771318 607007 ji kfiJ/, PlRAN S 'S primorski iPrp September 2004 leto 10 številka 127 CENA 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ E$8IHlC3l ---— I^HAJA15,VMESECU-------- " — v^iuranci ♦ \ x Casino Lipica Lipica S. Sežana Slovenija Tel.: +05 7310 600 Ca+iao por/oro> .J./ Spet vroče o fojbah Partizani v Trstu niso bili klavci ^ | * Trstu, za katerega tudi v osrednji Italiji radi porečejo, da je nekaj posebnega, se že pripravljajo na veliko proslavo ob 60. obletnici priključitve tega mesta in širše okolice IM©(§£\ Živilska industrija d.d., Industrijska cesta 21, 6310 Izola v Kar je čisto p^n\> in jasno je ,v

Obala 7 Bernardin e 6320 Portorož \ r Tel, +386 05 674 08 80 ^Sif^^SiSb°ra,0rii Za prenos fotografije s CD, diskete. Smart Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir jUT , m primorski u¥p OD VSEPOVSOD Predsednik Hrvaške Stjepan Mesič: »Meja na kopnem je dejstvo in je določena!« O nedavni zapori regionalne ceste med mejnima prehodoma Sečovlje-Plovanija, za kar je poskrbel Joško Joras, so se razpisali tudi hrvaški mediji Jutarnji list in Novi list. Slednji je zapisal, daje predsednik republike Hrvaške kritiziral neučinkovitost njihovih državnih služb na meji v primeru Joras. Z znanimi besedami: »Če hoče Joras živeti v drugi državi naj svojohišo proda in si jo kupi tam, kjer želi živeti« je jasno dal jasno vedeti,da so zaselki Mlini, Škudelin in Bužin na Hrvaškem. V posmeh naši diplomaciji, češ da to lahko izjavi le predsednik, ki je na dopustu, sta oba hrvaška časopisa zapisala, daje bil Mesič na delovnem obisku na Bolu in Braču. Tam je dejal, da država mora funkcionirati in reagirati v primeru Joras. Po njegovem mnenju je nedopustno, da nekdo zapira ceste in prenaša del teritorija v drugo državo. »Za hrvaškega državljana, Slovenca Joška Jorasa velja, da je redikul (pajac) v neki funkciji«. Prav zato mora država funkcionirati in reagirati, je dejal. Ne vemo, ali gre za lapsus ali ima Joras res dvojno državljanstvo? Mejna policija večkrat ne ve kaj bi z Jorasom »Badinterova komisija je ugotovila, da so meje bivših držav današnje meje, a znano je, da so postavljene na osnovi sprejete ustave SFRJ iz leta 1974, je dejal Mesič. »Kopna meja je dejstvo in ona je dokončno rešena. No, hkrati je dejstvo, da niso rešene meje na morju. To so dejstva, vse ostalo so želje«, je dejal Mesič. »Treba se je usesti za mizo in se dogovoriti o meji na morju. Če to ne uspe, naj reši z arbitražo«. Predsednik Republike Hrvaške Mesič je, kot piše Novi list, tudi ocenil, da »posamične podrobnosti v tej zvezi ne vplivajo na utečene zelo dobre odnose s Slovenijo. Sodelovanje je sijajno«. Res čudovito sodelovaje dveh sosed, ki se že 14 let pogajata o meji, bi dodali. Oglasila seje tudi SLS, ki meni, daje Mesičeva izjava škandalozna. Trojica že kaznovana Kot je znano je Joras v soboto, 21 avgusta 2004 angažiral četverico slovenskih državljanov, ki so s trami in črnim transparentom z napisom za dobro uro in pol blokirali cesto na mejnem prehodu Sečovlje, na mostu v smeri mejnega prehoda Plovanija. S Hrvaške strani se je ustvarila dolga kolona. Joras se je jeznim turistom upravičil. Po hrvaški verziji naj bi četverica blokirala cesto kot odgovor na to, ker je umaški sodnik za prekrške trojico kaznoval z denarno kaznijo po 1000 kun, ker so iz Slovenije ilegalno prestopili na hrvaško ozemlje, noseč gradbene trame in se tako izognili hrvaški carinski kontroli - in plačilu carine. Tramov, s katerimi so zaprli cesto menda ni smela odstraniti tamkajšnja mejna policija pač pa le prometni inšpektor. Še ena smešnica prve vrste. Če bi tam stal Jorasov avto bi ga lahko odpeljali s pajkom. Hrvaška carina je hlode potem zaplenila in jih odpeljala v carinsko skladišče. Slovenski minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc je Jorasa sprejel na pogovor in mu je pač moral povedati, da je storil prekršek, zaradi česar bo sledila prijava sodniku za prekrške. Joško Joras je kot ponikalnica. Ko se vsake toliko časa pojavi s svojimi (upravičenimi) zahtevami in pove da stanuje v Sečovljah št.l, torej v Sloveniji in ne na Hrvaškem, da zato ni dolžan Hrvaški plačevati carine za prepeljano blago na svoj dom, ga hrvaški cariniki ustavijo. Nastane incident, ki za trenutek zmede tudi naše politične vrhove, mejna policija pa ne ve kaj bi z njim. Po incidentu se običajno oglasi se kakšen naš minister in Jorasu obljubi to in ono. Ko smo zadnjič, tik pred zaprtjem Jorasa, vprašali tedanjega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, torej tistega politika, ki je v Primorskem utripu v času volilne kampanje leta 2000 zatrdil, da so zaselki Bužin, Škudelin in Mlini slovenski, ali bo ministrstvo ukrepalo in pomagalo Jorasu, se je razjezil. Kaj hočete, da