LETNO POROČILO
I. državne dekliške meščanske šole v Ljubljani
za šolsko leto 1934 /35
V Ljubljani 1935
Izdala in založila I. državna dekliška meščanska šola v Ljubljani Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Karel Čeč)
st
m/SrS:
/•-i;
■ :V «Si ffc
Ä i%ifi*- •; -"	•	v-
'
s-/''V, ■■ a w. > - - r~. sr. t? *.4-:v. ?.
LETNO POROČILO
I. državne dekliške meščanske šole v Ljubljani
za šolsko leto 1934/35
V Ljubljani 1935
Izdala in založila I. državna dekliška meščanska šola v Ljubljani Natisnila jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Karel Čep)
KRALJ ALEKSANDR I. ZEDINITELJ 9. OKTOBRA 1954
NJ. VEL. KRALJ PETER II.
Učiteljski zbor na kraju šolskega leta 1934/35.
CO >
CÖ >
55 O
jn qijjsuapa?
°I!A3^S
CM
CN
CS
co
cs
CS
— CÜJ CO CO	CO
cs	.
c* ~ cs"^* lo
Scs '
cs
co t: co
co
cs
X3
c.
o
'S «
c &
cs
co
o
co
m
cs
co
Cu
O >u C JT > > 03 ->sj cC £ =
-ÜJ
® CD
c .5r
C3 D
M
.2,*^
Q-
O-
£ 03 T3 >o °
Q 2
03
>.s
> S
co
cs
co--
Iq "oT
CS 3
CS , d»
a
«Si
CO ^ t-3
® ^ i 3	S 'u	c*
C Ä ^ -*	ac	_
. *• as .»-cs co
co co
cs cs
cs
cs
CN
co
«- CA ®
.co
co
cocs
co co u co
co — CO
c; >W
m CL
s-i.
ca co
CO
— -ir
co ’S
o-
BOJ
ÖD
O
CS
co
cs
cs
> a> CO >
-o
00
»n
DMS
2
Šolski letopis.
Šolsko leto 1934/35 se je pričelo dne 1. septembra 1934 z vpisovanjem, ki se je vršilo 1., 2. in 3. septembra. Vpisalo se je v
1.	razred 117, v II. razred 88, v III. razred 65 in v IV. razred 48, skupaj 318 učenk. Po odredbi kraljevske banske uprave je prestopilo na šolo 10 učenk II. dekliške meščanske šole; na novo otvorjeno šolo v Mostah iih je odšlo 14, tako da je ostalo na zavodu 314 učenk v 7 oddelkih.
10. septembra je bila otvoritvena služba božja v križevniški cerkvi, nato v šoli razdelitev učenk po razredih, razglasitev urnikov ter šolskega in disciplinskega reda.
11. septembra so si nekateri razredi ogledali ribarsko razstavo,
15.	septembra pa so posetile učenke razstavo »Noe«.
1.	oktobra so si ogledale učenke kulturni film »Dovedi jih žive ;.
9. oktobra je zadel našo državo najhujši udarec, ki more doleteti narod. Naš veliki in miroljubni kralj Aleksander I. je padel kot žrtev podlega atentata. Vest o nesrečni smrti blagopokojnega kralja Aleksandra I. je globoko pretresla srca naših učenk, saj so bile z vso ljubeznijo vdane svojemu vladarju; žalost, ki jo je doživljala domovina, je bolestno odjeknila v našem šolskem življenju. Z veliko pieteto so ovile deklice kraljevo sliko v črno, krasile jo s cvetjem, prižigale lučce in molile za pokoj Njegove duše.
V	onih žalostnih dneh se šolsko delo ni vršilo po načrtu; učiteljstvo je posvetilo mnogo učnih ur spominu blagopokojnega Viteškega vladarja, Njegovemu življenju in Njegovemu plemenitemu delu. Vse mišljenje mladine je bilo osredotočeno okoli Njega, ki je žrvoval svoje življenje za blagor in srečo svojega naroda.
10. oktobra je zaprisegel nastavniški zbor mlademu kralju Petru II.
16.	oktobra se je vršila skupna žalna svečanost. Upraviteljica zavoda je govorila o blagopokojnem Viteškem kralju Aleksandru, šolski cerkveni zbor pa je pel žalostinke.
18.	oktobra — na dan pogreba blagopokojnega kralja — je upraviteljica šole prečitala zbranim učenkam poslanico mladini gospoda bana dr. Marušiča, nato je sledilo žalno cerkveno opravilo in žalna svečanost na Kongresnem trgu.
Skupno doživljanje žalostnih dni je utrjevalo v mladih dušah domovinsko ljubezen, jugoslovansko zavest, vdanost in ljubezen do vladarskega doma. Globoko v dušo so si deklice zapisale oporoko blagopokojnega kralja Aleksandra I. »Čuvajte Jugoslavijo«. Čuvstvo-vale so z mladim kraljem Petrom II. in mu posvetile svoje mlade moči in zmožnosti.
26. in 27. oktobra so opravile učenke spoved in sv. obhajilo.
31. oktobra se je proslavil Jadranski dan s predavanjem o
našem morju ter o začetku in razvoju naše mornarice. Ta dan je bilo tudi predavanje o štednji.
9. novembra smo se zbrali v zastrti in žalno okrašeni telovadnici k žalni svečanosti ob 30 em dnevu smrti Njegovega Veličanstva blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Nastav-nica Ivanka Kalinova je imela globoko zamišljen spominski govor, a učenke so s primernimi deklamacijami počastile spomin nesmrtnega vladarja. Šolski žalni svečanosti je sledilo žalno cerkveno opravilo.
11. novembra smo proslavili dan miru s primernimi govori in dveminutnim molkom v spomin žrtev svetovne vojne.
28. novembra so si ogledale učenke film o pogrebnih svečanostih za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I.
I. december — dan narodnega zedinjenja — se je praznoval s slovesno službo božjo v Križankah in s primernimi govori in deklamacijami v razredih.
6.	decembra so bila po vseh razredih predavanja o obrtniškem stanu kot temelju narodnega blagostanja.
10. decembra se je predavalo o naših izseljencih.
12. decembra je bilo vse tukajšnje učiteljstvo v protituberku-loznem dispanzerju zdravniško pregledano.
