Samojedi. Duhovšžina-katsheti in mi! — BPovsod nas odrivajo'. — In smo se borili do 1. 1910. — Delovanje ^Društva slov. katehetov." — Deželni odbor n» gatožno klop! — Usmilj«ni gamaritani. — Končamo mlrno. Samoljubno ia samojedno vlogo v našem stanu razumevajo nekateri kateheti nad vse mojsterski način — to jim moramo priznati! Le poglejmo Slomfkovo zvezo. To znajo iirabljati eminentno v lastno koribt in v škodo posvetnega učiteljstva. Le poglejmo rSloTenskega Cčiteljal" — Kako imenitno ga znajo izrabljati, kako imenitno se jim je posrečilo i z Djega popolnoma izriniti zahteve posvetaega učituljstva in kako silijo veduo le s špecialno svojimi zahtevami v ospredje. Poročila imenovarjpga lista so itak vsa katehetska, če je pa kaj o posvetuem užiteljstvu notri, je to notica, ki jo spiše katehet in ki intrigira rued pi>svftnira učiteljstvom — da okorišča sebe in učitel)»fco dubovšeino spleb. No, koliko jim je ivsniSnega oa združit?i užiteljske duhovifiine s [lOsvtjtnim učiteljstvom, to so pokazali jasno, da nn sodelujejo gporazumno s posvetnim učiteljstvora v Slom. Zvezi, ampak ao si osnovali svoje »Katebttsko društvo", ki često dela sklepe in korake, ki odločno nasprotujejo in so na škodo posvetnemu učitelj.stvu. če trpe hegemonijo nad stanom Slomškarji — je to njihova stvar; naša dolžnost je pa, da brauimo inter?se posvetnega učiteljstva pred lisjaki, ki so se dos-daj borili natihem zoper posvetno učiteljstvo ia ujega iuterese, a so danes ta buj ž^ tudi jnvuo priauali. In 2ato lahko trdnno: Dirhov-čiua, katei)eti io klerikalni princip satnovlade dnhov»fce aristokracije v naš'-m muortu je oni faktor, ki je ediiji oviral regulacijo pUč posFt-tnega. uč*i» teljstva ker je priacipialoi ua^prutuik dobro situirauega posvetoe-.a učiteljskega scami z ozi rom na šolstvo, vzgojo in posebno z ozirora oa narodno soeialno delo posvetoega učiteljstva in tako na pridobi?anja politiške moi5i! Do boja med duhovščino in učiteljskim stanora mora priti, ker ueiteljstvo bo raora.lo prej ali slej tirjati pravicj, ki so si jib. oni prisvojili v šohtvu in vzgojj, ker te pravice po vaej pravičaosti pripadajo posvetneinu učiteljstvu; pospetao uSiteljstvo bo rooralo tirjati sqcialno delo v narodu zase, ker je to Bveta ualoga edino posvetnega uelteljstva, ker je kulturna misija učiteljskega stauu v narodu boj ?a narodnl obstaoek : uarodao gocialno delo v vseh panogah. Iq tedaj šele, ko bo ta boj dokoačan, tedaj šele si bomo lahko rekli, da se vrši narodno soeialuo delo sloveuskega naroda zares v narodnem dubu in v narodnem sraislu. Ne 'bodo se tedaj skrivali za socialnim delom v ^narodu interesi le euega — duhovskega stanu- To je uaša tako odkrita beseda, kakor bo paš boj v tem oziru dosleden! .'c y :,*. Toda povrnimo se nazaj k nam najbliž-' jemu in našim staoovskuD interesom najkvar- fiejšemu elemeutu, ki ga kot najkvaraejšfga ne proglašamo le mi, temveč imamo zaznamovat celo tozadevne trditve posvetneg* učiteljstva iz Slora. Zveze. V ,,S 1 o v e n s k e m U č i t e 1 j u" (št. 6.) piše neki katehet v katehttskih beležkah sledeče: »Povsod nas odrivajo." wKar se je zadnjih deset let izvršilo potom deželnega zbora kranjskega v prid učiteljstvu, od tega ljudskošolski katehetje niso — v