pošljemo tja policijo in ustvarimo mednarodni incident? Tudi Rupel meni, daje treba zadeve rešiti po diplomatski poti - in jih je tudi reševal. Ali bo pot »upočasnjene diplomacije« s Hrvati, ki ne rojeva sadov, zavzel tudi njegov naslednik Ivo Vajgl? Je Joras v soboto, 21. avgusta 2004, ko je s svojimi somišljeniki z Vrhnike, ki so blizu SLS, za dobro uro zaprl cesto na mostičku med mejnima točkama Sečovlje - Plovanija, zlorabil svobodo - šel predaleč, je v Delu zapisal Boris Šuligoj. Če drugega ne, zaradi nič krivih turistov, ki so morali čakati na vročini. Kaj pa lahko pričakujemo od takega stanja, ko še niti naši politiki na vrhu ne vedo točno kje poteka meja? No, Stjepan Mesič jim je sedaj to tudi jasno povedal - in spet smo na začetku. Incidenti na morju (in na kopnem) se bodo tako ali drugače nadaljevali, vse dokler ne bo z obeh strani priznana meja. Res pa je, da posameznik (torej tudi Joras) ni poklican, da rešuje meddržavne spore, ali celo določa mejo. Državne organe (carinike in mejno policijo) je treba upoštevati, ne glede na katerem koncu ali začetku sporne meje stojijo. Joras lahko zato kaj hitro postane žrtev političnih in vsakršnih kombinacij, pravi »svetovalci« pa se bodo vedno lahko skrivali v ozadju in mu celo pravno svetovali izjave ali pa na primer kako je treba pisati transparente! Joras trdi, da ni pajac politike, opozarja in odkriva - in tudi dobro poskrbi za medije. Zanimiveje bilo poslušati govornike na srečanju Zbora za republiko v Kopru o problematiki nedorečene južne meje z Republiko Hrvaško na morju in ob Dragonji. Polni so predlogov in zahtev kaj vse bi bilo treba storiti in to danes govorijo tudi tisti, ki so bili leta 1992 na vladni poziciji. Znano je, da so naši takrat začeli graditi mejni prehod na južni strani mostu čez kanal Sv. Odorika (tam kjer je danes hrvaški mejni prehod), pa so morali spakirati stroje in naprave in se seliti nekaj metrov nazaj čez kanal (tja, kjer je danes slovenski mejni prehod Sečovlje), ker so jim tako zaukazali Hrvati, ki niso od muh. Dobro vedo kako pomembna je točka na kopnem kot izhodišče za risanje meje na morju. Na to je opozarjal tudi pokojni zgodovinar Vlado Habjan. Bili so to odločilni trenutki - v škodo Slovenije! Le kdo je takrat odločal? Tako Savudrija in tudi del Piranskega zaliva nikakor ne moreta biti slovenska, čeprav zgodovinska dejstva resda nakazujejo drugače, kar pa mora dokazati mednarodna arbitraža, če ne 'Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva^ primorski u¥p Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov Ustanovitelj in izdajatelj: ktfmvm Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. ID DDV. SI59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 2.160,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%. bo sporazuma. Edini, ki si danes zares tudi javno, pred hrvaškimi mejnimi policisti in cariniki, upa trditi, da ne priznava meje v Sečovljah in s tem tudi tvega kazenski pregon, je Joško Joras, ki že desetletje dokazuje, da živi v Sečovljah št. 1 in ne v Mlinih v Republiki Hrvaški, pa mu to priznali ali ne. Res pa je, da se z njegovimi postopki nekateri tudi ne strinjajo in trdijo, da zlorablja svobodo. Joško Joras je kot ponikalnica, tvega sebe in svoje nazore, politika pa se vedno uspe obdržati - v varnem zavetju. Dr. Janez Podobnik: Zagotoviti celovitost Piranskega zaliva! Lider SLS dr. Janez Podobnik je na Zboru za Republiko v Kopru med drugim vsem udeležencem jasno povedal, da mora Slovenija zagotoviti celovitost Piranskega zaliva. Slovenska ljudska stranka je že pred leti sklicala na Bernardinu problemsko konferenco o južni meji, na kateri pa so že takrat hrvaški strokovnjaki za pomorstvo napovedovali, da pač ni mogoče, da bi Slovenija lahko “posvojila” celotni Piranski zaliv. SLS pa ni bila edini sklicatelj okroglih miz o problematiki morske meje. Rezultat: Veliko besed, malo dejanj. Premijer Rop in minister Pavliha sta prejšnji teden v piranskem zalivu polna optimizma vrgla ribiško mrežo. S krova so jih opazovali zunanji minister Ivo Vajgl in skupina novinarjev. V slovenskem vrhu še očitno niso spoznali, da Hrvatje ne razumejo ali pa nočejo razumeti kaj je to celovitost Piranskega zaliva. Dr. Andrej Bajuk O zahtevi Hrvaške, da bi morska meja tekla po sredini Piranskega zaliva »Nisem za meglene pozicije« »Ponovno ugotavljamo, spet v poletnih mesecih, da ravno to nedorečeno ali pa nedokončano odprto vprašanje s Hrvaško še vedno teži obe strani in predvsem tukaj tudi lokalno prebivalstvo, ker se ne znajdemo in nismo bili še tako pogumni, da bi končno povedali kje pa sploh mi smatramo, da meja je. Kar se tiče Nove Slovenije smo se za to vedno zavzemali. Nismo dali našega soglasja k sporazumu Dmovšek-Račan. Menimo, da