17. decembra smo se v vseh razredih spominjali blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I.
Božične počitnice so trajale od 23. decembra 1934 do 10. januarja 1935.
V	dneh 16., 17., 18., 19. in 24. januarja so bile vse učenke zdravniško pregledane.
27. januarja smo slovesno praznovali praznik sv. Save spominjajoč se 700 letnice njegove smrti.
31. januarja se je končalo prvo polletje šolskega leta 1934/35.
4.	februarja smo počastili spomin vladike Josipa Jurija Stross-mayerja.
9.	aprila — ob polletnici kraljeve smrti — se je učenkam čitala in tolmačila spomenica, posvečena blagopokojnemu Viteškemu kralju, ki jo je napisal pesnik Alojzij Gradnik.
II., 12. in 13. aprila so se vršile duhovne vaje.
14. aprila so učenke sodelovale pri akademiji Podmladka Rdečega križa. Šolski pevski zbor je nastopil z 2 pesmima.
17.	aprila je bilo predavanje o ilirskem pokretu z ozirom na njegov veliki pomen za jugoslovansko duhovno zedinjenje. Sledile so deklamacije in pevske točke.
Od 18. aprila do 6. maja je trajal velikonočni šolski odmor.
12. maja je šolski pevski zbor sodeloval pri akademiji Podmladka Jadranske straže.
13. maja je sprejel tukajšnji Podmladek Jadranske straže svoj prapor.
14. maja smo slavili Materinski dan.
V	času od 12. do 18. maja so bile pregledane vse zbirke učil in obe knjižnici.
19. maja je cerkveni pevski zbor sodeloval pri evharistični akademiji.
20. maja pri pouku o higijeni se je predavalo o obrambi jetike in škodljivosti alkohola.
24.	maja se je predavalo o pomenu zdravja za življenje posameznika ter vsega naroda.
31.	maj je bil zadnji dan pouka za učenke IV. razreda.
3.	junija je določilo ministrstvo prosvete za preglednika tukajšnje šole gospoda Kunca Karla, profesorja klasične gimnazije v Ljubljani, ki pa pregleda radi bolezni ni mogel izvršiti.
5.	junija smo proslavili 85 letnico naslovnega nadškofa dr. A. B. Jegliča s primernimi predavanji.
7.	junija so bili popravni izpiti za učenke IV. razreda.
Od 11. do 15. junija so se vršili zavržni izpiti.
20.	junija je bil zadnji dan pouka.
28.	junija smo zaključili šolsko leto 1934/35 s slovesno službo božjo in proslavo Vidovega dne. Učenkam so se razdelila letna izpričevala in poročila. Učenke, ki so dovršile šolsko leto z odličnim uspehom, so bile obdarovane z leposlovnimi knjigami. Mestna hranilnica ljubljanska pa je nagradila najboljšo učenko vsakega razreda s hranilno knjižico v znesku 50 Din.
Mariji Mehle-tovi v spomin.
V	začetku letošnjega šolskega leta je preminula upokojena učiteljica našega zavoda gospodična Marija Mehle-tova.
Z njo je izgubila mladina svojo veliko dobrotnico, učiteljstvo pa značajno tovarišico.
Pokojnica se je rodila v Ljubljani, kjer je napravila zrelostni izpit na državnem učiteljišču 1. 1898. Že na učiteljišču je veljala za izredno nadarjeno, vzorno gojenko in ta sloves si je ohranila tudi pozneje kot učiteljica.
Službovala je v Boh. Bistrici in v Šmartnem pod Šmarno goro. Na poziv tedanje prosvetne uprave je prišla na ljubljansko učiteljišče za začasno vadni-ško učiteljico. Po dovršenem meščansko-šolskem izpitu je bila imenovana na osemrazrednico pri Sv. Jakobu v Ljubljani, ki se je po prevratu preosnovala v I. dekliško meščansko šolo. Tu je ostala do svoje upokojitve.
Blaga pokojnica je bila vzorna učiteljica, vsestransko izobražena in zavedna. Navdušena za svoj poklic in za splošni napredek
se ni zadovoljevala samo z delom v šoli, ampak se je udejstvovala tudi v učiteljskih in ženskih organizacijah. Razen tega je pa podpirala veliko drugih kulturnih in humanitarnih društev. Kristalno čistega značaja, delavna, zavedna Jugoslovanka je skušala usmeriti v tem pravcu tudi svoje šolsko delo. Iskala ni zunanjih priznanj; vse svoje telesne in duševne sile je posvetila onemu skritemu delu v šoli, ki je podlaga pravi šolski vzgoji, ki pa v javnosti največkrat nima priznanja. S kako ljubeznijo je vodila učenke na centralni šolski vrt, na botaniški vrt, na svoj vrtiček, kjer jih je učila spoznavati lepoto narave in jim vcepljala ljubezen do dela. Zavedala se je vzvišenosti svojega poklica in vselej poudarjala, da je le dobro vzgojena, zavedna mladina pogoj za boljšo bodočnost naše domovine. Sama do skrajnosti temeljita in dosledna je zahtevala tudi od mladine resnega dela. Kako pa jo je pri vsem tem vodila le nesebična ljubezen, najlepše pokažejo njena zadnja leta.
Radi preintenzivnega vsestranskega udejstvovanja so ji opešale moči in morala je predčasno v pokoj. Toda mladine ni mogla pustiti.
V	svoji hiši Za Gradom št. 4 je vodila zavetišče za one učenke meščanske šole, ki radi prevelike oddaljenosti ne morejo domov v opoldanskem odmoru. Zavetišče oskrbuje sicer zadruga »Dom učiteljic«, toda največ je žrtvovala ona. Ne le, da je dajala zavetišču vse prostore brezplačno, marveč je še sama delala in skrbela za deklice s prav materinsko ljubeznijo. Tudi potem, ko je njena bolezen močno napredovala in so ji moči opešale, zavetišča ni hotela pustiti. Skrbela je zanj do zadnjega diha in mu zagotovila obstoj celo po svoji smrti.
Za njeno požrtvovalno in nesebično delo naj ji bo Bog plačnik! Njen spomin pa naj nam bo svetel vzor pravega človekoljubja.