kolikor presodimo — popolnoma nič participirali; bili so povsod potisnjeni v kot. Pred 6. leti so bili možje, ki bi morali vendar tudi za nas skrbeti, tako izredno čudno razpoloženi, da za nas niso videli in poznali draginje, ki je od takrat že zopet za dokaj odstotkov poskočila." T iko piše katebet — gotovo živeč v svoj1 preobilosti — zakaj možakar tega ne pove, dn pride katehet v štatusu t a k o j v II. p 1 a čilni razred, medtem ko raora laziti posvetni učitelj počasi — odrivajoč in odrivajoč ga za kateheti — od IV. razreda naprej. Tudi tega dotični katehet ne povp, da sta bila katehet č a d e ž , urednik rSlov. Učit." — eden izmed peterjh ljubljanskih katehetoV) in katehet A ž m a n iz Postojne tkstra statum pomaknjena kar čez štiriuaj-t oseb posvetnega užiteljstva — v prvi plafijni razred, v katerega pride posvetni učitelj komaj po tridesetih službenib letih, oaa dva pa imata koraaj par službenih let. Država je dala duhovščiai — kot neože- njencem — imenitao plafo poleg že itak obilih I določenih dohodkov, s katero bi se lahko dobro preživljala raarsikaka delavska ali učiteljska rodovina: tako se vsepovsod odriva duhovščina in se pri nas odiivajo katebeti! In mi smo se borili do 1. 1910. »Slov. Učit." piže dalje: nLani ao adrezali zopet košček skorje vsem, tudi ženskemu učiteljstvu, katehetov niso omenjali češ, saj so skromni in se lahko vadijo še dalje v postu in zatajeva,nju; bodo vsaj praktično pokazali, kaj je čednost potrpežljivosti, (Ako bi kdo trdil, da se je po lanski postavi glede vštetja provizoričnih let tudj nam dovolilo nekaj ugodnosti, bi ga zavrnili in opozorili na § 6. dež. zak. z dne 5. decembra 1889, ki nam že zagotavlja to pravico)" Posebuo dobro odseva samogoltuost iz tega odstavka! Torej iste pravice, ki si jih je ožeDJeno posvetno u5iteljst?o priborilo šele lani, oziroma ki so mu jih dali šele lani, imajo kateheti ža od leta 1889. in kateheti zahtevajo iz nevoščljiTosti zato, ker se je dalo posvetnerau učiteljstvu nekaj, sedaj koncesij iu sebi zorjetuega ppbpljr šanja. Tu se vidi ona krščanska Ijubezen do bližnjega v jasni luči: samogoltoosti. Ce si mi priburimo to, kar že imate Vi od leta 1889. — smatrate to tako, da se je napravila Vam krivica! Priviligiran stao! Delovanje 9Društva sloy. katehetov." ^Sloven. Dčitelj" piše dalje: ,Za podporo učiteljstva (torej raenda vendar t»di veroučiteljev) so zvišali lani prvotno vsoto do 15.000 K. Od teh doslej nobeden ka^ tebet ni dobil niti vinarja. »Društvo slov. katehetov" je po Velikj noči vložilo prošojo, da bi se dovolilo peterim ljubljanskim ljudskošolskim katehetom za letos nekoliko podpore, ker se je vsled zapovedanega Zgodnjega I. str. obhajila otrok število pryoobhajanoev na stotine pomoožilo ter imajo kate- t je veliko večje stroške, nego druga leta. (Na šoli pri sv. Jakobu je bilo okrog 200 kron stroškov.) Toda prošnja, ki so jo vložili za velevažno in pomenljivo vzgojuo zadevo, je odklonjena — vsaj odgovora ni nobenega. — Možje se izgovarjajo. tako smo čuli, da v ta namen ni denarja, da je onih 15 000 E odlo čenib. za bolno užiteljstvo itd." Tu je torej dokaz, kako deluje nDruštvo slov. katehetov" v korist in prid posvetnega učiteljstva v gmotnem oziru. Kako pa delujejo za interese