicijativo in po instrukcijah hr-vatsko-srbske koalicije. Lrst poroča nadalje, da se baron Burian ni dal prepričati po tej Rauchovi trditvi. Nasilje, proganjanje, strašenje in pa — laz: to so sredstva, ki se jih poslužuje Rauchov režim, a to je najbolji dokaz, da je ta režim gnil in nič vreden. Javna splošna korist zahteva, da se temu režimu stori nemudoma konec. Madjarski glasovi o hrvatsko madjar-skem sporu. ,Magyarorszag", ki je glavno glasilo stranke neodvisnosti, pišđ v eni zadnjih Številk v članku „Politični položaj" o hrvatski krizi nastopno: V Hrvatski se širijo najrazličneji glasovi o rešeoju ogrsko-hvvatskega spora. Govori se o padcu barona Reucha in o ime novanju novega bana, ki bi imel postati po eni verziji tivši ban grof Pejačević, po drugi pa grof Norman Ehrenfeldski. Nihče ne bi imel ničesar proti taki rešitviiz sedanje krize, ako Hrvatje opuste svoje dosedanje stališče in da ne delajo več za razrešitev državnega jedinstva. Zahtevajo naj spo-lazumVjenje na temelju z. čl. XXX, iz leti 1868, ker samo na tem temelju, ki ne stavlja v nevarnost jedinstva dežel ogrske krone, je možno spora/umljenje. Ta izjava uvaževanega madjarskega glasila bi kazala na to, da so srditeži v Budimpešti jeli postajati nekoliko mehkeji in da odgovarja resnici, ako hrvatska glasila zatr-jajo, da se pozicija hrvatsko-srbsko koalicije vedno bolj utrja. O gr sk a. Bančno vprašanje. Veliko pozornost vzbuja v političnih krogih članek Košutovega glasila „Budapest", ki priporoča odgoditev bančnega vprašanja. Članek navaja, da se zdi nepotrebna manife-stacija Košutove stranke za delitev banke; koristi dežele zahtevajo marveč, da se vzdrži koalicija. Bančno vprašanje pa bi moglo provzročiti, da koalicija razpade. S prou-t 'vanjem barčnega vprašanja se prične še le po Velikinoči. Iz Balkana. Italija in ruski načrt za Makedonijo. Ruski poslanik v Rimu je priobčil italijanskemu ministru za unanje stvari Tittoniju spomenico ruske vlade o reformah v Makedoniji. Tittoni je odgovoril, da italijanska vlada odobrava vse predloge Rusije in da jih bo podpirala. Donavsko jadranska Železnica. „Wiener Allg. Zeitung" piše, da ima Aretovano je bilo mnogo oseb. Drobne politične vesti. Za predsednika češke akademije znanosti je določen namesto umrlega Hiavk8 bivši češki nrnister-rojak dr. R a n d a. Združitev čeških strank. — Češki listi poročijo, da se teh dni združiio češko radikalna, češko državnopravna in češko radikalno-napredna p.tranka. Občinske volitve na Dunaju. V ponedeljek so končale volitve v okrajne zastope. V 1. in 9. okraju so bili izvoljeni naprednjaki, v drugih okrajih pa krščansko-socijalci. — Delegacije odgodjene na jesen? Iz Budimpešte poročajo, da se delegacije ne sestanejo meseca maia ter da bo tudi načrt o povišanju častniških plač predložen Še le na jesen. Od druge strani se ta vest dementira. Baron Benko na Dunaju. — Civilni adlatus za Bosno in Hercegovino, baron Benko se je podal na Dunaj. Temu potovanju pripisujejo veliko politično važnost. Sestanek vladarje v I š 1 u. — „Magdeburger Zeitung1' poroča, da pride angleški kralj Edvard početkom meseca avgusta v Išl obiskat cesarja Fran Josipa in mu čestitat povodom njegovega 60-letnega vladanja. Is Išla se poda angleški kralj v Marijine vari. _______ Dnevne vesti. Naročnikom. Prosimo gg. naročnike, naj naročnino pravočasno obnove, da ne bo presledka v dostavljanju lista. Posebno one, ki so zaostali z naročnino, poživljamo, naj nemudoma poravnajo zaostanek, ker drugače bi bili primorani, ustaviti jim list. Ker se z današnjim dnem začenja novo četrtletje, opozarjamo tudi na ugodnost aboniranja na nedeljsko izdanje Edinosti", ki stane za vse leto samo K 5*20. Uprava „Edinosti". Kdor seje veter, žanje....! Včerajšnji „Piccolo" nas je presenetil z nepričakovano jeremijado, ki pa vendar izveneva v nekako grožnjo. MHo toži, kako da slovenski trgovci jestvinčarji izkoriščajo baje trdno disciplino našega slovenskega občinstva v to, da delajo škodo svojim italijanskim tovarišem. Začel da se je bojkot, ki ga občutijo lsfiki trgovci ob periferiji mesta, a nekateri celo tudi — čujte! čujte! — v središču mesta. Ne vemo, koliko resnice je na tej „Pic colovi" jeremijadi, kajti možno te tudi, da je to le zvit manever kakih propadajočih trgovcev, da bi s tem zvabili občinstvo v svoje kramarije. Če pa je kaj resnics na tem, pa je ravno „Piccolo" narzadnji poklican, da moralizira. češ, da političnih in narodnih bojev m smeti prenašati n* gospodarsko polje. Preživo je nam vsem v spominu, kako je ravno ta list — in sicer le iz političnega in narodnega sovraštva — opetovano že pozival na bojkot naših siromašnih krušaric, peric, mlekaric, delavcev sploh, a je povodom zadnjega štrajka posebno hujskal proti slovenskim težakom. Pa čemu segati dalje okrog ! Ravno povodom konflikta v zadrugi trgovcev jestvinčarjev je prišlo na dan, da so italijanski trgovci nameravali ustanoviti posebno zadrugo proti slovenskim kolegom in sicer na ta način, da bi poživljali italijansko občinstvo, naj se služi le pri onih trgovcih, kateri bi imeli že na tablah poseben dogovorjen znak I I In ob takih antecedentih si upa „Picco-loy hinavsko zavijati oči in očitati našim trgovcem, da hočejo politične boje zanašati na gospodarsko polje! Hinavec ! Sp miniai naj se reka, da kdor seje veter, žanje vihar! Še nekaj o „shodu* drž. posl. Raj-munda Scabarja v Škorklji. Prejeli smo: potovanje črnogorskega kneza Nikoje v Pe- !]