Ali usmeritev detitve - aii nova davščina
RAZPRAVA 0 družbenem usmerjanju delitve se je razvila po objavljenem materialu direk-torja podjetja Rog Zvonimira Tonka v dnev-nem časopisu.
Ne bi se mogel odločiti za tiste, ki imajo visoke osebne dohodke in so proti predlogu, niti za tiste, ki imajo nizke osebne dohodke in so se z obema rokama oprijeli predlaganega modela,   misleč,   da  bo   sedaj   morda   drugafie.
Sam predlagani model vsebuje pozitivno tendenco, oušča pa niz odprtih vprašanj sistem-skega značaja, ki jih pa pri obravnavi ne sme-mo zanemariti. Ravno o tem mislim podati nekaj jnisli.
Za boljše razumevanje bom na podlagi po-datkov Zavoda za ekonomske ekspertize anali-ziral poslovni uspeh dveh podjetij iz panoge 110-20 (elektropredelovalna industrija) in po-prečni rezultat panoge. Eno od teh podjetij je iz našeg področja (občina Šiška), imenoval ga
bom podjetje A, ki zavzema v panogi 8,5 % ustvarjenegag bruto produkta, primerjalno pod-jetje je prav tako slovensko podjetje, največje v panogi, saj zavzema v panogi 38,1 % (ime-noval ga bom podjetje B) in za boljšo pri-merjavo še jugoslovansko poprečje v panogi (označil jih bom s C). Vsi podatki se nanašajo na poslovno leto 1969. Primerjani podjetji in panoga ustvarjajo naslednji dohodek na enega zaposlenega delavca:
A — 64.108 din B — 42.647 din C — 38.892 din
164,83 % 109,65 % 100,00 %
Že iz površnega pogleda je razvidno, da je ustvarjeni dohodek na zaposlenega v podjetju A kar za 64,83 % večji od poprečno doseženega v panogi in za 50,32 % večji kot v podjetju B. Sedaj nastopi prvo vprašanje, kakšna je stop-nja amortizacije v porabljenih sredstvih. Ali je sopnja amortizacije minimalna, ali so v pod-jetjih izkoristili njožnost dobrega gospodarjenja in že pred delitvijo dohodka zagotovili sredstva za razširjeno reprodukcijo? Že ta rezultat je težko primerljiv in oe ga vzamemo kot merilo uspeha, lahko naredimo bistveno napako. Pri-merjava tehnične opremljenosti nam pove na-slednje:
A — 28.218 din B — 50.554 din C — 39.041 din
72,27 % 129,48 % 100,00 %
Tehnična opremljenost delovne sile v od-visnosti od števila zaposlenih pove kakšna je vrednost delovnih priprav na zaposlenega. Iz primerjave je razvidno, da je ta v primeru A kar za 27,73 % slabša od poprečnega rezultata v panogi in kar za 44,19 % slabša od podjetja B. Vsiljuje se vprašanje: Ali res v podjetju A ne vlagajo dovolj sredstev za nova orodja in delovne priprave, ali pa so dosegli maksi-malni izkoristek s starimi. Če je tako, potem v podjetju B in v panogi ne dosegajo boljših rezultatov zaradi slabše produktivnosti oziroma slabega izkoristka delovnih priprav. Tudi ta po-datek nam ne da odgovora v celoti zato pri-merjam dinamiko osnovnih sredstev:
A — 149 % b — 130 %
C — 116 %
Dinamika aktivnih osnovnih sredstev nam pove, za koliko odstotkov so se povečala osnov-na sredstva v enem letu. V našem primeru ima največjo dinamiko ravno podjetje A, kar je razumljivo, saj je potrebno čimpreje izena-čiti pogoje dela v panogi, povečati tehnološko zmogljivost in poslovne rezultate. Torej maksi-malni izkoristek starega za čimhitrejše obnav-ljanje. Naj primerjam tudi poslovni sklad v skupnih sredstvih in dolgoročne kredite
Komentar na gornji prikaz je skoraj odveč. Razvidno močno kreditiranje v podjetju B in panogi nasploh. Torej podjetje A dosega opti-malne rezultate s svojimi sredstvi. Namerno sem označil dolgoročne kredite in to iz raz-loga, ker pri nas skoraj ni moč dobiti dolgo-ročnega kredita niti za osnovna sredstva, niti za stalna obratna sredstva in seveda s tem je pogojena hitrost razvoja in doseganja poslov-nih ciljev. Skladi na zaposlenega pokažejo na-slednja dejstva:
A — 29.389 din B — 5.942 din C — 6.894 din
426,29 % 86,19 % 100,00 %
Pri tako veliki razliki v ustvarjanju skladov pa predstavljajo neto osebni dohodki na za-poslenega:
A — 1.523 din B — 1.222 din C — 1.166 din
130,61 % 104.80 % 100,00 %
Nakazal sem samo nekaj poslovnih kazal-cev za lažje razmišl.ianje. V katerem podjetju so visoki osebni dohodki? Ali v podjetju A, ki ima sicer daleč najmočnejše poprečje ali v podjetju B, ki jih ima zelo blizu poprečja v panogi. Kakšen naj bo samoupravni dogovor. Če poenostavim tolmačenje poslovnega uspeha z vlaganjem in rezultatom, potem ne moremo več govoriti o visokih in nizkih osebnih do-hodklh, temveč o racionalnih in neracionalnih. Govorimo o tistih vloženih sredstvih, ki nam ustvarjajo novo vrednost in o tistih, ki jih ne-racionalno trošimo. Obdavčimo torej tiste, ki zapravljajo, ne pa tiste. ki ustvarjajo.