posvetnega učiteljst?a v pravnem oziru, to nam pa izpričujejo razni odloki dež. šol. sveta in najraznobarvnejše ministrske odredbe. Torej sedaj bi radi pojedli še te fonde — odmerjene v podporo učiteljem! Eadovedni smo, poČemu se porabljajo razni verski fondi, saj je vendar to verska zadeva in stvar, za katero bi &e vendar labko tudi uporabili ? In to bi se uporabilo upravičeno vsaj eukrat v letn, saj ubožni starši si odtrgajo od lastnib ust in težso prisluženih novčičev, da dajo ob tej priliki znatne vsote otrokom za novo obleko, za obvezne mašne knjižice, za sveče, ki jih darujejo cerkvi, in za najrazličnejše stvari, ki jira jih priporočajo kateheti. Koliko znosijo ta dan starši v cerkvene puščice, ko spremijo svojega otroka v cerkev! A ne, ravno ubogi učiteljski pari je potreba odtrgati še ta nepotreben izdatek, da kateheti izkazujejo s tem svoje kavalirstvo! Deželni odbor na zatožno klop! nSlov. Učitelj" piše dalje: MNe vemo ravno, kako se glasi besedilo, ki se je z njim dovolila podpora 15.000 K; toliko pa lahko rečemo, da bi se morali razdeljevalci tega fonda zagovarjati že pred sodiščem, ako res zakon določa, da je dovoljen fond strogo samo za bolne učitelje, in pa da ga ne bodo mogli spraviti ? promet, ako nas ljubi Bog n« udari s posebnimi boleznimi." No, no! Tako hudo pa še mi ne mislimo! Kaj bi pa potem mi dejali v zadevi podpor učiteljem, ko je dež. odbor podelil raznim Šlomškarjem več podpore, nego so jim to priporočali okr. šol. sveti in dež. šol. svet, medtem ko so naprednim učiteljem dali redno manj nego se jim je priporočalo, ali celo nič. Kaj bi mi porekli, ko se je le nekaterim vdovam zvišala pokojnina n a t i h e m in so se druge vdove popoluoma prezrle. No, pa urednika nSlov. Učitelja", katehet č a d e ž in novopečeni kočevski c. kr. okr. šol. nadzornik Joško Novak, morata že poznati deželne odbornike, če trdita, ,da bi se razdeljevalci tega fonda moraližepredsodiščem zagovarj ati."  Tako hude obsodbe še mi nismo izrekli nad poslovanjem dež. odbornikov! Vemo pa, da se vrše vse pristranosti nad nami v imenu politiškega bojkota in da vodi šol. referat v deželnem odboru tisti dr. Z a j c > ki je vrgel poštenega davkoplačevalca iz deželnfga odbora ven v znamenju pol. bojkota! Usmiljeni Samaritani. nSlov. Učitelj" piše dalje: BPodporo iz tega fonda so dobili učitelji, ki imajo bolezen v družini. Prav. Privoščimo pomoč. Toda družinski očetje imajo draginjsko doklado, — mi ne. Ti učitelji so dobili podporo ne radi svoje bolezni, ampak radi nezgod v družini. Z enako pravico terjamo tudi mi letos pomoči iz istega vira, ker nas je letos zadela izredna — recimo nezgoda, ko imamo radi stotin prvoobhajancev tako izredne stroške ..." Gnusi se nam grdi samogolti materializem Gospodovih namestnikov, zakaj njih nevoščljivost presega že meje poštenosti! Pač ne poznajo socialne bede in njenega gorja in ne skrbi, bridkih ur in bridkosti družinskega življenja. Žireč v preobilici bi radi snedli sami sebel Družinskim očetom zavidajo dragiDJsko doklado, češ, če so jo dobili oni, bi jo morali dobiti tudi — Mi! Tega pa ne upoštevajo, da ima družinski ofie često po petkrat ?eč neodložljivih stroškov; tega ne upoštevajo, da je kak družinski oče često šele v