£o Brno navzoči členi „N. D. O." na poziv zapustili sem v „ . gostilni pozabil svoj dežnik. Povrnivši se v nameravana donavsko-jadraneka črta ne šla gostilno sem res našel le kakih 15 osfb in po Drinski dolini, marveč preko Mitrovice in pa predsedništvo na svojem mestu. Če uva-Rožaja na črnogorsko ozemlje in potem do žujemo, da smo mi na zahtevo soci alistov, ^ar8, r> i i -i u « j (ne da bi delali kake sitnosti) zapustiii dvo- Bela knjiga za Makedonijo. ran0 iQ torej lojalno postopali — kar je AngleSka vlada obelodani o makedon- glasno priznaval celo g. Scabar sam —, skem vprašanju (kakor poročajo iz Londona) moram reči, da je bilo nekaj grdega, kar se ..belo knjigo". Knjiga bo v prvi vrsti vsebo- je zgodilo z mano^ ko sem se povrnil v go- vala angle&ke reformne predloge za Makedo- stilno' po dežnik. Cim so me zazrli, V6ule so nijo, potem Be bodo v knjigi povdarjale se name najgrše psovke — take, da jih ni težke posledice, ki bi navstale vsled mnenja, možao tu reproducirati. Reagirati nisem mo- gel ker sem bil sam. Vprašam pa velespo-štovanega gospoda državnega poslanca Sca barja in njegovo spremstvo, da-li res menijo, da je to demokratično, ako se s predsedni-štvene mize socialističnega shoda, torej * z mesta, kjer človek pričakuje naobraženejih in razsodnejib mož, spuščajo nedostojne besede na — delavca ? ! ! " Člen „N. D. O." Razpisano je mesto sluge IV. razreda na tukajšnji c. kr. gimnaziji. Prošnje je vložiti do 10 maia t. 1. na c. kr. names-tništvu. Iz šolske Službe. Profesorji na državni obrtni šoli v Trstu Anton Seravalle, Anton Coeever in Josip Marass so pomaknjeni v Vit., profesorja Ivan Cante in Henrik Menegszzi pa v VIII. čiuovni razred. Novi poštni urad. Trgovinski minister je dovolil, da se pri sv. Jakobu ustanovi poštni urad. Državne veterinarske službe. — Na Štajerskem in Primorskem se ustanovi šaat most državnih veterinarskih zdravnikov. Zopet legina šola — usahnila! Ni še minoio leto, kar smo poročali na tem mestu, kako so morali v Raklii na istrski Raši (Castelnuovo d' Istria so krstili ta čisto hrvatski kraj) zapreti Legino šolo radi — pomanjkanja učencev, ker so isti prestopili v novo ustanovljeno Ciril Metodijevo šolo. Prav tako žalostno-sramoten konec čaka sedai tudi ono drugo Legino šolo, ki so jo zgradili v bližnji okolici mesta puljskega, v narodnih Banjolah, z znanim darom Tržačana Conigbi. Latos je odprla namreč prezaalužna istrska „Družba" tudi v Banjolah svojo šolo in kar ni otrok takoj početkom zapustilo one Legine kovačnice, storilo jo to tekom leta, tako, da je Legini učitelj Corradini — kakor čitamo v „Piccolovem" poročilu o shodu Lege v Puli — podal svojo demisijo! ! „Piccolo" govori pač, kako potrebna je Ba-njolcem kultura „nelia lingu del paese, clie č 1' italiana", ali nič ne ve povedati, da bi se hotel učitelj Corradini premisliti in ostati na svojem mestu radi desetorice otrok — na papirja jih je pač ie 36 —, ki obiskujejo šolo in katerih očetje so odvisni od puljskega magistrata. Tako ostane ponosna zgradba Legina na Banjolah — prazna in zaprta v zasmehvsem in v svarilo onim, ki še nočejo nmeti tega, da so proti naravi tudi z italijansko kulturo in leginimi novci ne more vspevati. Dočim beležimo z zadovoljstvom in ponosom ta pojav zdrave narodne osamosvojitve, ne moremo si kaj, da ne bi dali duška svojemu obžalovanju na tem, da se hoče predložiti v najvifio sankcijo sklep deželnega zbora istrkega, s katerim se podeljuje Legi 10.000 K iz deželnih sredstev — torej tudi iz slovanskih žepov — ki naj služijo v vzdr ževanje takih nemoralnih institucij Lege, ki morajo vendar pasti prej ali slej, dočim si mora siromašni narod t Istri odtrga vati od svojih ust, da si vzdržuje svoje po družbi ustanovljene šole, ker dosedanja večina v dež. zboru iz golega strankarskega šovinizma ne le da ni dovoljevala, ampak je celo za-prečala ustanovljanje deželnih hrvatskih šol. Kakor kažeta izgleda v Rakiju in Banjolah, Ee taki nemoralni nameni končno vendar izjavljajo, ali taki atentat na narodno posest ogorčajo in zastrupljajo življenje in vrhu tega se v s amotne svrhe zapravljajo še tisočaki deželnega denarja. To je tem brez vestneje, ker se godi v deželi, ki je toli