5. številka. Ljubljana, v petek 8. januvarja 1897. XXX. leto. Izbaja vsak. dan •#■*<•<• «r, izimši nedelje in piaznike ter velja po poŠti prejeman za a v 11 ro - og e r s k e dežele za vse leto 16 gld,, za pol leta 8 gld,, za Četrt leta -l gld., za jedrn mesec 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez, pošiljanja na dom za vse leto 13 gld,, za četit leta U gld. JiO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr, na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznani la plačuje se od štirit-topne petit-vrste po G kr., če sc oznanilo jeden krat tiska, po h kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frsnkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvoje na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvn nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Leto 189 6. m Pravoslavna Rasija bode dele čez nekaj doi imela svoje novo leto, a vendar mislimo, da tadi Že danes labko spregovorimo o glavnih dcgdkih v tej državi v minolem leta. V maja je bil za vso Rasijo važen dogodek, novi car Nikolaj je bil kronan v Moskvi. Tedaj se je zopet pokazalo pravo mišljenje Rusije. Iz daljnih krajev evropske in azijske Rastje se je v Moskvi sešlo na tisoče in tisoče ljud*, in videlo se je, đa narod smatra carja za od Boga mu določenega gospodarja. V monarhističnih državah zapadne Evrope je kronanje samo še nekaka formalnost, kah re se udeležuje le bolj visoko plemstvo in nekateri izvoljenci, v Rasiji je pa to prava na rodna slavnost. Raski narod vidi v carja svojega batjaško (očeta) in zaščitnika pravoslavne vere. Kronanje je žal motila velika nesreča na Hodinskem polja, kjer se je ponesrečilo več tisoč Ijadij. Ta katastrofa pa vendar ni toliko motila kronskih slovesne stij, kakor bi si kdo mislil. Dovršile so se v popolnem reda. Novi car vlada največ v doba svojega pokojnega očeta. Motili so se tisti, ki so se nadejali, da morda uvede ustivo. Car je prepričan, da raski narod ni za ustavno Življenje, vsaj sedaj še ne. Ras stavi vse nade le na carja in nima tistega zaupanja v samopomoč, ki je potrebna za dobro ustavno življenje. Poleg tega pa ustavno življenje v zapadni Evropi tadi ne osrečuje naredov, temveč daje večkrat le priložnost nekaterim častiblepnežem, da se popreje na višja mesta postavijo. Le malo-kateri parlament je v Evropi, o katerem bi mogli reči, da predstavlja zare3 voljo naroda. Moč Rusije obstoji b aš v zaupnih odnošajib mej narodom in carjem in pa v pokornosti Rusov svojemu vladarja. V Rasiji ni čat individualnosti tako razvit, kakor v zapadni Evropi. To se Že vidi v socijalni organizaciji. Temeljna oblika ruski občini je tako imenovani .mit" s skupnim gospodarstvom. Rusiji se v zapadni Evropi radi posmehu jt j o zaradi njenega policijskega vladanja. V resnici pa tadi v Evropi vedno bolje prevladuje ta sistem. Vse urad-ništvo hočejo vtakniti v uniforme, da se tako nekako povsod pokaže moč in oblast države. Tako Rasija upliva na zapadno Evropo in bode vedno bolje nplivala. Tolikega npliva Rasija še nikoli ni imela v Evropi, kaker ga ima sedaj. Vse evropske države so bolje ali manje pođ uplivom Rusije. Nekatere ss je boje, druge so pa ž njo v taki zvezi, da morajo uravnavati svojo politiko po volji Rasi je. Zlasti se je minolo leto utrdilo prijateljstvo mej Francijo in Rusijo. Car samodržec je bil pohodil Pariz, glavno mesto največje evropske repnblike, in ga je narod bil jako naudnšeno vzprejel. Ta pohod je bil pokazal tesno vez, ki veže ti dve državi. Ob novem leta je pa car brzojavno časti tal predsedniku francoske republike, za kar seveda je poslednji odgovoril s protičastitko. Ti častitki sta pač pregnali poslednji dvom o zvezi mej Kurjo in Francijo. Ta zveza je minolo leto močno nplivala na evropsko politiko, posebno je prekrižala vse angleške načrte v orijentu. Anglija se je mislila utrditi v orijentu s svojo politiko, a njeoe namere so se popolnoma izjalovile. Pokojni car Aleksander si je bil dobil naslov „carja mirotvorca" zaradi svoje ljubezni do miru. Sedanji car se pa drži v tem oziru popolnoma politike svojega pokojnega očeta. Minolo leto je dajalo več priložnosti, da bi Rasija začela vojno, a ni je zapeljala želja po vojnih lovorikah. Rusija napreduje v mirnem delu. Uvesti misli zlato veljavo, da postavi svoje narodno gospodarstvo na trdna tla ; nadaljuje grajenja sibirske železnica, ki zveze Evropo s Tihim morjem. V Aziji Rusija zatira baiharstvo in. odpira vedno nove vire narodnogospodarskemu bogatstvu. Hkrati pa skuša na vse razne načine povzdigniti omiko in nravnost prebivalstva ter deluje na to, da v bodoče odvrne leta hudega glada. S svojim mirnim delovanjem si Rasija vedno bolje pokorava dva dela sveta, Evropo in Azijo. Nihilizem, ki hoče zanesti skrajne zapadne evropske ideje v Rasijo, si ne more pridobiti trdnih tal v Rasiji. Okužil je nekatere višje kroge, a jedro naroda nima nobenega smisla za prekucijske nazore njegove. Konec minologa leta oe je zopet pojavil v dijaških izgredih. Uspeha pa pač ne bode imel večjega kot so ga imeli vai prejšnji poskusi od zarote dekabristov 1825. leta do danes. Zastonj so vsi njegovi napori, da bi Rusijo nagaili v nove tire, šla tole da'je po poti, katero jej predpisuje zgodovina, kajti jeJino ta pot je zanjo primerna in vede do moči in nlavo. Državni zbor. jfis Na Dunaju, 7. januvarja. Zbornica je danes najprej dognala razpravo o proračunskem poglavju B ljudske šole". Generalni govornik contra, S o k o I, je naglašal, da zahteva češki narod popolno samoupravo glede šole in se potem bavil z društva „Komenskjf" če3ko šolo na Dan '.ju, dok uu o', da češki prebivalci Dunaja veduo čutijo, da so v deželi sovražnikov. Generalni govornik pro, S ue s s, je menda vse, kar je kdaj v parlamentu govoril zoper versko šolo ekscerpiral in iz tega napravil svoj današnji, jako dolgi govor, s katerim se je za vedno poslovil od parlamenta. Suessov labudji spev je knlminiral v tem, da se sedanja šola ne sme premeniti, nego da se mora popolniti. Omenjal je, kako je po veliki katastrofi 1. 