Naloge iz slovenskega jezika.
I.	a razred: Legenda o skopulji z nogavico. (Narek.) — »Čuvajte mi Jugoslavijo!« (Narek.) — Otrokova roka, ki je mater udarila. (Obnova.) — Naše jaselce. (Po točkah.) — Volkovi. (Skrčeno berilo.) Moj dom. (Prost spis.) — Voščilo za praznike. (Pismo — po spominu.) — Moja mamica. (Prost spis.) — Boj alkoholu. (Na osnovi berila »Pomlad pod oknom«.)
I. b razred: Legenda o skopulji z nogavico. (Narek.) — »Čuvajte mi Jugoslavijo!« (Narek.) — Otrokova roka, ki je mater udarila. (Obnova.) — Veli Jože. (Skrčeno berilo — po spominu.) — Zima nam ni prizanesla. (Po razgovoru.) — Moj dom. (Prost spis.) — Voščilo za praznike. (Pismo — po spominu.) — Kaj dela moja mamica. (Prost spis.) — Boj alkoholu. (Na osnovi berila »Pomlad pod oknom«.)
II. a razred: Vrabec in lastovka. (Obnova.) — Solnce se poslavlja. (Prost spis.) — Sv. Ciril in Metod. (Po dispoziciji.) — Zahvalno pismo sv. Miklavžu. (Pa razgovoru.) — Pri jaselcah. (Prost spis.) — Poslovno in družabno spisje. — Fronek in njegov psiček.
(Po berilu.) — Ljubo doma, kdor ga ima. (Na podlagi beril.) — Moja mamica. (Prost spis.)
II. b razred: Prvikrat v Ljubljani. (Prosto po berilu.) — Domovina žaluje. (Prosto po razgovoru.) — Pismo prijateljici. (Prost spis.)
— Zimski večeri v naši hiši. — (Prost spis.) — Zasledovanje volka in boj. (Na osnovi berila »Volk«.) — Opis poljubnega družinskega člana. — Dopisnica, poštna nakaznica in položnica. — Kako je stari Molek tatu iskal. (Skrčeno berilo.) — Radosti in bridkosti minulega leta. (Prost spis.)
lil. a razred: Rudolf Maister. (Po dispoziciji.) — Vseh mrtvih dan. ( Prost spis.) — Okrožnica. Oglas. — Sveti večer. (Obnova.) — Brodnik. (Po Aškerčevi pesmi.) — Poljuben oris. — Velikonočni obredi in običaji. — Iz življenja moje matere. (Prost spis.) — Tovorni list. Čekovna nakaznica.
III. b razred: Ob jesenskem enakonočju. (Po razgovoru.) — Dobrota vedno zmaguje. (Prikazano na osebah berila »Golida«.) — Naše božje poti. (Po dispoziciji.) — Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina, me pesni pojo. — Poslovno spisje. — Od zore do mraka. (Prost spis.) — Po Kolumbovih stopinjah. (Po dispoziciji.)
— Po duhovnih vajah. (Prost spis.) — Čaša tvoja je življenje tvoje. (Po pesmi.)
IV. razred: Počitniški spomin. (Prost spis.) — Čuvajte Jugoslavijo! (V dnevih naše tuge.) — Razlaga poljubnega pregovora. — Jaselce. (Po dispoziciji.) — V predmestni krčmi. (Po Sardenkovi pesmi.) — Opominjevalno pismo. Prošnja za domovinski list. — Življenje naj bode Ti delaven dan! (Razprava.) — Jadranska straža. (Po lastni dispoziciji.)
Organizacije učenk.
Podmladek Rdečega križa.
V	Podmladku Rdečega križa so včlanjene vse učenke zavoda. Vsak razred je izvolil pod vodstvom razredne učiteljice svoj razredni odbor, ki je prirejal razredne sestanke z raznimi predavanji o nalogi in delovanju tega človekoljubnega mednarodnega društva. Podmladek Rdečega križa razvija v mladih dušah čut vsesplošne ljubezni do bližnjega, požrtvovalnosti in medsebojne pomoči. Članice Podmladka so v zvezi tudi s Podmladki drugih držav in so poslale začetkom šolskega leta lepo zbirko domačih izdelkov ženskega ročnega dela z narodnimi motivi in slikami naših krajev japonskemu Podmladku, v Ameriko pa lep album s pokrajinskimi slikami in risarskimi izdelki. Iz svojega fonda je Podmladek delil podpore siromašnim učenkam ter jih po svoji možnosti preskrbel z obutvijo, obleko in perilom. Stalno je podpiral kuhinjo zavetišča »Dom učiteljic , kjer dobivajo siromašne učenke brezplačen obed. Prispeval je nekaterim revnim in slabotnim članicam za bivanje v ferijalnih
kolonijah. Našemu šolskemu Podmladku je naklonil banovinski odsek Rdečega križa 500 Din za prehrano ubožnim učenkam v šolskem zavetišču. Skupina planink klub Bogomila pa je priredila božičnico za najsiromašnejše članice Podmladka in jih primerno obdarovala.
Podmladek Jadranske straže.
(Poverjenica nastavnica Pavla Potočnikova.)
Na zavodu deluje že peto leto Podmladek Jadranske straže, v katerem so včlanjene vse učenke zavoda. Zanimanje za naše morje raste iz leta v leto in zavest, da je morje naše največje bogastvo in naš narodni ponos, je vedno bolj živa v srcih mladih čuvaric. Članice se živahno udejstvujejo v svojem Podmladku s prirejanjem razrednih in odborovih sestankov z raznimi predavanji in deklamacijami o našem Jadranu. To šolsko leto je Podmladek skupno s Podmladki ljubljanskih šol razvil svoj prapor, ki mu je kumovala ga. Miroslava Leitgeb. Prispeval je 500 Din k nabavi šolskega episkopa, ki omogoča predavanja o našem Jadranu s skioptičnimi slikami. Pridno se poslužujejo članice knjižnice Podmladka Jadranske straže, da tem bolj spoznavajo važnost, lepote in znamenitosti našega morja, predvsem pa, kako je jugoslovanski narod vedno ljubil svoje morje, ga čuval in se boril zanj.
Sokol kraljevine Jugoslavije.
