Leto XXU., št. 178
L]nM]ana, četrtek 6. avgnsta 1942-XX
Cena cent. 80
jpnrtuitvu - kjuDiiam. f*ucanijev» oiics },
Telefoc ti «-22 »1-25 last-rarai oddelek UuMiana fuccraijeva ulica $ - lelefoc «t 31-23 31-26 Pcxlnižojd Noto mesto; Ljubljanska cesta 42 gaihmit za Unbl|anskc pokrafmc pn pofcno (tkovntfD o?o(h> fe. 17.749 ca ostale kra|« (falii» S»rvirtr ' onri Tr»fr Po*t Nr 11-^llt-
UJ\L) UCN«^ £A> 1»rvc ta oglas* a Kj.
[talite to inozemstvi um Umnn« »tthhltrtf* italians S A MI LAN C
izhaja r s a k d a o razer ponedeljka Naročnina znaia mesečno Lir 18.—b a inozemstvo pa lir 22.80
U red aiiifo: UabUaaa. Pucanijeva a lica kn. S.
kev. 31-22. 31-23, 31-24
tclcfoa
Rokopisi te a« vračajo
CONCESSIONARLA ESCLUSIVA pet ta pobit Lici ti di provenienza italiana ed estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
!tev sovjetske arke pri Feodosf jI
Uspel napad italijanskih brzih čolnov na sovjetsko mornarico v krimskih vodah
pravic, bi se dale na kratko takole izraziti: 1. dejansko jamstvo za svoboden prehod skozi Sueški prekop, 2. vzpostavitev kulturnih in gospodarskih stikov med Egiptom in Italijo, 3. priznanje italijanskih življenjskih interesov nad vsem afriškim področjem, ki spada pod italijanski imperij. K tem je treba samo pripomniti, pripominja bolgarski list, da nobena teh zahtev ni v nasprotju z življenjskimi interesi Egipta, z njegovim blagostanjem in njegovo bodočnostjo.
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 5. avgusta naslednje 799. vojno
poročilo:
V	Egiptu nI bilo nobenega važnejšega dogodka na fronti na kopnem.
Protiletalsko topništvo neke naše velike edinice je sestrelilo 1 sovražno letalo, 4 druga letala pa so uničili nemški lovci.
Letalski oddelki so bombardirali sovražnikove prometne zveze. Nemška letala so posebno silovito napadala cilje v območju Aleksandrije.
Tudi nad Malto se je nadaljevala delavnost osovinskih bombnikov.
V	vodah pri Feodosiji na Krimu je bil izvršen drzen nočni napad proti sovjetski pomorski skupini. Izvršila ga je eskadra naših brzih čolnov, ki je torpedirala in potopila križarko s 6500 tonami tipa »Bdeči Krim«.
Naše enote so se ne glede na silovito sovražno reakcijo vse nepoškodovane vrnile na svoja oporišča.
Sovjetska križarka tipa »Rdeči Krim«, ki so jo napadli naši brzi čolni pri Feodosiji, je bila zadeta s prvim torpedom z br-zega čolna pod poveljstvom poveljnika eskadre korvetnega kapetana Curzija Ca-stagnaccija, kasneje pa je potopitev dovršila neka druga enota pod poveljstvom podporočnika bojnega broda Emilija Legnanija.
ItaBjansfco-egsptski donosi
Sofija, 5 avg. s. Oficiozni list »Večer« objavlja članek, posvečen odnosom med Italijo in Egiptom, v katerem poudarja med drugim, da je Italija vedno vzdrževala dobre donose z egiptsko vlado. Na drugi strani je znano, da smatrajo Italijani Sredozemlje kot svoj življenjski prostor in da je v neposredni bližini Egipta Sueški prekop, giede katerega je Italija zelo občutljiva, ker predstavlja prav tako zanjo življenjsko vprašanje, ki čaka na svojo rešitev. Bolgarski list opozarja nato na nedavno izjavo sil osi glede položaja Egipta. Ob tej priliki so v italijanskih krogih poudarili stoletne vezi med Egiptom in Italijo. Obe deželi sta doslej brez motenj sodelovali. Italijanske zahteve do Egipta, ki ničemer ne ločijo teritorialne nedotakljivosti egiptske države in njenih suverenih
Predsednik grške vlade o sodelovanju z Italijo
Atene, 5. avg. s. Predsednik grške vlade Colakoglu je podal naslednje izjave:
Med prisrčnim razgovorom, s katerim me je počastil Duce med svojim kratkim gibanjem v Atenah, sem imel srečo slišati iz ust šefa velikega in hrabrega italijanskega naroda izraze resničnega prijateljstva za Grčijo. Moje zaupanje v bodočnost naše države se je tako še bolj utrdilo, kajti naš narod ima v tvorcu fašistične Italije in novih evropskih načel velikega in neprecenljivega prijatelja. Hvaležen sem Du-ceju za čustva, ki jih goji do Grčije. Od vsega začetka dalje sem izjavljal grškemu narodu, da moramo iskati svojo nacionalno in socialno rešitev v politiki sodelovanja z Italijo in Nemčijo. S svojim obiskom po državi sem odnesel vtis, da grški narod razume in deli mojo politiko ter da vedno bolj izgublja dvome in aesporazume, ki so bili umetno ustvarjeni v preteklosti. Po srečanju z Ducejem sem trdno prepričan, da mi moja dolžnost do domovine nalaga, naj nadaljujem svoje napore za izpopolnitev moje politike popolne vzpostavitve duhovnih stikov med grškim in italijanskim narodom na osnovi tesne vzajemnosti in nemotenega sodelovanja v skupnem interesu obeh narodov. Smatram Ducejev obisk v Atenah kot najvažnejši dogodek zadnjih let v naši zgodovini in pozivam narod, naj dobro razume interese svoje domovine.
Komentar ,5Fl€S3la di Trieste" k Ducejev emu govoru
Ljubljana, 5. avgusta Včeraj smo poročali, da je prispel Duce v petek, 31. julija zjuraj z letalom nepričakovano v Gorizio, kjer mu je priredilo prebivalstvo navdušen sprejem. Po končanem raportu na poveljmštvu vojaškega okrožja je Duce nagovoril veliko množico z balkona vojaškega poveljništva. Italijanski listi priobčujejo obširne komentarje o tem govoru. Včerajšnji »Piccolo« jniobčuje o Ducejevem govoru naslednji komentar: Obračajoč se na Gotiziane je govoril Duce vsemu giulijskemu prebivalstvu, zakaj to je najbolj italijanska zemlja, posvečena s krvjo neštetih mučenikov in herojev. Dvignil je svoj \*isoki grmeči opomin na naslov vseh kriminalnih zločincev, slabotnih in zaslepljenih, ki so onstran m to stran meje zgrabili za podlo orožje izdajstva ter zasede proti zakonom in vojakom Rirna.
Ostra Ducejeva beseda je očistila vzdušje vsakega dvoma ali negotovosti Položaj je jasen, Z gorizijskim govorom se je pričela nova odločilna faza v zgodovini vzhodne meje. In vsi Giuhani so porabili to priliko za nov navdušen polet hvaležnosti Možu, ki bedeč nad njihovo usodo, vodi narod k zmagi.
Ko je Fašistična Italija po razsul u Jugoslavije s pravico zasedla zemlje, kamor je prispela njena vojska, n! bilo to prvič, da je prišla v stik s slovanskimi narodi ki neposredno mejijo na njo. Našla jih je na svoji strani že leta 1919 po Vittoriu Venetu z njihovo smešno ošabnostjo, z mega-lorianskimi nagibi in v absolutnem pomanjkanju tistega čuta za zgodovino, ki je pomanjkljiv, razen tega pa tudi za zgodovino, za pravo in osebno stilizacijo
Toda po 20 letih se je nepopravljivo zrušil papirnati g^ad n jihovega šarenega političnega konglomerata Italija je mogla upati, da so se. pahnjeni v prah lastne zemlje, česarkoli naučili od izkušenj iz preteklosti. In kakor je že Rim imel za načelo, da je uporabljal velikodušnost proti narodom. ki so se, premagani in podvrženi izkazali potem kot lojalni in prijateljski, tako noče Fašistična Italija stiskati premaganega. Da. z ustvaritvijo nove Ljubljanske pokrajine in dalmacijskih pokrajin je celo dvignila premagane k dostojanstvu italijanskih državljanov ne samo z vsemi pravicami. ampak tudi s formalnimi jamstvi in srečo redke prostosti glede jezika kulturnih institucij, običajev in nošnje, tako da lahko nadaljujejo in razvijajo posebne oblike svojega življenja v okrilju in pod va-ruštvom Italijanske države.
Toda na toliko 'elikodušje je sledil odgovor z zahrbtnostjo. nasiljem in neko trmo. ki se lahko istoveti s primitivnimi oblikami barbarstva.
In tako ne preostane torej nič drugega, kakor ubrati trdo pot strogosti, ki ne pozna nobene slabosti in nobenega odmora, ki tolče in uničuje na neizprosen način vsako oviro ljudi in stvari do dokončnega tri-
umfa reda in absolutne vzpostavitve gaže-nega in kršenega prava.
»Proti onim, ki se iostran in onstran stare meje še udajajo bolnim sanjam«, je dejal Duce, »se bo izvajal in se že izvaja neupogljiv rimski zakon«.
To pomeni, da ne bo Italija odstopila niti za korak od nove politike napram slovanskim narodom, ki so ji kakorkoli podvrženi in ki so sami odgovorni za položaj, ki smo ga že preveč trpeli, pa se bodo sedaj bridko naučili, oni sami ter njihovi pomagači in sokrivci njihovih zločinskih del, pa tudi simpatizerfi vsake vrste in stopnje, kako lahko tišči rimska peta tistega, ki sprejema vellkodušje z lahkomiselnostjo in izdajstvom.
Odmevi Ducejevega govora v inozemstvu
Berlin, 5. avg. s. V poročilih o Ducejevem govoru v Gorizii podčrtava berlinski tisk zlasti trditev, da imajo os in sile trojnega pakta sredstva za dosego zmage. Tisk podčrtava nadalje velikanske manifestacije navdušenja, ki so jih povzročile Ducejeve besede.
Budimpešta, 5. avg. s. Poročilo o Ducejevem obisku v Gorizii. objavlja z velikim poudarkom ves madžarski tisk in zlasti podčrtava važnost Ducejevega govora ob tej priliki o nemožnosti ustanovitve druge fronte za Anglosase. Ducejev obisk v krajih, ki so posvečeni s krvjo italijanskega vojaka v prejšnji vojni, ima visoko naroden pomen, piše »Magyar Oroszag«, ki do-daje, da madžarski narod, kakor italijanski globoko veruje v zmago, ker imajo velike sile osi in trojnega pakta vsa sredstva za dosego zmage.
Tokio, 5. avg. s. Vsi listi se bavijo s potovanjem Duceja v Gorizii in zlasti poudarjajo oni del govora, s katerem je Duce rekel, da se druga fronta ne bo ustvarila v nobenem delu sveta in da imajo os in trojni pakt sredstva za dosego zmage. List »Asahi« objavlja razen tega dopis iz Rima, v katerem se poudarja odločna in energična akcija Italije proti srbskemu šovinizmu in komunističnemu banditstvu.
Italijanski poslanik pri Filovu
Sofija, 5. avg. s. Ministrski predsednik Filov je včeraj sprejel italijanskega poslanika grofa Magistratia, s katerim se je dolgo razgovarjal.
Varnostni ukrepi
v Severni Ameriki
Lizbona, 5. avg. s. Bojazen pred možnostjo japonskih letalskih napadov na tl-homorske obale Severne Amerike kaže očitno pomanjkanje protiletalske obrambe. Zato so sedaj sklenili, da bodo zaščitili te pokrajine z dolgo verigo zapornih balonov. Po poročilih anglosaške propagande se bo veriga balonov vlekla od Kanade do mehiške obale.
Razširjenje prodora proti Kavkazu
Reka Kuban dosežena na loo km široki fronti in na več mestih
prekoračena
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. avg. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo:
Vzhodno od Azovskega morja se bližajo nemške in romunske divizije na široki fronti železniški progi Stara Minska ja—Tiho-reek. Sovražnik nudi le tu in tam odpor. Na Kubanu so oddelki oboroženih SS v naskoku zavzeli važno železniško križišče Kropotkin. S tem je dosežena reka Kuban na več ko 100 km široki fronti ter osnovana mostišča na zapadni obali reke. Motorizirani oddelki so odrezali več sovražnikovih kolon, Id so bile uničene. Preganjajoč sovražnika na kavkaškem področju letalstvo neprestano bombardira transporte na železnicah z uničujočim uspehom. Strmoglave! so razdejali dva oklopna in 24 transportnih vlakov.
Italijanski brzi čolni so potopili na Črnem morju sovjetsko križarko s 6.500 tonami.
Med Salom in Donom utirajo letalski oddelki pehoti in tankovskim oddelkom pot proti vzhodu.
V	velikem loku Dona napada sovražnik brez uspeha s slabejšimi silami.
Na prostoru pri Rževu so močne sovjetske pehotne in tankovske sile razširile svoje napade na široko fronto. Hude borbe še trajajo. Severno od mesta so se razbili razbremenilni napadi ob nezlomljenem odporu naših čet ob odličnem sodelovanju vseh vrst orožja.
Na fronti pri Volhovu in pred Petrogra-dom je bilo zavrnjenih več sovražnikovih napadov, podpiranih od hudega topniškega ognja.
Angleško letalstvo je v pretekli noči s slabimi silami breznačrtno napadlo poren-sko in vvestfalsko ozemlje. V nekaterih krajih je nastala malenkostna škoda. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno.
Lahka nemška bojna letala so včeraj napadla cilje na južni angleški obali in dosegla zadetke na vojaško važnih napravah mesta Brighton. Razen tega je bila zadeta sovražna stražna ladja. V noči na 5. avgust so nemška letala bombardirala luke na južnozapadni obali Anglije.
V	noči na 2. avgust je prišlo v Rokav-skem prelivu do spopada med nemškimi minolovci in angleškimi brzimi topniškimi čolnt, v katerem je bil sovražni čoln s topniškim zadetkom uničen, dva nadaljnja zažgana, četrti pa hudo poškodovan.
V	noči na 4. avgust so torpedirali nemški brzi čolni v Rokavskem prelivu tri sovražne tovorne ladje s skupno 5000 tonami, izmed katerih sta se dve potopSlj. potopitve tretje pa zaradi močnega obrambnega ognja ni bilo mogoče opazovati.
Zasledovanje sovjetskih čet na begu
Berlin, 5. avg. d. Z južnega dela vzhodne fronte javljajo, da nemški bombniki in strmoglavci neprestano bombardirajo sovjetske čete, ki se v neredu umikajo proti severnemu pobočju Kavkaza. Po informacijah nemških vojaških krogov so bile pri teh napadih sovražniku prizadete posebno velike izgube vojnih potrebščin. Na ofenzivnem vojnem področju so nadalje nemški bombniki uspešno bombardirali važne sovražnikove železniške proge in na nekem letališču pod Kavkazom uničili 12 sovjetskih bombnikov, razvrščenih na tleh.
Na področju severno od Voroneža so bili učinkoviti napadi nemškega letalstva usmerjeni na železniške proge, tire in iz-ogibališča.
V	Donovem kolenu je sovražnik ponovno poskušal od časa do časa s protinapadi zadržati nemško prodiranje. Vsi ti sovjetski napadi pa so bili odbiti s hudimi izgubami napadalca. V teh borbah, ki jih je podpiralo nemško letalstvo s svojimi akcijami, je bilo uničenih mnogo sovjetskih tankov in več sto sovražnikovih topov. Na istem vojnem področju južno od Kleckaje je en sam protitankovski top nenjške pehote uničil v eni uri 9 sovjetskih tankov najmodernejšega tipa.
Po doslej znanih podatkih so nemška letala v južnem odseku vzhodnega bojišča sestrelila v spopadih v zraku nadaljnjih 16 sovjetskih letal.
300 km južno ed Rsstova
Berlin, 5. avg. d. O napredovanju nemške ofenzive na skrajnem južnem delu vzhodnega bojišča javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta v dopolnilo k včerajšnjemu vojnemu poročilu, da se nemške in zavezniške čete po okupaciji mesta Vorošilovsk (preje Staropolj); ki je bila objavljena v včerajšnjem poročilu nemškega vrhovnega vojnega poveljništva, nahajaj) sedaj že nad 300 km južno od Ro-stova.
Vorošilovsk, ki leži na ozemlju pred Kavkazom, je štel 1. 1939 85.000 prebivalcev in je glavno rr j upravnega distrikta Ordžonikidze. Vorošiiovsk ima železniško zvezo s Krasnodarom in bi moral biti po predhodnem sovjetskem petletnem gospodarskem načrtu s posebnim prekopom zvezan s Kaspiškim morjem. Svoječasno je železniška proga vzhodno od Vorošilovska tekla samo do mesta Praskovjeca v sotočju rek Mokraja in Kuma.
Sovjetski general
o vzrokih porazov
Berlin, 5. avg. s. Zanimive izjave je podal sovjetski brigadni general, ki je bil zajet v zadnjih bojih. Rdeči general pravi med drugim, da so sovjetska poveljništva začela pošiljati sovjetskemu vrhovnemu po-veljništvu, torej Stalinu samemu, napačna poročila, čim se je potek vojnih dogodkov obrnil v škodo Sovjetske zveze, čez noč so se tako umiki spremenili v zmagovite ak-
cije, v pokolje nemških 'vojakov Itd. Ta poročila so Izzvala samo nova povelja, da je treba povsod napredovati, kar je v najkrajšem času povzročilo na vsem bojišču katastrofalen položaj. Posledice vsega tega se kažejo v sedanjih bojih.
Oskrba nemških čet z živili
Berlin, 5. avg. s. Revija »Die Herresver-waltung«, uradni glasilo nemške vojske, objavlja zanimiv članek o oskrbovalni službi borečih se edinic, v katerem opisuje med drugim, kako je poskrbljeno za dovoz najbolj svežih živil tudi v najbolj toplem podnebju. Zlasti poleti se je to vprašanje pojavilo na vseh bojiščih, toda vojaške oblasti, ki jim je poverjena oskrbovalna služba, so ga radikalno rešile. V raznih središčih v Nemčiji, kjer se zbira hrana za bojišče, so zgradili velike hladilnike, v katere spravijo meso, maslo, sadje ln zelenjavo, čim ga dobe. Vse to blago se potem prevaža v posebnih hladilnih avtomobilih, železniških vozovih ali drugih hladilnih vozilih, ki predstavljajo prave premikajoče se hladilnike. Razen tega so na razpolago še posebni hladilni zaboji, s katerimi razpolagajo tudi vojaška taborišča, tako da prihaja vsa ta hrana do prve črte povsem sveža. Hladilniki z vsebino 5 do 6 m3 lahko prevažajo na bojišče povprečno
2 do 4 tisoč kg zelenjave, sadja in svežega mesa. V teh hladilnikih ostane hrana sveža do 40 dni. Tako je oskrbovalna služba tudi v tem pogledu po daljšem in napornem delu stoodstotno izpolnila svojo nalogo, medtem ko je tudi najbolj oddaljenim vojakom na bojiščih zajamčeno redno dobivanje sveže hrane.
S finskega bojišča
Helsinki, 5. avg. d. Včerajšnje finsko vojno poročilo javlja, da je finsko topništvo skupaj z metalci min na zapadnem delu Karelske ožine uspešno oviralo sovražnikovo gibanje in z več direktnimi zadetki pogodilo sovražnikove topniške baterije. V vzhodnem odseku je sovražnik ob podpori svojega topništva in metalcev min na več točkah napadel s svojimi udarnimi oddelki v obsegu ene stotnije. Nekaterim izmed teh udarnih oddelkov je uspelo prodreti do finskih žičnih ovir, kjer jih je sprejel ogenj finskega topništva in metalcev min ter jih pognal nazaj. Z Aunuške ožine in z vzhodnega bojišča ni ničesar poročati. Finska protiletalska obramba je v bojni črti v južnem odseku vzhodnega bojišča sestrelila sovražno letalo tipa »Hurricane«. Posamezno leteči sovražnikovi bombniki, ki so preleteli Ladoško jezero, so izzvali protiletalski alarm v več obalnih krajih.
Nova angleška kapitulacija pred Ameriko
Pristanek na Izvrševanje ameriškega sodstva na
angleških tleh
Amsterdam, 5. avg. d. Iz Londona se je zvedelo v torek popoldne, da je imel britanski parlament včeraj kratko sejo za zaprtimi vrati. Poslovodeči namestnik min. predsednika Attlee je na seji podal neko izjavo, nakar je britanski notranji minister Herbert Morrison zaprosil spodnjo zbornico, da bi odobrila še zakonski načrt, ki pooblašča ameriške oblasti, da smejo soditi o vseh zločinih, ki jih zakrivijo na angleškem ozemlju člani ameriških oboroženih sil, in sicer po ameriškem pravo-
S°Berlin, 5. avg. d. Nemški listi objavljajo pod velikimi naslovi vest o uvedbi ameriškega pravosodja za ameriške vojake v Veliki Britaniji, kar označujejo kot novo usodna kapitulacijo Anglije nasproti zmerom večjim zahtevam Washingtona.
»Berliner Borsenzeitung« pripominja v svojem komentarju, da je bilo skozi stoletja osnovno načelo angleškega pravosodja da se morajo vse osdbe, ki so zakrivile kak zločin v Angliji, soditi ne glede na njihovo narodnost pred angleškimi sodišči in po angleških zakonih. S pristankom, da bodo ameriški vojaki v Angliji podvrženi v bodoče edinole jurisdikclji ameriških vojnih zakonov, se je Anglija dokončno odrekla temu svojemu osnovnemu principu.