1866. zavladalo splošno mnenje, da smo glede kulture zaostali za drugimi državami. (Dr. Šušteršič: Ljudstvo ni bilo o tem prepričano. Dr. Funke: Kaj pa veste vi o tem, saj ste bili takrat še v plenicah!) Cerkev je bila takrat na avtoritativen način napovedala celi evropski kulturi boj, in takrat je nastal ljudskošolski zakon, kateri je za državo pravi blagoslov. (Dr. Šušter-Šič: Prokletstvo za prebivalstvo!) Svoj čas se je slišalo o propovedi nekega Žnpnika, kateri je trdil, da je nova šola vzgojila največ tatov, razbojnikov in morilcev ter v dokaz tega imenoval morilca LISTEK. Slovensko gledališče. (,Ksenija", opera v jednem dejanju, spisala * * «, uglasbil Viktor Parma.) (Konec.) Z intermezzom je prvi del opere kaj primerno zaključen in je ustvarjena podlaga za drugi del. Vitez nastopi s svojimi spremljevalci. Samostan je jedini kraj, kjer je mogla najti Ksenija zavetišča. Prizor se začne z zborom, zloženim v narodnem slogu. Ko se vitez približa samostanu, mu ■topi Aleksej nasproti in mu zakliče „Postoj". Vitez zahteva, naj mu menih izroči ubeglo Ksenijo, sicer jo šiloma ugrabi, a Aleksij mu to odreče in ga poživlja, naj spoštuje Bveti kraj. Ko pove Aleksij vitezu, da je njegov rodni brat, se mu ta roga, češ, Ksenija je pobegnila v samostan, ker se tod nje ljubimec modi in zasmthuje meniha. Aleksij je užaljen in nname se oster prepir, ki se začne z duettom v es dur mej tenorjem in baritonom. Koncem kaj efektnega, krepkega duetta, kateri sta gg, Binder in Nolli jako lepo pela, upade zbor. Vitez pozove meniha, naj ne brani Ksenije zgolj z besedami, nego z orožjem, vzame jednemu svojih spremljevalcev meč in ga nudi Aleksiju. Ta se sklicuje na to, da je svečenik in da se s svojim bratom ne more biti, ali viteza je prevzela slepa strast. Ljut vrže Aleksija meč pred noge in mu srdito zakliče: Pogini pes! Tu se ponavljajo iz predigre akordi pozaven in t romb. Boj se začne. Ksenija je bila v tem s svojo spremljevalko stopila iz samostana in vidi, kako stojita brat proti bratu z mečem v roki. Preprečiti hoče, da bi brat brata ubil in prode o jo more kdo zadržati, plane mej borilca, in vitezov meč zadene mesto meniha njo. Navzočniki vzkliknejo strahoma, naj prestane boj, a prepozno je. Ksenija, ranjena na smrt, se zgrudi Tatjani v naročje. Brata vržeta orožje iz rok in jokaje se skloni menih nad Ksenijo. V tem hipu se čuje iz cerkve petje menihov in zvoki orgelj, jeden del prvega zbora, s katerim se je opera začela, in zbor na odra vpade. Umiraje vzklikne Ksenija aUmiram, brata, mir mej Vama", zbor ponavlja „mir mej vama" in iz cerkve vračajoči se menihi se mu pridružijo. Ko poje zbor „mir mej vama", Čuje se iz orkestra zopet konec intermezza, gosli in vijole tremolirajo zamolklo ter se s spremljevanjem harpe zopet dvigajo, prav kakor da se duža človeška dviga proti nebeškim višavam, dočim zavesa počasi pada. Parmova opera je naredila na občinstvo najmogočnejši utis, ker je veledramatična, tehnično dovršena, jako melodična in sijajno instrumentirana. Mnogo je seveda pripomogel tudi izvrstni libreto, čigar avtor nima uzreka, prikrivati svojeg« imena. Predstava je bila lepo zaokrožena in nas je zlasti presenetil g. Binder, kateri je igral glavno partijo. Pel je tako lepo, da je bilo le malokdaj spoznati, da je še začetnik, pač pa je bilo videt', da dobro napreduje tako v igri kakor v petji; da je resničen tenorist, da ima redkolep glas, to je Že znano. Lahko rečemo, da g. Binder doslej še v nobeni operi ni dosegel tako lepega uspeha, kakor v .Kseniji". Mimo njega gre najtoplejše priznanje tudi gospč. Še v čikovi, katera se je zlasti odlikovala v velikem duetta, in g. N o 11 i j a, kakor vsem dragim sotrudnikotn. Drugi del opere se sicer □i pel tako precizno in v vseh podrobnostih dovršeno, kakor prvi del, ali vender dobro. Inscenirana je bila opera prav lepo, pohvalno pa moram tudi priznati, da je g. Beni še k kot kapelnik pokazal, da je spoznal posebnosti in lepote Parmove skladbe in zlasti skrbel, da so prišle do Čim večje veljave. Občinstvo je dičnemu skladatelju prirejalo najprisrčnejše ovacije. Po intermezzu ga je poklicalo trikrat na oder, pri kateri priliki je bil gosp. Parmi vročen velik lovorjev venec z lepimi trakovi, koncem opere pa je gledališče odmevalo frenetič-nega ploskanja in viharnega klicanja »Živio Parma!" n Ksenija" se bode gotovo še mnogokrat predstavljala na slovenskem odru, prepričani pa smo tudi, da najde pot na druga slovanska gledališča. Š. Hagona Schenka. Kriminalna statistika dokazuje, da vsled Šolskega pcuka število hudodelstev pojema. (Dr. Sušteršič: To je dobrodejni npliv protiso-mitizma. — Viharna veselost) Hudodelstva pojemajo najbolj v tistih kronovinah, koder pojema število analfabetov. Klerikalci se trudijo na vse mogoče načine, da bi kar najugodnejše moralno statistiko sestavili, dasi se pred svetom lahko po* našamo s tem, kar smo dosegli Govornik je potem polemizoval s poslancem Treuinfelsom, kateri je bil zahteval premembo šolskih zakonov in končno izrekel, naj bi rastoča omika poravnala nasprotstva mej narodnimi sloji. Mej drugimi, ki so se oglasili /. i faktični popravek, je bil tudi dr. Sušteršič, kateri js povedal: da ljudskošolski zakon ni pospeševal ljudske omike pač pa prouzročil, da je ljudstvo postalo manj nravno, nego je bilo prej, in bolj surovo. Na razpravi stoječe poglavje se je na to vzprejelo. O resoluciji, naj se češki šoli društva „ Komen sk\'" na Dunaji da pravica javnosti, se je glasovalo imenoma in je bila resolucija s 122 proti lil glasom vzprejeta. Zbornica je potem začela razpravo o proračunu finančnega ministra. Govorili so poslanci Purghart, Abraham o w i c z inPolzhofer in Kronawetter ter finančni minister dr. Bilin-8 k i, kateri je obširno odgovarjal na posamična izvajanja in se mej drug m izrekel tudi zoper uvođenje monopola na žveplenke. Konec snje so posl. grof Coronini in to var.Ai interpclirali poljedelskega ministra, hoče-li razpustiti zadrugo „Agro Mocf tlconese" in njej namenjeni dtuir porabiti za investicije v pol. okraju gradiščanskem. Prihodnja seja bo jutri. * B juh J j mi. 8. januvarja. Poraz vlade o celjske« vprašanju je baje zakrivil grof Bideai sam. Grcf Hohenwart mu je neki svetoval, naj ne sklicuje državnegi zbora pred pravoslavnimi božičnimi prazniki, ker mu ne more jamčiti za večino. Grcfu B.