mora Slovenijajasno in glasno sosedom in celotnemu svetu povedati kje vsaj mi smatramo, da meja je. Mislim, daje treba to spoštovati in zadevo vrniti na tisti položaj, ki je bil 26. junija 1990. Na vsak način pa moramo najti pogajanja in miroljubno rešitev teh vprašanj. To pa ne zahteva od nas pomanjkanje odločnosti in jasnih stališč«. Hrvaška absolutno vztraja z mejo na sredinski črti Piranskega zaliva in od tega ne odstopa. Kaj bi storili vi, če bi bili na vladi? »Na vsak način bi naredil to, kar sem že. To je, da sem jasno podpisal tudi naše stališče takratne vlade, da je celovitost Piranskega zaliva in jo moramo spoštovati ter da je K.O. Sečovlje minimalna zadeva za nas, kjer je treba meje spoštovati. Seveda pri tem ne gre za neko vabilo k sporu med Republiko Hrvaško in Republiko Sloveniji. Veliko Je primerov v svetu, kjer so meje nedorečene, a vendar, to pa od nas ne zahteva, kot sem rekel, nejasnih stališč, ali pa neke meglene pozicije«. Kje je torej meja s Hrvaško v slovenski Istri? »Končno tega še sami ne vemo, saj tudi v Sloveniji sami prodajamo zemljevide z drugače zarisanimi mejami. Ni se P°tem treba čuditi, da naši sosedje to nekoliko izrabijo. To je tako, kot če bi bilo v vaših odnosih s sosedo. Če ji oovolite, da perilo obeša na vašem ovorišču - in nikoli nič ne rečete - se ne smete čuditi, če bo nekoč deževalo in hotela obešati perilo v vaši kuhinji«. FK Danijel Starman o meji s Hrvaško Hrvaška oblast izvaja do Slovenije stalno osvajalno politiko z različno intenziteto Koprski odvetnik Danijel Starman je v imenu Civilnega gibanja za mejo v Istro in na morju ter Državljanske pobude Slovenska Istra na Zboru za Republiko v Kopru, v torek 17. 8. 2008 med drugim dejal: »Analiza mejnih incidentov in enostranskih posegov R Hrvaške na slovensko ozemlje vse od ustanovitve samostojnih držav potrjuje tezo, da hrvaška oblast izvaja do Slovenije stalno osvajalno politiko z različno intenziteto. Ker Hrvaška Sloveniji ne priznava medsebojne enakopravnosti pri dogovarjanju, se osvajalska dejanja manifestirajo kot poseganje v gozdove na tako imenovani Tomšičevi parceli, do zahtev po slovenskih ozemljih ob reki Muri, posebej pa na območju bivše Cone B v Slovenski Istri. Žaljivo za Slovenijo, kot suvereno državo, in nekredibilno za članico Nata in EU je, da mejo na morju določajo kar ribiči iz Umaga. Prav ima raziskovalni novinar Dela Boris Jež, ko je pred kratkim zapisal: » Videz je, kot da je Hrvaška članica Nata in EU, ne pa Slovenija. Hrvaški premier Sanader se vede vzvišeno, kot da šefuje velesili, slovenska stran pa je servilna, kot da smo življenjsko odvisni od tistih nekaj istrskih plaž.« Glede nacionalnega ozemlja, posebej teritorialnega morja R Slovenije, Slovenija sploh ni poskušala uveljaviti teze, daje Jadransko morje skupno in nerazdeljeno ter da zato Hrvaška ni edini naslednik Jugoslavije kot pomorske države. Glede na načela Konference o Jugoslaviji po razpadu skupne države, Hrvaška nima pravice enostransko deliti severnega Jadrana na hrvaški in slovenski del. Na deklaraciji Sabora R Hrvaške iz leta 1999, ki enostransko in protipravno določa razmejitev teritorialnih voda med državama po sredini Piranskega zaliva, hrvaška politika , ne glede na barvo vlade, dosledno krši suverene pridobljene pravice slovenske nacionalne države. Odstranitev školjčišč ribiške zadruge iz Umaga, ki so v notranjih vodah Piranskega zaliva in ribolovnem rezervatu R Slovenije, je stvar kazenskega postopka zoper storilce kazenskega dejanja ozemeljske nedotakljivosti po 351. čl. Kazenskega zakonika RS, kije v rokah koprskega tožilca. Vprašanje je, kako naprej? Gotovo ni rešitev mejnega spora Sporazum Dmovšek-Račan (junij 2001). Ta sporazum je v nasprotju s 4. členom Ustave RS, ki določa, da je Slovenija enotna in nedeljiva. S tem sporazumom je dr. Janez Drnovšek, kot predsednik Vlade, nepooblaščeno pristal, da se površina kopnega ozemlja RS, ki je znašala po uradnih podatkih ob razpadu Jugoslavije 20.273 km2, zmanjša za najmanj 1,13 km2 - in Hrvaški prepustil 60 prebivalcev tega območja, kije do osamosvojitve segalo do točke T5, kar Sloveniji priznava R Italija. Sporazum je bi zgrešen korak., da ne govorimo o »samoupravno sporazumskem« in škodljivem kodeksu obnašanja ribičev, ki gaje sprejela Vlada - in ne ribiči - in s katerim je med ostalim predpisala, seveda samo slovenskim, celo prepoved nočnega ribolova. Če so politiki Demosa Igor Bavčar, dr. France Bučar, Lojze Peterle, dr.Dimitrij Rupel in Janez Janša sklenili kakšne dogovore v letu 1990 (mišljenje zlasti oktobrski sestanek na Otočcu) s hrvaškim političnim vodstvom glede ozemeljskih vprašanj, če je bila dana politična zaveza, da slovenski narod ne bo odprl vprašanja zgodovinskega dolga hrvaškega naroda po Pariški mirovni pogodbi z Italijo in Londonskim memorandumum iz oktobra 1954, je jasno, da take zaveze danes ne veljajo več, ker jih je hrvaška država z ozemeljskimi zahtevami do Slovenije od statusa 25. 