»Deutsche Allgemeine Zeitungc poudarja k uvedbi ameriškega pravosodja za ameriško vojaštvo v Angliji, da se je s tem korakom Anglija ponižala na nivo napol kolonijskih držav, ker je odstopila tuji sili eno izmed osnovnih pravic vsake suverene države, namreč Izključno pravico pravosodja v svojih lastnih mejah. List opozarja, da gre v navedenem primeru Anglije za slično kapitulacijo, kakor sta jo morali svoječasno dovoliti stara osmanska država in kitajsko cesarstvo, ki sta prav tako tujim silam dovolili privilegij eksteritorialne jurisdikcije. V zvezi s tem je vredno spomniti, da sta se te pravice obe anglosaški državi v največji meri posluževali. Nato poudarja list, da je bil eden izmed prvih korakov nove Turčije zahteva po razve-ljavljenju predpravic tujih sil. Ta korak je Turčija podvzela v oživljenju ponosa nad svojo neodvisno suverenostjo, ki ne more trpeti, da bi na domačem področju delile pravico tuje sile.
Zahteve ameriških črncev po enakopravnosti
Lizbona, 5. avg. s. Koncesije severnoameriške vlade črncem, ki jim je sedaj dovoljeno zavzemati najvišja politična in vojaška mesta v državi, medtem ko so bili skozi stoletja v podrejenem položaju, zbujajo nevarne posledice, ne le zaradi težavnega rasnega ravnovesja, temveč tudi zaradi splošnega razburjenja med belim prebivalstvom Zedinjenih držav. Tako piše pisatelj Stanley High v znani reviji »Rea-ders Digest«, da je ameriška javnost zelo vznemirjena zaradi teh olajšav. Revija navaja tudi članek nekega črnca v listu »Pittsburg Courier«, v katerem zahteva večjo svobodo in boljše življenjske pogoje z asvojo raso, v zameno za žrtve, ki jih zahteva država od črncev v borbi proti sovražnikom. Revija »Readers Digest« pripominja, da so te doktrine zelo nevarne, ker se z neverjetno naglico razširjajo med črnci, ki na teorije demokratske propagande odgovarjajo s pozivom vladi, naj razširi olajšave črncem. Tudi neki duhovnik črncev piše v nekem listu, da bo mir v naprej izgubljen, ako bo državna uprava dajala črncem samo nizke službe v civilni in vojaški upravi
Washingtooska vlada proti Argentini in Čilu
Lizbona, 5. avg. s. Angleški in severnoameriški listi napadajo argentinsko vlado in predsednika argentinske republike Ca-stilla. židovski pisatelj Frank, M spada k Rooseveltovi kliki, je namreč v trenutku, ko je zapustil argentinsko ozemlje, objavil pismo, ki vsebuje najbolj vulgarne izpade na naslov vlade in države, v kateri je
prebival kot gost. Zaradi tega neplemeni-tega dejanja, ki je zbudilo splošno ogorčenje v Argentini, je vlada argentinske republike naročila svojemu veleposlaniku v Washingtonu ,naj sporoči vladi Zedinjenh držav, da je smatrala Franka za neljubega gosta. Med svojim bivanjem v Argentini ni namreč Frank opustil nobene prilike in nobenega sredstva, da ne bi kalil miru v državi. Njegovo izzivajoče zadržanje je povzročilo tako živahno reakcijo, da se je končno Frank sam odločil zapustiti Argentino in odpotovati v čile, kjer je računal, da mu bo sreča bolj mila. Prav tedaj, ko se je odpravljal na to pot, pa ga je napadla skupina mladeničev, ki so ga energično poučili o njegovih dolžnostih in mu svetovali, naj se vrne v Washington. Tedaj je židovski vsiljivec, ki ni vedel, kako bi se maščeval, napisal ono žaljivo pismo, ki je izzvalo upravičen ukrep vlade v Buenos Airesu. Izpade washingtonskih in londonskih listov proti argentinski republiki pa podpira sedaj tudi severnoameriška vlada, ki se skuša maščevati zaradi izgona Franka na gospodarskem področju. Objavljena je namreč nova »črna lista« z imeni 226 tvrdk, ki so v posesti Argentincev ali čilskih državljanov.
Francov dar predsedniku argentinske republike
Buenos Aires, 5. avg. s. Predsednik republike Castillo je sprejel admirala Maga-za, španskega veleposlanika, ki mu je izročil lastnoročno pismo generala Franca in posnetek v lesu korvetne ladje »Santa Maria,« ki jo je poklonil v dar šef španske države.
Pobegi iz ameriške vojske
Buenos Aires, 5. avg. s. Iz Washingtona se doznava, da je moral zvezni urad za preiskave preiskati doslej kakih 100.000 primerov dezerterstva ameriških državljanov.
Letalski boji na zapadli
Berlin, 5. avg. d. V noči na sredo je njanjše število britanskih bombnikov preletelo zapadno Nemčijo. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so sovražna letala na nekaterih krajih metaia rušilne in zažigalne bombe, ki so povzročile nekaj škode na poslopjih. Po doslej zbranih podatkih je bil 1 sovražni bombnik sestreljen.
V istem času je skupina nemških bojnih letal izvršila več dalje časa trajajočih napadov na vojaško važne luke in industrijske naprave na zapadni angleški obali.
Berlin, 5. avg. d. O razsežnem delovanju nemškega letalstva nad Anglijo v ponedeljek podnevi poročajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta dodatno k včerajšnjemu vojnemu poročilu, da so v dnevnih urah nemške letalske sile učinkovito bombardirale angleška industrijska središča Leeds, Middlesborough in Leicester. Prva nemška bojna letala so se pojavi!« nad industrijskim področjem Midlandsa že kmalu po popoldnevu in so nato z bombami najtežjih kalibrov v nizkem poletu napadla mnoga tamkajšnja mesta, ki imajo važne tovarne orožja. Posebno v Deedsu in Middleboroughu so piloti opazili hude eksplozije, ki so sledile direktnim bombnim zadetkom. Nato so v ponedeljek popoldne nemška letala napadla še Leicester. Ostali napadi nemškega letalstva so bili usmerjeni proti letališčem v Midlandsu. kjer so letalske bombe zanetile mnogoštevilne požare. 2e prej v jutranjih urah so lahko nemška lovska letala napadla razne kraje ob južni angleški obali. V nekem mestu na jugozapadu so letalske bombe najtežjega kalibra eksplodirale med bloki zgradb in povzročile veliko razdejanje. Z vseh teh napadalnih poletov nad Anglijo se samo eno nemško letalo ni vrnilo na svoje oporišče.
Sestanek glavnega odbora indske kongresne
stranke v Bombaju
Razpravljal bo o odobritvi resolucije, ki zahteva odstranitev angleške politične oblasti v Indiji
Bangkok, 5. avg. d. V torek je prispel t Bomhaj predsednik indske kongresne stranke dr. Maulana Azad, ki bo prisostvoval seji glavnega kongresnega odbora. Ob prihodu na železniško postajo so velike množice indskega prebivalstva priredile svojemu voditelju navdušene ovac;je. Delovni odbor kongresa se je sestal k prvi seji včeraj popoldne. S poučene strani se je zvedelo da je imel Mahatma Gandhi takoj po nrihodu v Bomba j razgovore najprej s Pandi tom Nehrujem, nato pa tudi z mnogimi drugimi osebnostmi kongresne stranke. Pričakujejo, da bo imel Gandhi v kratkem važen razgovor s predsednikom muslimanske lige Mohamedom Ali Jina-hom. Po semkaj prihajajočih vesteh sii britanski krogi v Indiji na vse mogoče načine prizadevajo, da bi kakorkoli vplivali na bližnje odločitve indskega kongresa. Deloma z obljubami, deloma pa z neprikritimi grožnjami o bližnjih strogih ukrepa h proti inds&Jeimi prebivalstvu skušajo britanske oblasti v Indiji premamiti in omehčati voditelje indskega kongresa in jih napraviti pristopne za morebitno kompromisno rešitev indijskega vprašanja.
Stockholm, 5. avg. d. Britanska informacijska služba javlja po poročilih londonskih dopisnikov švedskih listov, da je baje pristal na predlog voditelja indijskih liberalcev siTa Teja Bahadurja Sapruja naj bi se sklicala vseindska knferenca ob okrogli mizi, na kateri naj bi se skušalo doseči sporazum med posameznimi indijskimi političnimi strankami glede bodoče skupne politike proti Veliki Britaniji
Rim, 5. avg. Iz Erzeruma poročajo: V vsej Indiji je nastala velika razgibanost zaradi sklepov izvršnega odbora vseindskega kongresa. Milijoni delavcev nestrpno pričakujejo Gandhijev poziv, naj prično novi pokret civilne neposlušnosti. Čeprav se britanske oblasti boije velikih stavk, ki bi lahko povsem spremenile ritem vojne proizvodnje. si vendar sedaj še ne upajo zavzeti jasnega odklonilnega stališča, tem manj. ker se Gandhijev pokret vedno bolj širi in se mu pridružujejo vedno znova nove skupine. Po pristanku plemena Siks na Gandhijev poziv so se tudi muslimani izrekli zanj, razen majhne skupine v Benga-liji. (Ultime Notizie).
Japonska za neodvisnost
Indije
Tokio, 5. avg. (Domei). »Japan Times and Advertiser« posveča v današnji številki dolg članek zborovanju indske kongresne stranke, ki se bo pričelo v Bombaju 7. avgusta ter izraža svoje prepričanje, «5a bo na seji glavnega odbora kongresne stranke soglasno sprejeta resolucija, v kateri zahteva Indija odstranitev britanske politične oblasti iz Indije. To resolucijo je že odobril strankin delovni odbor na svoji konferenci v Vardhi
»Japan Times and Advertiser« pravi: »Ni dvoma, da bo priporočena resolucija soglasno odobrena. Z namenom, da bi preprečila bližajoči se poraz, so britanske oblasti v Indiji zavzele »stališče miniranja vodilnih indskih osebnosti«. Japonski list opozarja nato na izjavo, ki jo je bil nedavno podal angleški minister za Indijo polkovnik Leopold Amery v angleški spodnji zbornici, v kateri je naglasil, da Anglija ne namerava izpremeniti svojega stališča, kakor ga je v svojih predlogih označil sir Stafford Cripps, in da je pripravljena v potrebi tudi z orožjem zatreti neposlušne elemente v Indiji. Dasi je Anglija neprekosljiv mojster v blufiranju, ugotavlja nadalje japonski list, vendar to pot nima upanja v uspeh, odkar za njenimi grožnjami ne stoji več angleška vojaška sila. V skrbeh za lastni obstoj, v katerih se nahaja, pričenja Velika Britanija postopno uvidevati, da indijski problem uhaja izpod njene kontrole. Gotovi znaki kažejo, da bo Anglija morda skušala pridobiti Zedinjene države, Sovjetsko zvezo in Crungking za to, da bi dale Indiji skupno jamstvo za izpolnitev britanske obljube, da se po vojni Indiji dovoli neodvisnost, »Japan Times and Advertiser« pa v zvezi s tem opozarja na slično obljubo, ki jo je L 1917 podal takratni angleški minister za Indijo Edwin Samuel Montague. Tudi tedaj je bila Indiji obljubljena samouprava po končani prvi svetovni vojni, ta obljuba pa ni bila izpolnjena in gotovo Indija ni tako neumna, da bi ponovno nasedla enaki britanski obljubi.
Kar se tiče japonskega stališča napram Indiji in Indijskim težnjam, opozarja japonski list na ponovne formalne japonske izjave o tem vprašanju. List navaja tudi odstavke iz zadnjega govora japonskega ministrskega predsednika Hidekija Toja, ki je poudaril, da bo Japonska brez obotavljanja podpirala Indijo in sodelovala z njo v uresničevanju njenih vekovnih stremljenj, kakor je bilo že večkrat naglašeno z japonske strani. Kontrola nad Indijo je zmerom predstavljala osnovo obstoja britanskega imperija. Zaradi tega Japonska, ki je odločna, da zruši Zedinjene države in Veliko Britanijo, ne more dovoliti, da bi še nadalje obstojal anglo-ameriški vpliv v Indiji.
Toldo, 5. avg. a. List »Asahi« objavlja uvodnik pod naslovom »Indija, dvigni se«, v katerem piše med drugim:
V nekaj dneh bo indijski izvršni odbor sprejel svoje sklepe medtem ko je Anglija že mobilizirala vse svoje sile in se obrnila na pomoč tudi na Zedinjene države in celo na maršala Cangkajška. Istočasno eksponenti angleške politike in propagande govore o odločnem stališču, ki ga mora Velika Britanija zavzeti proti Indiji. Vse to je brez pomena, kajti Velika Britanija, poražena na vzhodu in zapadu, nima nikake sile, da bi svoje grožnje podprla z dejanji, medtem ko je pomoč Zedinjenih držav Indiji navadna fantazija. Anglija s svojimi grožnjami lahko samo prestraši udeležence vseindskega kongresa, toda nič drugega. 2ato je dnevno povelje Indijcev, da morajo vztrajati v svojem odporu, zakaj, čeprav bl Anglija poskušala kako nasilno dejanje, je mogočna japonska armada že na Indijski meji in spremlja s simpatijami borbo za indijsko neodvisnost. Indija zato ne sme izgubiti te zlate prilike, da si pri-
dobi svojo svobodo, ki jo bo dosegla, ako bo le hotela.
Angleške koncesije boljševikom v Indiji
Stockholm, 5. avg. s. Po vesteh iz dobro poučenega vira se doznava, da je politični manever Angležev proti vseindskemu kongresu z osvoboditvijo komunistov neprimerno starejšega izvora, kakor so doslej domnevali. Baje gre za tajni dogovor, ki je že dalje časa obstojaj med Rusijo in Anglijo, Londonska vlada, ki misli, da je treba za najhujša- zla najti skrajna svarila, se spričo nevarnosti, ki grozi vsemu britanskemu imperiju v sedanjem položaju, ni pomišljaJa izvesti sporazum peklenskega pakta, ki naj bi z enim samim udarom razbil ne le politično, temveč tedu zemljepisno edinost indijske dežele. Po navedenem angleško-ruskem tajnem dogovoru naj bi bilo namreč prebivalstvo obmejnih pokrajin v sevemo-zapadnem predelu ln nekaterih področjih v zapadni Indiji, kjer prebiva kakih 50 milijonov muslimanov, brez nadaljnjega prepuščeno boljševikom v zameno za usluge, ki so jih boljše viki izkazali britanskemu imperiju, toda zahrbtni namen Anglije ne pomeni obdarovanje boljševikov za njihove krvave žrtve, temveč samo uničenje vseh indijskih nad v svobodo. Zato naj bi se indijsko ozemlje razdelilo in se boljševikom prepustila naloga, da v zasedenih pokrajinah uvedejo že znani teroristični režim, kakršnega so uvedli v Iranu. Tako zopet spoznavamo enega izmed tolikšnih zgodovinskih zločinov, po katerih je Anglija tragično znana med narodi vzhoda.
Korak k obnovi samostojnosti Birme
T°kio, 5. avg. s. Oficiozno japonsko glasilo »Japan Times and Advertiser« piše o uradnem ustoličenju nove uprave v Birmi in poudarja, da pomeni civilna uprava v Birmi nov pomemben korak naprej na poti povrnitve Birme Birmancem. Zato ta dogodek z veseljem pozdravljajo ne le Blr-manci, temveč vsi Azijci brez razlike, kot temeljni kamen osvoboditve narodov vzhodne Azije izpod anglosaškega jarma.
Notranja Mongolija
na strani Japoncev
Tokio, 5. avg. s. Agencija Domei doznava iz Kalgana v Notranji Mongoliji, da je 31. julija potekla poslovna doba predsednika kneza Teha in se je zato včeraj sestala peta splošna skupščina Notranje Mongolije, ki je sklenila, da ne bo spremenila sestave sedanje vlade, ker želi, da ostane knez Teh še nadalje predsednik vlade, podpredsednika pa Lišuksin in Jupingčin. Nacionalna skupščina je še izrazila svojo hvaležnost japonskim vojakom na bojiščih za sijajne zmage, ki so jih dosegli v tej vojni in zaradi katerih se približuje uresničenju znano geslo: Azija Azijcem!
Japonski guvernerji na Sumatri
Singapur, 5. avg. s. Uradno objavljajo, da je po poročilu iz Toki j a včeraj japonska vlada imenovala nove guvernerje za 8 pokrajin na otoku Sumatri,
Zamenjava diplomatov
Tokio, 5. avg. s. Iz .šanghaja je odpkiia japonska ladja »Tacuta«, ki vozi na krovu 266 diplomatov sovražnih držav, ki se vračajo domov. Prepeljani bodo naprej v luko Lorenzo M3arquez v Mozambiquu, kjer bo izvršena zamenjava z japonskimi diplomati, ki prihajajo iz raznih krajev britanskega imperija.
Nove naloge filipinskega prebivalstva
Manila, 5. avg. s. V poslanici šefu civilne uprave na Filipinih Vargasu izjavlja vrhovni poveljnik japonskih oboroženih sil na Filipinskem otočju general Homa, da je uresničenje novega reda v vzhodni Aziji, ki naj pripomore k napredku vseh v po-štev pripadajočih dežel, odvisno od medsebojnega sodelovanja pri zasledovanju skupnih ciljev. Tudi na filipinsko ljudstvo odpada del odgovornosti za dosego tega namena. Japonskja popustljivost nasproti zlorabam Anglije in Zedinjenih držav v zadnjih letih nikakor ni bila znak slabosti, temveč je izhajala iz upanja, da bodo An-glosasi sami spoznali svoje napake in jih skušali popraviti. Filipinsko ljudstvo naj nikar ne misli, da je Japonska zasedla njihove otoke, ne da bi bila izzvana. Seveda je še vedno polno težav, ki jih bo treba premagati in tudi še marsikatero žrtev bo treba doprinesti, toda Filipinci naj v svojem lastnem interesu upoštevajo, da je treba izkoreniniti vse ostanke anglosaškega vpliva, ako naj se začne novo življenje v Skladu z azijskimi ideali. Filipinski narod pripada sedaj novi veliki Aziji m mora zato deliti odgovornost v borbi za dosego novega reda.
Vojna na Kitajskem
Toldo, 5. avg. d. Z bojišča v kitajski pokrajini čekiang javljajo, da so japonske čete, ki so včeraj zasedle mesto Sungiang ob zgornjem toku reke Vu, našle na bojišču 221 mrtvih čungkinških vojakov. Nadalje javljajo s pristojnega japonskega vojaškega mesta, da je sovražnik v borbah, ki so se v tej pokrajini razvijale med 24. junijem in 11. julijem, izgubil 1235 vojakov. Na fronti pri Jujangu so Japonci ujeli 106 čungkinških vojakov.
Poostritev vojaških kazenskih predpisov v Švici
Bern, 5. avg. s. Dne 10. t. m. bo stopila v velavo uredba švicarskega zveznega sveta, po kateri spadajo izključno v vojaško pristojnost vsi zločini vojaškega vohunstva, kakor tudi vsi zločini proti državni obrambi, čeprav jih izvrše civilne osebe. Istočasno so bile poostrene določbe kazenskega zakonika proti razširjenju napačnih govoric in vesti, .ki bi mogle vznemirjati prebivalstvo ali pa bi kršile nevtralnost države.
Zvezni tajnik na obisku v koloniji
Ljubljana, 5. avgusta
Včeraj dopoldne je Zvezni Tajnik v spremstvu Zveznega podpoveljnika Gila posetil dnevno kolonijo »Antonio Brajer«, v kateri je zbranih 120 otrok iz ljudskih slojev. Zvezni Tajnik je bil slovesno sprejet od zbranih otrok, ki jih je nato pregledal in pohvalil za njihovo vedenje. Ko je bil dan ukaz za razhod, so se vrste zrahljale in otroci so se zbrali okoli Zveznega poveljnika ter vzklikali Duceju. dokazujoč tako svojo hvaležnost za vse, kar Stranka napravi zanje.
Dokaz fašistične vzajemnosti
Ljubljana, 5. avgusta
Včeraj je Zvezni Tajnik prejel drugo darilo, to pot 1000 lir, ki ga je takoj odvel v podporni sklad za bojevnike. Niz teh dokazov fašistične vzajemnosti se nadaljuje. Zvezni Tajnik, ki je tudi to vsoto odkazal bojevnikom, hoče s tem pokazati, da je v sedanjem času vojak tisti, ki mu veljajo vse najplemenitejše stvari.
Plemeniti darovatelj je hotel ostati nepoznan.
Vojna na morju
Berlin, 5. avg. d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta so bile službeno de-mantirane iz britanskih krogov razširjene vesti, da je v teku spopada med britanskimi in nemškimi bojnimi čolni v Rokavskem prelivu 1. avgusta imelo nemško brodovje izgube, kakor trdi to britansko poročilo, ki med drugim tudi navaja, da sta bila dva britanska bojna čolna v tem spopadu zažgana. Na pristojnem nemškem vojaškem mestu poudarjajo, da so se vse nemške mornariške edinice vrnile nepoškodovane na svoja oporišča.
Buenos Aires, 5. avg. s. Severnoameriško državno tajništvo za mornarico objavlja, da so sovražne podmornice v začetku junija napadle dva panamska trgovska parnika. Rešend so bili izkrcanj v neki luM ob vzhodni obali. Neka ameriška ladja srednje tonaže je bila torpedi rana ln potopljena na Atlantiku nekaj sto milj od obale južne Amerike, neka severnoameriška jadrnica pa je bila obstreljevana s strojnicami na Indijskem oceanu. Nadalje poročajo iz Washingtona, da so japonske podmornice na severnem Pacifiku s topovskimi streli potopile 4. julija severnoameriško trgovsko ladjo manjše tonaže. Rešen-ci so se izkrcali na zapadni obali Zedinjenih držav. Pogrešajo se štirje člani posadke.
Buenos Aires, 5. avg. s. Severnoameriško mornariško ministrstvo objavlja, da se je ob obali Južne Amerike potopila britanska ladja manjše tonaže, ki jo je neka podmornica osj torpedirala in obstreljevala s topovi. Rešenci so se izkrcali v neki luki vzhodne obale. Doznava se nadalje, da se je potopil severnoameriški vlačilec, ki Je zadel na mino.
Buenos Aires, 5. avg. s. Severnoameriško državno tajništvo za mornarico objavlja, da so izgube posadk ameriških pomorskih oboroženih sil v času od 11. do 25. julija t. L narasle na 27 mrtvih, 47 ranjenih in 98 pogrešanih.