-.denija se pa ni zdflo potrebno ozirati se na svet gcfi Hohenwarta in pcsledica temu je pora: v zbornici poslancev. Huda sodba o krščanskih socijalistih. „Po-litische Fiegmente", ki z vel:ko odločnostjo in doslednostjo z govarjajo preosnovo človeške dražbe na krščanskosocijalnih načelih in pobijajo kapitalizem, zaradi česar je njih urednik bi izključen s solno-praškega katoliškega shoda, so priobčile oster članek proti dunajskim kr^č.tnskim aocijaliaton. Očitajo j m, da nimajo druz^ga programa, kakor ži-dovsko vprašanje. l)i nimijo prav, vidi se iz tega, da inajo pDsledaji čas vs» zborovanja pri zaprtih vratih. Slabo je za rclitičuo stranko, če 89 mora bati javnosti. Protisemitje se boje nasprotnikov, ki bi pojasnili vohlcom, kako bo stvari, in jim povedali resnico Stranka, bi maha samo po Židih, drug) pa hoče vso pri starem pustiti, nima prihodnosti. Treba je omejiti kapitalizem, a v tem ozira so pa krščanskim socijalistom zvezane r.:ke, ker so ravno taka kapitali/ ~ . stranka, kakor b ralc . samo, da so poslednji židovska, prvi pa katoliška kapitalistična }'.r- iiki. Taka stranka ni za socijalne ref jrme. Vse njeno delovanje meri Io r>a to, da Bi pridobi moč v državi, dobi urade in dos'oja^atva v svoj >i roke in nove osnuje za svoje pristaša. 01 kar imajo protisemitje večino v dunajskem mestnem in dolenjeav-Btr'jskem deželaem zboru, se za socijalne reformo več ao zmenijo. Ojuovali hočejo jako mnogo naprav, pri katerih bi sami službe imeli, ljudstvo bi jih pa plačevalo. Se o razširjenju volilne pravice nočejo ni česa več sls,ti. Iz vsega se vidi, da dr. Lieger ni resao mislil s svojimi obljubami. — Mi na to le rečemo, da obžalujemo vse tiste, ki so od krščan • skoso ijalne stranke dunajske pričakovali rešitve človeštva, mi kneih nad nismo nikdar gojili in se nič ne čudimo postopanju daaajskih krščanskih socija-listov. Mi 8330 že davno vedeli, da so to le možje, ki hočejo na vsak način igrati v javnosti kako ulogo. Ker pri liberalcih niso mogli do veljave, so iznašli krščanski socijalistra. Ruski najvišji svet Ruski car hoče osno-vati neki rujki najvišji svet, kateremu bode predsednik jako iz braženi veliki kooz; Konstantin Kon-8tantinovič. Ta svet bode neka v.aesia imtaica mej carjem in min "stri. Carju iu njegovi pisarni ta svtt odvzame mnogo dela. Samo o najvarnejših stvari h bodo v bodočo ministri ša naravnost carju poročali. Tursko vprašanje. O tem, ko se iz C ari« grada vedno poroča o jedinosti vlaatij, ss pa neki veleposlaniki v resnici prepirajo mej s -boj. Ruski, nemški in francoski bi radi vso stvar še zavlekli, angleški in italijanski pa priganjata, da se hitro do-žene, kake reforme naj se u vedo v Turčiji. Tega prepira pa ni nobeden bolje vesel, kakor sultan. Hitro je umaknil že nekatere dane obljube, ko je videl, da se mu ni ničesa bati. Bismark proti omiki „Hamburger Nach-richten* priobčile so hud članek, o katerem se misli, da je zanj dal navodil j kaez b smarek sam. V Članku sa bado obsoja profesorski socijalizem, ki je tako nevaren, kakor socialna demokracija. Povod tema ntpada je dalo to, da je neki vseučiliški profesor Delbruck bil priobčil v nekem berolinskem listu članek, v katerem priporu "a, da bi vlada ved no ne podpirala delodajalcev in dala delavcem večjo svobodo. Na to se pa Bismarckovo glasilo hudo znaša nad berolinskimi vseučiliškimi profesorji, ki upeljejo ljudske učne tečaje. S takim razširjanjem omike deluje se le za socijalne demokrate. — Knez i!.Hm in k se je torej popolnoma postavil na omiki nasprotno stališča. Ker omikani delavci nočejo vedno podpirati teženj tistih strank, katere se vjs-majo z Bismarckovimi nazori, naj se pa zapre pot omiki mej narod. Naposled morda še b.vši nsmški kancelar pride z nasvetom, da se naj ljudske šole zapro. Prememba uprave v Algieru V Algiern se uprava nekoliko preustroji. Povekšala sa bode oblast generalnega guvernerja. Dosedaj so francoska mini-steratva neposredno občevala z raznimi aljierakimi vlastmi, sedaj se bode to godilo le po generalnem guvernerja. Njegovo mnenje se bodo moralo zašli-sati v vaeh stvareh, ki se tičejo dežele. Francoska vlada pa, da se bode Algier razvijal, če bode njegova uprava bolje jednotna, n-g > je bila dosedaj. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljaui, 6. januvarja. (Konec.) ObJ. svet. H r a s k y poročal je o preuredbi mostne dvorane, ki sedaj nikakor ne zadostuje svojemu namenu. Po n iroSilu gospoda župana izdelal je stavbinjki urad skico in stroškovnik in sicer po direktivi, da bodi novo urejena dvorana za jedno nadstropje višja nego sedanja. S žica izdelana je po načelu, da se mora tudi notranja dekoracija naslanj iti na ured te v unanjega glavnega lica kakor tudi na karakter zgradbe sploh. Pri ur d t /i d/o rano ozirati se je tudi na napravo balkona, kakoršen je bil na mestni hiši v prejšnjih časih, kajti vsa arhitektura to napravo neobhoiao zahhv.i V osi gorenjega dela motiva nad vhodom na balkon kazalo bi postaviti bronasti kip cesarjev. Stroški pro račanjeni so na okroglo 12 000 gl. Stavbinski odsek pritrdil je nasvotu mastnega magistrata ter predlaga, n ij občinski s.'et odobri program za uredbo