si-siiouašna in kulturno zaostala, da bi se moralo vsaki novčič najvestneje porabljati v resnične kulturne in gospodarske potrebe bedo trpečega ljudstva. Gospodarski kurzi za vojake. Vojni minister namerava v vseh večih mestih uvesti za vojake gospodarske tečaje. Ti tečaji bodo trajali od novembra do marca in bodo smeli pohajati iste vsi vojaki, ki se priglasijo. Oznanjevalka spomladi. Iz Sempolaja nam piše prijatelj našega lista, da je dne 30. marca ob 9. uri 20. m. predpoludne videl dve ptici selilke — lastavici, kako sta leteli od severa proti juga. To so zanesljive oznanjevalke nastopivše pomladi. Iz zavoda sv. Nikolaja. Letos ima zavod jubilejno leto; obhaja namreč 10-letnico svojega obstanka. Radi tega ima njega odbor tudi nalogo, da ta dogodek dostojno proslavi. Zato bo v petek dne 3. aprila ob 4 uri pp. slavnostna seja, h kateri so vabljene vse častite cdbornice in je želeti, da pridejo vse. Rešiti je mnogo važnih točk, tako da je potrebna navzočnost vseli. Anketa o' podraženju živil. Včeraj je imela svojo zaključno seja komisija glede ankete o podraženju živil. Razpravljalo se je ojpripomočkih proti draginji rib in poljskih pridelkov. Konkretirani so bili predlogi, Iri jih tozadevno predloži mestnemu S7etu, in izvoljeni so bili dotični referenti. Sladkor je od sobote naprej za 4 st. dražji po kilogramu. Tovarnarji hočejo imeti dobiček predno pade jeseni vsled znižanja sladkornega davka cena sladkorja. Pripluli parniki. Včeraj ob 6 in pol pred. je priplul v naše pristanišče parnik A. — a. ,Giulia4 iz New-Orleanaa s 15 potniki. — Ob 9 in en četrt predp. je priplul L!oy dov parnik ,Euterpe' iz Aleksandrije in Brin-disi s 27 potniki. Med temi se je nahajala tudi umobolna Marija Tobaj, stara 25 let, ki jo je a. o. konzulat v Aleksandriji sem poslal za internacijo v goriško norišnico. Duhovnik zaboden pred oltarjem v cerkvi Sv. 3usta. Staroslavna bazilika pri Sv. Justu je bila včeraj oskrunjena po krvavem činu, ka-koršnih zgodovina, še manj vsakdanja kronika le mala pozna. Duhovnik v svečanostnih paramentih je bil pred oltarjem, kjer je bil ravno daroval sv. mašo, težko-morda smrtno — ramen. Govorica o tem groznem činu se je širila bliskoma po mestu. že v ranem jutru in, kakor vedno, pretiralo 3e je precej : govorilo se je, da je bil duhovnik ubit. Čin pa je tudi tako dovolj strašen in le to olajšuje grozoto sakriiegnega zločina, da ga je izvršil očividno umobolen človek. Žrtev napada je don Ivan Marsich. star še le 25 let, doma iz Kopra in sin revne rodbine. Za skoraj leto dni se nahaja v Trstu kakor kooperator v baziliki Sv. Justa, ob euem je tudi pomožni katehet v mestnem ženskem liceju. Včeraj zjutraj ob 7. uri je don Marsich daroval sv. mašo na oltarju Matere Božje Sedem Žalosti v levi ladiji bazilike ; služil mu je pri cerkvenem obredu cerkovnik Marij Mlakar, star 20 let. Blizu oltarja je bil v spovednici don Oscar Pretner. V cerkvi je bilo ob eni uri, kakor navadno, malo — morda kakih 30 — ljudij, večji del katerih je prisostvoval maši, darovane od don Marsicha. Ob 7.30 je maša končala ; duhovnik in cerkovnik sta zapuščala oltar, da se podata v zakristijo. Spredaj je stopal cerkovnik z misalom, sledil je duhovnik, ki je nosil kelib. Ko je duhovnik stopil na zadnjo od treh stopnic oltarja, se je tu na enkrat izmed oseb klečečih pred oltarjem, bliskoma vzdignil starikasti mož, oblečen v kmetski noši, planil proti duhovniku in udaril z vso močjo -— zdelo se je najprej, da le s pestjo — n;t spodnji del njegovega telesa. Takoj potem je zgrabil duhovnika z obema rokama ; duhovniku, ki je skušal izviti se mu, je pal kelih na tla. Ubogemu duhovniku na pomoč je priskočil cerkovnik, ki je zapazil nož v rokah napadalca. Ker v prvem trenotku ni imel boljšega pri roki, začel je mlatiti napadalca z misalom po glavi, dokler ni isti za hip izpustil svoje žrtve. Duhovnik, dasi ranjen, je imel še toliko moči, da porabivši ta trenotek se je popolnoma izvil rokam zbesnelega napadalca, ki ga je hotel še uloviti. Duhovnik je zbežal v bližnjo zakristijo duhovnikov in cd tod v ono kanonikov. Ša le tu je zapazil, da je bil ranjen v spodnjem trebuhu. Za njim je takoj prihite! don Pretner, ki je ranjenca spremil v hifco št. 3 ulice Montuzza, kjer bivajo duhovniki in ki je oddaljena le kakih sto korakov od bazilike. Tu je don Pretner slekel ranjenega duhovnika in videl, da je bil z nožem zaboden v levi del spodnjega trebuha, potem ko je bilo bodalo prebodlo vse paramente. Med tem je cerkovnik Fran Bevilacflua tekel v bližnjo norišoico. od koder ie telefoniral zdravniški postaji „Igeal<. Dr. Bolmar-cich, psihijater v norišnici, je pa takoj pri-hitel k ranjencu in ga začasno obveza?. Istega so potem na nosilih prenesli v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali Dasi so mu čreva izšla iz rane, vendar zdravniki izražajo nado, da rešijo Marsicha, ako no nastopijo kake komplikacije. Zdravnikom, ki so se jako hvalevredno in z ljubeznijo mudili okolo bolnika, je isti odgovoril na njihovo vprašanje, da ne pozna napadalca, da ga ni nikoli videl, tem manj pa si more raztolmačiti vzrok napada. Med tem je bil v cerkvi napadalec aretiran. Nek go3pod, ki je priso&t7oval maši, da je zgrabil in trdno ga držal, dokler niso prišli cerkovniki. GHavni cerkovnik Fran Gruden je napadalcu izvil nož is rok. Prišlrt sta tudi dva redarja, katerim so izročili vedno besnečega morilca. Zvezanega so g.