6. 1991 ničkolikokrat prekršila. Pravična meja v Istri ter ohranitev teritorialnega, neposrednega dostopa na odprto morje bo ključno nacionalno vprašanje bodoče Vlade in predmet mednarodne arbitraže.« Danijel Starman je Zboru za Republiko predlagal naslednja stališča in sklepe: Za enotno Slovenijo kot članico Nata in EU naj nova vlada: takoj doseže vzpostavitev ozemlja z dne 25. 6. 1991 s celotnim Piranskim zalivom, izhodom na odprto morje in katastrsko občino Sečovlje - južno mejo EU in novo Schengensko mejo; opusti brezplodne in škodljive pogovore z R Hrvaško in resno pristopi k pripravam za mednarodno arbitražo izhajajoč iz celovitega Piranskega zaliva, izhoda na odprto morje ter zgodovinske uprave Občine Piran s Savudrijo in Kaštelom ter zadnjo mednarodno mejo Cone B STO, ker je to zgodovinski dolg R Hrvaške do R Slovenije in prevzame vodilno vlogo pri ustanovitvi velike čezmejne EURO-REGIJE s sosednjimi deželami Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, v kateri bo celotna, nerazdeljena Slovenija njeno srce, Ljubljana pa njen sedež. Franc Krajnc Kmalu znani storilci napada na Poropata? Po petletnem tavanju v temi in raziskovanju naj bi policija zbrala dovolj dokazov o domnevnih storilcih, ki so 16. 7. 1999 na domu, na dvorišču na Sončni poti 34 v Portorožu zahrbtno napadli in skoraj ubili Marina Poropata iz Portoroža. Zaradi članka Sam proti vsem, objavljenega v 98. številki Primorskem utripu aprila 2002 z naslovom Sam proti vsem, v katerem je zapisana zgodba - napad na Marina Poropata, sije naš odgovorni urednik zaradi omembe nekaterih oseb nakopal tudi zasebno tožbo odvetnice Marjane Manfreda (bivše sodnice v Piranu) in kupca hiše, v kateri še danes stanujeta tudi Janja in Marino Poropat, ker jima del te hiše tudi pripada. Sodišče je njuni tožbi tako zoper urednika Primorskega utripa zavrglo, pozneje pa tudi razsodilo, da se obtoženi Marino Poropat iz razloga po 1. točki 358 člena ZKP oprosti zasebne tožbe zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po 2. odst. 171. člena KZ. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča vKopmje 7. junija 2004 tudi sklenil, da mora zasebna tožilka plačati povprečnino sodišču in stroške ter nagrado (Poropatovemu) odvetniku Branku Gvozdiču, vse skupaj v znesku 246.216,40 SIT. Urednik Primorskega utripa, ki ga je zastopal odvetnik Dušan Železnik iz Sežane, je zadovoljen, da je ubranil dobro ime in čast novinarskega poklica in etike. Dvojna zgodba Zgodba Poropat ima namreč dve plati. Po en strani gre za dmžinski spor, ki se že leta vleče na sodišču glede razdelitve (prodane) hiše, v kateri naj bi nekoč složno živeli Poropatovi, hkrati pa poteka tudi iskanje krivcev za napad na Marina Poropata ter še vrsta sporov glede obrekovanja, razžalitve časti, dobrega imena in podobno. Rajka Hrvatiča in Marjano Manfreda zastopa na sodišču izolska odvetnica Magda Mlač, Marina Poropata pa očitno uspešen odvetnik Branko Gvozdič. Marino Poropat namreč že peto leto bije neenakopraven boj v iskanju krivcev, ki so ga napadli na njegovem dvorišču. Nekdo se mu je potihoma približal od zadaj in ga s topim predmetom udaril po glavi. Nezavestnega so nato odpeljali v bližnji Strunjan in ga odvrgli pri smetišču. Tam ga je našel mimoidoči moški, ki je alarmiral policijo in bolnišnico. Zdravniki v izolski bolnišnici so Poropatu rešili življenje. Začela seje obsežna kriminalistična preiskava, ki naj bi bila sedaj, po petih letih, zaključena. Vendar se zdi, da je bil Poropat takrat preveč nestrpen in je naredil napako, ker je za »nedelavnost« krivil tudi organe pregona in sodišče in nekako sam začel raziskovati primer. Zahteval naj bi celo orožje, da bi se zaščitil »pred znano portoroško mafijo«, česar mu seveda niso dovolili. Posebej zanimivo v tej zgodbi je, da so takrat vsi vse videli in nihče nič ne ve. Zapisali smo, da ima zgodba korenine v dmžinskem sporu, saj se Poropatovi že leta pravdajo na sodiščih zaradi lastništva oziroma delitve hiše, ki jo je pred leti od Marije Darinke Petrinja (mama Janje, poročene Poropat) kupil znani podjetnik Rajko Hrvatič in se tako nehote tudi on vpletel v tožbene postopke z Marinom Poropatom. Marino in Janja Poropat sta takoj, ko sta zvedela za prodajo hiše, vložila zaznambo v Zemljiško knjigo, ker vztrajata, da določen del hiše pripada njima. To je kot kaže že nesporno dejstvo. V napadu na Poropata sodelovalo več oseb V napadu na Marina Poropata naj bi takrat sodelovalo več oseb, od katerih naj bi nekateri že imeli opravka z organi pregona. Zakonca sta v