mostne d/orane (o tem programa poroč\li bodemo da posebej) in naj mestnemu rnigistratu naroči, da p) sL.avbinekem urada da izdelati podrobni načrt in proračun za uredbo dvorane ter potem vno7i5 poroča občinskemu svetu in glede oddaje dela stavi primerne nasvete. Obč. svet. dr. Krisper naglasa, da Ljub Ijana rte nujno potrebuje spcdjbue mestne dvorane, vprašanje je le, če je sedanji trenotok umesten za tako podjetje. Govornik pa nasvetuje, nij se rekonstruira cela mestni hiša, ki ima sedaj popolnem pokvarjeno arhitektonsko obhko ii je sploh jodna najslabših v Ljubljani. A za rekonitrukcijc take zgradbe traba je specijalista, kakoršnega v Ljubljani nimamo. Predlaga torej, naj se ob jedn im napravi načrt za rekonstrukcijo cele mestae hiše. — Poročevalec obč. svtt H r a s k i se čudi pradgovoraiku, kateri se radi stroškov protivi premembi dvorane, ob jeđnem pa zahteva rekonstrukcijo cele mestno hiš i, kar zahteva ogrontto u/oto. Kar se tiče le rekonstrukcije, je to želja, ki se je v obč. svetu že velikokrat poprej naglasi t in v principu njoj tudi ne ugovarja, samo zvrši naj so, kadar, bodo fi lauine razmere ugodnejše. Zi sedaj je prod vsem treba drugačne mestne dvorane. — Pri glasovanji obveljal je edeekov predlog, a tudi dopulnilni predlog. OoČ. svet. S u bi c poročal je o proračunu mestnega vodovoda za 1897. Potrebščina pcorača-njena je na 51 208 gld., pokritje pa na 53G00 gl. in je torej prebitka 2392 gld Poročevalec nasve-tuje, da oe predloženi proračun odobri. — Obč. svet. dr. Gregorič predlaga, naj se vodomerščina primerno zniža in naj se večja poraba vode ne računa po preteku treh mesecev, temveč po preteku celega leti. Občinski svet odobril je brez ugovora predloženi proračun Nasveti dr. Gregor.ča odstopili ao se vodovodnemu ravnateljstvu v pretres in poročanje. Občinski svet odobril je nadalje račune vodstva 11. mestne deške ljudske šole o porabi dotacije za vzdrževanje šolskih delarnic ter dovolil, da j se vodovodne cevi podaljšajo do lesnaga skladišča .Kranjskega stavbi nskega društva' na Vrtači po i pogojem, da se namesti vodomer. Prošnji vrtnarja Luke Tomšiča za povrnitev plačane najemičioe od vodomera sa deloma ugodi, isto tako prošnji prebivalcev ob Trnovskem pristana za napravo javnega vodnjaka. Obč. svet. dr. M a j ar on utemeljeval je obširno svoj samostalni predlog glede naprave centralnega kolodvora v Ljubljani. V našem mesta vsa štiri železnice nimajo jednega primernega kolodvora. Južni kolodvor s kolodvorskim poslopjem vred ne zadostuje niti za promet južne železnice, kar spoznava južno železnična uprava sama, ki že dolgo misli na razširjenje kolodvora in pa na rekonstrukcij kolodvorskega poslopja. Uprava državnih železnic se pa poslužuje južnega kolodvora, razun pri kamniški železnici, kar pa je velik nedostatek. Železniški Bvet je že pred 10 leti jednoglasno sklenil, da je napraviti v Ljubljani primeren državni kolodvor. Uprava pa je dala napraviti načrte za centralni kolodvor in s tem pripoznala njega potrebo. Ridi južnega kolodvora se je deželni zbor kranjski večkrat, nazadnje letos pritoževal. Glede na vsa ta in ker je razmerje mej upravama Ijabljanskih železnic postalo zadnji čas boljša, priporoča govornik, naj obč. svet. vprašanje radi centralnega kolodvora zopet v tok spravi in magistrata naroči, da se s primerno peticijo obrne do c. kr. železniškega mi-nisterstva in gener. ravnateljstva južne železnice, ob jednem pa tudi žapan naprosi, da osebno za stopa to željo mesta pri kompetentnih faktorjih. — Vzprejeto jednoglasno. Z i tem je bila tajna seja, v kateri se je referat poprejšnjega vodovodnega inženirja odmenil g. inženirju S b r i z a j a. Dnevne vesti. V Ljubljani, 8. januvarja. — (Zdraviliška zbornica) je imela dne 30. decembra pod vodstvom dr. viteza Bleivfeisa sejo. Predsednik je čital mej drugimi naslednja poročila : 1.) Moravska zdravniška zbornica opozarja na ukaz deželno - brambnega ministerstva z dne 17, avgusta 189G št. 1893. s katerim je vsled slučaja, da je neki aktivni vojaški zdravnik dal napraviti na svoji hiši tablico, kjer je naznanil ure ordinacij, take tablice prepovedalo kot neprimerne za vojaške zdravnike, dovolilo pa tablice, kjer je zapisano samo ime zdravnikovo, ali pa takozvane sobne tablice. 2.) C. kr. okrajno glavarstvo v Postoji u i naznanja, da se je dr. Perko kot okrajni zdravnik v Sanožečah nastanil. 3 ) Djuajska zdravniška zbornica naznanja ukaz deželnega predsed-ništva v Solnografo, da morajo zdravniki v toplicah iz one zdravniške zbornice, kjer so bili poprej "P m mi izstopiti, in se upisati v zbornico onega kraja, kjer slučajno bivajo, da morajo plačati ud-nino in imajo vse pravice in dolžnosti one zbornice* 4 ) C. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici naznanja, da se je dr. Laab preselil z Bleda v Soštinj na Štajersko. 5.) C. kr. okrajno glavarstvo v Krškem naznanja, da se je preselil okrajni z Iravnik dr. Varda iz Krškega v Gradec. C.) C. kr. okraj io glavarstvo v L^gitcu naznanja, da se je dr. M. Dsreani nastanil v Cerknici. 7.) C. kr. obiraj no glavarstvo v Krškem naznanja, da se je dr. A. Kučenjak nastanil v Krškem kot provizorični zdravnik. 8) M.stni m Htr.it. v Ljubljmi naznanja, da se bo nastanil v Ljubljani dr. pl. Koblitz-Sviilesburg kot zobozdravnik. 9) Odgovor mestnega magistrata v Ljubljani na prošnjo kranjske zdravniške zbornice, da se vsaka sprememba v zJravniškem osobju ljubljanske bolnišaiceo takoj naznani zdravniški zbornici, da se bo to takoj zgodilo, kadar bo stvar rešena pri deželnem odboru. Dr. Eisl je poročal o prenaredbi poslovnega rdi v smislu ministerijal* nega ukaza z dne 20. oktobra 1890. št. 29007. Zbornica je nasvetovane premembo vzprejela in pooblastila predsednika, da je predloži ministarstvu, po čigar potrjenju se bodo tiskale in izročile posameznim zdravnikom. Dr. Šla j mer je poročal o rt foi m i zakona za zavarovanje proti nezgodam z ozirom na predloge, vzprejete na II. shodu zdravnikov na Dunaju. Dr. Bock je poročal o računih za 1. 