*, redarji odnesli na policijo in vzeli s seboj tudi nož, ki je 12 cm dolg, spičast in navadne kimetske sorte. Napadalec je 53-letni pastir Josip Ko-sanac iz Sv. Petra v Piranščiir. 3'o njegovih lastnih navedbah, prišel je nalašč v Trat za to, da izvrši ta čin ; kajti, ker ga že smatrajo umobolnim, hoče s tem svojim činom veljati tudi zares kakor norec. Dne 27. januarja 1896 da je izvršil enak atentat na župnika v Krkavcih. Za včerajšnji atentat pa da si je izprosil nož od svojega nečak* Zudici in ga dal nabrusiti v Kopru, kjer se se je tudi pogajal za samokres, a ni imel dovolj denarja zanj. O ranjenem duhovniku pravi, da ga ne pozna. Črti pa vse duhovnike sploh, ker da so ti le krivi, da ga ?3i smatrajo umobolnim. Zato se prav nič ne kesa. Njemu da je bilo le na tem, da ubije sploh kakega duhovnika. To da jo že poprej naznanil name3tništ»u. Na zadnje je očividno umobolni napadalec pridodal, da je nedavno temu prevrnil v Istri več brzojavnih drogov. Policija je iz teh konfuzoih navedb prišla do prepričanja, da ima opraviti z norcem. Informacije potrjajo to mnenje, ker je Ko-sanac že dal opravila piibijatrom v Piranu ia v Trstu. Kosanca so zaprli v opazovalnico bolnišnice. Omenjamo radi zanimivosti, da je po cerkvenem pravu cerkev Sv. Ju sta viled krvoprolitja sedaj oskrunjena in ni mogoie opraviti v isti nikake službe božje niti kakega cerkvenega obreda, marveč se mora isto takoj zapreti do novega blagoalovljenja, t. zv. re-koncilijacij«. Čujemo, da se je to le pa zgodilo, vsled česar bi bil odstranjen omenjeni madež. V Trstu, 1. aprila 1908 >EDINOST c štev Stran IIT Tržaška mala kronika. Besen pflot. Po zahtevi tr^fikantinje Marice Mingotti v ul. Cassa di risparmio Št. 3, je bil včeraj zjutraj aretiran pilot Anton C. iz Trsta. Trafidantinja je povedala uradniku na policiji, da je hotel C. šiloma udreti v trafiko in ker so ga nekateri kupci ven bacnili, je isti zakričal : „Jaz te ubijem, p/okle ta k....M. Ona da se je zato močno prestrašila. Miekarica povožena. Včeraj zjutraj se je telefoniralo na bolnišnico in zdravniško postajo po nosila; okoličanka Fr. Marič, stara ©4 let, miekarica iz Lonjera št. 45, je bila povožena u-** cesti med Sv. Ivanom in Lanjerom in težko ranjena. Sprejeli so jo v bolnišnico. Žurnalist, mesar in — pes. Radi starega »ovraštva ie včeraj nastal prepir med žuroa-iistoin, Franom P., stftnujočim v Škorklji št. 251, in mesarjem Cezarjem Benedetti, stanu očim v i3ti hiši in uslužbenim pri konsum-ntai društvu v Rojanu. Mesarjev pe3, videč svojega gospodara v nevarnosti, se je vrgel med nje in zagrabil nasprotnika ter ga več krat ogrizel. P. 6e je zatekel za pcmoč na zdravniško postajo. Zdravnik je konstatiral precej težke rane na nogah, bedrih, na desni rari in na mod;b. Peš je moral grizti z ne navadno besnelostjo. Zakonski, ki zapušča svojo polovico. Z'dar Niculo Deleonte, stanujoč v Sp. Ćar-boli št. 669, jo naznanil policiji, da mu je žena Lucija, stara 34 let, zginila brez vsakega vzroka že od 26. marca. ^ * Antonija Plesničar, stanujoča v Rojanu šl 335, je naznanila isti oblasti, da ji je mož Ivan, star 34 let, zginil že od 2Icof. — Jutri : Fran&ižek P spoz. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne + 12 5 Cels. — Vreme vferaj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, -Dremenljivo. Zmerni vetrovi. Temperatura mila. r začetku lepo. potem motno. Naše gledališče. Kakor naznanjeno, bodo t nedeljo častni oair. bcnefični večer g. Vebleta s krasno ^amberkovo žalcigro „Enajsta zapo-e e d". Ta igra je v stalnem repertoarju Narodnega Divadla v Pra^i in se igra z velikim uspehom tudi na drugih odrih. Spisana je od olivnega češkega komika in pisitelja, pokojnega Šicuberka za slovutno petorico deških igrrtlcev : Mošna, Šmaha. Seifert, Sed-.seek in Šamberk sam. Komad se odlikuje po i • izcrpljivi komiki. Društvene vesti. Društvo ;c. kr. poštnih oficijantov bo imelo svoj redni občni zbor dne 2, aprila r. 1. ob 9. uri zvečer v dvorani c. kr. poštnih :!užbencev. ulica Birriera vecchia št. 8. Darovi. Za podružnico družbe sv. Cirila in V.etodija na Greti nabralo se je na ob nem zboru iste dne 30. marca 10 kron 26 aiotiuk. Neimenovana gospodična je davo-.V«* 10 K za moško podružnico sv. Cir. in Met. v