Dve leti nemške uprave v Luksemburgu
Berlin, 5. avg. s. Potekli sta dve leti nemške civilne uprave v Luksemburgu. Ob tej priliki je bilo v prestolnici Luksembur-ga veliko zborovanje, na katerem je okrožni vodja Gustav Simon prikazal delo nemške civilne uprave v tem času. Opozoril je med drugim, da je prebivalstvo na gospodarskem področju čutilo samo blagodejne uspehe zaradi uvedbe nemške civilne uprave in nemškega občinskega prava v deželi. K temu je treba dodati še ukinitev carinskih mej in vzpostavo gospodarske organizacije dežele.
Zborovanje se je zaključilo z velikim mimohodom narodnosocialističnih sil.
»Volkischer Beobachter« objavlja v zvezi s to proslavo ilustriran članek, v katerem prikazuje razvoj vsega javnega življenja v Luksemburgu v zadnjih dveh letih, poudarjajoč med drugim, da je Luksemburg tudi na duhovnem in kulturnem področju zelo napredoval. Francoski vplivi so se umaknili nemški kulturi in nemški propagandi, ki bolj ustrezata duhovnim potrebam prebivalstva. Odpravljeno je tudi vse, kar je kakorkoli dišalo po francoskem ali po demokraciji, in sicer v literaturi, v glasbi in v trgovini, tako da je bilo že skoro vse tuje zamenjano s pristnim nemškim. Glede razvoja na gospodarskem in socialnem področju je treba zlasti opozoriti na dejstvo, da je bilo mogoče v teh letih zaposliti tudi onih 25.000 luksemburških državljanov, ki so bili prej brezposelni.
Pogreb bivšega turškega poslanika v Rusiji
Carigrad, 5. avg. s Včeraj je bil slovesen pogreb Hajdarja Aktaja, bivšega turškega poslanika v Kujbiševu, ki je umrl v nedeljo v svoji vili na otoku Principo.
Turški novinarji na Dunaju
Dunaj, 5. avg. d. Semkaj je dospela skupina turških novinarjev, ki potujejo pod vodstvom člana turškega parlamenta Ne-medina Sadaka in direktorja tiskovnega urada v turškim ministrskem predsedništvu dr. Selima Sarperja po Nemčiji. Turške goste je sprejel državni vodja Baldour v. Schirach v poslopju bivšega avstrijskega zunanjega ministrstva na Ballhausplatzu. Pri sprejemu turških novinarjev je bil navzoč tudi turški generalni konzul na Dunaju Behcet Ezkeganci.
Novačenje tujcev v Angliji
Stockholm, 5. avg. d. Iz Londona javljajo švedski poročevalci, da je po informacijah lista »Scotsman« britanska vlada predložila parlamentu v dobritev zakonski načrt, po katerem bi britanska vlada smela poklicati v vojaško službo vse na angleškem ozemlju živeče Belgijce, Cehe, Nizozemce. Grke, Norvežane. Poljake in Jugoslovane.
Sabotaža v Južni Afriki
Lizbona, 5. avg. s. Iz Kapskega mesta poročajo, da so neznani napadalci skušali porušiti žeelzniški most nad reko Guric, 50 km od zaliva Mosel. Napad je povzročil znatno škodo.
Gospodarstvo
Živahni gospodarski stiki med Italijo in Hrvatsko
Kakor poročajo iz Zagreba, se opaža v Italiji čedalje večje zanimanje za izgradnjo gospodarskih stikov s Hrvatsko. Tako deluje na Hrvatskem v zadnjem času več novoustanovljenih družb na pospeševanju hrvatsko-italijanske blagovne izmenjave. Med drugimi Iniuvoz z delniško glavnico enega milijona kun in s sedežem v Zagrebu. Prav tako je Družba za lesno industrijo in trgovino v Zagrebu nedavno ustanovila na Sušaku podružnico, katere naloga je zastopati trgovinske interese tvrdke za Italijo. Razen tega je Italija interesira-na na pridobavanju rud na Hrvatskem. Znamenje povečanega hrvatsko-italijanske-ga blagovnega izmenjavanja je dejstvo, da je promet v lirah na zagrebški borzi dosegel že tretjino celotnega deviznega prometa.
V osredju zanimanja je dalje, kakor piše »Deutsche Zeitung in Kroatien«, vprašanje železniških transportov med Italijo in Madžarsko preko Fiume, pri čemer je važno tarifno vprašanje proge Fiume_Za-greb-Budimpešta. Kakor znano, so v carinskem postopku med Hrvatsko in Italijo že sklenjene razne olajšave in poenostavljenja. V tej zvezi je načrt izgradnje fium-skega pristanišča. Istočasno obstoji namera ustvaritve industrijske cone v pristaniškem območju kakor tudi svobodnega pristanišča. Fiumsko pristanišče je zlasti tudi določeno za madžarsko tranzitno in pretovorno blago, Hrvatski je po pisanju omenjenega lista očitno določena vloga posredovalca v italijansko-madžarskem blagovnem prometu.
Kmetijska petletka v Hrvatski
Kakor vse dežele na jugovzhodu Evrope je tudi Hrvatska pretežno kmetijska. Okoli 80 do 85% prebivalstva živi od kmetijstva, ki je torej odločujoči gospodarski činitelj v državi. Tudi v strukturi hrvatsko kmetijstvo v glavnem nalikuje kmetijstvu sosednih dežel.
Iz izjave, ki jo je podal hrvatski kmetijski minister dr. Joso Dumandžič nekemu amsterdamskemu gospodarskemu časopisu o hrvatskih kmetijskih načrtih, na Hrvatskim visoko dominira mala posest. Vendar pa obstoje tudi velika in srednja posestva. Pri tem je minister naglašal, da se velepo-sestva, kakor obstoje zdaj, ne bodo dalje razkosa vala Nasprotno, ob gotovih okoliščinah bo sledilo celo arondiranje kmetijskega veleposestva. številna mala posestva, ki po svoji velikosti komaj preživljajo njih lastnike in njihove družine, naj bi se po zadevnih načrtih razvijala v srednja posestva.
Razmerje med rodovitno in nerodovitno zemljo ni povsod enako. Medtem ko se lahko na severu države označuje za normalno, je na jugu, zlasti v kraških krajih, zelo slabo. Posebno prizadevanje vlade pa gre za tem, da se vsa pusta zemlja, kolikor je mogoče, spremeni v sposobno za obdelovanje. Gre pri tem zlasti za širokopotezno osuševanje in melioracije.
Na pristojnih mestih se zdaj z veliko energijo izdeluje petletni načrt za kmetijstvo. Razume se, da predstavlja važen del tega načrta vprašanje povečanja kmetijskega pridelovanja. To naj se doseže z načrtnim Izboljšanjem semena, s primerno semensko izbero, z melioracijami, z izboljšanim gnojenjem in tako naprej. Sredstva za izvajanje petletke se bodo vsako leto določila v proračun. Gledalo se bo tudi na to, da se bodo dobila sredstva za posebne naloge. Kakor polju se bo posvečala pozornost tudi živinoreji Na severu sta polje in živinoreja enako pomembna, medtem ko na goratem jugu dominira živinoreja.
Opozorilo kmetovalcem v Ljubljani
Iz pisarne Združenja kmetovalcev smo prejeli:
Združenje kmetovalcev v Ljubljani za Ljubljansko pokrajino je prejelo od Pokrajinske zveze delodajalcev obvestilo, da se bodo izdajala kmetovalcem v mestu Ljubljani dovoljenja za prehod preko kontrolne meje in nalog, da zbere od vseh prizadetih propustnice (lasciapassare) in uradna potrdila Mestnega gospodarskega urada.
Pozivamo zato vse kmetovalce, ki imajo svoja polja izven kontrolne meje, da takoj prinesejo gori omenjene listine v urad Združenja kmetovalcev, Gosposvetska cesta 2/1. V svrho čim hitrejšega dela priporočamo, da zbere listine po posameznih okoliših en zaupnik in jih skupno odda združenju, ki bo poskrbelo, da se v najkrajšem času izvedejo vse formalnosti in propustnice tudi vrnejo.
Listine se lahko oddajo od 8. do 12. ure dopoldne in popoldne od 16. do 19. ure.
Gospodarske vesti
= V Nemčiji je precejšnje povpraševanje po lanskem hmelju* Iz Niirnberga poročajo: Kljub bližajoči se novi letini je na nurnberškem trgu znatno povpraševanje po hmelju iz leta 1941. Toda ponudba je majhna Cene so: za halertauski hmelj 170 do 205 mark, za wtirttemberški do 170 mark in za gorski hmelj do 160 mark za 50 kg. Glede stanja nasadov poročajo, da je bilo vreme doslej za rast samo ugodno in da so hmeljniki skoro povsod zdravi.
= Mak v Nemčiji samo za pridobivanje olja. Poleg drugih že davno v Nemčiji uvedenih oljnih rastlin se je v tem letu v izdatni razsežnosti posejal tudi mak, ki ima, kakor znano, zelo mnogo olja, to je do 55%. Maku posvečajo v Nemčiji veliko pozornost in je zato odrejeno, da se ves mak, ki se je nalašč posejal za pridobivanje olja, res tudi brez izjeme uporabi v to svrho. Ta mak se absolutno ne sme uporabljati v pekarnah in v kuhinjah.
= Bolgarsko-rumunsko gospodarsko sodelovanje. Bolgarski list »Zora« ugotavlja k bolgarsko-rumunskim gospodarskim pogajanjem za podaljšanje trgovinske pogodbe, da mora zdaj po odstranitvi političnih nesporazumov in po započetku kulturnega sodelovanja slediti tudi okrepitev medsebojnega blagovnega izmenjavanja v korist obeh držav. Bolgarija bi mogla izvažati v Rumunijo ped vsem razne rude v predelavo, pa tudi dolgo vwto kmetijskih pridelkov, zlasti semenja. Rumunija pa bi Izvažala v Bolgarijo skoro le sirovi petrolej in njegove derivate.
= Bolgarija podržavila tobačna skladišča. Iz Sofije poročajo: Vsa tobačna skladišča v Macedoniji preidejo s svojim
eremičnim in nepremičnim imetjem v last olgarske države. Njih uprava in gospodarjenje na njih se bosta izročila Bolgarski kmetijski in zadružni banki
— švicarski generatorji za Slovaško. Iz Bratislave poročajo; Te dni je prispela večja množina plinskih generatorjev za lesno Oglje iz Švice. Sledile bodo še nadaljnje dobave.
= Prisilna oddaja žita v Švici. Iz Curiha poročajo: V veljavo je te dni stopila odredba, ki določa prisilno oddajo žita nove žetve kakor tudi starih zalog. Izvzeti so: žito za lastno prehrano, odpadki, semensko žito in žito, ki ga je prodala mlinom zvezna uprava. Tudi žito za krmo se bo moralo oddati Pridelovalci bodo smeli obdržati za vsako osebo v gospodarstvu največ po 200 kg pšenice ali 300 kg pire ali 300 kg turščice. Od žita za krmo se bodo smele pridržati tiste množine, ki se bodo pri varčni rabi porabile do žetve leta 1943. Prodaja krušnega in krmilnega žita, pridržanega za lastne potrebe, je prepovedana. Pridelovalcem, ki si pridržijo žito, je nakup kruha prepovedan. Izjemo tvori samo nakup drobnega peciva.
= Delovni čas denarnih zavodov. Po odredbi nadzorstvenega urada za zaščito štednje ln kreditno poslovanje bo delovni čas denarnih zavodov: blagajna 8.30 do 12, upravna služba od 8.30 do 12.30 in od 16 do 19. V nedeljah denarni zavodi ne bodo delali in velja zanje popoln počitek.
Hrvatska radijska postaja v Banj a luki
Zagreb, 5. avg. s. Pred dnevi je začela poslovati nova hrvatska radijska postaja v Banjaluki, za katero so bile vse naprave tehničnega značaja nabavljene v Italiji.
Pomladitev hrvatske
javne uprave
Zagreb, 5. avg. s. Poglavnikov odlok odreja, da morajo vsi funkcijonarji državne civilne in vojaške uprave, ki so izpolnili 60. leto starosti, predložiti v treh dneh prošnje za upokojitev. Odlok se ne nanaša na ministre.
Na švedskem ponesrečeno angleško letalo
Stockholm, 5. avg. d. Poveljništva švedske protiletalske obrambe objavljajo, da se je v torek popoldne v bližini naselja Fu-naesdalen v pokrajini Jaentland zrušilo na tla britansko letalo kmalu potem, ko je preletelo švedsko mejo. Pilot, ki je pravočasno odskočil s padalom, je bil aretiran.
Ojačenje portugalskih posadk na Kapverdskih otokih
Lizbona, 5. avg. d. Iz Abrantesa je dospel semkaj nov transport portugalskih čet, ki bodo s posebnim parnikom odpremljene na Kapverdsko otočje za ojačenje tamkajšnjih portugalskih posadk.
Lizbona, 5. avg. s. Iz raznih pokrajin Portugalske prihajajo v Lizbono kontingenti čet, ki se tu zbirajo za odhod na Kapverdsko in Azorsko otočje, kjer bodo ojačili tamkajšnje postojanke.
Smrtna kazen za špekulante v Turčiji
Ankara, 5. avg. s. Spričo bližnje predstavitve vlade v poslanski zbornici po ministrskem predsedniku Saradzoglu piše turški tisk, da so bile podvzete drakonske mere proti tistim, ki zlorabljajo svobodo, katero zdaj uživa trgovina Glede tega je neki poslanec predložil zakonski načrt, ki določa za špekulante kazen obešenja na javnem trgu.
Novi tokijski župan
Tokio, 5. avg. s. General Kiodo je včeraj prevzel župansko oblast v Tokiju kot naslednik bivšega župana Okuba, ki je 20. julija t. 1. podal ostavko, da bi napravil prostor možu večjih sposobnosti in večje energije.
Prijateljski odnosi med SiamGm in Indokino
Bangkok, 5. avg. s. Prijateljski odnoSaji med Tajem in Francosko Indokino so zopet v vsakem pogledu normalni.
Siamski vojaški ataše v Berlinu
Bangkok. 5. avg. s- Tajska vlada je imenovala polkovnika Tana Snitvengsa za vojaškega atašeja pri tajskem poslaništvu v Berlinu. Ta polkovnik je bil doslej poslanik v Lizboni.
Iz Anglije izgnana
priča Mehove44
Rim, 3. avg. se Kakor se doznava iz Londona, je britanski notranji minister Morrison pozval nekega Schroderja, biva-jočega v Angliji in priznanega šefa neke napol verske sekte, ki se imenuje »Priče Jehove«, naj zapusti angleško ozemlje in se vrne v rojstno deželo, odkoder je bil prišel, namreč v Zedinjene države, odkoder je prišel v Anglijo pred 50 leti. V tem času so privrženci sekte »Priče Jehove« s pristankom angleških oblasti razvijali zelo živahno propagando bolj židovskega kakor tolstojanskega ozadja, da bi se vsi člani te sekte odrekli vojaški službi, število vseh teh fanatikov je doseglo kakih 15.000. Ta Morrisonov ukrep kaže, da se je angleška vlada precej pozno zmislila, da sekta nima verskega značaja, temveč je samo peta kolona. Tako je Schroderja izgnala, 440 članov njegove sekte pa zaprla.
Južnoafriški Židje v vojaški službi
Saigon, 4. avg. s. O židovskem doprinosu v tej vojni, ki jo vodijo demo-plutokracije in boljševizem proti osi in njenim zaveznic kom, se doznava iz Johannesburga v Južnoafriški uniji, da je svet južnoafriških židovskih poslancev odobril resolucijo, ki obljublja vso pomoč južnoafriški židovski skupnosti v vojnih naporih Južnoafriške unije. Resolucija ugotavlja med drugim, da se je že nad 8000 južnoafriških 2idov ja* vilo v vojaško službo.
Spomini na staro Lf:ibljano
Selenburgova ulica ima ime po velikem dobrotniku Schellenburgu, ki je sezidal uršulinsko cerkev ter dosti svoje imovine podaril raznim ustanovam. Ta ulica je bila pred 70 leti kaj čudna. Tam, kjer stoji danes glavno poštno poslopje, je bila prej hiša trgovca Luckmana, ki je obsegala polovico ceste. Tik zraven je bil zid, nato pa nizka enonadstropnica bankirja Luckman-na, ki je bil nekaj časa predsednik Kranjske hranilnice; tudi ta hiša je obsegala velik del sedanje ulice. — Hiša Scagnetti-jevih dedičev je bila pred 70 leti last nekega Supančiča in je še precej neizpre-menjena. Od te hiše dalje je bilo veliko posestvo in restavracija »Žur Schnale«. Stali sta dve hiši, ena prav na današnji cesti; ulica je bila tam komaj 5 m široka. Hiše na današnji cesti so podrli že pred 70 leti. Prostor je ostal dolgo časa nezazidan. Tam nekje na dvorišču je imel fotograf Pogorelec svoj atelje, ob cesti pa je imel razstavljene vabljive fotografije. Prav dobro se spominjam naslednje slike. Neka
dekleta so se dala fotografirati, a niso prišla po slike. Premeteni fotograf je dal slike v izložbo, dostavil pa je dekletom brke in smotke. Kaj hitro so potem slike izginile iz izložbe. Videl sem pred 60 leti v izložbi tudi sliko skupine srednješolcev s smotkami in vrčki v rokah. V sredini so imeli sodček, na sodčku znani paragraf, da je dijakom prepovedano popivati in javno kaditi. Tudi to sliko so hodili dijaki prvi dan gledat in se na moč grohotali, nato pa je kar brž izginila iz izložbe. — Na teh prostorih je sezidal pok. Schlei-mer, po rodu Kočevar, ki je bil prej v Varšavi in se nato preselil v Ljubljano, veliko, lepo poslopje, katero je kupila pred leti zavarovalnica »Croatia«. Poslednja hiša, Kazino, se v teku let ni dosti izpreme-nila. Nasprotna stran Šelenburgove ulice je imela pred 70 leti drugačno lice. Nasproti Kazine je še vedno Souvanova hiša, kjer je bila v zgornjih prostorih prav do ljubljanskega potresa stara ljubljanska Čitalnica, zbirališče Slovencev. V spodnjih prostorih na ulico so bile trgovine, tam je imel naš Danilo, takrat še Tone Cerar, trgovino s čevlji, znani trgovec in krojač Zeleznikar pa prav tako svojo trgovino. Pokojni Alešovec ga je v »Brenclju« večkrat ošinil z vzdevkom »rdeči Francoz«. Zeleznikar je namreč bil socialni demokrat ter je bil nekaj časa celo zaprt zaradi svojih govorov in razširjanja svojih idej. Za hišo je bil velik restavracijski vrt, kjer so se shajali ljubljanski Slovenci. V zgornjih prostorih so bile poleg čitalnice še sobe za igralce ter precejšnja dvorana za plesne prireditve. Pred 60 leti so bile tu tudi amaterske gledališke predstave in razni konceati. — Nadaljnja hiša je biia last starega Koslerja. Ko se je odprla Knaflova ulica, je hišo dozidal d® nove ulice, kar je prav vidno tudi danes. Ko-slerjevo posestvo je bilo prav obsežno, zavzemalo je ves vrt ob Knafljevi in Beethovnovi ulici. Pokojni Kosler je bil dober nemški Kranjec, ki se ni nikoli vmešaval v narodne boje. Imel je tudi na Barju velika posestva, ki jih je dajal Bar-janom v najem; rezali so pred 70 leti na njegovi zemlji šoto, ki so jo revni ljudje pa tudi drugi redno kupovali. Barjani so prodajali šoto tudi na trgu v Ljubljani. Posestvo je podedoval sin Josip Kosler, ki se je po maturi na ljubljanski gimnaziji posvetil gospodarstvu. Umrl je leta 1936. ter zapustil v oporoki velik del imetja raznim dobrodelnim društvom in zavodom, tako Društvu slepcev v Škofji Loki. frančiškanskemu samostani! v Ljubljani, društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb, nadalje za cerkev na Barju in še nekaterim.
Knafljeva, današnja Puccinijeva ulica
je nastala, ko so ob Šelenburgovi ulici podrli pred 70 leti razne male hišice. Hiše so začeli zidati pred 60 leti. Najprej so sezidali poslopje Kranjske hranilnice in zastavljalnice; to se je zgodilo leta 1880. Nastale so potem druge hiše: Narodna tiskarna, Avstrijsko-ogrska banka, potem Narodna banka, nadalje hiša ravnatelja Janežica, sedaj last dentista Radovana, nadalje palača gospe Mauserjeve, pozneje gospe Garibaldijeve (današnja Zbornica za TOI). Nadaljnje zemlj:šče ob Knafljevi ulici je kupil fotograf Landau, ki je sezidal hišo in jo s precejšnjim dobičkom prodal za druge hiše. Stari Kosler se ni pečal s takimi kupčijami, pač pa je to znal neznatni fotograf. Landau je bil ppč žid in dober špekulant, Kosler pa dobro-voljen, koncili j anten mož.
Današnja Ulica 3. maja se je imenovala pred 70 leti po cesarju. Bila je prav ozka in je držala od hotela Maliča (nasproti sedanje glavne pošte) samo do Tivolija. Na obeh straneh je bil drevored prav do hotela. Zid so začeli podirati od Maliča
dalje, ravno tako stare nizke hiše. Latter-manov drevored se je začenjal prav tam, kjer stoji danes opera. Tod so bili daleč na okoli samo travniki. Ob desni strani uliee je bilo vojaško oskrbovališče. Razen poslopij oskrbovališča je vojaška bolnišnica segala prav do Narodnega doma. Hiše ob levi strani je zidala Kranjska stav-
bna družba kar lepo po vrsti. Posestvo, kjer je danes opera, je dalo stavbišča za tri lepe vile; prva je bila last bankirja in veletrgovca Mayerja. Ko je staro deželno gledališče pogorelo, je Mayer prodal svojo hišo in svoj krasni vrt za zidavo današnje opere. Po ljubljanskem potresu so podrli jrarnizijsko bolnišnico in vse
stavbe vojaškega oskrbovališča; ostal je ta prostor dolgo časa nezazidan, naposled pa so začele rasti današnje palače in je Ljubljana dobila svojo veliko promenado, ki seže iz mestnega središča tja gor v Tivoli in še dalje, v vabljive rožniške gaje.
