Šolski in učni red občnim Ijudskim učilnicam. (Dalje.) VIII. 0 ucnih smotrih (ciljih). §. 50. Ustanovilo o veroznanstvu se prepušča cerkveni oblasti, katera uaj se terdno derži o tem razglašenih postavnih ukazov (§. 5. deržavne postave o ljudskih učilnicah); dokler tega ustanovila še ni, stvar ostane, kakor je bila do zdaj. Naredbe cerkvene oblasti o bogoslužji naj okrajna učilnična oblast po krajni učilnični oblasti oznani Solskemu voditelju. Ako bi se okrajna šolska oblast razperla s cerkveno oblastjo zaradi tega, koliko naj bode bogoslužja, tedaj razsodi deželna šolska oblast. Šoli je dolžnost po učiteljih dotične vere skerbeti, da se na učence ustrahovalno pazi pri bogoslužnostih, vvedenih (vpeljanih) po zmislu §. 5. deržavne postave o ljudskih učilnicah. §. 51. Smoter jezikovega uka je: prav razumevati, kar se od druzih sliši v materinem jeziku, potem tadi zmožnost, ustno in pismeno svoje misli dobro in gladko pripovedovati; gladkost v živoizraznem čitanji natisnenega in pisanega berila ter tenek razum berila po njegovem obsežku in po zvezi posameznih delov. Prizadevati si je, da se opazovalni dar ostri, misli "bistrijo in spomin krepča. Jezikov uk je strinjati s kazalnim ukom. Kazalni uk se začenja z gledanjem, razumevanjem in popisovanjem najznanejših stvari v šoli, doma in po obližji. Posebno je že od pervega začetka paziti, da učenec pravilno in po polnem govori ter čisto izreka. Po višjih stopinjali se te vaje nadaljavajo in razširjajo. Kar je otroku blizu v naravi in življenji in kar se mu približa z berilom, vse mu je razbistriti s kazalnim ukom. Po nižjih stopinjali je kazalnemu uku družiti oblikoslovne jezikove vaje, in ueence seznanjati z najvažnejšimi razpoli besed. Slovnica se sama za-se ne uči teoretično, nego ona je že v teh vajah. Čitalni uk po nižjih stopinjah naj pot pripravlja, da bode učeuec čital po glasu čisto, po čerkab gli:dko in po razumu prav. Po nižjih stopinjab se je učencu najpervo treba naučiti nekoliko izurjenosti v pisanji, ter potlej naj po mctodičnem vodilu prepisuje samo besede in stavke. Vajam v pisanji je tudi ta namen, da učenec terdno v glavi ohrani besedne oblike, katere mu v jezikovih vajah hodijo na versto. Pri vseh pisnih vajah. je paziti zlasti na pravopis in prepone (interpunkcijo) ali odrezovanje stavka od stavka. Tudi na srednjih in zgornjih učnih stopinjah mej najvažnejše naloge jezikovega uka spada to, da se učenci navadijo po glasu in zmislu prav ter gladko in z razumom čitati. Oblikovne vaje v jeziku (slovnica), katerc naj bodo ustne in pismene, po teh stopinjah obsezajo: oblike prostega stavka, znauje glavnib in neglavnih členov v stavku ter besedno pregibanje in besedni porod. Verhunec jezikoveinu uku je, slovnično razbirati stavek v njegovib raznih podobah. V pisnih vajah se na srednjih stopinjah ponarejajo čitane ali slišane povesti in popisi. Na gornjih stopinjah je od učencev po zmožnosti njihovega razuma zalitevati pisma in proste sestavke, narejene po danih čertežih, ter seznaniti jih z obliko in s potrebnimi deli najvažnejših poslovnih spisov. Vaje v prostem proizrekanji prozajičnih in pcsniških izbornih spisov, katere je že poprej bilo treba skerbljivo razbistriti, naj bodo po vseh učnih stopinjab. (Dostavljeno določilo za Tirolsko, Češko, Moravsko, Sleško, Štajersko, Koroško, Kranjsko, Bukovino, Dalmacijo, Terst in Goriško-Gradiščansko: Učilnicam, v katerih je mej uk treba sprcjeti še drugi deželni jezik [§. 6. deržavne postave o Ijudskih učilnicali] naj deželna učilnična oblast natančneje nkrene tega nka smoter in zverševanje.) §. 52. Smoter računsk^ga uka je: na samogled opert razum, kaj in v kacem razmerji mej seboj so števila, kolikor jih rabi navadnomu življenju. Hitro iz ust in pismeiio znati računiti, česar je treba v navadnem življenji. Da-si je res mehanična jadcrnost računstvu malo ne pervi nalog, katerega računskemu uku ui pozabiti, vendar se je tukaj ozirati tudi na forjnalni izobraževalni namen. Po Tseh stopinjah naj se računstvo h ust primerno druži s pismenim. Na spodnjih stopinjah je učence seznaniti z vsemi pervotnimi računi mej števili od 1—100. - Na srednjih stopinjah naj slede vaje se števili dalje. Eazbistriti je učencem desetno (dekadno) številstvo ter vaditi jih v računstvu z mnogoimenimi števili in z desetičnimi (decimalnimi) delinami. Na zgornjih stopinjah se uči računiti z navadnimi delinami ter dopove razloček mej domačo in francosko mero,. vesjo (.vago) in novčno štetvijo, vedno se obračaje po vsakdanjega življenja potrebah. Kakoršni so kraji in kar bi nekdaj utegnili biti učenci, tako naj se posobno uče ali gospodarskih ali obertnih ali navadnih tergovskih računov. Deldice je vaditi zlasti v gospodlnjskih računih. §. 53. Nauk v risanji in geome tričnih oblikah ima nalog, učencem vaditi oko in roko, da bodo terdno in bistro znali ter razločevali oblike in mere; vadnost risati prostore s čertami, risati stvari, katerim ravne ploskve, preme (ravne) in krive čerte dele mejo, zmožnost lehke stvari po naravi risati. Kaj se risa, to naj uči vsakdanjega življenja potreba. Na spodnjili stopinjah se porisavajo lehke, na šolsko desko zrisane stvari. Po srednjih in zgornjih stopinjah se risanje uči ob enem z geometričmmi oblikami, ter najpervo je vaditi učenca, da se nauči dotični geometrični obliki podobo dati. Zmožnejši učenci se vadijo risati lažja ukrasila (ornamente) in čerteže (zemljevide). Sploh se v risanji na izvoljo daje učitelju, da ne samo občnemu nego tudi razrednemn smotru meje širi ali oži; a pri tem uku mu je tudi paziti, česa posebno putrebujejo dekleta. Geometrične oblike se uče po srednjih in zgornjih stopinjah. Pokažejo uaj se: kot, trikotje, četverokotje in mnogokotjc, krog, pakrog (elipsa), robatnik (prisma), robati ostrostolp (pirainida), valjek (cilinder), gladki ostrostolp (kegel) in krogla. Verhnnec tega uka so računi o ploskvah in telesih. (Dalje prih.)