proslavo cenjenemu godovniku : „Živel Franeek, Podgradslci okoličan !u Denar hrani uprava. Vesti iz Goriške. Podružnica „Lege ' v Gorici je imela nedeljo svoj občni zbor. Dohodkov je imela iani 16.368-09 K., stroškov pa 5182 68 K. Upokojeni državni uslužbenci v Go-t i bo imeli prihodnjo nedelje shod, na katerem »e bodo posvetovali o korakih v zboljšanje svojega položaja. Shodu ba predsedoval ir. dr. Jo ip AUndić, predsednik „Narodne delavske organizacije" v Trstu. Zlorovanje se bo vršilo v restavrantu Marzini. Iz Vrtojbe. „Edinost" od 22. t. m. je i rinesla iz Vrtojbe dopis, v katerem je govora luk. soc. demokratih. Ker bi rs d prepričal Miha Gorkič svoje 3 . dem. pristaše, da sem jaz pisec onega <;opisa, ter s tem neopravičeno hujska ljudi proti meni. prosim ugiedno uredništvo, da bi agov- lilo potrditi, da nisem pisal se nikakega članka v Vtš cenjeni list „Edinost4*. Ob cnjin svetujem M. Gorkiču, naj bode previden, da ne spravi v zadrego razen ea-aega sebo tudi tistega, ki je odgovoren za njegove tiskane članke. Vrtojba, 30. marca 1908. Avgust Cejan Pripomba uredništva. Zagotovimo z možko besedo, da g. Cejan ni avktor gori omenjenega dopisa. V Lokavcu pri Ajdovščini se je ustanovilo v nedeljo pevsko in bralno društvo. Tega dne se je ustanovila tudi kmečka posojilnica in hranilnica. Vesti iz Istre. Sjajen vspeh „Narodne delavske organizacije" V Puli. Delavci, zaposleni v arzenalu in na drugih podjetjih c. in. k. vojne mornarice, katerih je sedaj 5947 na delu, imajo svojo bolniško blagajno popolnoma za se in jo upravljajo tudi sami. Do sedaj se ni tako rekoč, nikdo zanimal za to blsgajno in se ni menil za to, kdo da je v nje odboru! To nemarnost naših delavcev so izkoriščali socijalni demokratje sebi v prilog in so redno z malo glasovi volili odbor, ki je upravljal blagajno in absolutno gospodaril v njej. Se le, ko je lanskega leta prišlo vprašanje imenovanja novega zdravnika in je naš narod zahteval odločno, naj bo imenovan zdravnik ki je vešč našemu jeziku, a so socijalisti — ne oziraje se na to opravičeno zahtevo — zaveli najhujo agitacijo proti omenjenemu imenovanju, tedaj še le so sklenili naši. da na bodočih volitvah delegatov v blagajno stopijo v boj, da se vodstvo blagajne odvzame socijalistom in izroči isto pravični in nepristranski upravi. Volitve se bile te dni in so se završile v soboto. Volilo se je tako, da je vsaka direkcija volila za-se delegate in sicer primerno številu ljudij, zaposlovanih pri dotični direkciji. Tako so delavci, zaposleni pri „Marine Land-und AVasserbau-Direktion" (Direkcija gradeb na kopnem in na vodi), katerih je 1853, volili 47 delegatov, delavci pri „Scbiff-bauw ('aajedelstvo) 33 delegatov, „Maschinen-bfcu" (gradnja strojev) 24 delegatov itd. Odbor naše organizacije je delal neumorno že mesec dnij in je pripravljal ljud stvo na to volitve. Brez hrupa in javnosti zbirali so se zaupniki vseh direkcij v odboro-vih sejah na razgovore in posvetovanja. Vse je bilo ti.ko primerno urejeno in v najboljšem redu; d* smo že pred volitvami računali na vspeh naše organizacije. Delavci vseh direkcij so imeli izvoliti 150 delegatov. Ti izvolijo potem odbor 9 mož, ki prevzame upravo blagajne. V soboto dne 22. marca so volili delavci v „Bauamt" svojih 37 delegatov. Tu so dobili socijalisti prvi udarec. Od 1853 delavcev glasovalo jih je okolo 1300 in je bilo za uašo listo oddano 1200 glasov, za socijalistično pa 100. Ker pa so v področju tega „bauamta" delavci večinoma Dalmatinci, Bosanci in delavci naše narodnosti sploh so se tu tudi socijalisti postavili na nnarodnou stališče. Dvojica socijalistov sta se oblekla v dalmatinsko, oziroma bosansko narodno nošo in sta tako o-pravljena šla agitirat med delavce. Tudi gla sovnice so dali tiskati v hrvatskem jeziku, da bi s tem pridobili ljudi na svojo stran. Ali vse to ni koristilo. Prva bomba je padla in 47 delegatov je padlo ca našo stran. Sedaj so socijalisti sklicali shod delavcev, na katerem pa so govorili le nearzenalci, ter vpili proti „ekonomici" proti „nemici del operaio" itd. Mi pa smo se suiejaU in — delali dalje. Dne 25. marca imeli smo zaupen shod po § 2, na katerega je prišlo kakih 400 de lavcev. Predsedoval je Lacko Križ, ki je v markantnih potezah očrtal ves pomen te borbe, poučil zborovalce glede glasovanja, glede svobode, glede glasovnic, da se ne bi dali od nikogar zavesti ni premamiti. Zadnjo soboto pa je bila glavna bitka. Skrutimij se je izvršil še le danes (ponedeljek) ob 5 uri popoludne. Ob 6 uri p-večer so prihiteli prvi glasniki z veselim poročilom, da je izvoljenih delegatov: 125 naših in 25 SO-cijalistov. V hipu vam ne morem točno o* značiti vsega izida volitev. Le toliko vam mo rem sporočiti, da so socijalisti le pri Maschi nenbau zmagali a 25 delegati (a še to z malo večino glasov), v vseh drugih direkcijah se zmagali naši z ogromnimi večinami, j Ta'ij bi bilo od 150 delegatov 125 naših in j 25 socijalistov. V zadnjem momentu pa čujem, da soci jalisti groze in vpijejo v dvoraui bolniške' blagajne da nikakor ne dado vprave iz rok j in da mora prej kri teči!! Upamo pa, da se! jim kri pomiri in da postanejo še bolj krotki. ' nego so biii doslej, Le pamet v glavo, prijatelji!! Ne mislite, da so še tisti čase, ko 6te! brez etraliu terorizirali po 2rzenalu iu ste s svojim terorizmom dosezali, kar ste hoteli. O ne! Minoii so tisti „lepi dnevi" vaše sait:«.?