E. losin.
Nočni lovci v borbi z angleš kitni bombniki
O tem, kako nemški nočni lovci napadajo angleška letala, ki prihajajo ponoči nad Nemčijo, je objavil poročevalec Werner Kark v »Kol-nische Zeitung« naslednje poročilo:
Poslednje noči, ko je hanseatsko me-to Hamburg postalo po dolgem premoru spet tarča angleških letalskih napadov, je doživel podčastnik K. svojo veliko uro. Ko je bila spodaj na tleh obrambna bitka že v polnem teku, ko so mu bliski in požari na širokem področju severnozapadnega nerp-škega obalnega ozemlja kazali, da se nocoj ponujajo nočnim lovcem mikavne naloge, se mu je primerilo prvo srečanje kakor strahoten doživljaj. Mar je bilo čudno, da je nenadno umaknil glavo, ko je tik nad streho njegove kabine šinil sovražni stroj, preteča temna senca? Šinila je tako naglo, da v taki grozotni sekundi pač nihče ne bi mogel sprožiti orožja. V strmi vijugi je podčastnik K. pognal svoje letalo nakvišku, pripravljen, da se bliskovito vrže na sovražnika, ki pa je tisti trenutek zavohal nevarnost in je hstel s padanjem zbežati. Noč je nad za-sledovansem milostno razgrnila svoj temni plašč.
Nekaj trenutkov nato je podčastnik K. na novi sledi. Naglo je odkril sovražnika. Ostane hladnokrven, ko si skrbno izboljša svoj položaj in se pripravi za napad. Še preden odprejo njegovi topiči in strojnice peklenski ogenj, ga začne slepiti žarka svetloba, ki spreminja noč v dan. Plameni švigajo zdaj iz levega, zdaj iz desnega
motorja sovražnega letala in prehajajo na trup in krila. Sledi strahotna eksplozija. Nad gorečimi ostanki drvi podčastnik K. s svojim zmagovitim strojpm.
Zdaj se pojavijo pred njim — komaj je utegnil dognati znake svojega sovražnika — mogočni obrisi štirimotornega letala. To je »Short Stirling«! Ta orjak ne sluti nič zlega, ko pridrvi na dostrel. Napad, ogenj! Smrtonosno jeklo udarja v orjaški trup angleškega bombnika. Krogle obtičijo v široki gondoli. Potem potegne podčastnik K. svoje lovsko letalo za sovražnikom naglo navzgor, medtem ko pade sovražnik strmoglavo v neskončno temino. Kilometri ločijo prijatelja in sovražnika po eni sami sekundi in med obema je spet globoka tema. Podčastnik ve. da je zadel. Nihče mu ne more zameriti, če govori o odstrelu. Vendar v poročilu o bitki pozneje ni omembe o tem. To zabra-njujejo predpisi in vojaška vest nočnega lovca.
četrtič trči podčastnik K. na sovražnika, ko mu prileti naproti veliko letalo »Vickers Wellington«. Sovražno letalo hiti proti vzhodu, cilj napada je Hamburg. Podčastnik K. je lahko v teh kratkih urah na nočnem nebu zbral toliko izkušenj, da sprejme sovražnika z udržanostjo »starega« borca. V nekaj sekundah se s tisto bliskovito brzino, ki je značilna za bitke med lovci in bombniki na nočnih poletih, znajde pred svojo drugo zanesljivo zmago. Njegovo orožje je pač zasekalo strašne rane v debeli trup. Objet od plamenov se nagne »Vickers Wellington« na desno
stran in trešči v brezupnih spiralah nizdol. Z zemlje šine visok plamen, ki priča o bridkem koncu angleškega bombnika.
Spet se bliža sovražno letalo. Ko spozna podčastnik K. črno senco pred seboj — nov »Vickers Wellington« — že začne sovražnik streljati. Sprevidel je, da je treba varovati lastno kožo. Podčastnik K. ga ne more več presenetiti. Razvija se torej trda bitka. Kakor orel se vrže lovec od zgoraj na svoj plen, pritisne s streli prvič, drugič, tretjič, potem udarja z vsem svojim orožjem. Zadetki, zadetki, zadetki — to mu kažejo svetli sledovi njegovih strelov in sumljivi bliski na sovražnem letalu. Včetrtič udarja na odpornega sovražnika, ne da bi se brigal za njegove strele, prepričan, da mora sovražnik kljub obupni obrambi nizdol. A zdajci šine bela para iz njegovega lastnega desnega motorja. Pustiti mora svoj plen, če noče samega sebe in svojih uspehov staviti na koc^o. V strmem padcu uravna podčastnik K. svoje letalo proti letališču. S poslednjim pogledom še enkrat objame padanje »Vickersa Welling-tona«. Pristane s hudimi zadetki v stroju. Poroča lahko o štirih borbah v zraku, v katerih je dve letali zanesljivo sestrelil. Koliko drugih letal, ki so bila zadeta od topičev in strojnic, je šlo v izgubo? To ni zapisano na spiskih odstrelov, taka letala pa bodo zaznamovana s črnimi križci tam, kjer upa Anglija z brezobzirnim žrtvovanjem mojstrovati usodo, — v hangarjih in skrivališčih svojih nočnih napadalcev.
Napoleonov vojni kimrg
Ob stoletnici smrči zs^meaitega zdravnika dr. Larreya
Letos 1. avgusta je minilo sto let, kar je umrl sloveči Napoleonov kirurg Jsan Domi-nique Larrey. Njegove smrti se spominjajo vsi večji dnevniki, saj je mož to tudi zaslužil. Larrey se je rodil v Pirenejih, v preprosti kmečki družini. Oče mu je zgodaj umrl in dečko je započel svojo medicinsko prakso, ko mu je bilo komaj 13 let. K sebi ga je namreč vzel stric, ki je bil zdravnik v bolnišnici v rPoulouseu. Anatomije in kirurgije se je dečko učil skupaj z grščino in latinščino. Ko mu je bilo 19 let, je bil žp prosektor pri stricu, nato asistent, ki je opravljal tudi upravno - tehnične naloge. Amaterskemu šolanju je morala siediU akademska izobrazba. Marljivo se je učil pri takratnih dveh slovečih zdravnikih, pri Louisu in Desaultu v Parizu. Zaradi skromnih sredstev si je moral čim prej poiskati stalno službo. V Brestu so iskali kirurga za vojno mornarico in 1. 1788. se je že odpeljal Larrey v tem svojstvu z ladjo »Vigi-lante« proti Novi Fundlandiji. Kot višji ra-nocelnik je uspešno skrbel za mornarje, obolele na skorbutu. V dnevih napada na Bastiljo je bil zdravnik v Parizu in kmalu je izpopolnil svojo kirurško tehniko pod vodstvom tedanjega odličnega kirurga Sa-batierja.
Z revolucijsko vojsko je nato odrinil na Ren, kjer je razvil docela lastno organizacijsko delavnost. Prirejal je tečaje, katerih J se je udeležil tudi marsikateri pruski vojaški zdravnik. Vnet je bil zlasti za važne I nagle operacije na bojišču samem, zato je ustanovil tako imenovane »leteče ambulante«, po katerih je brž zaslovel. Za silo operirani ranjenci so bili na vzmetenih vozovih prepeljani v vojni lazaret prve in druge linije. Larr>ey je zahteval takojšnjo »evakuacijo« ranjencev iz borbene črte, da bi preprečil zatrpanost in zmedo v prednji fronti. Sloves tega zdrastvenega reformatorja se je naglo razširil zlasti med špansko in italijansko armado.
Nekaj časa je bil profesor v Toulonu, potem pa je bil pri Napoleonovem pohodu v Egipt postavljen na čelo štaba 800 pomožnih kirurgov. Med bitkami je še vedno našel dovolj časa, da je ugotavljal znanstvene uspehe pri očesnih boleznih, odrevenelosti, kugi in raznih kužnih boleznih. V drugi bitki pri Abukirju 1. 1801 je, kakor so povedale priče, opravil neko amputacijo v kolku v 13 minutah, operacijo v ramenu pa v 17 sekundah. šele 1803 je bil na podlagi disertacije o vojni kirurgiji promoviran za dok-
torja. Dve leti pozneje mu je Napoleon podelil plemstvo in naslov generalnega nadzornika zdravstvene službe.
Larrey ni bil samo odličen kirurg, raziskoval je tudi živalske kužne bolezni, boril se je v raznih krajih zoper pegavec, propagiral je higieno v vojski ln je bil reševalec vojakov na vseh napoleonskih bojiščih. Na pohodu v Rusijo je nekoč opravil v 24 urah 200 amputacij. Ko je zašel pri Waterloou v prusko ujetništvo, mu je dal maršal Blii-cher svobodo. Larrey je slednjič spremil mrtvega Napoleona v letu 1840 v Dom invalidov v Parizu. Francoski cesar se ga je spomnil v oporoki in Las Cases nam poroča o razgovoru na otoku Sv. Helene, kjer je Napoleon omenil svojega vojnega kirur-
ga kot najbolj vrlega moža, kar jih je spoznal v življenju. S hudo pljučnico se je odpravil Larrey v vročih julijskih dneh 1842 v Lyon, kjer mu je umirala žena. Nekaj dni nato ji je še sam sledil v smrt.
Asepsa, ustavitev krvi in narkoza je tisto trozvezdje, pod katerim se je moderna kirurgija dvignila nekaj let po Larreyevi smrti v strokovno vedo. Napoleonovemu vojnemu kirurgu vse te pridobitve še niso bile na razpolago, zato je treba tembolj občudovati njegove uspehe. Zamislil in preizkusil je marsikaj novega, česar se poslužujejo tudi še dandanašnji kirurgi pri ustavljanju krvi in pri lečenju ran. Kot znanstveni pisatelj se je izkazal s finim slogom, kakršen je pri kirurgih kar nenavaden. Predvsem pa je bil ta okretni, vedno mladostni zdravnik iz južne Francije pionir in organizator zdravstvene službe. To mu je narekovalo človekoljubno srce, brez katere pač znanstvena medicina ne bi imela obstanka.
Beti Podgorska je objavila v tedenski izdaji dunajskega dnevnika naslednjo sličico z Adrije:
Nad nami plapolajo v vetru velike plahte, pod nami pet enolično ropočejo ladijski motorji. Ure dolgo traja enakomerni, uspavajoči ritem. Stojimo na krnu in zremo v temnomodre, peneče se valove. Zdaj pa zdaj plane tu pa tam kaka leteča riba, podcbna srebrni puščici. Drugače ni videti ničesar, sama nebesna sinjina, zalita s soncem, in vodfl, temnomodra voda. Oba moja spremljevalca — arheolog in geome-ter — govorita o svojih delovnih načrtih za prihodnje dni.
Zdajci se pojavita kakor dve predpotopni pošasti dva črnoluskasta tuupa iz valov. To sta dva mogočna delfina. Trup se podrgne ob trup, s svoj:ma repoma dvigneta močne curke vode. Potopita se, plavata in spet izgineta, kakor sta. se bila pokazala. Naša ladja je ubrala smer naravncst proti jugu. Po nekaj urah se ustavimo pred.majh-nim dalmatinskim otokom, ki je cilj našega študijskega potovanja. Slaradi nizkega stanja vode se zasidra ladja daleč zunaj na morju in ribiške ladje nas prepeljejo na kopno. Poleg nas treh je prispel sem še mlad f»r novoporočencev. V senci razpadajoče rimske naselbine stojita dva zaspana mezga, ki jima naprtamo kovčeg in merilne aparate. Potem gremo po ka-meniti poti, ki jo na obeh straneh obroblja neprodirno grmičje. Stoje pa tod tudi viso-
In strahovi
ka stara drevesa, kjer po vejevju divje žvrgolijo ptiči. Vročina trepeče v zraku. Poslednji košček poti v notranjost otoka opravimo spet s čolnom, kajti morje je na drugi strani napravilo globoko zarezo v kcpno.
Takoj naslednji dan začneta arheolog in geometer izvrševati svoje načrte. Na raznih vožnjah iščemo čudovito rastlinstvo in živalstvo, v neki špilji najdemo svetlordečo morsko zvezdo s prerezom 30 cm.
Nekcč pojadrajo ribiči spet na odprto morje in nas vzamejo s seboj. Svinčeno težko leži od sonca prežarjeno ozračje nad vodo. Dušita nas vročina in žeja. Ribiči potegnejo vesla v ladjico in razpnejo jadra. Vsenaokrog je večerna tišina. Cujemo samo, kako pljuska morje ob strme skalnate bregove. Naš arheolog hoče skočiti z ladjice v morje, da bi se ohladil in osvežil. Vendar mu ribiči odsvetujejo, ker je znano, da pogostokrat sledijo velikim potniškim parnikom morski volkovi, ki se potem še cele dni klatijo po morju naokrog. Arheolog premišlja in se obotavlja. Pravi: saj je malo verjetno, da bi se ravno tu potepal kak morski volk. In tako naposled zmaga v njem želja po osveženju. že stoji arheolog na robu ladjice, dvignil je roke, da se požene v morje, sklonil je glavo naprej, Zdajci — en sam krik, in mahoma potegne ribič arheologa nazaj. Videli so i hrbtno plavut morskega volka. Nekaj i srčnih utripov dolgo je nas vse prevzel
molk, ki nas je kar ohromil. Nato rirušfe-jo ribiči pognati harpune v morskega volka. Toda zverina se je potopila. Skozi kristalno čisto vodo vidmo trt metre dolgi trup morskega roparja, ki nemoteno od-plove z vzvišenim dostojanstvom.
Nato je na nočnem lovu uspelo ribičem ujeti večjo ribo, ki nam jo drugi dan pripravijo za okusno večerjo. Sedimo po tej večerji trudni v gostilni. Naš oštir je vze-mirjen, ker se novoporočenca še nista vrnila, dasi sta rekla, da bosta točna pri skupni pojedini Ves večer jih čakamo zaman. Morje je bilo popoldne močno vzvalovljeno, na zapadu so se kopičili preteči oblaki. Nekje je morala razsajati huda nevihta.
Naenkrat se odpro vrata ln novoporočenca planeta v gostilno, na smrt bleda. Mlada ženska kar mrzlično trepeče, zobje šklepečejo. Kaj se je vendar zgodilo? Njune besede so tako zmedene, da ne moremo razbrati dogodka. Naposled pripomore poleg pomirjujočih besed še dobro vino in novcporočenca nam začneta pripovedovati, kaj sta doživela:
Bila sta v tistem zalivu in srta hotela pregledati aapadni del otoka. Ko sta po nekaj urah prišla spet k svojemu čolnu, da bi poveslala domov, sta morala počakati, da se morje nekoliko umiri. Sonce je zahajalo, morje se je res pomirilo. Ko pa sta od veslala iz zaliva, je že nastopila tema, da sta komaj videla breg, nič drugega. Skušala sta torej kolikor le mogoče hitro veslati dalje. Naenkrat pa zasiišita v nedoločeni oddaljenosti šumenje in prhanje kakor da je padel težak trup v vodo. Klicala sta, toda nič se ni ganilo, čula sta samo zategle odmeve svojih klicev.
In vendar je nekaj moralo biti v vodi, kajti šumenje se je bližalo. Po mučnem čakanju sta se zdajci prav počasi in grozljivo pojavili iz teme dve veliki rogati glavi, ki sta se prhajoče bližali njunemu čolnu.
To nikakor ni bil privid, kajti razdalja med novoporočencema in rcgatima glavama je bila (kljub prizadevanju, da bi čoln č'vn ■hitreje plul dalje) vedno manjša in prhanje in sopenje se je neizbežno bližalo, že sta novoporočenca menila, da čutita vroči dih iz pohlepnih nozdrvi. V smrtnem strahu in z naporom vseh sil se je pričela divja tekma s prikaznijo. Slednjič sta novoporočenca na ožini planila iz čolna na kopno, da sta ubegnila neznani, preteči nevarnosti. Obe prikazni sta tedaj popustili, kajti nekaj metrov pred tisto ožino sta se obrnili in splavali nazaj.
Tudi oštir je pozorno poslušal pripovedovanje in je takoj nato vedel pojasniti nenavadno prikazen. Komaj opazljivo se je smehljal, bil je to nasmeh sočutja in lahne ironije. Nestrpno smo čakali, kaj nam bo povedal. Naposled je z obrazom, od vrnjenim od obeh novoporočencev, kakor da noče pripoznati njune prestnašenosti, razložil mirno in kakor po sebi umljivo, da sta ta bili dve kravi, dve dobri mlekarici, ki sta se pasli na onem bregu globokega zatona in sta šele pozno v temi, kakor sta navajeni, priplavali nazaj, pri tem pa spremljali mladoporočenca do tiste ožine, kjer sta se »rešila... «
Kako se je Shaw zaročil
Pisatelj G. B. Shaw je našel svojo ženo, »milijonarko z zelenimi očmi«, ki se je pred poroko pisala miss Tovvnshend. na ne navaden način. Kako bi to tudi bilo pri njem drugače!
Tisti čas, ko mu je začela biti miss Tovvnshend všeč, je bil Shavv strasten kolesar Na neki vožnji je nesrečno padel s kolesa in si zlomil nogo. Nesreča pa se je na vso srečo zgodila pred hišo imenovane »milijonarke z zelenimi očmi«. Spet enkrat se je izkazalo, da je usoda čudovita režiserka. Miss Tovvnshend se je zavzela za ponesrečenega pesnika in ga je negovala tako nežno, da je skoraj umri. In čim dlje ga je negovala ljubezniva miss, tembolj je raslo v Shavvu strašno prepričanje, da bo moral zaprositi »milijonarko z zelenimi očmi« za roko.
Še preden pa si je Shavv tako opomogel in še preden je znal pravilno uporabljati berglje, že se je odločil, da pobegne iz vile miss Tovvnshendove. In kaj se je zgodilo?
Na mramornatih stopnicah mu je spodrsnilo. Shavv je spet padel, kolikor je dolg in širok, in sd je ponovno zlomil nogo, ki jo je imel v mavcu, povrhu pa še drugo nogo, ki je bila dotlej zdrava. Ko se je spet osvestil se je iznova znašel v postelji, ki mu jo je dala na razpolago miss Tovvnshend. Ljubezniva negovalka ga je spet obkrožala z vso skrbjo. Shavv je komaj toliko zmogel, da je dvignil glavo in je -»milijonarko z zelenimi očmi« tiho vprašal: »Ali se hočete omožiti z menoj?« Čul je samo še njen odgovor: »Da«. Potem se je onesvestil.
KULTURNI PREGLED
Pogled v delo naše Drame
i.
Čeprav je sezonsko delo naše Drame pretrgano samo začasno, so vendar redne abonentske predstave končane. Morda je prav sedaj primeren trenutek, da se ozremo na celotno sezono. Potekala je — to je komaj treba poudarjati — v izredno važnem in dramatsko napetem zgodovinskem času. Med odrom, kjer po starem Shakespearovem reku deske pomenijo svet in med svetom, ki je postal oder za neza-slišno pomembna dogajanja, obstoji dandanes občuten kontrast. Nekaj drugega je gledališče v mirnih časih in vse kaj drugega v vojnih: v primeri s stvarnim življenjskim dogajanjem, s heroičnimi napori in s tragičnimi usodami dejanskega življenja se zli problematika dramatsko zgoščenega, večidel zgolj individualnega življenja na odru izumetničena, bleda in medla.
Kontrast med odrom in življenjem, med stvarnostjo in fantazijo se čuti bolj ali manj v slehernem času, toda šele vojna mu daje tisto silovito napetost, ki vzbuja v mislečem človeku nove dvome o smiselnosti gledališča in njegovega dela. Toda gledališče je v vsem svojem več ko pet in dvajset stoletij dolgem obstoju črpalo največjo moč prav iz življenja in iz njegovih valovanj. Grška tragedija ni bila nič drugega nego poseben pesniški izraz gorjupe življenjske izkušenosti človeka in družbe na njuni poti skozi življenje ali zgodovino. Umljivo je, da je človek, čigar vedno globlje tipajočo misel so begali in mučili poslednji, še dandanes nerešljivi problemi
življenja, izprva najbolj občutil živo nasprotje med svojim minljivim pojavom in med tem, kar se zdi večno; med svojo onemoglostjo in višjimi silami, ki volijo njegovo usodo. Skratka: občutil je nasprotje med življenjem in smrtjo, med človekom in božanstvom. Zato je gledališče v prvih časih prav kakor pozneje v srednjem veku, črpalo snov predvsem iz takih religioznih spoprijemov med mislijo in stvarnostjo, med človekom in usodo. A v vseh njegovih prijemih — tudi tedaj, ko je jela vstopati vanj vsakdanjost človeškega življenja in ko se je tragični viziji sveta pridružila v močnejši in zavestnejši obliki njena komična varianta (zakaj obe sta samo dve obliki iste spoznavalne težnje) — v vseh prijemih se je razodevala tesna zveza mel gledališčem in življenjem. Najsi je tvorna fantazija še tako važna: v resnično velikih delih je samo cedilo, ki preceja življenjsko, izkustveno snov. Človek ne uživa v ustvarjanju ali doživljanju dramatskih oseb samo zaradi čiste estetske radosti, marveč tudi iz potrebe spoznavanja življenja in njegovih neskončnih, vedno znova zamotanih pojavov in problemov. Zategadelj ne izgublja gledališče v nobenem času svojega raison d'etre, kakor ga ne izgublja nobena druga umetnost. Pod visokimi valovi časovnega dodajanja ostajajo vsekdar mirne in tihe vode večno človeškega, ostajajo stara in vendar v svojih neštetih inačicah večno nova vprašanja človeškega bitja in žitja. Ostaja svet, ki mu utegne tudi sedanje dogajanje dostaviti svojo izkustveno snov, svoje bolesti in radosti aH mu
celo odkriti nove oblike, vendar ga ne bo moglo nič do kraja pretresti in ne porušiti v njegovi večno človeški substanci.