Naslednji problem, ki nastopa ob modelu delitve je, da se bodo sredstva odtujila iz go-spodarstva. Seveda me lahko takoj kdo po-pravi, da so ta sredstva, namenjena za inter-vencije v gospodarstvu. Postavljam vprašanje, kdo naj izvršuje te intervencije — družbeno-politična skupnost ali gospodarstvo samo in ali so te intervencije vedno na mestu zaradi pre-livanja sredstev iz panoge in vzdrževanja onih, ki za samostojno gospodarsko življenje niso sposobni.
V  predlaganem modelu je glavna teža  na kadrovski strukturi zaposlenih. Ali bomo samo z  modelom  izboljšali  kadrovsko  strukturo,  ali bomo zajezili ekonomsko emigracijo strokovne-ga kadra. Prepričan sem,  da samo  delno,  ker model pušča toliko možnosti, da bodo vsi pol-kvalificirani   v   podjetjih   postali   kvalificirani, nekvalificirani   polkvalificirani   in   tako   se   bo ustvarila masa osebnih dohodkov, ki se bo de-lila   znotraj   podjetja  po istih   merilih  kot  do sedaj.  Nadalje pa ne smemo pozabiti  na vse mogoče  šole,   seminarje  in   tečaje,  ki   so   nain dale   specialiste  za  določena   dela,   ki   jih   pa naša  družba  ne  prizna,  ker  niso  verificirana. Podjetja pa so vlagala vanje velika sredstva. Ali  je  nakazana  delitev p_o  grupah  res  edino mogoča? Mnenja sem, da bi morali o kategori-jah, ki bodo osnova za določitev izhodišča ma-ie osebnih dohodkov precej več razmišljati, kot smo do sedaj oziroma, kot je nakazano v pred-logu modela,  zlasti  pa o potrebi  gospodarstva po  industrijskem  delavcu,   ki   mu  priznavamo kvalifikacije  le  za  njegovo  delovno   mesto  v dosledno izpeljani delitvi dela.
Ekonomska emigracija ima tudi druge osno-ve, ne samo, da strokovna delovna mesta za-sedajo nestrokovni ljudje. Ali je v našem si-stemu mogoče strokovnjaka nagraditi po nje-govem doseženem rezultatu in ne samo po delu in položaju. Mislim, da precej težko, ker ho-čemo pod plaščem socialistične enakosti obdr-žati neka razmerja, ki ,so se nam vsilila v glavo brez ekonomske utemeljenosti.
Ali bomo kot čarovnice preganjali tiste, ki imajo visoke osebne dohodke enako kot tiste, ki fmajo nizke, ne poznamo pa dejanskih raz-lik med visokimi osebnimi dohodki in med nizkimi, saj je nekdo dosegel visoke osebne dohodke zaradi položaja, drugi pa zaradi ustvarjenih rezultatov. Ali ta model odpravlja razlike osebnih dohodkov po delu in po polo-žaju pri isti strokovni usposobljenosti?
V  gospodarstvu je že veliko meril za ugo-tavljanje doseženih rezultatov, izven gospodar-stva  pa jih  je po mojem mnenju malo in  je važen še vedno položaj, ki ga zasede posamezni delavec.
Nadaljnji problem, ki nastopa pri ugotav-Ijanju rezultatov, pa so še različne tehnike obračunov   poslovnih  rezultatov.
Če primerjamo dve podjetji s popolnoma istim rezultatom in celo z isto strukturo, ima pa eden sistem obračuna po variabilnih stro-š'kih, drugi pa sistem obrač"una po polni lastni ceni, potem bo njun rezultat v delitvi dohodka po bilančnem obrazcu popolnoma različen, v bistvu pa je isti. Služba družbenega knjigovod-stva tega v svojih poročilih nikjer ne omenja.
In nazadnje, ali je res gospodarstvo tisto, ki ima najbolj neracionalne osebne dohodke, da je predlagani model namenjen samo gospodar-stvu.
Škerjanc METOD