-vlade in naš narod se ne bo puščal nikdar več strahovati, zasramovati in izrabljati. Naši organizaciji pa čestitamo pulj ki Slovani od srca na sjajnom vspebu in želim i. Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graške Poittards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile st. 15. Vekoslav Plesničar • \ -» zalagatelj c. kr. državnih uradnikov c- naznanja slavnemu občinstvu, da ima SVOJ& BOGATO ZALOŽENO • • trgovino jestvin v ul. Giulia št. 29 :: ima vedno sveže prave in neprenosljive 31. testenine (Pefcatete) Žveplenke družbe sv. Cir. in Met. ter vse druge predmete jestvinske stroke. Pošiljam po pošti od 5 kg naprej vseh vrst blaga po celej A rs tro - Ogrski. Agentursko podjetje z zalogo no debelo ulica Dočizetti steu. 5. Edini zavod zo popravljanje Pnevmatiko« Trst — ulica Conti štev. 24 rst Podružnica tovarne nsnjatih iu gumijevih antiderapantnih pnevmatiko t miT fi> Garfonnet, 77 Hue de paris9 Ctichi (Seine) Izvršuje popravljanje pnevmatikor z antiderapauts iz gladkeg-a gumija, notranje prevlake s tkanino, pnevmatičnih črev vsake tovarne, počenih, prerezanih ali na drug način pokvarjenih. — Popravlja se z redko preciznostjo ter se jamči za trajnost, kakor pri novih. Spccijelno patentovano vulkaniziranje. — poprave se izvršujejo v najkrajšem času. ZALOGA > Istrskega in dalmatinskega vina zajamčeno pristnega "SBSF s prodajo na debelo iu drobno Bernardo di Chiara ) TRST, ulica dei Bachi štev. 9 ^ Za krćmarje in gostilničarje po dogovornih cenah. ^ KVP _ Črevljarnica ooo Črevljarnica Raffaelo Caris TRST, ulica delle Mura št. 7 Izdeluje vsakovrstne črevlje po amerikanskih ali francoskih oblikah ter v1 QnUn iače se v najem, ne predaleč o J Narod-OUUU nega Doma. Eventuelno s hrano. Ponudbe na upravo Edinosti. SUKNA in modno blago :: za obleke : priporoča firma izmuje Tsato popravo y 24'tiH nraH. CENE ZMERNE. Zaloga In prodaja originalna angleško oroma za črevije. kA. Dr. ERNEST MENZEL specijalist za otroške bolezni r ■ □ prej azistent otroške bolnišnice dunaj. poliklinike sprejema od 4.-5. pop. :: TJ?ST : : Trg Sv. Caterina štev. 2. TV0RN SKE CENE. tvornica za sokno w Humpolcu na Češkem. VZORCI FRANKO. Pohištva Zaloga vina TKSsT. ulica Chlozza Stev. 17 IT ISTRSKI TERAN 7.a dom (ne manj od 5 litrov) - po 56 stotink liter. Za krčmarje in gostilničarje po dogovor.cenah. NB. Sprejmem pofiiljatve v tranzitu za celo monarhijo in v vsaki množini SIMON FAVLINOVIĆ. Velika izbera Pohištvo svetlo in temno, spalne io jedlise sobe, divani, obešala, pisalne mize, žetozne posteljo, slike zroala, otoiioe, popolno pohlfttvo za kohlnje in tudi posamezni komadi. Trst, via Chiozza 8 (RudeČe table) VIT 0RI0 D0PLICHER HT Najnižje cene. Zdravljenje krvi Čaj „Tisočerni cvet" (Mfllefiori Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti on sluća em, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljanju in hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva ▼ odU-kovani lekarni PRAXMARER „fi\ due JKori" trst, veliki trg V pekarni in sladčičarni VINKO SKERK, Trst Uia flcqaedo!to 15 in v podružnici via Miramar 9 se dobi vedno svež kruh, najfinejše moke. čokolado fina dezertna vina v buteljkah, raznovrstne blškote, tudi za čaj. Sprejme se naročila za torte. |B krokaate. — SPECJAUTETA: pustni Tržiškd tovarna za olja, mazilo za uozoue, kemiški proizvodi Kollar & Breitner Tovarn«: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, letni Ceatent, Karbollnej, Naftalina „GBOSSOL" itd. itd. za sadaj priznana kakar najbolj« In trajnej« nazllo, kl ahranja nava to atara plasti aa aafaitičnlh kartonih, tkrlMfe ploičah in vsakovrstnem laataHaa. Aaffclttraal k&rtoml, Uolatorni kartoni, lasni oamsnt, karbslinsj, karbalaa kiallna, asfalti in drnffi prolsvodi is asfalta inkatrama, mastna stroja, masUa aa tosoto. prinnano in najbolja »namks (rjfifkirnao) mast aa ngEDINOST« gtev. 92. V Trstu dne 1. aprila 190.* CARLO GORTAN Zaloga olja - Jrst - V. Santa Caterina 13. Prodaja na veliko h na drob-io - TELEFON 865 = da bi radaljevali tako lepo sporazumno — cd zmsge do zmage. Vesti iz Kranjske. 