Adriano Tilgher dobro pravi, da bi lahko dobili iz dramatske literature n. pr. 19. stoletja vse, kar se tiče problemov tega časa, četudi bi bili uničeni vsi drugi dokumenti. Oder umetnosti in prizorišče življenja sta zares samo dve različni točki kristalizacij-skih procesov človeškega dogajanja in spoznavanja.
•
Kaj nam je dala aji mogla dati naša Drama v necelih leto dni na zunaj tako Izjemno važnega življenja? Da se laže razgledamo, si najprej obnovimo v spominu ogrodje sezonskega repertoarja, ki si ga razdelimo v tri skupine:
Sodobna slovenska dela: Anton Leskovec, Dva bregova; Janez Jalen, Dom; Fran Go-vekair, Rokovnjači; J. Vombergar, Voda; Cvetko Golar, Vdova Rošlinka; Ivan Cankar, Kralj na Betajnovi.
Druga sodobna dela: Rino Alessi, Katarina Medicejska; Luigi Piraniello, Nocoj bomo improvizirali; Camasic-Oxilia, Bog z vami, mlada leta; G. Gherardi, O ta mladina; Cailavet in tov., Lepa pustolovščina; V. Effimin, Človek, ki je videl smrt; Cen-zato, Zaljubljena žena; G. Forzano, Poročno darilo.
Klasična dela: Shakespeare, Hamlet, Držič, Dunko Maroje (Boter Andrash); Goethe, IMgenija na Tavrili; Molišre, šola za žene.
Pri tem niso upoštevana dela, ki so se — kakor Shakespearov »Romeo in Julija« — ponovila ali so se (Konto X, Nicodemijeva »Učiteljica«) vprizorila tako rekoč izven repertoarja.
Repertoar je bil vedno izraz gledališke politike, njene kulturne in umetniške usme-
ritve, tako rekoč izpoved gledališke vere, kakor jo imajo vodilni krogi.
Pri slehernem gledališču je in ostaja vedno znova pereče vprašanje, kaj hoče? Važno je, koliko se oddaljuje ne morda nečastni, vendar pa za kulturo v strogem pomenu besede nezanimivi in celo brezpomembni funkciji zabavišča,. Repertoar kaže, v koliko meri izvršuje gledališče poleg vsega tudi duhovno poslanstvo. Le-to obstoji, kakor so pravili že antični ljudje, v etično očiščujočem vplivu ali v katarsi, dalje v vzgoji za višje življenjske vrednote, za večji okus, za globlje spoznavanje življenjskih pojavov in človeškega življenja. Pri tem ima dramsko gledališče še druge, takisto važne naloge, med kateri-mj je ena prvih služba domačemu jeziku in njegovi govorilni kulturi. Vse to je dovolj znano, vendar je treba naglašati vedno znova, da se ne pozabi izrazito kulturne, estetsko in etično vzgojne naloge vsakega gledališča, ki hoče biti več kakor samo prostor za razvedrilo in zabavo.
Presojanje razmerja med idealom takega programatskega gledališča in dejanskimi možnostmi, ki jih vsaj delno izraža repertoar, je v našem primeru težavno. Glede repertoarja imamo že nekaj let željo po izrazitejši, kulturno in umetn ško smotrnejši izbiri. Tudi v okviru vseh prilik in neprilik vojnega časa si lahko mislimo namesto teh iger kaj drugega,, s čimer bi bil bolj poudarjen umetniški in duhovni smoter dramskega gledališča, njegova spozna-valna funkcija, njegovo prepotrebno etlč-
Oglasi v »Jutru« imajo vedno uspeh!
no poslanstvo v sedanjem času. Gotovo ni bilo težišče sezone v repertoarju kot nosilcu določene estetske in idejne doktrine, marveč v dfwgih komponentah, med katerimi je na prvem mestu igralsko pomembna zasedba posameznih iger, torej pristno tea-trski uspeh in učinek sezone.
Ce se ustavimo najprej pri delih iz domačega repertoarja, vidimo, da ni bilo nobene slovenske krstne predstave. Z izjemo Jalenovega »Doma«, ki je našel šele preko diletantskih odrov pot na reprezentantivni oder slovenske dramatike, so vse ostale igre uprizorili že prej v ljubljanski Drami. Originalno zasnovani, čeprav dramatski premalo izdelani socialni sliki našega »na dnu« v Leskovčevih »Dveh bregovih« se je pridružila Jalenova podoba propadanja slovenskih kmetij zaradi pogospodenja in notranjega razkroja družinske skupnosti. Govekarjevi »Rokovnjači« niso proslavili samo 70 letnice svojega spoštovanega pisca, ki je toliko let povezan z našim gledališčem, marveč so prinesli tudi vonj preteklega časa, rahel šum naše z realizmom razpenjene odrske romantike. Vomberger-jevo veseloigro »Vodo« so obnovili kot eno izmed dobrih iger tega žanra. Tudi zdaj je dosegla znaten vnanji uspeh, ki pa ne mora zakriti notranje razpolovi jen osti Igre; ima pač izborne nastavke za močnejšo in izrazitejšo slovensko komedijo, a se brez organične nujnosti spremenja v burko z nekoliko prisiljenim koncem. Iz Golarjeve popularne »Vdove Rošlinke« ni mogla tudi delna predelava izkresati več pravih umetniških isker, kakor jih ima po naravi ta vedri plod slovenskega dramatskega hedo-nizma. Cankarjev »Kralj na Betajnovi«, ki bi programatsko sodil med prve predstave
KAJ VEM? KAJ Z1NAM ?
266.	V kakšni pesniški obliki je napisan Uvod Prešernovega »Krsta pri Savici«.
267.	Katera je najvišja gora Kavkaza?
268.	Kdo je izumil šah ln kakšno nagrado si je izbral?
269.	šahovski problem
Mat v treh potezah.
•
270. Še en problem na šahovnici
Poznate igro s skakačem? Na šahovski deski stoji nekje skakač in naloga obstoji v tem, da ga povedete z običajnimi skoki, kakršni so v šahu predpisani za skakače, preko vse deske na določeno končno polje, ne da bi se dvakrat ustavil na poedinih vmesnih poljih. Pred nami je n. pr. kakor nam kaže slika, deska s 24 polji, srednje, črno polje pa ne prihaja v poštev, da bi se skakač na njem ustavil. Skakač stoji v začetnem položaju na spodnjem desnem vogalnem polju. Po šahovskih pravilih lahko skoči od tu n. pr .na polje, ki smo ga označili s številko 1., od tu spet na polje, ki smo ga označili s številko 2., od tu na številko 3. itd., torej vedno na tretje polje, ki leži desno ali levo od njegovega položaja, nad njim ali pod njim. Samo ob sebi je umevno, da bi mogel skakač iz naslikanega položaja s prvim skokom tudi na polje, ki smo ga označili s številko 4., od tu na polje s številko 2. itd.
			3	
	2			
		lil4		
m		i		
			23	
Naša naloga pa je v tem, da povedemo skakača iz početnega položaja s tri in dvajsetimi skoki (ali potezami, kakor pravijo šahisti) na polje, ki je označeno s številko 23. Skakač pri tem, kakor rečeno, ne sme dvakrat skočiti na polje, kjer se
je bil že s kakšno prejšnjo potezo ustavil. * * •
Rešitev nalog 4. t. m.: 261. Stavek »Potem pa vse tiho je bilo« je zadnji verz iz Aškerčeve balade »Brodnik«.	, I . , ! I 'Ngj ,
262.	Mostišče je v ožjem vojno-znansfcve-nem smislu utrdba, ki brani most preko kakšne reke na tisti strani, ki je obrnjena proti sovražniku. Mostišče Maj bi sovražniku preprečilo prehod čez reko, pri tem pa omogočalo lastnim četam svobodno prehajanje. V splošni rabi označujemo kot mostišča tudi važne sprednje položaje, gore in cela mesta, od koder se lahko ob kakšni reki započnejo vojaške operacije proti sovražniku. Mostišča so bila Se od nekdaj posebno važna vojaška oporišča, od njihove obrambe je bila neredko odvisna usoda cele vojne.
263.	Anagram je v običajnem pomenu vrsta uganke, pri kateri se črke neke znane besede, napisa ali celega stavka premeščajo tako, da nastanejo nove besede, napisi ali stavki. N. pr.: stil — Ust, klop — polk, mira — rima, vino — novi, pečica — čepica itd.
Med najlepše šteje latinski anagram, Id ga je sestavil Jablonsky, nekdanji rektor šole v Lesznem na Poznan jskem. Ko se je Stanislav Leščinsky (1677—1766), poznejši kralj Poljske, vrnil v svoji mladosti f potovanja, se je ves dom Leščinskih zbral v Lesznem, da ga pozdravi kot predstavnika svojega rodu. Jablonsky je za to svečano priliko priredil šolsko predstavo, ki se je zaključila z baletom. Rajalo je IS šolarjev, preoblečenih v mlade junake, vsak izmed njih je imel na svojem ščitu po eno zlato črko, ki so skupaj sestavljale besedi »domus lescinla« (dom Leščinskih). Po prvem nastopu so stali v vrsti tako, da sta se z dvignjenih ščitov brali pravkar navedeni besedi. Po drugem nastopu so črke sestavljale napis »ades inoolumis« (čil si prišel), po tretjem nastopu je napis velel »omnis es lucida« (ves si sijajen), po četrtem »lucida sis omen« (sijaj bodi dobro znamenje), potem »manes sidus loci« (ostani zvezda kraja), nato »sis columna dei« (bodi steber boga) in končno »i scande solium« (pojdi, stopi na prestol). Konec se je potem kot nekakšno preroštvo uresničil.
*
264.	še malo bomo prelagali
Rešitev je mnogo. Najenostavnejša je menda ta, ki jo podajamo z dvema vnesni-ma fazama:
2 3 5	1 2 3
1 7 in	5
4 6 8 4 6 7 8
265. Ste bili kdaj na morju?
Naše vprašanje je bilo samo zavratnost. Pleskarju zavoljo plime seveda ni treba lezti višje po lestvici, lahko mirno ostane na spodnjem klinu, ker se s plimo dviga vnd/ar tudi ladja in se razdalja od gladine do spodnjega klina prav nič ne spreminja.
PliOFE SORSKA
Profesor je stopil v šesti razred. Njegov mrki obraz je pričal, da bo vihar.
»Novak, vstanite! Kaznovani boste z najstrožjim ukorom, zakaj včeraj sem se z vami srečal na kraju, kamor dostojen človek niti z eno nogo ne stopi!«
S I. j*JJ^JUUUI11,.iMUjiui JiUHJIH "^PPUBIPI
. aSmm
m- >, * '


v.. um?
Italijanski lovci pred odletom s nekega letališča na ruski fronti za vojno akcijo
Pred Kavkazom

0mm mnn«s.** MMmŠm m 5 < -
■im,
k	'' -	■■ * SmM&m
^md mSm
Italijanske pehotne patrole na egiptski fronti
Z nižinami ob Maniču se začenja prava kubanska oblast. Reka predstavlja severno obrobje, ob Kaspiški zemeljski ožini je Kavkaz južnozapadna ločilka, na zapadu pa se končuje dežela ob Azovskem morju. Toda med razdelitvijo dežele v carskem času in danes je velika razlika. V caristični dobi so bili Kubanski oblasti postavljene zgoraj omenjene meje, boljševizem pa je v svojem stremljenju, da bi odstranil vse zgodovinske meje, izločil iz strnjene kubanske dsžele nekatere predele ter jih proglasil za avtonomne sovjetske republike. K temu šteje zlasti narodno ozemlje Cer-kesov in avtonomno ozemlje Karačaj. Po površini in številu prebivalstva je ta od-dvojitev še bolj razvidna. Prejšnje kubansko ozemlje je obsegalo 94.222 štirjaških kilometrov z 2 milijonoma prebivalcev, danes pa šteje 36.000 štirjaških kilometrov in poldrug milijon duš.
Kuban je dobil ime po istoimenski reki. Ta reka spada, zlasti v svojem južnem delu, med najlepše na zemlji. Spričo zasneženega Elbrusa, ki se dviga kakor mogočen stolp Iznad sivih, čudnih pečin kavka-škega pogorja, se spušča Kuban šumeč po severnem pobočju Kavkaza, premaguie kot divja gorska reka mnogo ozemeljskih stopnic in se usmerja z mnogimi brzicami ter predori skoraj v točno severno smer. Njegovi pritoki, ki se pritakajo isto tako s severnih pobočij Kavkaza, spreminjajo njegovo podobo, čim se je obrnil proti zapadu. široka in brezbrežna se izgublja reka v stepo, ki nosi po njej svoje ime. V spodnjem toku je zemljina dokončno zmagala nad tokom, široki močvirni pasovi obrobljajo skoraj tiho reko, ki se izliva v Ki-Zlltaškem zalivu v Črno morje. Kuban je dolg 810 km in narase do širine 214 m. Ob dasu deževij pa preplavlja deželo seveda nad 1 km daleč. Spodnji tok v rodovitni stepi ima toliko rib, da prekaša v tem pogledu celo Volgo. Tu je pradomovina vseh vrst kaviara, ki so ga poznali že stari Rimljani.
Reki nalikuje Kubanska step, ki je po visoki planoti Stavropolski razdeljena v dva očitno različna dela. Zapadno od visoke planote je nadaljevanje tiste Črne zemlje, ki daje tudi deželi ob Donu večno rodovitnost. Tudi tu sega plast črnice do 75 cm globcko. Ta del Kubana ni samo zemljepisno, temveč tudi po svojem prebivalstvu južni konec Ukrajine. S svojo letno srednjo temperaturo 10 do 15 stopinj in množino padavin, ki znaša približno 510 mm, sliči kubansko črnozemeljsko ozemlje Ukrajini. Vzhodni del Kubana pa sliči seveda tisti pustinjski stepi, ki jo nahajamo tudi ob Kaspiškem morju ln ki je sivo rjava, pokrita s suho travo ter nerodovitna. Ta predel pa naseljujejo že od pamtiveka živinorejci ali pa ga obiskujejo polnomad-
sfca plemena. Za ovčjerejo je nad vse pripraven. Obenem z deželo Ob Donu je kubansko ozemlje obsegalo 25 odstotkov vsega žitnega pridelka sovjetske zveze. Domačih živali so našteli v zadnjih letih 1,450.000 konj, 1,300.000 prašičev in 4,900.00 ovac, a to navzlic dolgoletni državljanski vojni, ki je zavzela baš tu svoje najstrašnejše oblike, ker so kubanski ko-zaki kakor njih bratje ob Donu, sledeč svoji stari bojeviti tradiciji, nudili boljševizmu odpor do zadnje vasi ter ga zapleli v stotine bitk in spopadov.
Kakor deželo ob Donu so skušali bolj-ševiki tudi to ozemlje industrializirati. V zgornji dolini Kubana so odkrili svinec in baker, zgradili so žitne mline, zgradili so v celoti nad 600 novih tovarn, ki pa se jih drži hud nedostatek: navzlic bližnji gorskim rekam so bile prisiljene, dobavljati si večji del svoje električne sile iz velikanske centrale ob Dnjepru. V Kubanu pa se pričenjajo tudi tista nahajališča petroleja, ki se vlečejo po vsej priliki v severozapadno smer ob Bakuja do Groznega in se. po sovjetskih geologičnih objavah, cepijo tudi proti Majkopu.
Dežela ob Kubanu bi bila lahko ena najbolj srečnih na svetu, pa jo je njena nedavna burna zgodovina privedla ob rob propasti. Boljše viki tudi po zaključku državljanske vojne niso zaupali kubanskim kozakom in so jih odganjali, kazenske odprave v Kavkaz in Gruzijo pa so vodile tudi do plenitev v kubanskem ozemlju. Domače prebivalstvo so odganjali, priselje-vali pa so tisoče in tisoče industrijskih delavcev s severa, ki so se znašali nad kubanskim kmečkim prebivalstvom in kmalu uničili lesno, žitno ter ribje bogastvo severnejšega predela dežele.
Južni del Kubana pa ima spet obsežne gozdove, na hribovitem ozemlju pred pravim Kavkazom rase mnogo dobrega lesa. Stepa se cb Kubanu in njegovih pritokih počasi dviga ter prehaja končno v prekrasni kavkaški svet. Kadar so bili kubanski kozaki s carjem v borbi ali pa. če so jih zasledovali kot razbojnike, so jim gore tega sveta prožile prvo zatočišče. Usoda kubanskih kozakov je sličila zelo usodi njihovih bratov ob Donu. Borili so se na vse strani in se žilavo držali svojih step. šele boljševizem je to uničil, konj je izginil, ž njim pa je izginil tudi kubanski kmet vojak. Traktor se je vselil v deželo, Po sovjetskih podatkih je ropotalo tu preko polj 7000 traktorjev, ki so jih razdelili na 892 traktorskih postaj. Kozaške Staniče, v katerih je imela vsaka družina svoj dvor, so izginila v prid kolektivnim gospodarstvom.
Največje kubansko mesto je Jekaterino-dar, ki ga je dala carica Katarina zgraditi
na kraju, kjer je stal nekoč TnmrHkan. utrjeni kroj sovražnega tatarskega kana, V revolucijški dobi so mesto prekrstili v Krasnodar ln je naraSlo kmalu na 100.000 prebivalcev. Mesto je prevažno železniško križišče ln ključ za ozemlje pred Kavka-som.
Zgovorna pahljača
Najznamenitejši kraj za izdelovanje japonskih pahljač je Nsjona v provinci Ova-ri, četrto največje mesto v deželi. Od tu romajo pahljače po vsem svetu. Kioto se ponaša, da izdeluje najlepše pahljače, toda na jonske pahljače prekašajo vse po nežnosti ln bogastvu svojih barv. Tokio izdela letno nekoliko milijonov pahljač. Tu Izdelujejo zlasti tiste pahljače z držali iz kosti ln slonovine, ki so namenjene za bogate dame v tujini in so bogato okrašene s svilo, mozaikom, zlatim lakom itd.
Na Japonskem uporabljajo pahljače najrazličnejših vrst za najrazličnejše in tudi najbolj čudne namene. Tako imajo razsodniki pri rokoborbah In mečevanju ogromne pahljače ▼ obliki metulja. Držaj predstavlja metuljevo telo ln je sijajno okrašen s težkimi, svilniml vrvicami. Razni gibi s temi pahljačami predstavljajo za borce umljtvo govorico makov. V prejšnjih časih je bHa med vojnami velika pahljača z železnim ogrodjem in močnim papirjem znak armadnega poveljnika. Sredi te pahljače je bila naslikana rdeča krogla na zlatem ali srebrnem polju, simbol sonca, vojni Simbol japonskega ljudstva. V Sili je bila ta pa-Mjača, če si jo sklopil, orožje, ki ga ni bilo omalovaževati.
Vse nam znane vrste pahljač so na Japonskem Imeli že pred stoletji. Zanimive so tiste lz nepremočljivega papirja, ki Jih potope v vodo ta dajejo potem pri pahlja-. nju, ko voda spuhteva, mnogo več Stfadu nega običajne pahljače. Učivo ali plosko pahljačo izdelujejo pogosto iz peresja, listja ali najboljše svile in jo uporabljajo kot metlo za žito, razprašilnik ter za pod-pihovanje ognja. Menda baš zavoljo te vsestranske uporabe jo cenijo manj nego druge, »plemenitejše« vrste pahljač.
Japonski gentleman nikoli ne nosi klobuka, a pahljačo uporablja kot zaslonilo za oči proti soncu. Ce si hoče zasenčTtl vso glavo, razpne sončnik. S pahljačo ravna svoje služabnlštvo in si prihrani s tem mnogo besed.
Navada medsebojnega obdarovanja Je na Japonskem splošno razširjena, a najljubše darilo je vsem pahljača. Za poroke pošiljajo hišni prijatelji dragocene darove, oddaljeni sorodniki pa dragocene pahljače, na katere zapišejo svoja voščila. Pri novoletnih voščilih, ki jih prihaja izražat vsakdo osebno, zastopajo pahljače posetnlce. Ce dobi nekdo neko mesto ali pa napreduje, mu čestitajo s tem, da mu pošljejo pahljačo z nekoliko na njej zapisanih besed in to velja toliko, kolikor osebno čestitanje.
ANEKDOTA
V neki družbi, v kateri je sedel tudi slavni anatom Lister, so se prepirali, kateri poklic je najstarejši. Neki odvetnik je zahteval prvenstvo za svoj etan, kajti ko je Adamov sin Kajn ubil svojega brata Abela, je dejal, si je moral najeti zagovornika.
»To je vse psav,« je menil Lister, »toda moj poklic je vendarle še starejši, kajti koje Bog vzel Adamu rebro, je moral imeti kirurga!«
SAK DAN ENA
»Ce se bom že poročil, tedaj mora biti to lepo dekle in spretna kuharica obenem!« »To je vendar bigamija!«
v sezoni, je prišel na oder šele Ob koncu abonentskih predstav.
Ta domača dela, ki Jim je treba prišteti
še Golievo mladinsko igro »Jurček«, smo torej pozdravili kot stare znance in mislim, da niso slabo zastopala slovenske dramatike. Vedno znova vidimo, da tuji dramatiki večkrat s skromnejšo idejno, spozna-valno in etično vsebino dosezajo učinek boljših in pomembnejših iger, ker so pač ustvarjali v okolju večjega ln starejšega formalnega mojstrstva. Naša drama bo za_ trdno dosegla trajnejše in morda mednarodno pomebne sadove tedaj, ko se bo polna življenjska izkušenost in miselna tanko-čutnost našega dramatskega pisatelja or-ganično spojila s pridobitvami formalnega razvoja, ki ga je pri nas začel šele Cankar.