tistem času doživela še eno hudo življenjsko preizkušnjo, namreč v hrvaškem morju se jima je utopil njun edini sin. Oškodovanec Marino Poropat trdi, da ve kdo so napadalci nanj in je torej samo še vprašanje, ali v to verjamejo tudi kriminalisti, ki so z domnevnimi storilci opravili že nešteto pogovorov in preizkusov z detektorji laži. Tako naj bi končno že sredi septembra zadevo prevzel v svoje roke državni tožilec v Kopm in naj bi jo z imeni in priimki osumljenih predal sodišču. »Če iz tega v septembru ne bo nič, bom sam vložil kazenske ovadbe zoper osumljene«, nam je povedal Poropat. Pred leti je posegla celo generalna državna tožilka Pred leti je morala v zadevo Poropat poseči tudi takratna generalna državna tožilka Zdenka Cerar, ki je na podlagi nadzorstvene pritožbe, ki sta jo na Državno tožilstvo RS naslovila zakonca Marino in Janja Poropat, zadolžila višjega državnega tožilca v Kopru Marijana Bobiča, da opravi nadzorstveni pregled vseh kazenskih zadev, nanašajočih se na problematiko družine Poropat ter da jo o svojih ugotovitvah obvesti. Kolikor je znano je Okrožni državni tožilec to tudi storil. Takrat smo v časopisu citirali del pisma oziroma ugotovitev višjega državnega tožilca, kije med drugim navedel, daje tudi glede razčiščevanja dela bivše piranske sodnice Marjane Manfreda (danes odvetnica), ki naj bi delovala v škodo Marina Poropata, bilo storjeno vse, kar je bilo mogoče. »Zanesljiveje bilo ugotovljeno le to, daje sodnica iz nepravdnega spisa vzela nek papir in ga nadomestila z drugim, nikakor pa ni bilo mogoče ugotoviti, za kakšen dokument je šlo«. Marino Poropat nam je takrat zatrdili, daje šlo za pomemben dokument - delilni načrt, zamenjan na dan napada naj. Iz obtožnega predloga smo prebrali, da takratna sodnica naj ne bi sama iztrgala dokumenta iz Zemljiške knjige ampak naj bi to naročila tamkajšnji zapisnikarici. Poropat si je takrat zaradi izjav za članek v Primorskem utripu nakopal zasebno tožbo Marjane Manfreda in Rajka Hrvatiča - in bil oproščen. Danes je že povsem jasno (sodba v imenu ljudstva!) za kakšen dokument je šlo, saj so bile zaslišane tudi priče, zaposlene na piranskem okrajnem sodišču. To pa seveda (vsaj po našem mnenju) vendarle nima nič skupnega z akterji napada na Marina Poropata. Pravi vzroki napada bodo znani, ko bodo krivci privedeni pred sodišče in tudi kaznovani. Epilog zgodbe torej šele sledi. Primorski »primer Petek« Nekateri ne razumejo, da potrebuje policija kar pet let za odkritje storilcev (verjetno amaterjev), ki so izvedli gnusen napad na Poropata pri belem dnevu. V Strunjan so hkrati (za kamuflažo?) tudi peljali njegov kombi (po zadnjih podatkih naj bi Poropat med vožnjo v Stmnjan ležal v dragem vozilu), da bi morda izgledalo kot da se je hotel sam ubiti? Sicer pa Poropat, ki s svojo zgodbo kar nekaj časa ni bil najbolj prepričljiv, vztrajno dobiva tožbo za tožbo (gre za okoli 300 strani kazenskih spisov, ovadb in tožb) in skupaj z odvetnikom izredno taktno odkriva vedno nova dejstva, ki silijo odgovorne k ukrepanju. Samo vprašanje časa torej je, kdaj se bodo akterji napada vendarle znašli pred roko pravice? Zadeva Poropat, ki zveni kot kriminalka, kot primorski »primer Petek« (očitno pa medijsko manj zanimiv), je sedaj tudi že pri poslancu SNS Zmagu Jelinčiču - Plemenitemu, ki je bil pred nedavnim zaprošen, da zahteva v DZ ustanovitev posebne preiskovalne komisije, kar pa očitno ne bo potrebno. Franc Krajnc GOSPODARSTVO Resnica o Portorožanu Krajevno glasilo Portorožan očitno ni pripravljeno svojim bralcem javno priznati, zakaj ni smelo izhajati kar nekaj mesecev. Preprosto zato, ker ni bilo vpisano v razvid medijev in je s tem izdajatelj KS Portorož ignoriral ali kršil določbe Zakona o medijih, na kar jih je moral z odločbo opozoriti inšpektor za medije. Izhajanje Portorožana od 26.5.2002 do izdaje odločbe inšpektorja za medije, 15.12. 2003 tako ni bilo v skladu z zakonom. V svojih na splošno kritizerskih člankih večkrat navajajo, da hočejo Portorožana uničiti nekakšne nevidne sile in ob tem nečloveško blatijo tudi piransko županjo, ki ni nikoli ukrepala, čeprav bi morala. Livija Sikur Zorman, nekdanja tajnica KS, si je v članku z naslovom »O Portorožanu s prve roke«, poleg gospoda Guzeja, ki je Portorožanu na samem začetku kot prvi odgovorni urednik dal pravo novinarsko identiteto, privoščila tudi Primorski utrip, češ, da o njegovi neodvisnosti ni vredno izgubljati besed, njen soprog Marko Zorman pa se sprašuje kaj imata skupnega Primorski utrip in piranska županja. Kar tako, na pamet. Primorski utrip kot resen medij, v nasprotju s Portorožanom, ki javno piše in se zahvaljuje dariteljem za denarno podporo, ne sme od nikogar (tudi od Občine ne) brez davčne evidence in fakture, vzeti niti