189G. Dohodki so znašali 358 gld. 8G kr., troSki 2GG gld. 73 kr Revizorjem sta b.la izvoljena dr. S ajmer in dr. K si. Udo na za leto 1897. se je določila na ti gld. Predlog dr. Grego riča, da sa sekundariji oproste plačevanja udaine, je bil sprejet. Dr. Ar ko je iaterpeloval predsednika, kij je s s'užbeno pragmatiko za okrajne zdravnike. Predsednik je povedal, da ne more na to ša nič določnega odgovori, ker zbornica o tem od deželnega odbora še ni dobila nikakega obvestila. — (Benefioa gospoda Inemanna ) V nedeljo se bode predstavljala znana jako efektna ljudska igra .Krivoprisežnik- in sicer na korist režiserje in igralen g. Rudolfu I neman nu. Kaj je g. Inemann za naše gledališče, to ve vsakdo, saj je ni dramatične predstave, v kateri bi ne nastopil, vedno igra prve in najtežje uloge in vedno se odlikuje pred vsemi drugimi. Gospod Inemann je nastopil že v najraznovratnejših ulogab, a v vsaki je pokazal, da je resničen umetnik, mnogo-goatransko nadarjen, misleč in samostalno stvarjajoč igralec. Ali g. Inemann ni samo marljiv umetnik, kateremu moramo biti hvaležni za mnogo pravega umetniškega užitka, nego tadi vesten in jako spreten režiser ter povrh de učitelj dramatične šole. Slo venskega občinstva častna dolžnost je, da gospoda Inematmu o priliki njegove bentfije z mnogobrojnim obiskom izkaže svoje priznanje in svojo hvaležnost. — (Slovensko gledališče.) D janje Vrhlickega jednodejanake komedije „Osveta K at ulov a" se vrši v starem Rimu. Pesnik Gaj Valerij Katal je ljubil soprogo komula Kvinta Cecilija Metela, kur • lizano Lesbijo. To razmerje je uplivalo nanj teko, da je pozabil na svoj pesniški poklic in poital razuzdan l^hkoživec. Lepa grška davojka Akme obudi v njem boljša čutila, zdaj šele se zave, kaj je prava ljubezen in s studom se odvrne od Les-bije, katera ga prosi ljubezni. Zdi se mu, da je samo ona kriva, da je zagazil v lil ti in zato se jej osveti s tem, da jo spravi prad konzola, kateri spi v pijanosti za zugrinjalom. V trenotku, ko Les bij a poklekne pred Katulom, razgrne ta zagriajalo tako, da se Motelu zdi, kakor da je Losbija pred njim klečala. S tem pon žjnjem Lisbije se je Katul maščeval kartizani, da ga je zvabila s pravega pota. — Glavna napaka ?gre je nedostajanje dramatične logike. Dajanje sa razvija precej prisiljeno. Cte je Katul zašel v bl&to, je bil tega h um prav tako kriv, kakor Ljsbija, ako je ta zaslužila kazen, ker je varala Motela, zaslužil jo je tudi Katul, saj je on Metela prav tako varal. Kakor pa ime igra napako, tako ima tuli prednosti. Preple tena je z duhovitimi in poetičnimi dosetkami, retorična sila pesnikova pa je d prav čudovita. Katula je igral g spod Danilo. Igral ga je prav dobro, ali retorični del njegove uloge mu je uV. 1 težave. Gdč. S 1 a v č e v a je jako fino igrala, v nekaterih prizorih uprav mojstrski, aH značaja svoje uloge ni pravaioscda. Njena Akme ni bila nedolžna, Ijubsča, idealna deklica, n3g> — Vsaj v nekaterih prizorih — precej r«-fi tirana ljubimka, kakršne si pesnik gotovo ni mislil. Cidčna. Terševa je s?ojo ulogo igrala jako patetično, a kontrast moj njeno deklamacijo in lahkim govorjenjem drugih je bil na škodo uipehu njene igre. Konzula Mttella je igral g. Inemann s prav:m humorjem in kaj karakteristično, G Kranjec, kateri lepo napreduje, je sicer nekoliko pretiraval v patosu sicer pa prav dobro igral. Ako bi bili vsi predstavljali svoje uloge dovršeno predstavljali, bi bila morda tudi oicer predolga igra ugajal«. — Poročilo o zadnji predstavi „Mam'z.ell NitouebV moramo Dopolniti v toliko, da je bil gdč. Polakovi vročen lep šopek s krasnimi rumeno-modrimi trakovi ter velika elegantna košarica svežih cvetk. — (Koncert „Glasbene Matice".) Sinoči se je v sokolski telovadnici v „Narodnom domu" pod vodstvom gosp. Čer i na vršil prvi letošnji koncert „Glasbene Matico". Djsegel se je popoln umetniški uspeh. O posamičuostih govorili bomo jutri obšir-noje, danes konsiatujemo samo, da je b.l koncert jako mnogobrojno obiskan. — (Nezgoda.) Delavec Janez Kaiser, stauujoč na Martinovi cesti št. 11. je včeraj zvečer pri pri-bodu in., ,l vlaka rinil po tiru vagon, ki bi se moral priklopiti mešanemu vlaku. Kaiser se je uprl samo v Bpuft-ru, ki pa se je izsnol, ga potegnil seboj na tla m mu p:>del tako nesrečno na desno roko, da mu je odtrgal srednji prst. — (Tatvina) Dne IG. decembra m. 1. je v kranjski hranilnici renlizovala neka neznana ženska Jhranil nično knjižico z vlogo 25 gld. Ta knjižica bila je ukradena poetajuici M. K., katera pa je knjižico iu pet.ik, kateri jo bil v knjižici pogrešila se le 5. t. m. Tatvina uazuanila se je policiji in le ta je poizved-da storilko in dne 7. t. m. areto-val.-i delavko IU. G, ki je bila na sumu, da je ukradla in realizovala knjižice. Delavka M. C. jo slednjič priznala tatvino. — (Popravek ) V včsrajsnj) notico o občnem »boru „Sokola* se je vrinila neljuba pomota glede krstnega imena častnim članom imenovanega marljivtga cdštopivšega odbornika gosp. Fran j a Mulaček - a kakor naj se pravilno bere (mesto Alojzij — kakor je bilo pomotoma tiskano.) — Obrtno gibanje ▼ Izubijani.) Tekom meseca decembra pričeli so v Ljubljani izvrševati cbrt in sicer: Topolavec Fran j, Mirtinova cesta štev. 1, gostilničarski obrt; Ocvirk Ivan, Krakovski nasip štev. 4. krojaški obrt; Lenarčič Ivan, Vodmat štev. 50, branjarijo; Schrantz Luka, Tržaška cesta štev. 28, zidarski obrt; Pavlic Josip, Rttdeckega cesta štev. 3, prevažanje oseb; Grošelj Lnciia, Kolodvorske ulice štev. 30, izkuba; Schm*rda Edvard, potovalno pisarno; Predovič Amalija, Poljanski trg štev. 5, gostilničarski obrt. — (Zdravstveno Btanje v Ljubljani ) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 27. decembra 1896 do 2. januvarja 1897 kaže, daje bilo novorojencev 17 (= 25*24•/•#). mrtvorojenec 1, umrlih 15 (=22 27 % j), mej njimi je umrl za škarlatico 1, za vratico (davico) 2, za jetiko 4, vsl^d mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 7 Mej njimi je bilo tujcev 5 (=33 3 %), iz zavodov G (=40 ■'„). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za oslovskim (dašljivim) kašljem 2, za vratico 3 osebe. — (Osobna vest) Žipan in posestnik v (i m| gomod Fran Kankelj je imenovan poštnino lijentom novoustanovljene pošte v G udoviču. — (Vrhniška čitalnioa) je imela due 3. t. m. občni /h r. na katerem je bil izvoljen no/odoor. Izvoljeni so b li gg.: Josip Lenarčič, prod tednikom ; Gctbr. Jelovček, podpredsednikom; M B.iluj, blagajnikom; A. Arko, t. »j n.ko m ; Fr. Stoječ, dr. Ma-rolt in A Fns za odbornike. /. < sedaj se op jzirja na veliko maskarado, katera bode s sodelovanjem vojaške godbe 14. f bruvarja. Ker večletna skušnja uči, da se pogostoma v sosednih krajih istočasno prirejajo veselice, kar škoduje ud ležbi na ob h straneh, naj bi se sosedni kraji ozirali na določoni termin. — (Celjska zadruga BRinkau) kateri js namen zgraJ tt v L garj-ivi dolin h -t »I je -in I i te dni Svoj občni zb >r, katereg* se je udeležil tudi pr.f Frischauf iz Gradca, ki je posebno opozarjal na vidiki pomen ttgi podjetja za pjvzdigo prometa s tuje!. Zidnga ima že na najlepšem me^tu v Logarjevi dolini Ježe'o, dva orala obsežno sta.hšče in začno z zgradbo hotela že na sp)mlad. — (Goriški Lahi) računajoč na posredno pedporo nekdaj M&hn Čeve stranke, s. domišljajo, da dobe ov-ntuvaluo man lat pete kurije. Lihi, kater h js 78 000, volijo 158 volilnih m ž, Slovenci, katerih je 135 000, jih voljo 271 Vt:čiua je znatna, a vzlic term bi se mogla laška niieja urelaičiti. ako bi se Mii.ncevcem z'jabilo, delati razpor pri vol.tvi. — (Politično društvo „Edinost) priredi v nedelje popolndne (.hod v gostiloi I/aru Sanci na pri S/. Mariji Mjgdalen: zg rn;i. — (Promocija.) D.ie 19. t. m. je bil na dunajskem veučilišJu promoviran g. 0:aaar Krajec doktorjem medicine. — (Iz Zagreba) se n:\rn poroča, da se bode v naredmm gledališči dne 26. t. m. p:vič pela opera „S iu i 1 j a n a", pijana v duhu htvat ike glasbe. Opero js zložil niš rojak, odlićni s'iiad.itelj F. S. Vilhar. * (Potres.) Dne 4. t. m. oe je primeril okoli Grafanava bliiu Parsa.e precej raoan po res, kateri se je čutil po celi pokrajini, imenovani „bavarski gozd4. V rasnih krajih so ljudje strahom i bjždi iz hiš. J -!i fottt.8 naredil kaj škode la n< zniao. * (Požar v samostanu) V Montreala je v ur^u'iii'kena samostanu vaied eksplozij: petrjlejeke svetiUo naiitai cg^nj, katori se je hitre rt:Širl, Zgorelo i-1 sviem redovnic. * (Misterijozni umori ) Amsterdam je silno razburjeo in sicer zaradi skrivnostnih uaoro ka teri so se tekom dveh tednov primerili. V tem času je bio na ulici umorjenih pet žensk, in uicer vse na jodntik način in z vsako ji morilec r.ivnal tako, kakor svoj ras „Jack the rippfr" v Lo >do: u Zmski svet arrstit* rdams^i je v takom straha, da js zvečer ni vid nt i mlajše žannk-i na cesti. * (Fr blematična zpuščina) V Hinoveru ju umrl ouletni eeuator H rueman, kateri je mestu zapustil ogromno premoženje sto miljono/ rairk, katere pa mesto dobi žele po kakih — 250 letih. Faktično j i namreč Hornemann zapustil Bamo 40 000 mark, a dolrčl, da mesto ne smo od le zapuščine t?ič poiabiti dokler ne naras*' glavnica potom obresioraaja na sto milijonov, čo se bode glavnica vedno obrestovala po 3%. sa utegnejo ti milijoni nabrati v 250 letih. * (Trgovina z mrliči) V N.w Vorku vrši se srdaj škandalozna sodna razprava zoper uradnike tamošnje mestne mrtvašnice. Dotični uradniki so namreč vsa ona trupla samomorilcev in drugih, katerih pjih sorodniki niso reklamovali, prodajali zdravnikom, vstuČ liscem, anatomiškim zavodom, muzejem itd. Preiskava je dokazala, da je dotičnim uraduikom nosila ta trgovina do 50 000 dolarjev na leto. Trgovina je bila tako razširjena, da so imeli poleg mrtvašnice pravilno urejen urad za ekspedicijo tc-g-,\ „bl*.giu! Darila s Uredništva našega lista so poslali: Za dražbo sv Cirila in Metoda: G. Helena Bavdek, Udmat, zadnjič po pomoti izkazali smo samo 2 kroni, pa je dala 2 gld , kar se hvaležno pooravlja, izkazujoč še 2 kroni. — Gospa Marija Trče k v Ljubljani odkupnine za novo leto 2 kroni. — G. Edmund Kavčič v L'ncu odkup za novo Isto 10 kron. — G. F. F. v S. zgubljena stava 4 krone. — Gosp. Josip Ciuha v Sevnici 3 krone, nabrane mej povabljenci pri g. Mart. Kozincu v Prešniloki; darovali so po 60 vin. gg. Kočnik, Sterbenec. Klade, Ilsvžet in pošiljatelj. — Divaška Korica 2 kroni, katere je daroval g. Perko kot kazen za slabo izgovarjanje. — Gosp. Vinko Jurca v Ljubljani kot nagrado za dobljeno diferenco 2 kroni. — G. Fran Do m i cel j v Knežaku novoletni odkup 1 krono. — G. Antonija Zor k o v Družinski vasi 5 kron 18 vin., nabrale novomeške gospodične pri tomboli v Družinski vasi novega leta din pri Zorkotu —Skupaj 31 kron 18 vin. Živeli rodoljubni darovalci in darovalke iu njih nasledniki! I 1 Slovenci ln Slovenke 1 ne zabito družbo sv. Cirila ln metodaI 1 T=3-r rr. oj Dunaj 8. januva'ja. Poslanska zbornica je v današnji seji razpravljala o proračunu finančnega ministerstva in rešila poglavji „centrala41 ter „direktni davki". Dunaj 8. januvarja. Krščanski socijalisti so novic dokazali svoje sovraštvo proti Slovanom. Volili so poročevalcem o predlogu, naj se nemščina določi kot izključni učni jezik v vseh dolenjeavstrijskih šolah, zuauega strastnega slovanofoba Kuotza. Dunaj 8. januvarja. Dr. Lueger je sinoči precej nevarno zbolel. Pragfa 8. januvarja. V nedeljo bode v Kolinu velikanski ljudski shod, ni katerem ba govoril dr. ltieger. Hudimpešta 8. januvarja. Vzlic ofi-cijelnemu dementiju se zatrjuje v političnih krogih, da so v ministerstva nastala jako resna nasprotstva iu da v kratkem odstopije trije ministri. Narodno-gospodarske stvari. — Trgovska in obrtniška zbornioa v Ljubljani. S*je dne 22. decemora r- •■■ so se pod predsedstvom zborničnega predsednika Ivana Per-dana iu v navzočnosti vladnega zastopnika c kr. deielnovladnega nvotoika dr. pl. K ii I i n g a udeležili nastopni zbornični člani: Iv. Daumgartner, Orosl iv Dolenc, A-Uon K I e i n , Frane K o 11 -m a n n , Alojzij L e n č e k , K tr.il Luckmann, Franc 0 m e r o a , J jsip II o b e k , Avgust Ska-berne, Franc Ks. Souvan, Fehk-j Stare, Valentin Sušuik, Jernej Žitnik. Zooraični predsednik otvori fiftjo in pripomni, da so zbornični člani Kersnik, Pavšier in Petričič opravičili svojo odsotnost z to'.eznijo, Hrau, Kušar, !