šesti letnik ,,Umetnosti"
S pravkar izišlim 10.—12. zvezkom je zaključen šesti letnik mesečnika za umetniško kulturo »Umetnost«, ki izhaja v redakciji znanega slikarja Mihe Maleša, Časopis, ki si je zastavil prikupno nalogo, da posre:luje med umetnostjo in občinstvom ter hkrati predstavlja slovensko umetnostno kulturo, list, ki je to nalogo izvrševal s prav tako prikupnim vzgonom, se uspešno uveljavlja tudi v razmerah vojnega časa. Teh nekaj krasno opremljenih zvezkov, ki tvorijo letnik 1941—42, je v veselje vsakomur, kdor je tesneje zvezan z umetnostjo in z vsem našim kulturnim življenjem. V teh zvezkih niso označeni samo vsi pojavi in dogodk* domačega in dunc tudi tujega umetnostnega življenja, marveč je v njih našla zavetja tudi vezana beseda, čeprav priloga »živa njiva« ni dosegla zaželenega uspeha. Pravo bogastvo pa predstavljajo
na straneh te revije reprodukcije umetnostnih del, v čemer je »Umetnost« prekosila vse druge slovenske časopise.
Novi in zaključni zvezek šestega letnika prinaša na uvodnem mestu članek umetnostnega zgodovinarja Marijana M a r o 1 -ta »Novo odkrite Bergantove podobe«. So to trije veliki portreti, ki so se nedavno pojavili na italijanskem umetnostnem trgu v Firenzah in ki so v članku reproducirani. Potekajo iz zbirke barona Volbenka Danijela Erberga v Dolu in lmžejo njega, njegovo ženo in mater (le-to domnevno), vsi pa nedvomno izpričujejo Bergantovo mojstrsko roko. Pisec se bavi s temi slikami in nas seznanja z Erbergovo rodbino. Umetnostni kritik dr. Stane Miku ž je prispeval daljši esej »Umetncst slepe ulice«. V taki slepi ulici se je znašla slovenska upodabljajoča umetnost po smrti slikarja Janeza Wolfa in njegovih učencev bratov šubičev. črto tega razi ob ja tvorita 1. 1890 in nekako 1. 1900, ko so se pojavljali slovenski impersionisti. Prizorišče te v slepo ulico zašle umetnosti pa je malo-mestna Ljubljana, v kateri je moral nadarjeni slikar Janez Wolf umreti malone kot berač. Pisec nas vodi po tedanjih naših revijah, zlasti po »Domu in svetu«, ki je prinašal ilustracije in nam kaže z zgovornimi primeri tedanje estetske nazore in tedanjo našo žalostno kulturno provinco. Pri tem se ne razgleduje samo po upodabljajoči umetnosti, ampak tudi po literaturi — po čtivu naše jare gospode in modnem »okusu«, ki se kajpak ni mogel zlahka po-vzpeti teko visoko, da bi razumel prihajajoči rod impresionistov in Cankarjevo, prozno umetnost. Dr. Mikužev esej bo vsakdo prebral z užitkom in spridom, saj odpira aajemljive poglele v slovensko kulturo devetdesetih let — Tekstno vsebino
številke zaključujejo obilne drobne vesti »Iz umetniškega sveta«. Ob koncu je še nekaj strani pesmi: ostankov »2ive njive«, ki je pa sedaj zgubila »glavo« in ostala le še na ovojnem listu. Tu so pesmi Pavla G o 1 i e , Cvetka G o 1 a r j a , Leopolda S t a n č ka in Marija S k a 1 a n a.
Obilne so seveda tudi v tem zvezku ilustracije. Priložen mu je lastnoročno podpisani lesorez Maksima Sedeja »Jutro«. Poleg že omenjenih Bergantovih portretov so reproducirane nekatere slike in kipi Simona Ogrina, Alojzija Gangla, Ivana Zajca, Ivana Franketa, Jožefa Urbanija, A. Pro-garja, Antona Koželja, Josipa Germa, Antona Gvajca, Franca Levičnika, Fr. Pen-gova, Alojzija Repiča, torej naših »devet-desetletnikov«. Zatem slika odnosno kip Italijana Silvia Rotta in Giana Lorenza Berninija, karikatura Ceha K. V. Kliča in dr. Izmel sodobnih so zastopani Matija Jama, France Gorše, Miha Maleš, K. Pu-trih, Nikolaj Omersa, Lojze Perko (z nedavnih razstav) ter Dejean, Yencesse, Tou-lose- Lautrec in K. J. Barillet.
Tako torej »Umetncst« v lepem tisku in opremi Narodne tiskarne tudi danes dostojno predstavlja slovensko umetnost. Uredništvo napoveduje za 1. september prvo številko sedmega letnika. Želimo mu tudi nadalje kar največ uspeha!
ZAPISKI
»Slovenski Pravnik«
Izšla je 7.-8. Številka 56. letnika strokovnega glasila »Slovenski Pravnik«. V tem zvezku se končuje daljša razprava drja Božidarja K obe ta »Osnovni problemi reforme delniškega prava«, zgrajena na osnovi najmodernejših izsledkov delniško-
pravne literature in judikature ter polno zanimivih pogledov na problematiko delniških družb zlasti glede na načelo kolektivne odgovornosti. — Prav tako se zaključuje razprava dr. Alojzija F i n ž g a r j a »Sporazumna delitev zapuščine«, ki takisto obilno upošteva domačo in tujo literaturo in judikaturo. — Dr. Lav Svetek začenja razpravljati o prekočasnem delu. Njegov traktat obeta, da bo tehten prispevek k sorazmerno ne ravno skromni slovenski literaturi iz delovnega prava in socialne zakonodaje sploh. — Med književnimi poročili obravnava dr. Branko V r č o n v posebnem kritično usmerjenem sestavku knjigo dr. Ivana Tomšiča »Vojno in nev-tralnostno pravo«. Med raznimi vestmi je med drugim informativni pregled nove določbe kasacijskega sodišča v raznih pravnih zadevah in sporih. — »Slovenski Pravnik« izdaja društvo »Pravnik« v redakciji univ. prof. dr. Rudolfa Sajovca.
K. V. Klič. V najnovejšem zvezku »Umetnosti« čitamo poročilo o Karlu Vaclavu Kliču, čigar stoletnica rojstva je neopaže-no minila letos v maju. Klič je izumitelj posebne heliogravure in bakrotiska, izmed katerih je zlasti slednji izum močno vplival na reprodukcijsko tehniko in povzdignil vrednost sodobne ilustrirane knjige m revije. Ta zaslužni češki rojak, ki je umrl leta 1926. na Dunaju, pa je bil poleg Aleša in Kolarja med najpomembnejšimi češkimi ilustratorji 19. stoletja. Odlikoval se je kot odličen karikaturist; kot tak je izdajal v Brnu humoristični časopis »Vesele listy«, sodeloval na to pri budimpeštan-skem »Borszem Janko«, dalje pri dunajskih listih »Der Flofa« in »Humoristische
Blatter« ter pri znanem londonskem »Puck«. Pri nas ga je pridobil Fran Levstik za sodelovanje v njegovem znamenitem satiričnem listu »Pavliha«. Izdeloval je karikature narodnih prvakov po Levstikovih navodilih. Kako odlično je pri tem uspeval, priča karikatura drja V. Zamika, ki jo je reproducirala v zvezi z navedenim člankom najnovejša »Umetnost«.
Voltaire je bil gost kralja Friderika Velikega. Nekoč ga je kralj povabil, da se malo popeljeta po jezeru. Najprvo je stopil v čoln kralj, za njim Voltaire. Ta je mahoma zapazil, da je v čolnu velika luknja, skozi katero je vdirala voda. Hitro je skočil spet na breg.
»Nu, nu, dragi prijatelj,« je dejal kralj, »kaj se tako bojite smrti?«
»Seveda se bojim,« je odgovoril Voltaire. »Na svetu je mnogo kraljev, Voltaire pa je parno eden.«
Leta 1769. je prejela pariška pošta pismo z naslovom:
»Knezu pesnikov, filozofu narodov, Merkurju Evrope, glasniku domovine, pevcu junakov, prvemu sodniku okusa, zaščitniku umetnosti, dobrotniku nadarjenih, poznavalcu duhov, biču krivice, sovražniku fanatizma, branilcu ponižanih, očetu modrih, vzorniku bogatinov, zagovorniku bednth, nesmrtnemu zrcalu vseh čednosti.«
Na pismu ni bilo sicer nobenega Imena, vendar ga je pariška pošta brez odloga dostavila Voltairu.
Kronika
Razmejitev med škofijama Ljubljana ■ Trieste
»Piccolo poroča:
Apostolska odredba iz leta 1933., s katero so bile določene nove meje med ljubljansko in krško škofijo na eni ter škofijami Udiae, Gorizia in Trieste na drugi strani v skladu s političnimi mejami Italije, ne omenja nekaterih manjših krajev, ki so poprej pripadali krški škofiji. Tako je nastal dvom, ali ti kraji pripadajo škofiji v Triestu, ki jih je doslej opravljala, ali ne. Papež je zdaj s posebnim odlokom izjavil, da so podružna cerkev v Planini Gori ter vasi Vrh-Grmada pri Grčarev-cu in Colmisario ločene od župnije Stude-no v ljubljanski škofiji in pridružene župniji Studeno v škofiji Trieste. Kazen tega so vasi Caccia, Vrh, S. Canziano, Malni, Debeli Kamen ter železniške in vojaške postaje vzdolž ceste Postumia—Caccia in Po-stumia—Debeli Kamen znotraj političnih mej Italije ločene od župnije Planina in dodeljene župniji Postumia v škofiji Trieste.
» * *
*	Smrt na fronti. Na fronti ob Donou je
padel poročnik Alfonz Schmalz, vodja oddelka strmoglavcev. Smrt ga je zadela, ko je hotel reševati tovariše, ki so se znašli v sili. Pokojnik je bil odlikovan z viteškim križcem reda železnega križa.
*	Smrt vzornega gospodarja. V Praprot-tu pri S. Pelagiju je umrl g. Ivan Lupine, posestnik in oče pokojnega akademika Bogomila Lupinca, v visoki starosti 81 let. Pokojnik je bil vzoren gospodar in nadvse skrben oče svojim otrokom, pa tudi drugim ljudem, ki jim je do zadnjih dni svojega življenja rad pomagal z zgledom in nasveti. O priljubljenosti in spoštovanju, ki ga je bil deležen v vsej soseski, najbolj živo priča dejstvo, da je celo desetletje županoval svoji občini (1909 do 1919).
*	Smrtni padec z žične železnice. Z nekega hriba v okolici Vercellija se je 14-letni deček Giuseppe Prioni v soboto proti večeru vračal domov. Ker je bilo že kasno, si je hotel skrajšati pot na ta način, da se je obesil na voziček žične železnice, po kateri spravljajo les v dolino. Na progi pa se je voziček zadel ob svojega prednika s tolikšnim sunkom, da je fant iz velike višine padel na tla, pri čemer je dobil hude poškodbe in pretres možgan. Prepeljali so ga v bolnišnico, a je kmalu po prevozu podlegel poškodbam.
*	Miši so mu radio razdrle. Neki delavec iz okolice Ferrare je že delj časa opažal, da mu radio ne daje tako jasnega prenosa kakor poprej. Nazadnje se je odločil, da opravi temeljito reparaturo, a ko je odprl aparat, je našel v njem celo mišje gnezdo. Stara, velika miš je tisti trenutek planila iz skrivališča, za njo pa je skočila še ena izmed mladih. Naključje je naneslo, da je moževi reparaturi prisostvoval tudi hišni maček v družbi domačega psa. Ko ]e maček opazil, da miške prihajajo iz aparata. se je z vso silo zakadil vanj, to pa je -vznemirilo še psa, da je planil za njo. Ubogi naročnik radia je v trenutku postal žrtev vsesplošne živalske zarote. Miši, maček in pes so mu tako razdejali aparat, da ga nazadnje ni mogel več popraviti.
*	V hišo vesela vest s fronte, najmanjši pa v smrt. V neki vasi v okolici Viareggia je Adela, žena kolona Luigija Evangelisti-ja, prala perilo v potočku, kateri teče mimo hiše in ki je komaj kakšnih 30 cm globok. Zraven nje se je igral njen najmlajši, komaj 2 leti stari sinček Fabio. Medtem ko je prala, se je iz hiše iznenada razlegel vesel vik in krik. Prišlo je pismo z radostno vestjo, da je najstarejši sin, ki je bil poprej na grški fronti, zdaj pa se bori proti četnikom nekje na Balkanu in o katerem dolgo ni bilo nobenega glasu, živ in zdrav. Mati je popustila pranje in odhitela v hišo. Pri potočku je ostal samo mali Fabio in se igral, pri tem pa je izgubil ravnovesje in tako nesrečno padel v vodo, da se je utopil. Ko se je mati čez nekaj minut vrnila, ga je našla mrtvega.
*	Vnueka je rešil, sam pa je našel smrt pod kolesi avtomobila. Na trgu v Trevisu je 661etni kmet Angelo Gottardi s svojo ženo in komaj 3 leta starim vnučkom čakal avtobusa. Tedaj je mimo privozil tovorni avto s teškim priklopnim vozom, ki se je iznenada odtrgal in drvel naravnost proti Gottardiju. Mož je slonel ob zidu kraj ceste in pestoval malega. Ko je videl, da drvi težko vozilo naravnost proti njemu, je najprej pomislil na malega in ga brž vrgel skozi vrata hiše v vežo, nato pa je tudi sam skušal skočiti za njim. Priklopni voz pa ga je že zadel in ga z vso silo stisnil ob zid, da je ves razmesarjen na mestu izdihnil. Šofer voza, ki je zakrivil nesrečo, je Gugliemo Rossi, lastnik pa Guido Pešce iz Trevisa.
*	Trije fižolčki so mu vzbrsteli v ušesu. K nekemu zdravniku v Teanu so prinesli 4-letnega kmečkega dečka, ki je postal žrtev nenavadne, a v tem letnem času precej pogoste igre. V uho si je bil strpal tri fižolčke, pa so mu v toplem, vlažnem zavetju brsteli ter so mu prizadeli hude bolečine. S težavno operacijo je zdravnik rešil malčka nevabljenih gostačev.
*	Strela ga je ubila. Ko je v enem zadnjih večerov spet razsajala silna nevihta, je na cesti blizu Tolmezza strela ubila 28-letnega Tornata Batto. Prav takrat je prišla mimo neka kmečka deklica, ki jo je puh strele toliko poškodoval, da je morala poiskati zdravniške pomoči.
Kaznovani obrtniki in prodajalci
Urad za kontrolo cen na Visokem Ko-misariatu sporoča: Okrajni kapitanat v Novem mestu je v preteklem mesecu kaznoval zaradi prestopkov naslednje obrtnike in prodajalce:
Ker sta kupovali racionirana. živila brez pooblastil sta bili kaznovani Orehek "Antonija, stanujoča v Ljubljani, Mestni log 3, in šanca Smiljana iz Ljubljane, Cesta na Rožnik 29, s 50 lir globe in zaplembo blaga. Za prepovedano prodajo racioniranih živil: Somrak Ivan, Dolnje Vrhovo 7, občina Mirna peč, 50 lir globe; Perpar Jakob, Ivanja vas 11, občina Mirna peč, 50 lir globe. Ker ni naznanil čevljev in ker j« bil ugotovljen primanjkljaj v spisku zaloge, je bil kaznovan z globo 50 lir Verbič Jurij iz Novega mesta, Ljubljanska 17,
*	Prodajala je svete slike in kradla. Pri
neki kmečki gospodinji v okolici Alessan-drie se je oglasila 40 letna ženska in ji ponudila svete slike na prodaj. Kmetica je odkupila nekaj slik, naslednje jutro pa se je prodajalka spet oglasila in zaprosila gostoljubno žen0 za kaj malega jesti. Žena ji je postregla, a ko se je za trenutek odstranila, je nehvaležna krošnjarica odprla predalček ter vzela iz njega 1000 lir in dve zlati ovratnici. Pri neki drugi ženski je tatinska prodajalka na podoben način iz miznice v kuhinji odnesla 3700 lir.
*	O višjem šolstvu nemških deklet so te dni razpravljali strokovnjaki v Berlinu in je bilo sklenjeno, da bodo dekliške višje šole odslej vzgajale mladenke predvsem za dobre žene in matere. Tudi vseučilišča bodo morala upoštevati posebno žensko bistvo. Latinščina bo na dekliških višjih šolah obvezna, število učnih ur kemije bo večje, zgodovina bo poglobljena v pogledu kulture. Zlasti so tudi razpravljali o pouku tujih jezikov po vojni.
*	Nevljudnost je kazniva. Poročali smo, da je bil letošnjo pomlad izdan v Nemčiji poziv, da mora biti vsakdo v javni ali zasebni službi kar najbolj uslužen in vljuden s strankami, ker vljudnost pomirljivo vpliva na živce. Prirejen je bil v Berlinu tudi poseben natečaj, po katerem so najbolj usluženim javnim in zasebnim nameščencem razdelili nagrade ministra dr. Gob-belsa, Zgodijo se seveda tudi izjeme. Tako je pravkar objavila državna policija v Bremenu, da je bil neki trgovec s sadjem in sočivjem obsojen na 10 dni zapora, ker so se stranke ponovno pritožile, da je nevljuden in grob in se kljub ponovnim opozorilom ni poboljšal.
*	Zdravniška preiskava za ženine in neveste na Madžarskem. Kakor znano, je 1. januarja stopil v veljavo zakon, po katerem morajo biti na Madžarskem pred sklepom zakona zdravniško pregledani vsi ženini in neveste. V prvi tretjini leta je bilo preiskanih 8344 oseb, od katerih 454 ni smelo skleniti zakonske zveze.
*	Še psi so zoper rdečo barvo. Tako zaključuje »Corriere della Sera« dopis iz Ca-stelfranča, ki pripoveduje nenavadno zgodbico o 121etnem kmečkem fantu Lucianu Colombu. Mali Colombo je prijazen, miren deček, zlasti ima živali rad. Prek kakšnima 2 mesecoma pa ga je na cesti na lepem napadel pes in ugriznil v zadnjo plat. INi se mu še rana zacelila — minilo je komaj teden dni — se je neki drug pes zakadil vanj in ga popadel za meča. Kmalu nato ga je spet neki pes ugriznil v roko in pretekli petek so ga spet napadli psi. Vsa soseska fanta pozna kot mirnega, spoštljivega dečka, ki nikoli ne zagreši kakega pobalinstva, a še najmanj bi mu po tolikšnih izkušnjah prišlo na um, dražiti pse. Na en sam način si ljudje razlagajo ta nenavadni pojav: sovraštva, ki ga psi gojijo do njega, ne more biti krivo nič drugega kakor dečkovi rdeči, kuštravi lasje.
*	Krava je trikrat preplavala reko. V nekem kraju ob reki Moseli v Nemčiji so se pasle krave. Komarji in obadi pa so bili sila nadležni. Pa se je domislila najlepša krava in se je vrgla v reko. Trikrat jo je preplavala, se temeljito ohladila in se tako rešila obadje nadloge. Šele gospodar jo je spet privabil iz reke.
IZ LJUBLJANE
u— Po sončnih dneh mrko vreme. Dežja smo pričakovali v torek popoldne, pa ga je bilo le malo. V opoldanskih urah je biio nekaj kratkih nalivov in po malem ja deževalo tudi popoldne, a proti večeru se je nebo spet vneslo. Bil je topel, nekoliko soparen večer. Dan je že znatno krajši; ko ob 21. uri zaklepamo hišna vrata, je mesto že zagrnjeno v temo. V torek zvečer je bilo še posebno temno, ker je bilo nebo prevlečeno z gostimi temnimi oblaki, iz katerih je zdaj pa zdaj po malem rešilo. Medtem ko je bila v torek jutrnja temperatura 16.8° C in je čez dan živo srebro naraslo na 25° C. je stalo živo srebro včeraj zjutraj na 15.6° C. Nebo je še dalje docela zamračeno in pričakujemo nove moče, ki je potrebna, dasi ima naš kmet ravno v avgustovih dnevih največ opravka. Na vrsto prihaja otava po skednjin na bodo zaropotale mlatilnice.
u— Poletni tečaji italijanskega jezika se na I. ženski realni gimnaziji (v Lich-tenthurnovem zavodu) začenjajo ta teden. Starši in učenke se opozarjajo, da je pogoj za pripustitev k popravnim izpitom redno cbrskovanje teh obveznih teča-j jev. Smejo jih pa obiskovati tudi druge i učenke tega zavoda. Spored teh tečajev je ] objavljen na razglasni deski v Licht. aavo-du. — Ravnateljstvo.
u— Popravni izipiti. Strokovni pouk za vse srednješolce. V posebnih tečajih poučujejo profesorji vsak predmet trikrat po dve uri na teden. Učnina nizka. Pri rednem posečanju in marljivem sodelovanju uspeh zajamčen. Ne odlašajte, vpišite se takoj na Poljanski gimnaziji, zdaj Lichten-turnov zavod, dnevno od 8. do 12.
u— Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije. Vpis v tečaje, kjer poučujejo gimnazijski profesorji vse predmete trikrat po dve uri tedensko po novih predpisih, traja še nekaj dni. Učnina nizka. Informacije in vpis pri vodstvu učnih tečajev Zrinjske-ga c. 7/n. dnevno od 8. do 12.
u— Tečlaj za popravne izpite v Trgovskem domu. Začetek 10. avgusta. V tečaju proučujejo strokovnjaki vse predmete temeljito in uspešno trikrat po dve uri tedensko. Prijavljanje dnevno še ta teden: Trgovski dom, pritličje, Gregorč!čeva 27.
u— Po pokojnem g. Filipu šnablu trgovcu in posestniku v Frankolovem, se daruje maša zadušnica v petek dne 7. avgusta ob 7. v cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani.
u— Zavode, gostinske obrate, Javne kuhinje i. dr. vabimo, naj se zaradi nakaz;la Franckove cikorije še ta teden dopoldne zglase v sobi št. 8 mestnega preskrboval-nega urada v II. nadstropju Mestnega doma.
u— Razprava proti 11 članom vlomilske družbe. V razpravni dvorani okrožnega sodišča se je v torek ob 9. začela velika kazenska razprava preti 11 članom vlomilske družbe in njihovim sodelavcem, samim mladim fantom. Glavna obtoženca sta brezposelni tesarski pomočnik Henrik in 221etni v št. Vidu pri Stični rojeni in v Ljubljani bivajoči pekovski pomočnik Avguštin štajner. Prvi dan razprave je bil zelo živahen, ker so glavni obtoženci pogosto izpreminjali svoje izpovedi. Zasliševanje Henrika je trajalo nad eno uro. Ve-
čino očitanih mu dejanj je priznal, razbremenjeval pa je odsotnega štajnerja. Včeraj dopoldne se je razprava nadaljevala.
u— Razstava slikarja Eda Deržaja, ki je od nedelje odprta v zgornji dvorani Ober-snelove galerije na Gosposvetski cesti, je deležna živega zanimanja med občinstvom. Takoj prvi dan so si razstavljene akvarele ogledali tudi številni predstavniki, med njimi načelnik kulturnega oddelka mestnega poglavarstva prof. dr. Pretnar in predsednik Narodne galerije dr. Windischer. Edo Deržaj se je s posebno vnemo poglobil v proučevanje akvarelske tehnike in je dosegel spoštovanja vredne uspehe. Oblak razstave toplo priporočamo.
n— Kleparski pomočniki so vabljeni, da se v nedeljo, dne 9. avgusta t. L ob 8.30 dopoldne udeleže sestanka v industrijskem oddelku Pokrajinske delavske zveze. Na dnevnem redu je poleg drugega razgovor o izvajanju kolektivne pogodbe.