7 Viljem Polak. V Tržiču je umrl v fctarosti 62-k-t inženir Viljem Polak. Pokojnik je volil diužbi sv. Cirila in Metoda približno 188,000 K. Užitek od te glavnice iuou deloma njegova soproga, deloma njegova sestra do svoje mirti. Tržaškemu so kolu je volil blsgi pokojnik 3000 K, slovenskemu bralnemu društvu v Tržiču 3000 K, otioškemu vrtcu 2000 K, za slovenska učila 1000 K, dijaški kuhinji v Kranju 6000 K. za učitelja petjo in godbe v Tržiču 6000 krm. Vsi ti volilojem&iki imajo pravico pobirati samo obresti cd voljenih zneskov. Za slovenske tehnike je določil ustanovno glavnico 15.000 K. S'ava takemu rodoljubu. Statistični podatki o prometu s tujci v Ljubljani zadnjih pet let. Brez dvoma so statistični podatki najbolj zanesljiv dokaz o xr>metu s tujci kakega kraja ali kake dežele. Na razpolsgo so taki podatki od leta 1903. ko ie prišlo v Ljubljano 28.056 tuicev. To lepo štcvi'o pa je piihodnje leto (1904) poskočilo kar za 8169 oseb. kajti ljubljanski ho'eli iv kazuj ej o tega leta 36.225 tujcev. L. lf*<>5. ie promet s tujci napredoval za 5642 b, piislo je nsmreč 41.867 tujcev v naše mesto. L. 1906. znaša prirastek 4305 oseb. ali skupno 46.172 tujcev. Lansko leto pa je priš o 48.486 tujcev v Ljubljano, torej 2314 več nego predlanskim. V vseh 5 letih je bilo tort j ogromno število 200.806 tujcev v Ljubljani, kar je pač velikanskega pomena zlasti v gospodarskem oziru. Pripomniti pa je treba, da izkazujejo te številke samo ene tujce, ki so prenočevali v hotelih, ne pa onih tujcev, ki so stsnjva'i pri svojih prijateljih in so rodnikih. Krojaški pomočniki v Ljubliani stu-pijo z dan&šnjim dnem v stavko, ker so majstori odklonili njih zahteve. Deželni odbor kranjski je odposlal v dež-lni šolski svet dr. Ivana Šušteršiča in dr. Evgena Lam pet a. Vesti iz Štajerske. Celjski vodovod. Po sklepu mestnega Včinskfga odbora se izreći izvedba novega vodovoda stavbeni tvrdki btron Schvarz za 541.000 kron. Vodovod bo baje dogotovljen še prihodnjo jesen. Še eno novo učiteljište na Štajer skem. Na Gornjem Štajerskem hočejo Nemci imeti svoje nemško učiteljišče. Petem bo troje učiteljišč na Štajerskem — in v&a tri nemška! SloT.ftnci na Spodnjem Šrejerskem imajo tudi nemško učiteljišče v Mariboru! Vsled sladkosnednosti je pila lug v Celju dekla fotogrtfa Picka, misleč, da bo zavžda sladt-o tekočino. Težko poškodovano so prenesli v bolnišnico. Razne vesti. Kralji — kadilci. Angleški kralj Edvard kadi n&jboije smodke, semterije tudi pipo. Belgijski kralj Leopold II. p kadi vsak dau dvanajst smodek. Cesar Franc Josip I. kadi pipo. Ntm>ki ceear Viijem pokadi na dan le malo cigaret in todi te samo do polovice. Kuski car pokadi do 30 cigaret na dan. Španski kralj Alfonz kadi rad cigarete, in samo semtertje kako havano. Viktor Emanuel pokadi na dan samo 2 cigareti. Razkrili bo zlato rado. Iz San Franeiska poročajo, da so pred 3 tedni v Sierri Nevad*, 65 kilometrov od Rena razkrili bogato zlato rudo. Pričeli so že kopati rudo in ni.stalo je tamkaj že mesto, ki šteje 100.000 prebivalcev. Cena zemljiščam v okolici je silno narastla. Boj z velikansko kačo. Iz Nov-.'orka javljajo : Ko je strežaj zoologičnega wta stopil v kletko velikanske kačo (boa constrietor), da bi jej dal hrane, ga je kača napadla ter se ovila okolu njega. Na pomoč je prišlo 15 streža^ev in nastal je boj na življenje in smrt, da eo že nezavestnega strežaja rešili kače. Nemfiki prestolonaslednik — rektor vseučilišča. „Berliner Tageblatt" javlja iz Kraljevca (Koenigsberg), da se je nemški prestolonaslednik izjavil pripravnim, vspre-jeti čast dosmitnega rektorja na Albertovem vseučilišču. Predpotopna pošast. Iz Ntw-Jorka poročajo : Veliko senzacijo vzbuja vest, da so delavci v velikih fosilnih naslagah v Wyo-mingu našli okostje neke predpotopne pošasti ki je 314 čevljev dolga. Največi dinosaurus, ki je bil doslej znan učenjakom, se nahaja v Field-muzeju, dolg je 75 čevljev, njegova najveća kost hrbtenice tehta okolo 150 kilogramov, dočim tehta največa kost hrbtenice sedaj izkopane pošasti 500 kilogramov. Učenjaki menijo, da je ta pošast živela v vodi, deloma iz razloga, da se tako ohrani pred malimi živalimi, ki so jo napad Ie. Hranila so je b travo in rastlinami, ki rastejo na dnu morja in rek. W MALI OGLAS!. lo^Atvi nftCftiifn 40 kron. Vrnil bi 45 kron ISCem pOSCJhO po 5 kron tedensko. — Ponudbe pod „Posojilo" na les. odd. Edin. 435 Incin UrCRArip naznanja tem potom slav-iOSip lurguill občinstvu, da je preselil svojo prodajnluico iz ulice Barriera št. 4 v uli c o O 1 m o st. 1. Pri tej {>riliki priporoča tudi svojo podružnico v ulici Giulia St. 7. V nadi, da ga bode hlavno otčinstvo počakalo se v naprej toplo zahvaljuje. __ Prodajo se Ulica Caserma 12, I. nad. na tedenske sli mesečne obroke obleke in površnike za moške. V Bobroznam proDajalnici jestvin A. Dali' Oste ^ se da meblirana soba z lepim raz- Iidjc^H gi stopnico I.. vrata 24 gledom Ulica Commerciale stev. 7, VPoHnt*orlii sc l>rof!a zenalji'Če z enim i liUUiti 11U gospodarskim poslopjem in vrtičem po ugodni ceni. Naclov pove .Jnseratni odd. Edinosti" 461 v ulici Benvenuto Cellini štey. 1 dobijo se vedno v veliki izberi jestvine in kolonijalno blago, konzerve, kakor tudi likerji in fina namizna vina. po domačem načinu — Specijaliteta: Fnrlansski salami Preskrbrje se poštne poiiljatve. TELEFON štev. 2063. !