*■•!! k in Sa-paučtč pa z neodložljivimi opravki. 0/erjvat ljema zapisnika se imenujeta zbornična člana Karol Luck* mann in Franc Ksav. Souvan. 1 Zipisnik zadnja seje so odobri. II. Z .orni ni tajnik predloži nastopno poročilo: a) Zbornioa je priporočala pri c. kr. da-želoi vladi prošnjo Antona V*ne!li ja iz Ocočiča v novoine^em okraju za spregled redne doprinesba učnega 6ptičevala v s/rho samostojnega nastopa ko-vašktgt obrta, ker se j) preverila, da je prositelj vešč kovaškega obeta in zmožtn istega samostojno vršiti, b) I) lj - je zboru ca priporočala pri ces. kr. deMni vlali prošnjo J sipa Sveteka iz S ostrega v v ljubljanski okolci za spregled redne doprinesbe učnega spričevala v svrho samostojnega izvrševanja klavskega obrta, kor je prositelj dokizal, da se je obrta tri leta učil in se je pri njem 5 let praktična uporabljal, o) Tudi ja priporočala zbornica prošnjo Janeza Dneuika iz Vrh peči v novomeškem okraja za spregl-ct redne dcpiine ibe učae^a spričevala za čivljariki obrt, ker je prosit dj dokazal, da sa je obrta u' i in da se je najmanj tri leta pri n i-m za pomoč n. k a uporabljal, d) Zjornica je priporočala pri c. kr. poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu v Trsta ustanovitev s pošto spojenih tolegrafskih poscaj v Islakah in Trojanah, e) Valed nekega dop sa c. kr. Ji l.-n-'ni g i ravnateljstva so ae vršila poizvedovanja o prošnj' t rdke G & dr. za dovolitev carine prostega prometa za plemeuičenj^ z belgijsko žico v svrbo izdelovanja verig in na podlagi teh se je prošnja priporočala, f) Istctako je zbornica poizvedovala o prošnji neka tvrike za dovolitev carine prostega piometi za plemeničeuje z inozemskim litim železom, ingots itd v uvrho izdelovanja železa, Žice in žičnih žbic in je na podlagi teh priporoma prošnjo pri c. kr. fin-.n:nem ravnateljstva. (Daljo prih ) T^omirlj ivo ■liz razkrajajoče in izvrstoega oknsa so antikataralične pastile fekarja Piccolli-ja v Lju bljan (Dunajska cesta) 1 kater« učinkujejo proti hripavosti in olajSnjejo kafielj. — Cena Skatljici 2f> kr., 10 fikatljic 2 gld. 6 (44—1) Meteorologično poročilo. B 0 f'as opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 nrah 7. 9. zvečer 740- 9 38 sr. jzah. dež 8. 7. zjutraj 740-2 42 sr. jzah. oblačno 19 n 2. popol. 739 7 49 sr. zahod dež Srednja včeraj5n a temperatura 30', za 5 7* nad nor malom. 101 gtd 85 kr. 102 . — . ZD-a.ro. si j sir 3- Toorza dne 8 januvarja 1897. Bkupni državni dolg v notah .... Bknpni državni dolg v srebru , . Avstrijska zlata renta...... avstrijska kronska renta 4"', . , , Ofjerska zlala renta 4°/(...... Ogerska kronska ronta 4*/a ... Avstro-ogerske bančne delnic« , . Kreditno delnice........ London vinta.......... Nemški drž. bankovci ta 100 mark 20 mark........... SO frankov.......... Italijanski bankovci....... C. kr, cekini.......... 199 100 123 !>9 957 375 119 fi8 U 9 «5 t'0 90 15 GO 50 , 80 . 7»»/i . 74 , 62 . 40 , 66 Podpisane*' se usoja najuljudneje naznanjati p. n. občinstvu, da Be je etabliral kot u birate Ij in poprav-Ijalec klavirjev. Zagotavljajoč najaottdneJBO izvršitev izročenih del, prosi za obila naročila. Karol Lorenz (62—i) Stari trg št 26 I. nadstropje Besna žesitna iS Vdovec v prilično dobrem položaju, star 40 let, s 4 odraslimi sinovi, ki obiskujejo gimnazijo in realko, želel bi stopiti zaradi ?enitbe v pimnene odnešaje z gospodičino ali vdovo brez otrok, iz dobro vzgojene družine. Bndi naj katoličanka, marljiva in povsem zdrava in ostreumna. Poleg nemškega jezika mora znati malo italijanskega ali slovenskega. Ponuditelj je brez vsake strasti in iz odlične obitelji. Starost ponndnice naj bode od 25 let naprej in naj bode ista rednega lica. Imetka naj ima od 5000 gld. naprej. — Ponudbe s sliko pod naslovim „ Posestnik, št. 3263" naj se pošljejo na upravništvo „Slovenskoga Naroda*. (64—i) priporočajo zdravniki posebno pri bronhijalnom kataru otrok, ki se tako cesto javlja v zimskem času. 3 dele Giesshiibleca se zmeša z 1 delom vročega mleka in se zmes pije mlačna. (.1112-12) jlCH DJjB Za varstvo občinstva proti vsem ponarejanjem trez vrednosti imam odslej to oblastveno registrovano varstveno znamko. Jedino pristen BALZAM (Tinctura balsamica) iz angflia varuha lekarne in tovarne farmacevt ićnih izdelkov A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Po zdravstvenem ohla«tvn preskusen«) i-, ocenjeno. Najstarejšo, nnjrcelnejše in najcenejše Ijndnko d»nia«'e zdravilo, tatužrče prsne in pljučue boli itd. za notranjo in vnanjo vporaho. V znak pristnosti je vsaka stekleničica zaprta s srebrnim tobolcem, v kjitenm je vtisnjena moja firma: ..Adolf llifrriv. lehurmi pri nunciju varu lm". Vsak balzam, ki nima gori stoječe *eleno ii«.!. k n »• varstvene zi:amke, naj ne zavrne kot tim manj vredno čim cenejše punurejeiije. 