Z Gorenjskega
»Od žrtve do uspeha« se imenuje razstava, ki so jo priredili v novi šoli v Kranju In ki prikazuje dosedanje delo socialnega skrbstva. Razstavo je pred dnevi odprl okrožni vodja Kuss. Prva soba kaže slike socialnega dela v kranjskem okrožju, med drugim je razstavljen model na novo zgrajenega otroškega vrtca na Koroškem. Naslednja soba je opremljena kot pomožni posvetovalni urad za mater in otroka. Nadalje je opremljen dnevni prostor otroškega vrtca. Ob otvoritvi je bilo 25 otrok iz otroših vrtcev Kranja prisotnih z dvema otroškima vrtnaricama, da 30 si lahko prisotni predstavili življenje v otroškem vrtcu. V tretji sobi sledijo stenske slike in modeli počitniškega doma za matere in dojenčke v Rožu. V osrednji dvorani so slike in razpredelnice, ki kažejo pregled dela na Gorenjskem in v Mežiški dolini. Razstavljen je tudi koroški zemljevid, ki kaže z raznobarvnimi drobnimi žarnicami socialne naprave na Koroškem.
V	Kropi so imeli 10-dnevni šivalni tečaj, ki ga je obiskovalo 24 žena in deklet. Voditeljica tečaja je bila Frida Klampova, ki je kazala ženam, kako se iz starih stvari napravijo nove obleke. Ob koncu so tečajnice razstavile svoja dela, da so Kropar-ji lahko videli popravljene in predelane obleke. Za odhodnico voditeljice je bil prirejen družabni večer.
V	šmartnem pri Litiji je bil sklican sestanek vseh upraviteljic posameznih ženskih oddelkov. Zbor je bil v okrašeni dvorani Volksbunda. ženske so razpravljale o svojih nalogah v bližnji bodočnosti m so dobile razna navodila. Predaval je vodja Lori Weis. Gorenjski tednik pravi: »Kljub precejšnji oddaljenosti mnogih, so polnoštevilno zbrane tovarišice izvajanjem govornika sledile z navdušenjem«.
Samo zrelo jagodioje se sme nabirati. Celovški dnevnik objavlja: Mnogi nabiralci ne morejo dočakati, da bi borovnice, maline in brusnice popolnoma dozorele. Velike množ'ce so romale v gozdov je že davno pred dozoritvijo teh sadežev. S tem pa ne škodujejo samo drugim, marveč tudi samim sebi, ker si zmanjšajo dohodek. Zavoljo tega naj nabiralci vsaj nezrele brusnice čuvajo do septembra, da bodo nato lahko ob rali popolnoma zrele.
Otrok je utonil. Pri Celovcu je utonil neki 3 letni deček. Trupla dos^j še niso našli, ker je najbrž obtičalo pri kakšnih koreninah.
S?
staj®
Kdo je odkril trboveljski premog. O tem
piše mariborski dnevnik: Trboveljska kronika zanimivo beleži, kako je bil odkrit trboveljski premogovni revir. Danes se morda vidi skoraj neverjetno, da so se leta 1801 pritoževali tukajšnji kmetje, da na njihovi zemlji tako malo raste, ne samo zato, ker je zemlja na strmih pobočjih, marveč, ker je tako čudno črna, da se v njej ne more nič zakereniniti. Tisto leto pa sta šla skozi Trbovlje dva rokodelska pomočnika, po imenu Thonhausen in Holuber. Kmetje so jima potožili svoje težave s črno zemljo. Ko sta prebrisana rokodelčiča ugledala tisto črno stvar, sta na prvi pogled spoznala premog, ki je tod kar molel iz zemlje. Nadaljevala sta pot. V Dunajskem Novem mestu sta pri čaši vinca pripovedovala gostom v gostilni, kaj sta našla v Trbovljah. Med gosti je bil tudi odvetnik dr. Mauer. Ta mož je znal odkritje dobro izkoristiti, že naslednje leto je pričel izvažati premog iz Trbovelj. Med prvimi rudarji sta bila tudi oba »odkritelja«. To se je zgodilo pred 138 leti.
Tridnevni uvodni tečaj visokošolcev !n
visokošolk, ki so prišli na Spodnje štajersko v počitniško službo, je bil zaključen v soboto zvečer. Slavnostni govor je imel zvezni vodja Heimatbun la Fr. Steindl, ki je razlagal, kako so se Štajerci stoletja borili za svoj plot. Deželni dijaški vodja Hofler je opozarjal visokošolce in visokošolke na
Naše gledališče
OPERA
Četrtek, 6. ob 17.: Baletni večer. Lanski red torek in A
Petek, 7. ob 17.: Trubadur. Red četrtek. •
Zaključek operne sezone bo 10. avgusta,
nato ostane opera zaradi snaženja do 2. septembra zaprta.
Eadio Ljublfana
ČETRTEK, 6. AVGUSTA 1942-XX 7.30: Pisana glasba. 800: Napoved časa — poročila v italijanščini. 12.20: Plošče 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert kitarista Stanka Preka. 13.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25: Izmenjai-ni koncert z Nemčijo. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — Pisana glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Operna glasba« 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Polke in mazurke. 20.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 21.15: Predavanje v slovenščini. 21.25: Koncert Tria Emona. 21.55: Operetna glasba. 22.10: Koncert violinista Jana šlajsa (pri klavirju Janko Ravnik). 22.45: Poročila v italijanščini.
E. I. A. R.
Le principali trasmisskmi Glavne oddaje v
Opere liriche:
La Fiamma di Ottorino
Respighi La Walklrla di Riccardo
Wagner La morte di Frlne di Lu-
dovico Rocca e H diavolo nel campanile
dl Adriano Lualdl Rlgoletto di Giuseppe Verdi
Emiral di Bruno Bari 111
Concerti simfonici:
Concerta diretto	dal Mae-
stro Alberto Erede
Concerto diretto	dal Mae-
stro Pedro de	Freita« Branco
Concerto diretto	dal Mae-stro Fernando Previtali
del mese di agosto 1942' avgustu 194Z'XX
Sabato 8 Martedi 11 Sabato 15 Martedi 18
Glovedl 20
Domenlca 23 Sabato 22 Martedi 25 Sabato 29 Lunedi 31
Lunedi 24
Mercoledi 26 Domeni ca 30
Concerti di musica da
Concerto della pianista
l-illana Vallazza Concerto del Trio Artis di Roma (Sassoli, Tas-sinari, Sabatini) Concerto del pianista
Nino Rossi Concerto del Quartetto
EIAR, pianista Arnaldi Concerto del violoncellista Massimo Anphitheatroff Concerto della pianista
Maria Luisa Faini Concerto del violinista - Arrigo Serrato Concerto del sop' ano Alba Anzellotti
Ccmmedie:
La fatica di Sisifo di Gian Capo
D malato immaginario di
Moličre Ruota di Cesare Vico Lo-dovici
I	malcontenti di Carlo Goldoni
II	perfetto amore di Ro-berto Bracco
Nozze di Antonio Cecov II mito di Armando di
Gino Valori Amore senza stima di
Paolo Ferrari La časa sopra le nuvole di Alessandro Brissoni
Riviste e commedie musicali:
La dolce calamita di Riccardo Morbelli Note senza stelle di Guasta
e De Torres Storia di un'operetta di
Riccardo Aragno Pulcinella di Gino Valori
Glovedl 6
Mercoledi 12 Venerdi 14 Mercoledi 19 Venerdi 21 Domenlca 23 Glovedl 27 Venerdi 28
Venerdi 7
Lunedi 10
Glovedl 13
Martedi 18
Sabato 22 Lunedi 24
Giovedi 27
Sabato 29
Domenica 30
Giovedi 6
Mercoledi 12
Mercoledi 19 Venerdi 21
pomen njihove službe. V ponedeljek 3. t. m. se je pričelo praktično delo, ki bo trajalo 8 tednov. Visokošolci so dodeljeni raznim podjetjem in političnim uradom, visokošolke pa otroškim vrtcem in pomožnim uradom.
Osem štajerskih voditeljic okrožnih mladinskih skupin se je mudilo tri tedne na Spodnjem štajerskem. Njihova naloga je bila poživljati spodnještajerske otroške skupine, v kolikor so že ustanovljene. Vsaka voditeljica je morala obiskati določeno vrsto krajevnih skupin. Ob taki priliki so bili prirejeni roditeljski večeri, kjer je voditeljica učila starše otroških pesmi in iger. Otroške skupine Heimatbun da, ki uvajajo v stranko otroke v starosti od 6 do 10 let, se po Spodnjem štajerskem bolj in bolj širijo. Ob slovesu so se voditeljice zbrale v Mariboru, kjer jih je pohvalil zvezni vodja Heimatbunda.
O ptujskem okrožju kot zakladnici krompirja in vina prinaša »Tagespostc daljši članek, v katerem pravi: Ko je v začetku julija prišel prvi letošnji krompir na gra-ški trg, so ga gospodinje burno sprejele. Marsikateri potrošnik meni, da jc bil zgodnji krompir, ki smo ga v Gradcu in na ostalem štajerskem prvič videli pred 4 tedni, pripeljan iz Italije, saj je prejšnja leta prihajal prvi krompir samo od tam. Toda zgodnji krompir, ki nam tako sijajno tekne, prihaja s Spodnjega štajerskega In sicer skoraj v celoti iz ptujskega okrožja, že kakih 100 vagonov je bilo doslej odposlanih iz tega plodovitega okrožja, ki edino oskrbuje Spodnjo štajersko, Gradec in velik del ostale dežele s tako željno pričakovanim zgodnjim krompirjem. Letos je letina v ptujskem okrožju nekoliko pozna. Prvič začno razpošiljati zgodnji krompir po navadi že 10. junija. Ptujski krompir je med prvimi v Nemčiji. 150 ha je obdelanih za dobavo zelenjave in sočivja. S svojimi 6000 ha površine je pa ptujsko okrožje drugo v vsej Nemčiji, kar se tiče vinskega pridelka.
Novo kmetsko glasilo. Kakor za Koroško in Gorenjsko, je tudi za štajersko začelo izhajati novo kmetijsko glasilo, in sicer s 1. avgustom. Uvodnik je napisal štajerski deželni nemški vodja Sepp Hainzl. Novi tednik bo razširjen od Dach-steina do Save, oziroma do meje med Spodnjim štajerskim, Hrvatsko ln Italijo. Objavljal bo članke o gorskih in dolinskih kmetijah, o vinarstvu, vrtnarstvu in sadjarstvu. Poleg strokovnih člankov bo razlagal večje obmejne politične naloge. Objave in razglasi bodo do nadalinjega enako objavljani v koroškem kakor v štajerskem glasilu.
Iz Hrvatske
Nenadna kontrola nad delom učiteljev
osnovnih šoL V šolskem letu 1942/43 bo prosvetno ministrstvo pošiljalo svoje odposlance na nenadne preglede osnovnih šol,
Plamen, Oto Respighi
WaBdrija, Rihard Wagner
Frinova smrt, Ludvik
Rocca, ln Vrag v zvoniku, Adrian
Lualdl Rlgoletto, Josip Verdi
Emiral, Bruno Barilli
Koncert z dirigentom mojstrom Albertom Erede Koncert z dirigentom mojstrom Pedro De Freitas Branco
Koncert z dirigentom mojstrom Fernando Previtali
sobota 8 torek 11 sobota 15 torek 18
četrtek 20 nedelja 23 sobota 22 torek 25 sobota 29 ponedeljek 31
ponedeljek 24
sreda 26 nedelja 30
Koncerti komorne glasbe:
četrtek •
Koncert pianistke Liliane Vallazza
Koncert Trla Artis iz Rima
(Sassoli-Tassinari-Sabati-ni)
Koncert pianista Nino Rossi
Koncert kvarteta E. I. A. R. pianista Arnaldi
Koncert violončelista Maksa
Anphitheatroff Koncert pianistke Marije Luize Faini
Koncert violinista Arrigo Serato
Koncert sopranistke Albe Anzellotti
Drame:
Sisifov trud, žan Capo
Namišljeni bolnik, Moličre
Kolo, Cezar Vico Lodovici
Nezadovoljneži, Carlo Goldoni
Popolna ljubezen, Robert Bracco
Ženitev, Aton Cehov
. irmandov mit, Gino Valori
Ljubezen brez spoštovanja,
Pavel Ferrari
Hiša nad oblaki, Aleksander Brissoni
Revije in operete:
Sladka nezgoda, Rihard Morbelli
Noč brez zvezd, Guasta ln De Torres
Povest neke operete, R. Aragno
Pavliha, Gino Valori
sreda 12 petek 14
sreda 19 petek 21 nedelja 23 četrtek 27 petek 28
petek 7 ponedeljek 10 četrtek 13
torek 18
sobota 22 ponedeljek 24 četrtek 27
sobota 29
nedelja 30
četrtek 6
greda 12
sreda 19 petek 21
da se prepričajo o šolskem ln ustaškem delu učiteljstva, o stanju šolskih poslopij in premoženja ter o tem, koliko posamezne šole izvršujejo naredbe prosvetnega ministrstva in izpolnjujejo zakonske predpise. Posebno bodo ti odposlanci pazili, ali uči-teljstvo vestno vrši svojo dolžnost v šoli in med narodom in ali šolo in zemljišče drže v redu in čistosti. Za vsako malomarnost in nerednost bodo nosili zakonsko odgovornost.
Razširitev osiješkega gledališča. Oadje-ško gledališče je delovalo doslej v precej tesnih razmerah, ker je pet velikih dvoran v gledališkem poslopju zavzemala Kazina. Te dni je bila sklenjena pogodba med mestno občino, gledališčem in lastnico poslopja, po kateri bodo te dvorane izročene gledališču v uporabo. Najemnino bo plačala mestna občina, gledališka uprava pa kurjavo in razsvetljavo. Velika dvorana bo služila za predsobo obiskovalcem gledališča, ostali prostori pa se bodo porabili kot sobe za vaje in pisarne.
Radiooddajna postaja ▼ Banji Luki otvorjena. V soboto 25. julija se je prvikrat oglasila radiooddajna postaja v Banji Luki. Za otvoritev je bilo med prebivalstvom živo zanimanje. Po glavni ulici so bili nameščeni zvočniki, pred katerimi se je zbirala množica poslušalcev. Prva oddaja se je pričela ob 9. zvečer in prva sta govorila ravnatelj Hrvatskega radia Radovan Latkovič in veliki župan dr. Hadrovič. Na sporedu je bil še koncert hrvatskih skladateljev Zajca. Gotovca in drugih.
Rekorden obisk protižidovske razstave. Protižidovsko razstavo v Osijeku je obiskalo okrog 35.000 ljudi. Poleg meščanov so v velikih množicah prihajali tudi kmetje iz okolice
Za obvarovanje žetve pred požari. Vlada je izdala razne ukrepe, da zagotovi varnost žetve pred poljskimi požari, pa tudi pred tatovi. Posestniki, ki imajo njive vzdolž železniških prog, so prejeli poziv, da morajo njive, ki so oddaljene manj kakor 12 metrov od prog, zavarovati z jarki, ki morajo biti očiščeni vsega gorljivega materiala. Da se onemogočijo poljske tatvine, pa je bilo število poljskih čuvajev znatno povišano.
Mlatev v polnem razmahu. Po večini okrajev na Hrvatskem se žetev približuje koncu in je mlatev že v polnem razmahu. Pridelek pšenice je povsem zadovoljiv, tako da je ljudskim množicam zagotovljen kruh.
Ustaška mladina brezplačno pomaga f tovarnah. V tovarnah varaždinskega industrijskega središča je zaposlenih mnogo delavk, izmed katerih si nekatere žele dali-šega letnega dopusta. Da tovarne lahko ustrežejo, so priskočile članice ženske usrta-ške mladine na pomoč ter brezplačno nadomeščajo delavke po tovarnah.
Ustanovitev delavsko-nameščenske nabavljene zadruge. V Zagrebu je bila ustanovljena Hrvatska delavsko-nameščenska nabavljalna zadruga. Za predsednika nove zadruge je bil izvoljen Atojz Pečoik,
ŠPORT
žene in svetovni rekordi
Redkejše, zato pa vztrajnejše so ženske na višku športnega znanja
Če bi športne uspehe žena merili po
uspehih moških športnikov, bi biilo sorazmerno majhno število takih žen, ki so na j športnih tekmovanjih dosegle res velike uspehe, še manj pa takih, ki bd te uspehe lahko tudi obdržale. Pri moških se često dogaja, da pomembnejši športniki v svoji posebni stroki vzdržijo konkurenco naraščaja več let in se uspešno drže med najboljšimi daljšo dobo. Kadar pa se izjemoma tudi ženska obdrži dalj časa na vidnejšem mestu v svoji stroki, so glede vztrajnosti po navadi mnogo vztrajnejše od moškega.
Taka športnica je bila med redkimi nemška smučarka Christl Cranzova, ki se je šele sedaj, od kar je njen brat Rudi Cranz padel na vzhodnem bojišču, umaknila z aktivnega dela. Njena športna kariera je bila res sijajna, saj je osvojila dve olimpijski prvenstvi, razen tega pa je postala 8-krat svetovna. 4-krat evropska in 22-krat nemška prvakinja v alpskih smučarskih disciplinah. Podobno serijo rekordov je spravila tudi dražestna norveška mojstrica v drsanju Sonja Henie ki }e izvojevala tri olimpijske zmage ter si razen tega priborila 10-krat naslov svetovne, 5-krat naslov evropske in 11-krat naslov norveške prvar kinje v umetnem drsanju. Po številu doseženih uspehov še prekaša obe omenjeni dve prvakinji nemška teniška igralka Hilda Sperling. z dekliškim imenom Krahwinkel, ki se je poročila na Dansko. Ta odlična igralka i belih terenov je dosedaj osvojila nad 90 državnih prvenstev in še zmerom ne misli na to. da bi prenehala igrati.
V tem naštevanju seveda ne smemo pozabiti niti njene sedanje rojakinje taborne plavalke Ragnhild Hveger m nemške atletinje Gizele Mauermever. Ta slednja je dosegla 11 svetovnih rekordov v metu diska in krogle ter v petoboju. povrh tega pa še eno olimpijsko zmago, enkrat evropsko prvenstvo in spravila 14 prvenstvenih naslovov doma. Rekord vseh svetovnih rekordov pa gre brez dvoma danski mojstrici v vodi Hvegerjevi, ki je dosedaj nič manj kakor 45-krat postavite svetovne znamke na raznih plavalnih progah. Tega uspeha ni mogel posneti po njej noben moški in najbrže tudi v bodoče ne bo nobenemu uspelo kaj podobnega.
Nemški isi evropski atleti
Zdaj bi bilo pa že prav, da bi malo pogledali okrog sebe in zapisali, kaj je bilo najbolj pomembnega v letošnji sezoni po evropskih tekališčih. Že prvi' pogled na seznam najboljših uspehov letošnje sezone kaže. da je nemška lahka atletika kljub tretjemu letu vojne še zmerom lahko postavila v borbo večje število športnikov, ki bi se lahko vsak čas pomeril? z najmočnejšimi nasprotniki.
Pri molkih so se izkazali kot najhitrejši tekači Nemca Melercwn.cz in Lehmamn ter Holandec Osendarp, ki so vsi trije prišli do znamke 10.5. Na 200 m progi sta se poleg MeIlerowicza uveljavila tudi Šved Strand-berg in Italijan Monti z enakim časom 21.6. Na 400 m je bil najmočnejši italijanski prvak Mario Lanzi s 47.3. Od 800 m navzgor so povsod v vodstvu Švedi, in sicer na tej progi An<jersso>n s časom 1:51.8, na 1500 m s svojim bajnim rekordom 3:45.8 Gundar Haegg, na 5000 m s 14:32.2 Nillson in na 10 km Petersson s 30:19.4. Na obeh progah z zaprekami vodita na 110 m Lidman (Švedska)' s 14.2 in Zepernick (Nemčija) s 14.8 odnosno na 400 m Larsson (Švedska) s 53.4 in Fromme (Nemčija) s 54.6. V tehničnih vajah so v kladivu in krogli Nemci na prvem mestu s Storchom (57.80) in Wol!ke-jem (15.74). Italijanski prvak Consolini ie s 50.57 najboljši v disku. V metu konja je še precej pred ostalimi Finec Nikkanen z 71.24 m. naslednji dve mesti pa zavzemata Madžar Varszegy s 70.73 m in Nemec Pek-toT s 70.68. V skoku v višino ima prvo besedo Italijan Campagner v 1.98. v skoku ob palici pa spet najnovejši nemški rekorder Glotzner s 4.16 in enako tudi v skoku v daljino Nemec VVagemaim s 7.58 m.