tolarja pomoči in se mora za svoj prihodek potrjevati na tržišču. V portoroški Krajevni skupnosti imajo tudi očitno dovolj časa, če zbirajo statistiko koliko fotografij županje Pirana smo objavili v Primorskem utripu. Seveda bomo jih še objavljali, zlasti, če županja prereže kakšen otvoritveni trak, saj to nedvomno lahko pomeni tudi uspeh cele občine - in tudi krajevne skupnosti, ki je njen sestavni del. Tega seveda v KS Portorož ne dojemajo v celoti, kajti potem ne bi mogli več kritizirati vsevprek, kot, daje piranska občina ena sama črna skorumpirana sestavina, akterji v Portorožanu pa čisti kot solza. Res lepo, da Marko Zorman in Livija Sikur na tihem le kupujeta Primorski utrip in ga skrbno prebirata, analizirata, Krajevni skupnosti pa menda nista dovolila, da se naj naroči na ta časopis. Morda našim (in vašim) bralcem namreč največ pove dejstvo, da je od osmih Krajevnih skupnosti v piranski občini naročenih na časopis Primorski utrip sedem, pa tudi, da so o nagradi in priznanju Consortium Veritas DNS uredniku tega primorskega časopisa za izstopajoče novinarske stvaritve za leto 2000 pisali vsi mediji, razen (po izrecni prepovedi urednice?) seveda Portorožan. Marko Zorman, glavni urednik (ne več odgovorni), javno vas sprašujemo, le kaj hudega smo vam storili, da ste se spravili tudi nad Primorski utrip? Vam je zmanjkalo tem potem, ko so vam vsi ogorčeni nad vašim pisanjem (kot pišejo klevetanjem) že odgovorili? Zal vam ne moremo postreči z ničemer, kar bi lahko še polnilo vaše stolpce v Portorožanu, čeprav imate res bajno domišljijo. Ali ne bi bilo prav, če bi vas tožila tudi Informa Portorož za klevetanje in podtikanja ter zahtevala odškodnino, ljudstvo pa bi se veselo smejalo? Ne prisilite nas v to. Kar pišite in obrekujte smelo naprej, vse dokler vas ne bodo do kraja spoznali tudi Portorožani, na katere se toliko sklicujete. Zakaj se glede prave resnice o neizhajanju toliko sprenevedate? Vam je res moral Primorski utrip natočiti čistega vina. Marko Zorman, kot pravnik verjetno veste (to pa je razvidno iz dopisa Ministrstva za kulturo, saj ste večkrat zaprosili za podaljšanje roka za vpis), da smo se vsi mediji hočeš nočeš morali ponovno registrirali kot zahteva Zakon o medijih (Uradni list RS št. 35/2001), vi pa ste zganjali svoje pravo - in ga seveda izgubili. Od vas kot pravnika bi res pričakovali, da poznate medijsko zakonodajo, pa so vas v to morali prisiliti inšpektorji. Vas morda moti tudi to dejstvo? Zakon o volilni kampanji strogo zahteva, da mora medij 45 dni pred volitvami objaviti volilna pravila. Ali ste kršili tudi ta zakon? Vse to le povejte to svojim bralcem, Primorski utrip pa pustite pri miru, sicer bomo v skladu z zakonom to od vas zahtevali mi! Ko bo in če bo skupina okoli Portorožana res obvladala tudi občinski svet, bo ta medij morda lahko objavljal tudi uradne objave Primorskih novic in Svetilnik Primorskega utripa, tudi če zato ni usposobljen. Namerno zavajanje in nepoštenost pač žal ne pozna novinarske etike. Portorožan Primorskemu utripu očita bajne prihodke (nakazila) od Občine Piran in Marko Zorman nekako zmedeno to želi prikazati kot financiranje časopisa. Res je, Občina Piran objavlja v Primorskem utripu (le zakaj ne v Portorožanu?) Svetilnik, tu in tam razpise in čestitke za novo leto in praznik občine, 15. oktober - in redno plačuje opravljene tiskarske in oglasne storitve, po predračunu, kot vsi ostali. Marko Zorman pa očitno želi v Portorožanu prikazati, da nam občina podarja javna sredstva. Sprašujejo se, zakaj ni Svetilnik vpisan v razvid medijev. Žal jih moramo razočarati, to ni potrebno.Občinska priloga in uradne objave sta namreč regularno vpisana v razvid medijev in je to sestavni del odločbe o priglasitvi našega medija pri Ministrstvu za kulturo. Zvite laži, pa naj bodo še tako skrbno sestavljene in po Goebbelsko ponavljane, imajo žal kratke noge. Res, bili bi srečni, če bi tudi nam, tako kot Portorožanu (le kako bi lahko izhajali), kdo kaj nakazal, podaril, pa se žal to ne sme zgoditi. Res je, v začetku so občani tudi nam po vzorcu Portorožana začeli prinašati po 1000 tolarjev, pa smo se jim morali zahvaliti za dobronamerno gesto. Ali bi nam še prinesli tisoč tolarjev, če bi o vas napisali kaj, kar vam ne bi bilo všeč, smo vprašali daritelje. Lepo je, če direktorica lucijskega vrtca, na primer (katere mož naj bi tiskal Portorožana), temu glasilu nakaže javna sredstva 20.000,00 SIT in seji časopis javno zahvali. Ne naš, ne drugi resni časopisi ne smemo ničesar pogojevati s finančnimi prispevki. Piranska županja nam doslej, razen spoštovanja do uglednega medija, ni nič podarila. Nobene občine nikoli nismo prosili niti za en tolar pomoči. Vam je to dovolj, ali boste še naklepali? Res pa je, da