iV. plač. razredu, medtem ko pridejo oni takoj v IL plač. razred (kot samci); tega ne upoštevajo, da če bi oni dobili draginjsko doklado, bi bilo krmčno, če jo hkrati ne dobe tudi neoženjeni učitelji in učiteljice, ki danes tudi nimajo še draginske doklade in ki niso v II. plač. razredu — kakor kateheti — temveč v IV.: in če ne dobe oni, ki se morajo preživljati z 800 K letne plače? Katehet ima takoj v začetku 1400 kroD plače, posvetoi učitelj pa 800 K, reci: osemsto kron! Učiteljice imajo manj kakor učitelji in koroa.j toliko na koncu (40 let), kakor katobeti v začetku! Tu se zrcali ona skrb za učiteljice, ko piše v isti številki ,,Slov. Učitelja" stran dalje od citirane notice »poročevalec* : rEadovedui smo, če je stebrom tiste tiskarDe, kjer se nfabricirau zloglasni list nJutro", prišlo na misel, da sarai tišče učiteljstvo k tlono, da pri takih razmerah nikdar in nikoli ne bodo mogli zastopniki slovenskega Ijudstva glasovati za izboljšek, ki ga liberalni koritarji med ljubljanskiaii učitelji odjedajo predvsem našim kol^ginjam." Prepričaui smo, da ta poročevalee ni bil nihče drugi nego katehet! Ia končno piše usmilJ3ni.bož|i-Bamestaik^ MTi učitelji so dobili podporo ne radi svoje bolezni, ampak radi nezgod v družini.1' ; Ali ne poplača vseh zdravaikov, zdravil itd. v slučaju bolezni v družini družinski oče ? Ali bo plačevala v tem slučaju stroške žena ali celo otrok sam — ki ničesar n<j zasluži? Več socialnega duha in usmiljenja do bližnjega v Vaša srca — gospodje kateheti! : Ni li vsega pomilovanja vreden družinski oče, ki mora poleg neizmernega gorja bolezni v družiui in poleg neizmernih >skrbi trpeti šei gmotno škodo, ki jo mma s Čim poravnati? Neusmiljeni ozaaujevalci vere Ijubezni! Končamo mirno. BSlovenski Učitelj" piše dalje: BSicer se pa nara ne kaže pravdarsko prerekati, ker — da kratko rečemo — našega eminentnokulturnega, vzgojnega ia socialnega dela svet ni vpošteval in ga ne vpošteva, zato se pa tudi naše prošnje kratkomalo odrivajo. Ce kdo zida recimo ^vzoren" hlev, sme danes upati ua pomoč; tisti ki zida mladiui trdao in neomajno podlago prave naobrazbe, krščanskega življenja in jeklene zvestobe do Boga in do domovine, naj pa namesto draginjske doklade, ki so mu jo odstrigli, plačuje izredno velike stroške za šolske in vzgojoe namene iz svojega praznega žepa! Definitivni katehet naj si pri ustih pritrga, da bo mogel dan prvega sv. obhajila primerno proslaviti ter mladini napraviti dostojno n običajno veselje, ali pa uaj gre iskat na posodo ter naj se zadolži po krivdi tistih, ki ne marajo umeti, da draginja tudi katehetom ne prizanaša. Ni našemu stanu primerno, da bi se poganjali za take materialne stvari: toda nevolja nas grabi, ko vidimo, da za nas ni srca!" Končamo: Verujte nam, da bo otroku ostal dan prvega sv. obhajila v spominu, če ga proslave s pobožnosti lastno mirnostjo, ker verske čuvstva se ne zbujajo v hrupu in tudi ne s hrupom, zahtevajo mirnosti — ločene od svetnega veselja; torej ni potreba katehetu iiičesar si pri ustih pritrgati, da bo mogel dan prvega obhajila primerno proslaviti ter mladini napraviti dostojno in običajno veselje, ker dostojno se ga proslavi v miru brez posvetnosti, s srcem! BKraljestvo moje ni od tega sveta!*1