Na naši šoli je 140 članic Sokola kraljevine Jugoslavije. Vse obiskujejo redno sokolsko telovadbo in se pridno udeležujejo sokolskih prireditev.
Zajednica »Dom in šola«.
Sodelovanje staršev naših učenk in učiteljstva je bilo tudi v tem šolskem letu zelo živahno. Vsaka nastavnica je bila staršem na razpolago za pojasnila v odmorih med poukom. V posebnih primerih so razredničarke vabile starše na razgovor. Stik šole z domom pa je bil posebno čvrst v zajednici »Dom in šola . Ta zajednica je imela svoj občni zbor dne 6. decembra 1934 ob pol 20. Predsednica ga. Miroslava Leitgeb se je v svojem nagovora na navzoče starše najprej spomnila blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja, kateremu bo slovenska mati vedno ohranila neminljiv spomin, mlademu kralju Petru II. pa vdano ljubezen in zvestobo. V svojem nadaljnjem govora je posebno poudarjala korist dobre domače vzgoje za narod in državo. Tajnica in blagajničarka zajednice sta podali svoje poročilo. Pri volitvah v novi odbor so bili izvoljeni: Miroslava Leitgeb kot predsednica; kot odborniki: Dobršek Terezija, Grajland Frida, Grobeljšek Marija, Pišot Fani, Tomšič Irena in Kač Janko ter dva člana v nadzorni odbor: Graden Pavla in Kreutzer Pavel. V odboru je tudi celokupni učiteljski zbor.
Ta dan je bila tudi odborova seja, na kateri se je določil delovni program za to šolsko leto. Roditeljski sestanki so se vršili redno vsak prvi četrtek v mesecu, aprilski sestanek pa je bil v nedeljo dopoldne, da so se ga mogli udeležiti tudi starši vnanjih učenk. Pri sestankih so se vršila naslednja predavanja:
1. 0 učenju na meščanski šoli. (Nastavnica A. Ojstriš.)
2. Važnost IV. razreda za prestop v življenje. (Nast. I. Kalin.)
3. Vzgoja in pouk na meščanski šoli — s posebnim ozirom na vnanje učenke. (Nast. M. Lapajne.)
4. šolsko zavetišče zadruge »Dom učiteljic . (Nast. M. Sodnik.)
5. Dom, najvažnejša šola. (Nast. H. Potočnik.)
Sestanki so bili vedno prav dobro obiskani. Starši so z velikim zanimanjem sledili predavanjem ter se živo zanimali za napredek in vedenje svojih hčerk. Dne 16. maja pa je bila z roditeljskim sestankom združena proslava Materinskega dne. Učenka IV. razreda Levec Ana je v svojem poetičnem, nežno občutenem govoru »Materini biseri« slavila brezkrajno požrtvovalnost matere. Sledile so deklamacije in recitacije učenk. Nato je zapel šolski pevski zbor pod vodstvom nastavnice F. Saršon nekaj pesmic.
Ob koncu šolskega leta je zajednički odbor podaril večjo vsoto za nakup leposlovnih knjig kot nagrado za odlične učenke našega zavoda.
Knjižnica.
Dijaška knjižnica šteje 282 slovenski knjigi, 82 srbohrvatski in 58 nemških knjig.
Učenke prav rade segajo po delih našega slovstva in prečitajo povprečno letno po 5 do 8 knjig. Šola je naročena na 6 mladinskih listov.
Učiteljska knjižnica ima 397 knjig.
Ubožna šolska knjižnica pa šteje 368 knjig.
Zbirke učil.
Za pouk v veronauku imamo 25, za jezikovni pouk pa 32 stenski sliki. Pri pouku iz zgodovine in zemljepisja uporabljamo 49 stenskih zemljevidov, 70 slik, 24 albume in 6 aparatov. V letošnjem šolskem letu se je zbirka pomnožila za stenski zemljevid Podunavske države.
Pri pcuku iz h i g i j e n e dobro služijo 3 modeli in 27 slik, izmed teh poočituje 9 slik tuberkulozo na različnih organih človeškega telesa.
Prirodopisna zbirka šteje 189 slik, 3 modele, 80 nagačenih živali, 15 živali v tekočinah, 9 suhih preparatov, 5 okostij in bogate zbirke metuljev, morskih živali, semen, lesov in plodov. Kot dobrodošel prirastek je treba omeniti mladiča mačjega soma, 2 morski igli, kačji rep in 1 modrasa.
Za pouk iz kemije, mineralogije in geologije ima šola 200 kemikalij in rudnin, 27 tehnoloških stenskih slik in 50 steklenih predmetov, ki se uporabljajo pri poizkusih.
Zbirka fizikalnih učil je povoljna; šola razpolaga z vsemi važnimi aparati.
Za risanje ima šola poleg nagačenih ptic, metuljev, raznih posod tudi slovenske, srbohrvatske in češke zbirke narodnih ornamentov.
Največja pridobitev za zbirko učil v letošnjem šolskem letu je pač novi šolski episkop. Z njim nam je možno projicirati razne slike na steno šolske sobe. Za povečavo so primerne razglednice, slike v knjigah in strokovnih časopisih, fotografije i. dr.
Strokovna literatura. Pouku iz higijene, prirodopisa, fizike in kemije služi tudi zbirka strokovnih knjig in revij, ki šteje 12 knjig, 14 letnikov strokovnih časopisov in 120 brošur.
Dijaški poučni izleti in predavanja.
Učenke so obiskale spominsko razstavo o blagopo-kojnem kralju Aleksandru I., videle film z dogodki iz njegovega življenja in film veličastnih pogrebnih svečanosti.
Za časa duhovnih vaj so imele skioptično predavanje o Evharističnih kongresih.
Da spoznajo in cenijo domačo umetnostno zgodovino, so obiskale učenke 4. razreda Narodno galerijo, vsi razredi pa razstavo jaselc.
V	izpopolnitev pouka iz fizike in kemije so si deklice ogledale centralno kurjavo, pri sodavičarju izdelovanje sodavice, v Klečah pa naprave mestnega vodovoda.