je Portorožan kar nekajkrat zaprosil za finančno dotacijo. Javno zapišemo, da županjo Vojko Štular kljub temu spoštujemo, tako kot bi vsakega župana, ki pride na oblast po volji ljudstva. Priznamo, Portorožan je boljši od Primorskega utripa, ker zna bolj plodno vsevprek kritizirati. Ali bi se tudi Primorski utrip obdržal na medijskem tržišču, če bi ubiral tako pot?. Direktor vplivnega portoroškega podjetja je zadnjič v Pizzeriji Zlato sidro (tudi pred novinarjem) javno izjavil, da bo Portorožanu (še?) nakazal kaj denarja..., če bo o firmi seveda..., lepo pisal. Ker se Primorski utrip, kljub temu, da bi si to akterji v Portorožanu želeli, ne želi spustiti v brezplodno polemiko na nizki ravni, je izdajatelj Primorskega utripa Informa Portorož zahteval od resornega Ministrstva za kulturo - inšpektorja za medije, javno informacijo o resnici, zakaj Portorožan ni smel izhajati - in jo objavljamo. Predlagamo KS Portorož kot izdajatelju Portorožana, da si ta zapis Ministrstva prečita, ga povzame in če si ga drzne objaviti v »svojem« Portorožanu, saj so ne nazadnje tudi zavedeni bralci željni resnice. Sicer pa je lahko veliko spoznate tudi v odgovorih prizadetih oseb, ki jih Portorožan naslavlja kot Pisma bralcev. Prenizko bi padli, če bi jim napisali pismo tudi mi, saj v tem nedvomno uživajo. Informa Portorož Adrijana Krajnc Vasovič s.p., lastnica časopisa Javna informacija Ministrstva za kulturo o Portorožanu »Dne 15. 12. 2003 je bila Krajevni skupnosti Portorož izdana odločba, s katero je bila izdajatelju tiskanega medija Portorožan naložena obveznost, da v dveh mesecih od izdaje odločbe vpiše tiskani medij Portorožan v razvid medijev. Izdajatelj (KS Portorož op.p.) je v postavljenem roku prosil za podaljšanje roka za izvršitev odločbe, o čemer je bil dne 16.2.2004 izdan sklep o podaljšanju roka. Izdajatelj je v nadaljnjem še enkrat prosil za podaljšanje roka za izvršitev odločbe, o čemer je bil 6.4. 2004 izdan ustrezen sklep. V času od izdaje odločbe inšpektorja do datuma vpisa tiskanega medija Portorožan v razvid medijev Portorožan ni izhajal. Izhajanje odločbe inšpektorja ni bilo v skladu z zakonom, saj bi ta medij moral biti vpisan v razvid medijev, kar je bil tudi razlog za izdajo odločbe inšpektorja.« Republika Slovenija Ministrstvo za kulturo Ivan Pal Inšpektor - Svetnik ■1 f > } 7 '!' • • INFORMA v zveri z vrrim. ikfiMun V.im iponZi.nz-. da ic Jnc t1 12. 200.1 šiit k;u]i’vv i/ijana Mltzihu. s iaicrv je h:i.i v/drjairtjii i:xk.me$i meiliia Fnitrr.itrii n.iio/c d-rh mesec* od i*tyc odl-iCN 'Tite ustom medli runerotoe i im-id medijev lvd»jiiie!|>• j pieiavjiimcin roki. prtuil za i-xi-l]kdi z: mer u izvri-izv p i, is Ini dne 10 ? ’(X'-I izdan vlvv o podajanju foto l/d.u.iislj :t: v fi.id.iljiijrm te onkvvi piv-i za i--1-!isuik roka *a izviri lev odločbe, o 'siki - lol dne MkKM izdan itolrczeu rriep v Zairu 1x1 vz-daje (xii,x'ix intpcltofja do .letnim vps» ii-.knnciM medija Foiiorotan v urevid medijev For.or.ik.oi m izbami izhaianic h-ilorožana <•: 2VV2002 do vd.i:r mUnihc nikinkfuia m Silo v -fciadu z. -zakonom, % bi *5t i asi n ii ministrici: i S POVRATNICO S. GZS Območna zbornica Koper Razpis za najboljše inovacijske dosežke GZS Območna zbornica Koper - komisija za inovativnost je v 106. številki Podjetniškega glasu regije objavila razpis za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v obalno-kraški regiji za leto 2004, večja podjetja pa so obvestili tudi po pošti. Z namenom nadaljnjega uveljavljanja in razvoja inovacijske dejavnosti v obalno-kraški regiji, ki predstavlja trajni proces vključevanja najboljših kadrov - inovatorjev v proizvodne in poslovne procese gospodarskih družb, podjetij, organizacij in podjetnikov posameznikov ter s tem pospeševanja podjetništva in razvoja gospodarstva, je odločitev Območne zbornice Koper, da za leto 2004 predstavi novosti v regiji, ki so rezultat domačega znanja. Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji in druge organizacijske oblike z območja obalno-kraške regije (Izola, Koper, Piran, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen in Sežana) . Prijave inovacij zbira GZS Območna zbornica Koper, Ferrarska c. 2, 6000 Koper. Rok za oddajo vlog je 15. september 2004. Javna razglasitev in podelitev priznanj ter diplom bo v mesecu oktobru 2004, ob dnevu inovatorjev Slovenije. Informacije: Irena Bartolič 05 639 53 11 in Lojze Tomažič 041 504 463, vsak dan med 9.00 in 13.00 uro. Največji terminal na jugu Evrope V Luki Koper so dogradili terminal za pretovor in distribucijo energetskega premoga, ki so ga poimenovali EET - Evropski energetski terminal. Novo pridobitev s katero so si še dodatno utrdili sloves in hkrati položaj enega izmed izjemno uspešnih evropskih pristanišč, naše