//*#» p potrebuje iriuega r^pilca, nuj te obrne na l\UUr Inserami oddelek Edinosti pod štev. 4<>9. lu^nhn mmM TRST -- ulica Madormina štev. S Vino o!*oličansko izvrstno belo, 9 hI na prodaj po nizki ceni radi selitve. Obrniti ee je Via delle Poste 5t- 12 1. narist., vrata 11. 4<>4 j/\/ A O glasovite tovarne Gl'TSVERWA1 J.UNG i\VMO KRAMCHSFELl). Vsakdanji dohodi, sveže blago, vrste blaga in cene. da se ni bati konkurence. Edini zastopniki in založniki za Trst, Primorje, Gorico, Furlanijo in l*tro Fratelli Met tel - Trat ulica delle Poate 14. 469 IŠĆ6 SG slovenski obitelji soba s hrano. nosti. Na-lov pove Inseratni odde.ek Edi- 463 j slik. VELIKA ZALOGA pohištva, man i faktur, ur, zrcal in tapetarij Popolne spalne in cbedovalne sobe. Moške obleke na izhero. roorocE cene. Prodaja proti takojšnjemu pla čilu in tudi na obroke. s^ssasfe^ss^:-'. Prodajalnica specijalitet Trst, Acquedotto 3 zelene table Ngpoljska zmes Pasla tli Napoli garantirana po 32 in 36 krajcarjev Najflnojo gJJo, rajakusneja sicilijanska omaka para-dižkeg-a Jabolka po 44 krejcerjev škatljloa. ^SS^I rilllllllllUliLiUIIIU.ijmiih Pekarna in slddčičarna Benedikt Suban, Trst ulica deli" istria štev. 12 Dobi se svež kruh trikrat na dan testenine lastnega izdelka biskotlnov in likerji v buteljkah. Velika prodaja moke. sladkarij itd. JPo zmernih cenah - Postrežba na dom i i v>m nrrrrri ■ >, i i > i ■■ ».rt i> nniiiiiini.hn ATTILIO PiZZORNO TRST, ulica Gluseppe Parini štev. 9 — vo^al ulice Glorgio Vasari. - Telef. 687. Ogledala navadna in ogiajena. — Ponrebrenje atarir. zrcal. — Skladišče krist i'""- navadnega in delanegh stekla. — Zaloga navadnih in oglajenih ?ip za kočije Oglajeni kristali, vezani z medjo. — Zrcala z uresi £ipe z tsakovratnimi risbami. — Apanirtnje šip w STARA MiRODiL»Nicn SSS Ped. F. Butfgr Sacc. TRST. ul. Barriera vecchia štev, 26. BOGATA ZALOGA barv, povlak, čopičav, pramenij, ke-mlčdh izdelkov, rainor. vod, pa.fi-mov, zamahi, železne žloe, elaetlke za cepljeujo, mila in STEKLENIH SI f * - • V'--'' '".--'■I Ccnj'eni odjemalci ! Častim se naznaniti Vam, d;i sem odprl v Trstu, V lllfci Poste Štev. 10 (vogal Valdirivo) Prodajalnico manifakturnega blaga katera je preskrbljena z vsemi potrebščinami ter se priporočam za blag. naklonjenost. Udaiii Antonio Oonteato. Kdor želi vzeti v najem kako Sm ftanovanje, skladišče ali prodajataics Obrne naj ss na | estC - O ffl C* O avtorizovana agencija za nepremičnine in trgovino ulica. S. Giovanni pritličje. — Telefon 371. Pietro Cucit mizar Trst, ulica Fontana sr. 7 in Specijalist za razkošno pohištvo v; kega kroja. Vsakovrstna dela v lesu Dftttff! ?D obeša,a- Postelje, opra-rlU\iU ve za cralno sobo na;-finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces sion", mozaično umetniško mizico, vreu no 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar. Trst, ulica Cereria št. 2 ANTON JOGAN miza: Sprojmo vsakovrstna naročila in popravljanja. Ima vedno pripravljeno pohištvo za spalne in jedilne sobe ter kuhinie TRST — ulica Farneto 45. saaaaeszsE Oiuseppe d' Andrea Teracerarski mojster Trst - San Giatomo in Monte 6 prvo psdjefje za navadna in fina feracerarska de'a —-- _ obstoječe od leta 1852 Sprejme ae tudi popruvljavja. Siiejališč: y Mirodilnici Sizzan (S. Siacoio) S. TPAM ClffLU tapetar dashpo-rnAll histva,žiinnicilD. Izvršuje pcpravljanja po zmernih cenal Trst, ul. Giouanni Boccaccio k rsrsss. polunadstropje. FBAliGESCO S. OOHATi •loktroto^nlk T2»Tt alicft ieir le^eedett« 3& Aittfiii^m džitr5:?'sattii feii&a i iriftiit mehanično delalnloo tržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma šleu. 2 u lastni palači (Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON 9g2 Jekleno ima na, razpolago varnostno celico ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambice, ki se oddajejo strankam v najem in sicer : za oelo leto kron 3O „ pol leta „ 20 „ četrt n n za en meseo „ 6 Shrambice so 24 cm visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. Oddaj* hranilne pnlioe, katere se priporoča posebno a ta rišem, da "gSS na ta naj no vej ftl ln najnapeincjl način navajajo itedlti avojo deoo. ^fl ss Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah. sf!t}ma ---_, t*!«fsB«T, »te»lotpU», l*k»T tadt BskuiteaMa.lt m ▼ c-rti ■ «WiktT0t«liatke, ^cprtT« b»etcrjrr ls Fr<*«ncT» »T*:!?;k k»hrti»|iiiW! ilit>»i, SKh jakt zvere« !a izvriiitv »a?«'*** Prodajalniea jestvin pst ©r pstgfKsl, Srsi ullos, Giulia 76. Prodaja: kuvo rlž, testenine, a!ad