Pouk iz prirodopisja, zemljepisja in zgodovine so poglabljali obiski zoološke razstave »Noe«, ogled filma iz življenja v džungli, številna skioptična predavanja z ozirom na obranavano učno snov iz teh predmetov, dalje sprehodi na Grad, na botaniški vrt, v tivolski gozd in park, v Trnovo, na Mirje, zlasti pa daljši šolski izleti v juniju. Izletne točke so bile: Šmarna gora, Turjak—Vel. Lašče —Retje, Stična, Čatež—Zaplaz, Vintgar—Bled, Sv. Križ pod Golico, Kranjska gora—Podkoren.
Motive za risbe in ročna dela so črpale deklice iz bogatega zaklada narodnih vezenin v etnografskem oddelku muzeja in v razstavi pirotskih čilimov.
Zelo poučen za deklice je bil obisk pri tvrdki Singer, kjer so z največjim zanimanjem sledile predavanju o razvoju šival, stroja.
Šolsko zavetišče.
Šolsko zavetišče se nahaja za Gradom št. 4. Ustanovilo ga je 1.1928 »Društvo učiteljic«, sedaj ga oskrbuje zadruga »Dom učiteljic«.
Zavetišče posečajo predvsem one učenke našega zavoda, ki se vozijo v šolo z vlakom ali imajo daljno pot iz okolice. V opoldanskem
odmoru dobe proti majhni odškodnini toplo okrepčilo in se pod nadzorstvom učiteljic pripravljajo za popoldanski pouk. V tem šolskem letu je hodilo v zavetišče 54 učenk, od teh je 18 najubožnejših dobivalo obed brezplačno.
Zavetišče je do letošnjega leta vodila z vso skrbjo in ljubeznijo pokojna nastavnica meščanske šole Marija Mehletova. Blaga dobrotnica je zavetišču tudi v oporoki trajno zagotovila prostore v svoji hiši.
Sedaj je prevzela skrb za zavetišče Marija Sodnikova, nastavnica meščanske šole in obenem načelnica zadruge »Dom učiteljic«; pri nadzorstvu ji pomaga učiteljstvo našega zavoda.
Gospodinjska dela opravlja gospodinjska pomočnica Cilka Je-rinova.
Izdatki za zavetišče se krijejo iz podpor ministrstva socialne politike, banske uprave, mestnega poglavarstva, Podmladka Rdečega križa in iz prispevkov drugih dobrotnikov.
Vsem dobrotnikom zavoda se izreka na tem mestu najprisrč-nejša zahvala!
Zdravstveno stanje učenk.
Vse učenke tukajšnje šole so bile v tekočem šolskem letu zdravniško pregledane. Pregled je izvršila zdravnica Higijenskega zavoda dr. Amalija Šimec. V vseh slučajih bolezni so učenke rade iskale pomoč v splošnem ambulatoriju drž. šolske poliklinike.
Klasifikacija.
Debeli tisk znači »odličen«, ležeči tisk »prav dober« uspeh.
I.	a razred.
Razredničarka: Ojstriš Ana, nastavnica.
Izdelale so:
1. Amon Danica
2. Beranek Marija
3. Berdajs Milena
4. Bezek Ljudmila
5. Brinšek Metka
6. Dermastja Marija
7. Dimic Leopoldina
8. Djuraškovič Alojzija
9. Dobnikar Marija
10. Gabrovec Viktorija
11. Gale Jožefa
12. Hofer Helena
13. Humskv Zorka
14. Janež Vida
15. Japelj Pavla
16. Jesenovec Danica
17. Jurjavčič Veronika
18. Knez Karolina
19. Mahnič Ljudmila
20. Mazovec Frančiška
21. Mlakar Marija
22. Napokoj Vojka
23. Pirc Jožica
24. Pišot Marija
25. Pišot Marta
26. Podbevšek Stanka
27. Podboj Marija
28. Remškar Stanislava
29. Sichert Ivana
30. Skok Zdravka
31. Srimšek Božena	35.	Turnšek Vera
32. Steiner Marija	36.	Vidmar Hedvika
33. Šafec Justina	37.	Židan Stanislava
34. Tirbič Jožefa	38.	Žulovec Ana
Popravni izpit imajo:
1. Filipič Slava iz nemščine in računstva.
2. Jurečič Angela iz nemščine.
3. Križman Antonija iz nemščine in geometrije.
4. Makor Jožefa iz srbohrvaščine.
5. Markovič Marija iz geometrije.
6. Srakar Marija iz računstva.
Razred ponavljajo:
1. Drašler Julija	5.	Tomc Tatjana
2. Klopčič Matilda	6.	Toroš Dagmar
3. Lovšin Viktorija	T.	Zurlini Zvonimira
4. Povhe Majda
Pravico do ponavljanja je izgubila:
1.	Visočnik Alojzija
Med letom so izstopile:
1. Andolšek Amalija	5.	Planinec Zlata
2. Bricelj Ivana	6.	Stegovec Darinka
3. Demetrovič Evgenija	7.	Šurk Ljudmila
4. Nardin Danica	8.	Šurk Roza
I.	h razred.
Razredničarka: Waschte Klotilda, nastavnica.
Izdelale so:
1. Bratok Majda
2. Brulc Ema
3. Cerkvenik Marija
4. Čebulj Olga
5. Devetak Matilda
6. Dolinšek Marija
7. Fabjan Desanka
8. Gogala Gabrijela
9. Ham Jožefa
10. Hvala Marija
11. Jakhel Štefanija
12. Jakopič Ivanka
13. Juvančič Ana
14. Kompare Danica
15. Korošec Magdalena
16. Kragelj Ida
17. Matko Rozalija
18. Medven Marija
19. Miklič Rafaela
20. iMilavec Danica
21. Mirtič Ana
22. Modrijan Danijela
23. Osterc Regina
24. Petek Frančiška
25. Peterlin Antonija
26. Ravnihar Marija
27. Stanič Terezija
28. Štergelj Julijana
29. Štritih Ivana
30. Trpin Sonja
31. Trdan Stanislava
32. Urbančič Marija
33. Zadel Danica
34. Zaplotnik Štefanija
Popravni izpit imajo:
1. Brate Veronika iz prirodopisa.
2. Jeras Frančiška iz računstva
3. Kovačič Milica iz srbohrvaščine in nemščine.
4. Matjažič Angela iz petja.
5. Petrič Danica iz srbohrvaščine in zgodovine.
6. Podgornik Teodora iz prirodopisa.
7. Zevnik Nežica iz zgodovine.
8. Divjak Klementina iz zgodovine.
Razred ponavljajo:
1. Čop Kornelija	7.	Lutman Andreja
2. Dolinšek Štefanija	8.	Punčoh Danijela
3. Goršič Olga	9.	Sever Ana
4. Hlebš Majda	10.	Sever Milada
5. Hvale Breda	11.	Šuligoj Benedikta
6. Jesenko Marija
Med letom so izstopile:
1. Abram Božena	3.	Bole Milica
2. Blažič Milena	4.	Šetina Nada
Neizprašana:
1.	Baus Silvana
II.	a razred.
Razredničarka: Potočnik Helena, nastavnica.