Že teh nekaj suhih številk govori dovoftj zgovorno, kako različna so gledanja, na šport in telesno vzgojo v sedanji vojni v
GNILA JAJCA
Pevec se pobaha: — Zdaj, ko sem uspešno zaključil gostovanje v Ameriki, se napotim še v Afriko na koncertno turnejo.
— Ali si pa pomislil, da tehta nojevo jajce več kilogramov? — ga podraži prijatelj.
primeri % mrtrftom, ki je ▼ športa
— in povzročilo ogromen zastoj — ▼ prvem svetovnem viharju od L 1914 do L
1918.
CISTO NA KRATKO
Na plavalni prireditvi v triestskem kopališču »Auoooiic so bile v nededo plavalne tekme za damsko prvenstvo Italije po društvih, na katerih so nastopile vse najboljše plavalke Italije, ki se prav v teh dnevih pripravljajo za mednarodni nastop proti Madžarkam. Doseženih je bilo nekaj prav dobrih izidov, po društvih pa je v celoti zmagala domača ekipa pred Genovo in Fiumano. Med podrobnimi izidi tega mitinga je bil posebno zanimiv čas ki ga je dosegla Ljubljančanka Draguša Fine za tu-rinski klub Venchi Unica na 100 m prosto z 1:11.4, daleko boljši od vseh ostalih, toda še zmerom prekratek za novo rekordno znamko, ki jo je nameravala d«>eči. V okviru prireditve sta šla v vodo tudi dva znana italijanska plavalca, in sicer Vittori na 100 m prosto z 1:02.2 in Bertetti na 400 m prsno v 6:22.2; slednji čas je obenem nov državni rekord na tej nepriznani progi.
V Bratislavi so italijanski rokoborci zmagli v mednarodnem dvoboju s Slovaki tesno toda zasluženo s 4:3.
Telovadni troboj med najboljšimi freAo-vadkinjami Madžarske. Nemčije in Italije v Benetkah se je končal z neznatnimi razlikami med posameznimi državami v korist Madžarske, ki je zasedla prvo mesto s 167.27 točke pred Nemčijo in Italijo. V oceni posameznic je bilo najboljše mesto prisojeno Italijanki Gelmini pred štirimi Madžarkami.
Zaupna posvetovalnice
Dlakocepec. Vprašali ste, kaj so Lama-niti, in želite odgovora pod gornjo značko. Vi niste samo dlakoceepc, ampak imate tudi znatno porcijo prešerne zlobnosti. Mislili ste si; »Tako vprašanje mu zastavim, da si bo belil glavo noč in dan, naposled pa bo poneveril odgovor.« Pa ste se temeljito zmotili. Kakor ste Vi čisto slučajno prišli do izraza »Lamaniti«, tako si ne smete misliti, da takih slučajev ne more biti več. Vi ste sekanten človek, kajti narod Lamanitov je živel samo v bolni domišljiji mormonskega proroka Jožefa Smi-tha, ustanovitelja ameriške ločine »Svetnikov poslednjega dne«. Vse Vaše znanje o Lamam tih izhaja iz romana Vardisa Fi-sherja »Children of God« (Božji otroci). Vi ste tipičen primer človeka, ki ga imenujejo Latinci »lector unius libri«, t. j. človeka, ki je prečita! eno samo knjigo in se z njeno modrostjo baha povsod in ob vsaki priliki. Odgovorili smo Vam samo zato, da yam damo majhen pouk, kajti sicer je zadeva brez vsakega pomena.
Gobar. Vi še niste gobar, kvečjemu gobarski začetnik. O gobah smo že toliko pisali, da nam boste oprostili, ako Vas namesto odgovora opozorimo na članek priznanega gobarskega strokovnjaka »Na pragu gob je sezone«. Članek je izšel prošlo soboto, L t. m in ste ga morda prezrli. Gotovo si dotično številko lista lahko še vedno nabavite.
Fr. T. Fraza »cela reč pa je v vodo padla« je zelo neumesten prevod nemške rečepice. Naša dobra domača fraza se glasi: ta stvar je šla po vodi. Naša rečenioa je nedvomno lepša, ker bolj zadene b stvo. Ob naši rečenici človek skoroda vidi, kako mu voda odnaša blago, dobiček in na-de. Tudi Prešeren pravi: Moj up je šel po vodi. Prevod nemške fraze je silno razširjen med meščanskimi sloji, dočim ljudstvo uporablja samo pravo domačo frazo: Vse je šlo po vodi.
D. C. Ljubljana. Ce sem prav uganil poklic osebe, ki Vam je blizu in katere rokopis ste predložili, se samo čudim, da sploh hočete nasveta. Tako razločno Vam je izjavil, da hoče le miru, Vi pa tiščite za njim, kakor da ni na svetu moških s poklici, ki ne izključujejo zakonskega življenja. Vaše prizadevanje je smešno, prenapeto in to kar mislite, da je ljubezen je le obupna in obžalovanja vredna zabloda. Vzemite v roke Jurčiča in si pre&tajte povest »Bela ruta, bel denar«. Rokopis osebe, »ki Vam je blizu«, in Vaše pismo Vam vrnemo, kadar želite.
Fides. Iz opisa vajinih odnošajev je razvidno, da res ni prave odkritosti med vama. Zdi se, da je ona zapeta, Vi pa ne znate razbiti oklepa nezaupanja, ki obvladuje vajine odnošaje. Vsekakor bo temu vzrok velika razlika v izobrazbi, so pa seveda tudi ljudje, ki kljub enaki izobrazbi ne harmonirajo. Novo okolje in ljubeznivost, s katero jo obdajajo novi tovariši, je napravila nanjo vtis; morda primerja in Vaša skledica na tehtnici primerjave gre kvišku. Vendar vse kaže, da Vas ima rada, saj pravite, da se je žrtvovala za Vas v raznih neprilikah. Vse je najbrž odvisno od Vas. Prečitajte si tudi zaključno opazko v tej rubriki.
Zmaj — 17. 13. avg. 1919. Sporoč.ili smo že opetovano na tem mestu vsem našim
interesentom, da j« asš strokovnjak sa
grafologijo odsoten za nedoločen čas ln da zato ne moremo podajati analizo značaja na temelju rokopisa.
Tistim, Id oddajajo opremljene sobe v podnajem
Dodatno k opozorilu glede predpisanega sklepanja podnajemninskih pogodb obvešča tem potom davčna uprava za mesto Ljubljana še sledeče:
1.	pogodbe se sestavljajo na monopol izi-ranih obrazcih, katere uporabljajo hišni gospodarji za svoje najemnike. Dobe se Jih v vseh trafikah.
2.	Osnova za preračun 2*/*ne zakupne takse tvori 3 letna zakupnina opreme, če se pogodba sklene za nedoločen čas, v nasprotnem slučaju se pa preračuna po dogovorjenem času.
3.	Taksa za podnajemno pogodbo, ki je že vtisnjena na nKrnopoliziranih obrazcih, se pa plaeuje po višini letne podnajemnine.
4.	Za vsako spremembo bodisi glede osebe, bodisi glede višine podnajemnine je sklertiti novo pogodbo.
5.	Te pogodbe se ne predlože davčni upravi, temveč se jih hrani doma in ima pripravljene za slučaj kontrole a strani organov finančne kontrole. Unikat obdrži najemodajalec, duplikat pa najemojemalec.
DOSLEDNOST
—	Koliko si stara, Nadlca?
—	Devetnajst let.
—	Kako to, ko sd mi pa pred dvema letoma dejala isto?
—	Seveda, ker ne spadam med tiste ljudi, ki govore danes eno, jutri pa drugo.
OTROŠKA USTA Mala Dragica sreča na ulici na izpre-hodu z mamo gospoda, vsega kosmatega po obrazu.
— Mamica, — vpraša Dragica, — ali se ta gospod zjutraj umije ali samo počeše po obrazu.
Mali oglasi
Vajenca
za krznarsko obrt sprejme tako] EllglJ Eber, Ljubljana. Kongresni trg št. 7.	10283-44
Kolesa
Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova ali za ro L 3.—.
Tricikelj za 850 Ur
Se nov, naprodaj. Ogled pri »Merkur«, Miklošičeva cesta 20. 10347-11
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Postrežnico
sprejmem. Cesta v Rožno dolino 24. 10330-1
Postrežnico
za vsako dopoldne Iščem. Jež, Topniška ul. 18-n.	10323-1
Frizersko
pomočnico in vajenko sprejmem takoj v stalno službo. Kliž Franc, Prečna ul. 4. 10334-1
Šiviljsko pomočnico
tudi začetnico, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10338-1
Briv. pomočnika
frizersko vajenko ln brivskega vajenca takoj sprejmem. Franc Wild-man, Napoleonov trg 5.
10337-1
Gospodinjo
boljšo, srednjih let, inteligentno, ki Je sposobna opravljati vsa hišna dela ln dobre kuhe, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prileten dom«.	10341-1
Postrežnico
za nekaj ur dnevno iščem. Koblarjeva 15.
10343-1
Službe išče
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Modistka
išče zaposlitve v svoji stroki. Zmožna samostojnega dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna«.	10328-2
Vajenci (-ke)
Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Vajenko (-ca)
za trgovino s špecerijskim blagom, sprejmemo takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10345-44
Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Električni hladilnik
najcenejši hiadUnlkl električni, štedljlvi, z garancijo, v najnovejši izvedbi pri Kenda, Adler-servlce, Kersnikova tU. 2.
10065-6
Heraklitne plošče
ima na zalogi Jos. R. PUH, Ljubljana, Gradaška ulica 22. telefon 25-13.
115-6
Kompletno posteljo
event. samo žlmnatl mo-droc, prodam. Gospo-svetska c. 13-1., vrata 96.
10319-6
Knjige
Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova &11 za šifro L 3.—.
Slov. trg. vestmk
letnike 1904, 1905, 1906, 1907, 1908 kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestnlk-LJubljana«.
10340-8
Kupimo
moška in damska kolesa v vsakem stanju, ln pisalni stroj. Generator delavnica, Tyrševa c. 13 (Figovec, levo dvorišče).
10348-11
Bčem za takoj
dvo- do trisobno komfortno stanovanje s kopalnico ln centr. kurjavo, v centru mesta, najraje v stanovanjski palači. kakor »Slavlja« ali slično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortno«.	10268-?la
Zamenjam
šestsobno stanovanje s komfortom za trisobno, po možnpstl centralna kurjava. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prlmorje-Center«.
10326-21a

Pohištvo
Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Posteljo
z žičnim modrecem, salonsko garnituro (mizo, 4 fotelje) ln 1 ogledalo, prodam. Trdinova 8-II., vrata XI.	10265-12
Nov kavč
Strok, za dve osebi, naprodaj za 1200 lir, ln dve novi moderni postelji naprodaj za 1500 lir. Vprašati pri »Merkur«, Miklošičeva c. 20.
10349-12
Oblačila
Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Moško obleko
temnorjavo. skoraj novo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10322-13
Posest
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Stavbno parcelo
v centru, pod zelo ugodnimi pogoji, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10352-20
Iščem za takoj
trisobno aH štlrisebno stanovanje s kopalnico ln vseqjl pritlklinaml v bližini ali centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam v naprej«.	10310-21a
Sobo odda
Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Opremljeno sobo
z dvema posteljama ln souporabo kuhinje, oddam najraje zakonskemu paru. Gosposvetska c. 13-1., vrata 96.
10320-23
Izgubljeno
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za Šifro L 3.—.
Dne 4. t. m.
sem izgubUa v Mestnem domu pred oddelkom za krušne karte zlato zapestnico. Najditelju dobra nagrada. Odda naj Jo v ogl. odd. Jutra.
10318-28
Reven možakar
je Izgubil denarnico z nekaj gotovine, krušno in oblačilno karto. Poštenega najditelja se naproša, da Jo odda v ogl. odd. Jutra. 10331-28
Živali
Več zajk
vodno prodam. Stari trg 3, na vrtu. 10332-27
G
Beseda L 0«, taksa 0.60, za dajanje naslova ali zc, iifro L 3.—.
Motorno kolo
500 ccm, rabljeno, toda v dobrem stanju, takoj kupim. Viktor Bohinec, Tyrševa c. 12, dvorišče.
10351-1»
Citajte »JUTRO«!
Eeseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Nemški pis. stroj
»Continental«, »Mercedes«, »Ideal«. proda »Torpedo«. Miklošičeva cesta 18.	10220-29
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in souporabo' kopalnice oddam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
10339-23
Oddam sobo
s kopalnico, v bližini gl. kolodvora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10336-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom ln souporabo kopalnice oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10346-23
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Mlada zakonca
iščeta opremljeno sobo za takoj. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra.
10335-23a
Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Železničar z ženo
Išče enosobno stanovanje za 15. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«.
10325-21a
Prazno sobo
s štedilnikom iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V strogem centru«.	10342-23a
Glasbila
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Harmoniko
12 basov, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10333-26
Otroški voziček
modern, dobro ohranjen, star materij al, ugodno takoj prodam. Naslov v
vseh poslovalnicah <"tra.
10321-6
Otroški vozički
globoki in športni, najmodernejše oblike, zopet na zalogi. Nova trgovina, Tyrševa 36 (nasproti Gospodarske zveze).
10324-6
SLUŽBO DOBI TAKOJ verziran ZOBOTEHNIK
zmožen vseh del v jeklu, kavčuku in zlatu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
CHIEDI AL PRIMO CHE PASSA SE...
ČE VPRAŠAŠ PRVEGA MIMOIDOČEGA ALI...
devi risehiare 12.- Lire per comperare un biglietto e ti dirš.: ma certamente, č l'impiego ideale di una piccola som-ma per tentare di vincerne una molto grande.
naj tvegaš 12,- lir za nakup srečke, ti bo odgovoril: gotovo, to je idealen posel z malim zneskom pridobiti si mnogo večjega.
BEGALA M i L 1 O N 1
a chi acquista un oiglietto per L 12.-
DARUJE MILIJONE
onemu, ki si nabavi srečko za L 12.-
Bosansko preprogo
novo, temnejši vzorec, 275X160, prodam za Lir 750.—. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10327-6
Dospela je nova
pošiljka otroških vozičkov, globokih ln Športnih. Izvolite si Isto ogledati. — »Tehnik« Josip Banjal, Ljubljana. Miklošičeva C. 20. 10344-6
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Kupim in prodajam
umetniške predmete, sll-se Itd. »Umetnost«. Kolodvorska 30. 9144-7
Zahvala
Ob smrti našega ljubljenega soproga, očka in sina, gospoda
Franzl Feliksa
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam v katerikoli obliki izrazili toplo sočutje in ga tako številno spremili k večnemu počitku.
Sv. maša v spomin blagemu se bo darovala v nedeljo, dne 9. avgusta na Rakovi jelši.
Ljubljana, dne 5. avgusta 1942.
Žalujoči ostali
A IN MIKI
43
Drugo jutro je Challonerjeva odprava, sestoj eča iz treh pasjih vpreg in štirih mož, odrinila na severovzhod, proti novi postaji ob izlivu Cochrana v Jelenje jezero. Uro po odhodu je isti Challoner z lahkimi sanmi in petorico psov zavil v ravni črti proti vzhodu, k Jacksonovemu kolenu. Za njim je stopal eden izmed Mac Donnellovih Indijancev s sanmi in vprego, ki naj bi popeljala Naneto v Fort 0'God. Ne Durant ne Grouse Piet nista bila po dogodku v koči več prišla Challonerju na oči, in Mac Donnellovo mnenje, da sta jo takoj po svoji neuspeli lopovščini odkurila s postaje, se mu je zdelo povsem verjetno. Novica, da tisti dan pričakujejo v Fort 0'Goau policijsko jezdno patrolo, ki je namenjena na opravniško postajo York, je bila nedvomno pospešila njuno izginienie.
Šele zadnji hip pred odhodom ie Challoner spustil Mikija iz koče ter ga privezal k ojesu svojih sani.
Ko je Miki zagledal petorico vprežnih psov, sedečih na zadnjicah, je odrevenel in zarenčal. Toda Challoner mu ie s pomirljivim prigovarjanjem hitro dopovedal, da to niso sovražniki, in njegova izprva nezaupljiva strpnost se je kmalu izpremenila v nekakšno zanimanje za njih dejanje in ne-hanje. Bili so dobra vprega, prijazni, na jugu od-goieni psi brez volčje primesi.
V zadnjih štiriindvajsetih urah se ie bilo zgrnilo
na Mikija toliko dogodkov, da ga ie bila še mnogo milj po odhodu iz Fort 0'Goda zgolj razburjenost in nemir. Možgani so mu bili polni novih dojmov, tako da se i e vsega, kar je bil doživel, preden je padel Le Beauju v roke, le nedoločno spominjal. Celo spomin na Nivo je bledel spričo burnih doživljajev v Nanetini koči in v Fort 0'Godu. V glavi se mu ie kar vrtilo od samih Durantov, Pietov, Le Beaujev in drugih dvonožnih zveri, ki so ga bile s svojimi gorjačami malone do mrtvega potolkle in ga nato prisilile, da se je moral boriti za svoie življenje. Domišljija mu jih ie slikala povsod; predstavljal si jih je, neštevilne kakor volkovi, in če jih že ni bilo toliko, iih vsaj ni bilo manj, kot jih je bil videl zbranih okrog taborišča.
V vsej tei burni in zmedeni panorami pa ie bil samo en Challoner, ena Naneta in ena majhna deklica; ostalo ie bilo zgolj zmešniava, negotovost in temna grožnja. Dvakrat se mu ie bil Indijanec od zadaj približal, in dvakrat se je bil Miki renče obrnil proti njemu.
Iz vseh spominov ie bil nai jasnejši in najmočnejši tisti, ki mu je bilo ime Naneta. Še vedno je živel v njem dojem njenih mehkih rok, njenega milega, blagega glasu, njenih dišečih las, njene obleke, njenega telesa in drobne stvarce, ki ie bila takisto del njenega bitia.
Tega si ni mogel niti Challoner razložiti in zato ni razumel živčnosti svoiega psa, ko so se zvečer utaborili. Dolgo časa je sedel pri ognju in skušal oživiti nekdanjo domačnost. Toda uspelo mu ie le deloma. Pes ni bil miren. Venomer se ie oziral proti vzhodu, in kolikorkrat ie povohal v tisto
Urejuje
Davorin Ravijen - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran.
stran, tolikokrat se mu je dvignilo iz grla zamolklo ječanje.
Challoner se je bal, da mu pes ne bi pobegnil, in ga je zato z vrvjo privezal k mlademu drevesu nedaleč od šotora. Ura ie utegnila biti okrog desetih in noč ie bila tako mirna, da ie prasketanje dogorevajočega ognja kakor pokanje z bičem udarjalo Mikiju na uho. Njegove oči so bile široko odprte in budne. Razločil je postavo Indijanca, ki je spal ves zahomotan v svojo odejo in za katerim so vprežni psi tiho ležali v luknjah, ki so si iih bili izkopali v sneg.
Luna jim ie stala skorai nad glavami. Nekje, miljo ali dve milji daleč, ie volk iztegnil gobec proti svetlobi in zatulil. Ta dali ni krik ie prilil Mikijevemu rastočemu nemiru nove hrane. Obrnil se ie v tisto stran, od koder ie prihajal. Gnalo ga je, da bi se odzval in zagnal svoi klic gozdovom, luni in zvezdnemu nebu. Toda predlagal se ie, stisnil čeljusti in se ozrl na šotor, pod katerim ie spal Challoner. Legel ie v sneg, vendar pa je bedel in vlekel na uho. Mesec se ie že spuščal v zaton, ogeni je bolj in bolj pojemal in le časih še negotovo zažarel. Challonerjeva ura je šla na eno, a Miki je še vedno ležal z odprtimi očmi, ves nemiren od novega klica, ki mu ga ie bila poslala daljna, skrivnostna pustiniska noč. Nazadnje se ni mogel več brzdati in je začel gristi vrv; mik žene in nienega deteta ie bil močneiši od pokorščine do gospodarja.
Ko je bil prost, je povohal rob Challonerjevega šotora, nato pa upognil hrbet in pobesil rep. Vedel ie. da izdaja gospodarja, ki je toliko časa hrepenel
— Za inseratni del
po njem in tako neizbrisno živel v njegovih sanjah. Kar ga je gnalo, ni bil razumski predsodek, temveč moč nagona. Vedel je, da se vrne; to prepričanje mu je neporušno stalo v mislih; a nocoj, ta mah. je moral iti svojo pot. Smuknil je v senco in se gibčno kakor lisiak previl mimo spečih psov. Šele četrt milje od taborišča se je vzravnal in v mesečini kakor siva senca zletel proti vzhodu. V njegovem diru ni bilo nikakega obotavljanja več; rane so se mu bile zaprle, s krepkimi udi in s prsi širokimi kakor najmočnejši gozdni volk je brez oddiha skakal svojo pot. Ne zajci, ki iih je sre-čaval, ne vidre s svojim predirljivim duhom ga niso mogle odvrniti od njegovega namena.
Po močvarah, skozi globoke šume, čez reke, mimo jezer in preko žalostnih kamenitih pustini ie vodil Mikija njegov nezmotljivi nagon. Enkrat sam-krat se je ustavil, da se napije iz žuborečega, lahko dostopnega potočka, a tudi tu je le v naglici srebnil požirek vode. nato pa še hitreje nadaljeval svojo pot.
Mesec se ie spuščal čedalje niže ter končno izginil; zvezde so začenjale bledeti; male so ugašale, velike so izgubljale žarki svit. Brezbrežna senca se ie razgrnila nad gozdovi. V desetih urah med pol-nočio in jutrnio zarjo je pes predirial pet in trideset mili. Nato je obstal. Z vrha skalnega grebena ie na trebuhu leže gledal, kako vzhaja novi dan. Težko dihaje in s penastim gobcem ie počival, dokler ni bledo zimsko solnce pozlatilo neba. Ko so nalik bliskom topov, skritih za obzidjem vzhoda, preleteli neskončnost prvi svetli žarki, se je Miki vzdignil, da bi bolje doživel čudež prerojenja.
je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi ▼ Ljubljani