1'nal naj ««» I' n-| vedno na zeleno vurNlveno rniunlm 'ui.r«| »tofeeo! Ponareialci in posnemovalci mojega jediro pristnega balzama, kakor tudi prodajalci brezvrnln8u|e-1 \ut;«-ijt» varuha lekarna (Ncliutzeti^el -Apotlteke) A. I ti i« rrj -11« v l'r«-y;ri»«l I |»rJ IS<> mit ru- SI m -tint. Cena franko za vs«ko postno postajo na Avstro-Operskem je za 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 K, v Botno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 K 60 vin Manj nego 12 malih ali 6 dvojnih steklenic se ne po&ilja. Razpošilja se samo proti po-prejSnjeuiu nakazilo ali povzetja zneska. (57 — 1) 1'amt naj ae vedno nutauko na g<»rn|o n! -poladna meaanl vlak. — Ob 6. uri 80 min. tv.>. .t meianl Tlak. Prihod v I,|ubl|ano (jnž. kol.). Proga lz Trbiža. Ob B. ori A9 min. ajutraj oiobni Tlak ■ Dunaja vi« Amatancn, Llpakafra, Pra^e, FranooTih varor, KariOTih v.ir..v. Heba, Marijinih »«r.i», Plauja, liii.ii>j..vii-, oolnoijrada, Linca, Sta/ra, Omundana, Iaohla, Auaaose, Ljubna, OaloToa, BaUaka, VranieDaraat«. — Ub 11. uri 35 min. dopoludn« oiohui Tlak a Dunaja Ti a Amttett«n, KarlOTiU TaroT, Haba, Marijinih TaroT\ Planja, Budojaiio, Solno^rada, Linoa, Ktayra, Paiiaa, OeneTa, Ottiiha, Bra> ganoa, Inomoata, /.«11» n« jaaaru, Iiand-(jaat«ina, Ljubna, CeloToa, Linoa, Pnntabl* — Ob 4. uri 55 min. popoludue oaolmi Tlak ■ Dunaja, I.jul.na, Selathala, B«ljaka, Oeloroa, Franaenafeata, Poutabla. — Ob 0. uri 4 mir* • v.- -i oaobni rlak a Dunaja ria Amatattan, ia Ljubna, Beljaka, OoIOTOa% PonUbla. Proga ls Novega meata in Is Kočevja. Ob 8. ari 1» min. ajutraj meaanl Tlak. — Ob 3. url 33 min.Jpr.. poludn« meianl Tlak. — Ob 8. url 85 min. BTecer metani Tlak. Mliod It Ii|abl|ane (drž. kol.) v Kamnik. Ob 7. ari 98 min. ajutraj, ob 9. uri 5 min. popoludiie, ob 6. os 50 min. BTečer, ob IO. ari 35 min. iv.i.-cr (Poalednjl Tlak In t oktobra ob nedeljah ln praanikih.) Prihod v I.JablJniio (drž. kol.) Im Kamnika. Ob A. uri 68 min. ajutraj, ob 11. uri 15 min. dopoludne, ob t. url 10 min. areoer, ob 0. uri 65 min. BTečer. (Poalednjl Tlak le v oktobra ob n...In l j »t- ln praanikih.) Prednaznanilo. -- V četrtek dn6 14. januvarja 1897 bode v slovesno nakioenem steklenem salonu v kazini natakarski in markerski plesni venček. Godba c. ia kr. pešpolka kralj Belgijski štev. 27. Vodstvo plesov oskrbi iz prijaznosti gosp. Fran Oreiok. Začetek ob v29. uri zvečer. V prodprodaji se dobe vatopnioo po 60 kr., in sicer: v hotelih „Pri Slona", „Pri Malinu", rLloyd", v restavran-tih na juSnem kolodvoru, v k.1:1111 in v „Narodnem domu", T kavarnah „Pri Slona", v kazini, rEvropa" in v glavni trafiki na Mestnem trgu. Vstopnina pri blagajniol 80 kr. Priprosta toiletta se želi. (55) Odbor. Štev. 8. ■■Ia (9—3) Razglas. Tri podpisanem magistratu izpraznjena je služba blagajničnega kontrolorja s prejemki IV. činovDega razreda. Kdor hoče dobiti to službo, dokazati mora, da so je izčolal na velikem gimnaziji ali na veliki realki ali pa na zavoda jima jednakem ter da je prebil izpit iz državnega računstva in blagajnički izpit. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, vložiti je do dne 15. januvarja letos pri magistratnem vložnem zapisniku. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne" 1. januvarja 1897. ^■BaVaBiaTafmTafaMafMP—IT-——.^—eaaa—»■l, i»a.MBiL^^r Jemljem »i čast, naznanjati p. n. občinstvu, da sem otvori 1 z dnem 1. januvarja 1897 svojo notarsko pisarno v Tržiču. VVillibald Svvoboda (10-2) c. kr. notar. erliofer-jeva lekarna „pri zlatem državnem jabolku" l»iuia|. I., HingerNtrana« At. li*. ■taroznano, lahko odvajalno in od mnogih zdravnikov občinstvu priporočano domače zdravilo. T« kroglice so iste, ki so že več desetletij občinstvu znane pod imenom J. Paerhofer-Jeva kri čistilno kroglloo in se pristne izdelujejo samo v lekarni „prl zlatem državnem Jabolku", Dunaj, I , SlngerstraHe 16. Od teh kroglic Btane: 1 ikatljloa ■ 15 kroglloaml 21 kr., 1 zvitek ■ 6 skatljloaml 1 gld. 5 kr. Če 1 zvitek ^e se poprej vpofilje denarni znesek, potem stane poStnine prosta pofiiljatev: ; kroglic 1 gld. 26 kr., '2 zvitka 9 gld. 30 kr., 3 zvitki 3 gld. 3f> kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 1 zvitek so ne more gld. 20 kr., 10 zvitkov 9 gld 20 kr. (Manj ko K zvitkov pošiljati.) Prosi se Izrecno, „J. Peorhofer-Jeve odvajalne kroglloe" zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vimko Skatljir.e na navodilu o uporabi stojoči podpis J. Paerhofer in sicer i rade61ml črkami. ltalzam zoper J. Paorbofor-Jov. 1 ozeblino lonček 40 kr., s poStnine prosto poSiljatvijo 05 kr. Sok iz ozkega trpotca razslizujoč, 1 steklenica 50 kr. Balzam zoper golšo, uiui 40 kr., s pofit. prosto posiljatvijo 65 kr. Stoll-ovi Kola-preparati, izvrstno krepčilo za želodec in živce. 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., «/, litra 1 gld. 60 kr., '/« litra 85 kr. IJ itnka želodčna tinktura (preje livljenska esenca imenovana). Lahko raztopljivo zdravilo, dražilnega in krepčnjočepa učinka na želodec pri oviranem probavljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajHtorica steklenic 2 gld. Balzam zoper rane, Tannochinin-pomada P/;r. hofor-Jova, najboljše srodstvo za rast las, 1 pu&ica 2 gld. Zdravilni obliž za rane pok. prof. Stondol-a, 1 lonček 50 kr., s poStnine prosto posiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol A. W. Bulrloh-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. I, JJbbF" Razen tn imenovanih preparatov so v zalogi fie vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmaccvtiSke specijalitete ter se preskrbfi vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. PoilUatve po pošti lzvrinjejo se najhitreje proti toma, da se prej vpoaljo denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska. \ftf Ce se preje vpoilje denar (najboljše u postno nakaznico), potem Je poitnlna mnogo conojaa, nogo pri poalljatvah proti povzetju. Imenovane specijalitete tudi prodajata v I«JnbUanl gospoda lekarja: Mar-detsohlager in Ploooli. (3296—4) J Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 5579^8 70 L2D