Izdelale
1. Adamič Milena
2. Bizjak Marija
3. Bölim Vekoslava
4. Božič Felicita
5. Bratok Zlata
6. Brumen Marija
7. Ceglar Ana
8. Čemažar Jožefa
9. Dimic Ana
10. Ferjan Sonja
11. Geršak Bogomila
12. Jančar Marija
13. Jankovič Olga
14. Javornik Marija
s o :
15. Jelnikar Frančiška
16. Jelnikar Marija
17. Jeločnik Jožica
18. Kerne Leopoldina
19. Kompare Jelka
20. Korinšek Stana
21. Koščak Milena
22. Leskovec Stana
23. Lotrič Marija
24. Mohor Ana
25. Oman Marija
26. Poljšak Danica
27. Starič Nevenka
28. Žigon Bernarda
Popravni izpit imajo:
1. Sajovic Ivana iz srbohrvaščine in nemščine.
2. Šušteršič Frančiška iz geometrije.
3. Tomšič Irma iz računstva.
Razred ponavljajo:
1. Bizovičar Ana	4.	Longer Bronislava
2. Dudek Milada	5.	Novinec Ljudmila
3. Kunstelj Valensa	6.	Olup Majda
Med letom so izstopile:
1. Antauer Vladimira	4.	Tomažič	Nada
2. Fabjan Draga	5.	Travnar	Božena
3. Koračin Martina
II.	b razred.
Razredničarka: Lapajne Marija, nastavnica.
Izdelale so:
1. Ahlin Radivoja
2. Ambrož Justina
3. Amon Pavla
4. Amšek Daniela
5. Arnšek Ivana
6. Bizjak Danica
7. Gliha Olga
8. Golob Marija
9. Gorišek Božidara
10. Jurca Marija
11. .Jurečič Silva
12. Kek Alojzija
13. Kočevar Marija
14. Kurnik Dragica
15. Lumir Tatjana
16. 3Iahnič Marija
17. Mali Ljudmila
18. Oblak Marija
19. Okretič Frančiška
20. Pindur Leopoldina
21. Podržaj Jožica
22. Poljec Miroslava
23. Simonetti Marija
24. Škulj Marija
25. Smuk Marija
26. Sešek Evlalija
27. Škafar Marija
28. Schweitzer Danica
29. Tihelj Jelka
30. Turk Mihaela
31. Zavec Ana
32. Zgonc Frančiška
33. Zupančič Vida
34. Zidlicky Andreja
35. Žitnik Danica
Popravni izpit imajo:
1. Antončič Ivana iz nemščine.
2. Goršič Ivana iz zemljepisa.
3. Jurjevčič Vida iz zemljepisa.
4. Kovačič Mihaela iz zgodovine in higijene.
5. Miklošič Pavla iz zemljepisa.
6. Okretič Slavka iz nemščine in računstva.
7. Pipa Antonija iz slovenščine in geometrije.
8. Samec Helena iz zemljepisa.
9. Stošič Emilija iz nemščine.
10. Šter Mariola iz geometrije.
11. Štrubelj Jožefa iz zemljepisa in zgodovine.
12. Zajc Avguština iz zemljepisa in zgodovine.
13. Zupančič Ana iz slovenščine.
Razred ponavljajo:
1. Čamernik Marija	4.	Vinšek Marija
2. Modic Frančiška	5.	Železnik Karolina
3. Pelan Danica
Med letom so izstopile:
1. Južina Marija	3.	Pogačnik Alice
2. Orel Nada
III.	a razred.
Razredničarka: Sodnik Marija, nastavnica.
Izdelale so:
1. Cerar Ana
2. Čaks Irena
3. Dobršek Milena
4. Grajland Marija
5. Hren Majda
6. Januš Angela
7. Japelj Dana
8. Javornik Marija
9. Jurman Leopoldina
10. Klementi? Ignacija
11. Koračin Pavla
12. Kovačič Silva
13. Lavrič Ljudmila
14. Mali Marija
15. Mohar Ljudmila
16. Oblak Gabrijela
17. Oblak Slava
18. Oven Jelka
19. Perme Jožefa
20. Peterka Jarmila
21. Šetina Marta
22. Trtnik Danica
23. Vatovac Judita
24. Zorec-Kryl Jerica
Popravni izpit imajo:
1. Krašovec Ljudmila iz zgodovine.
2. Kunej Frančiška iz geometrije.
3. Štembal Vera iz nemščine.
Razred ponavljajo:
1. Knafelc Gilda
2. Kuralt Valentina
3. Lebez Veronika
4. Metlar Magdalena
5. Pasar Majda
6. Prašnikar Vida
III.	h raared.
Razredničarka: Potočnik Pavla, nastavnica.
Izdelale so:
1. Bradaškja Dragoslava
2. Brulc Antonija
3. Celarc Ljudmila
4. Cerkvenik Frančiška
5. Čop Adelhajda
6. Godnjavec Marija
7. Govše Ivana
8. Gruden Pavla
9. Jazbinšek Ljubomira
10.	Kavčič Ana
11. Keršič Štefanija
12. Lavrič Irena
13. Leitgeb Martina
14. Lenasi Veronika
15. Majeršič Marija
16. Planinec Silva
17. Redek Nežica
18. Rivec Ivana
19. Sadnik Dragosta
20. Stražišar Ivana
Popravni izpit imajo:
1. Ambrož Angela iz zgodovine in geometrije.
2. Anžel Zlata iz nemščine in zgodovine.
3. Kompoš Marjeta iz zgodovine in geometrije.
4. Novak Nada iz nemščine.
5. Ostrež Ana iz zgodovine.
6. Velkavrh Julijana iz zgodovine.
7. Žlebir Kristina iz zgodovine.
Razred ponavljajo:
1. Jakopin Ana	4.	Poženel	Jožica
2. Kreutzer Marjana	5.	Wolhar	Danica
3. Križman Marija
IV.	razred.
Razredničarka: Kalin Ivanka, nastavnica.
1. Berlot Štefanija
2. Blažiča Ludovika
3. Bricelj Iva
4. Gaspari Marija
5. Groboljšek Frančiška
6. Habič Ana
7. Ham Marija
8. Jakulin Ljuba
9. Jezernik Olga
10. Jurca Jaromira
11. Kokalj Danijela
12. Korenčan Marija
13. Košmelj Cvetana
14. Kozjan Neža
15. Lavrič Ljudmila
16. Levec Ana
17. Maček Frančiška
18. Medved Ana
19. Mergenthaler Berta
20. Miklavc Jožefa
21. Miklič Marija
22. Modrijan Bojana
23. Naglič Alojzija
24. Pegam Dana
25. Podgornik Marija
26. Repež Antonija
27. Rodič Rajka
28. Selan Danica
29. Spreitzer Štefanija
Popravni izpit so imele in so ga napravile:
1. Bašin Božena iz zemljepisa.
2. Berlot Marija iz srbohrvaščine in fizike.
3. Bregar Jožica iz srbohrvaščine.
4. Cerar Danica iz srbohrvaščine.
5. črnjač Draga iz računstva.
6. Glavan Marija iz srbohrvaščine.
7. Gorenc Antonija iz računstva.
8. Intihar Silva iz zgodovine.
9. Pavlovčič Ana iz zgodovine.
10. Poličar Ljubomira iz srbohrvaščine in računstva.
11. Rugelj Albina iz fizike in računstva.
12. Strasser Breda iz računstva.
13. Stritar Rudolfina iz računstva in geometrije.
Razred ponavljajo:
1. Berdajs Mara	3.	Kovačič	Vladimira
2. Burnik Stanislava
Med letom so izstopile zaradi bolezni:
1. Babinek Ana	3.	Mandelj	Marija
2. Bučar Ana
Završni izpit
ob koncu šolskega leta 1934/35.
K završnemu izpitu so se prijavile vse učenke, ki so dovršile
IV.	razred.
Pismeni izpit je bil dne 8. junija. Učenke so pisale slovensko nalogo »Čuvali Ti jo bomo«.
Ustni izpiti so bili v dneh 11., 12., 13., 14. junija.
Završni izpit so napravile:
a)	Z odličnim uspehom:
1. Groboljšek Frančiška	3.	Levec Ana
2. Košmelj Cvetana
b)	S prav dobrim uspehom:
1. Bašin Božena	7.	Ham Marija
2. Berlot Štefanija	8.	Jakulin Ljuba
3. Bregar Jožica	9.	Jurca Jaromira
4. Bricelj Iva	10.	Kokalj Danijela
5. črnjač Draga	11.	Korenčan Marija
6. Habič Ana	12.	Kozjan Neža
13. Lavrič Ljudmila	18.	Naglič Alojzija
14. Maček Frančiška	19.	Pavlovčič Ana
15. Mergenthaler Berta	20.	Podgornik Marija
16. Miklavc Jožefa	21.	Repež Antonija
17. Miklič Marija	22.	Rodič Rajka
c)	Z dobrim uspehom:
1. Blažiča Ludovika	5.	Pegam Dana
2. Gaspari Marija	6.	Selan Danica
3. Gorenc Antonija	7.	Strasser Breda
4. Modrijan Bojana
Popravni izpit imajo:
1. Cerar Danica iz zemljepisa in zgodovine.
2. Glavan Marija iz zemljepisa in zgodovine.
3. Intihar Silva iz zemljepisa in zgodovine.
4. Medved Ana iz srbohrvaščine.
5. Poličar Ljubomira iz slovenščine.
6. Rugelj Albina iz slovenščine.
7. Spreitzer Štefanija iz matematike.
8. Stritar Rudolfina iz matematike.
Ena učenka je med izpitom odstopila, ena pa je zbolela
Učni uspehi učenk ob koncu šolskega leta 1934/35.
Razred	Števi o učenk, ki so dovršile razred			Skupaj	Izdelale v °/o	Število učenk				Skupaj	Število učenk ob koncu šol. leta
	z odličnim	s prav dobrim	z dobrim uspehom			ki imjao popravni izpit	ki bodo ponavljale razred	ki so izgubile pravico do ponavl iau ia	ki so ostale neocenjene		
I. a	8	21	9	38	73°/0	6	7	1			14	52
I. b	5	16	13	34	64°/0	8	11	—	1	20	54
II. a	2	14	12	28	76°/0	3	6	—	—	9	37
II. b	2	15	18	35	66°/0	13	5	—	—	18	53
III. a	4	15	5	24	73%	3	6	—	—	9	33
III. b	1	10	9	20	62°/0	7	5	—	—	12	32
IV.	4	17	8	29	64°/0	13	3	—	—	16	45
Skupaj	26	108	74	208	68%	53	43	1	1	98	306
Statistika učenk.
	Število uSenk v		o		Med šolskim letom odpadlo							0) _ tn —
Razred	začetku šol. leta		® C B i o %		o		•3ž.	£ 'c		S. >		OJ 3 O SJ
						O				Z. o •a S .2 >		o 'S ~ a O “
	no- vink	po- nav- liavk	o S • 3	s J* m	a. o "m n	_QJ O •a O	'S Ä cn •— "§ c	3 2	S 3		d. 3 n. m	
I, a	56	4			60	7	____							1	8	52
I. b	53	4	1	58	4						4	54
II. a	39	3			42	3	—	2	—			—	5	37
II. b	51	5			56	1	—	—	—			2	3	53
III. a	31	2			33								33
III. b	29	3			32						—	—	32
IV.	46	2			48	—	3	—	—	—	—	3	45
Skupaj	305	23	1	329	15	3	2	—	—	3	23	306
Učenke po starosti.
Razred	Ob koncu šolskega leta je bilo učenk po starost :									Skupaj
	10 let	11 let	12 let	13 let	14 let	15 let	16 let	17 let	18 let	
I. a	. 		12	16	18	6	—							52
I. b	—	11	22	18	3	—					—	54
II. a	—	—	4	15	17	1					—	37
II. b	—	1	9	19	20	4					—	53
III. a	—	—	—	5	17	7	4			—	33
III. b	—	—	1	6	16	8	1				32
IV.	—	—	—	—	10	17	9	9	—	45
Skupaj	—	24	52	81	89	37	14	9	—	306
Starši učenk po poklicu.
Poklic staršev	Razredi							Sku- paj
	I. a	I. b	11. a	II. b	III a	III. b	IV.	
Državni uradniki								
ali zvaničniki	20	24	9	19	13	11	22	118
Občinski in priv. uradniki								
in drugi intelektualci	6	6	1	3	4	2	5	27
Trgovci, obrtniki, hotelirji								
in industrijci	8	16	10	18	9	6	7	74
Učitelji in profesorji	2	—	—	2	2	2	1	9
Kmetovalci	2	1	1	4	—	1	1	10
Ostali fizični delavci	14	7	16	7	5	10	9	68
Skupaj	52	54	37	53	33	32	45	306
Učenke po narodnosti in veri.
Razred	Število učenk ob koncu šol. leta	Ob koncu šol. leta je bilo med učenkami					Skupaj	Po veroizpovedi				Skupaj
		Jugo- slovank	Čehinj	drugih Slovank	Nemk	drugih narodnosti		rim. kat.	pravo- slavnih	protestant- skih	drugih veroizpovedi	
I. a	52	51	1							52	52						52
I. b	54	53					1			54	54	—					54
II. a	37	37					—			37	37	—					37
II. b	53	52					1			53	53	—					53
III. a	33	33					—			33	33	—					33
III. b	32	32					—			32	32	—					32
IV.	45	44					—	1	45	44	—	1			45
Skupaj	306	302	1	—	2	1	306	305	—	1	—	306
Izpremembe v učiteljskem zboru v šolskem letu 1934/35.
1. Z odlokom gospoda ministra prosvete S N br. 27351 od 27. avgusta 1934 je bila premeščena na šolo Fajdiga Palmira, nastavnica državne meščanske šole v Št. Vidu.
2. Z odlokom gospoda ministra prosvete S N br. 26781 od 12. septembra 1934 je bila na lastno prošnjo stalno upokojena nastavnica Palme Marija.
3. Z odlokom gospoda ministra prosvete S N br 37846 od 26. oktobra 1934 je bila dodeljena zavodu Lapajne Marija, nastavnica državne meščanske šole na Viču. Imenovana nastavnica pa je bila z odlokom gospoda ministra prosvete S N br. 1330 od 24. januarja 1935 nameščena na tukajšnjem zavodu.
4. Z odlokom gospoda ministra prosvete S N br. 37846 od 26. oktobra 1934 je bila nastavnica Volk Cecilija dodeljena drž. meščanski šoli v Št. Vidu.
5. Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani IV A° 16313 od 5. decembra 1934 je bila nastavnica Labernik Felicita dodeljena državni meščanski šoli na Viču.
6. Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani IV A« 4928/1 z dne 18. februarja 1935 se je poveril pouk higijene v III. in IV. razredu zdravstvenemu svetniku državnega Higijenskega zavoda ge. dr. Šimec Amaliji.
7. Z odlokom gospoda ministra prosvete S N br. 21923 od 28. marca 1935 je bila premeščena na šolo nastavnica Trdina Jožica in z istim odlokom dodeljena državni učiteljski šoli v Ljubljani.
Naznanilo
o pričetku šolskega leta 1935/36.
1. Popravni izpiti bodo od 28. do 31. avgusta. Prijave za popravni izpit, kolkovane s kolkom 5 Din in s kolkom 10 Din za vsak predmet, je treba poslati do 20. avgusta.
2. Vpisovanje bo dne 1., 2. in 3. septembra. V prvi razred se smejo vpisati učenke, ki so dovršile najmanj četrti razred osnovne šole brez slabe ocene, če niso starejše od 14 let. — V višji razred se sprejemajo učenke, ki so uspešno dovršile predhodni razred meščanske šole. Učenke, ki prestopijo iz srednje šole v višji razred meščanske šole, morajo napraviti predpisane dopolnilne izpite iz onih predmetov, katerih se na srednji šoli niso učile, a so na meščanski šoli obvezni.
Učenke prineso k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo (Izkaz o šolskem napredku) in krstni list.
Pri vpisu plača vsaka učenka 20 Din za zdravstveni fond, izpolni s 5 Din kolkovano »Prijavo« in plača šolnino v polovičnem iznosu
III.	skupine.
Osnova za plačevanje šolnine je vsota neposrednih davkov roditeljev in učenca. Za odmero šolnine morajo predložiti učenke pri vpisovanju potrdilo pristojne davčne uprave o višini davkov, ki jih plačujejo njihovi roditelji. To potrdilo mora biti kolkovano s kolkom za 20 Din.
Kdor plačuje na leto:
od 300 Din do 1000 Din davka, plača 50 Din šolnine
n	1000	rt	rt	3000	rt	rt	v	75	rt	rt
rt	3000	rt	n	5000	rt	rt	rt	100	n	rt
n	5000	n	0	10000	n	n	rt	150	n	n
	10000	Jt	n	20000		rt	n	250	V	rt
»	20000	n	rt	50000	rt	n	n	400	rt	n
n	50000	n	n	dalje	rt	rt	n	650	rt	n
Učenke, katerih roditelji z njimi vred plačujejo manj kot 300 Din davka na leto, ne plačujejo šolnine. Za učenke, katerih roditelji imajo po več otrok v šolah, se plačuje:
a) za prvega otroka popolna šolnina,
b) za ostale otroke polovica šolnine.
Disciplinska pravila veljajo tudi za velike počitnice.
V	Ljubljani, dne 28. junija 1935.
Upraviteljstvo.
Mii - *'