edino, zato pa toliko pomembnejše okno v svet, ki je že zdavnaj preraslo slovenski prostor s svojim hitrim razvojem in postaja vse pomembnejše za osrednji in južni del Evrope. Preko tega terminala so doslej pretovorili že 32 milijonov ton blaga, od tega 11 milijonov ton energetskih surovin, Naložba: 6,3 milijarde tolarjev, od tega je bilo porabljena kar 1 milijarda tolarjev za ekološke izboljšave. Slovesnosti se je udeležilo veliko uglednih gostov, med njimi predsednik vlade Anton Rop in minister za promet dr. Marko Pavliha. Prek EET v Luki Koper se že sedaj oskrbujejo termoelektrarne in toplarne v Sloveniji, Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Kmalu pa se bodo prek njega oskrbovali tudi energetski kompleksi v Južni Nemčiji. Države Evropske unije bodo zagotovo tudi dolgoročno odvisne od prekomorskega uvoza energentov, zato je izgradnja tega terminala pomembna pridobitev, ne samo za Luko Koper in Slovenijo, pač pa tudi za ves bližnji del Evrope. Projekt je obsegal dograditev in posodobitve terminala razsutih tovorov. Izvedena je bila zaokrožitev skladiščnega prostora za premog, posodobljen transportni sistem celotnega terminala ter zgrajenih 236 metrov operativne obale. V luki so bile V Luki Koper so EET slovesno predali namenu in prerezali trak predsednik RS mag. Anton Rop, minister za promet dr. Marko Pavliha in prvi mož Luke Koper Bruno Korelič. postavljene tudi 11 metrov visoke in 700 metrov dolge protiprašne stene, katere obdajajo deponijo tako s severne, in zahodne strani. Protiprašne stene bodo še dodatno ščitile samo deponijo pred vetrovi in nudile prijeten videz z okolico. Na novo zgrajenem deluje bil poleg protiprašne stene zgrajen sistem enajstih prh okoli deponije in na vseh presipnih mestih in deponijskem stroju za škropljenje. Posebno skrb pa so in bodo tudi v bodoče posvetili okolju, v katerim delajo in ekološkim rešitvam. Končno so morali prisluhniti tudi pripombam krajanov Ankarana, Kopra in Bertokov. Z modernizacijo opreme so zagotovili, da prašenja v okolico praktično ne bo več. Breda Krajnc ■ w primorski uVp GOSPODA1STVO Aktualno Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari gospodarstvenikom Slovenske Istre glede vstopa Slovenije v ERM2 Slovensko gospodarstvo je odprto, a tudi ranljivo! Z vstopom v ERM2 je Slovenija naredila nadaljnji korak v integracijskih procesih z EU tudi na kreditno monetarnem področju, je povedal Vojko Čok, predsednik uprave Banke Koper d.d., ki je vodil pogovor gospodarstvenikov Slovenske Istre na srečanju z guvernerjem banke Slovenije Mitjem Gasparijem 6. septembra v Kopru. Gospodarstvenike je predvsem zanimalo kako se bo to odražalo na oblikovanje slovenske denarne politike in kakšen bo v končni fazi vpliv na pogoje gospodarjenja realnega sektorja. Slovenija je trenutno v sitemu derogacije, kar pomeni, da zanjo ne veljajo izrecno vsi evropski predpisi oziroma maastrichtska merila, kot to velja za članice, ki že imajo evro. Vključujemo se v evropski denarni sitem z eno centralno banko, ki ima svoje cilje in postavljene norme stabilnosti. Pravila ustvarjajo veliki, mi jih spoštujemo in povsem logično je, da se mora Slovenija tem ciljem prilagajati. Naš argument je lahko sicer tudi ta, da se ne vključujemo v nekaj, kar šele nastaja ampak so določene norme v EU že postavljene, ki pa jih že kršijo velike članice, prav tiste, ki so jih nekoč postavile, npr. Nemčija in Francija s previsoko zunanjo zadolženostjo. V nov mehanizem brez večjih gospodarskih škod Mitja Gaspari: »V Sloveniji smo prešli iz uravnavanega tečaja s tendenco počasnega drsenja v nov mehanizem, ki temelji na nominalnem tečaju brez velikih gospodarskih škod. Nekatere države namreč imajo s prehodom v ERM2 več težav. Na primer Češka, Poljska, Slovaška in še kakšna zaradi neravnotežij njihovega gospodarstva niso mogle niti preiti v ERM2. Sloveniji je to uspelo. Sedaj imamo kar dve leti časa na sprejem evra, čakalna doba pa se seveda lahko tudi podaljša. Že pred vstopom v ERM2 smo opravili določena strukturna prilagajanja, določili finančno, fiskalno in dohodkovno politiko, da je prehod »mehak« in da gospodarstvo ne bo doživljalo večjih pretresov.« Pariteta določena pri 239,64 tolarja za evro Tečaj evra bo verjetno še rahlo rasel, vendar sme do dovoljene višine 275,59, pri čemer pa Slovenija ne bi bila kaznovana. Slovenija je 28. junija 2004 končala pogajanja s članicami evroobmočja in Evropsko centralno banko o vstopu v evropski mehanizem menjalnih tečajev ERM2. Od tega dne dalje je bil za Slovenijo določen srednji tečaj v višini 239,64 tolarja z možnostjo 15-odstotnega razpona navzgor ali navzdol, v okviru katerega bo lahko nihal tečaj. Toda, gospodarstvenike je zanimalo ali si lahko Slovenija privošči tako velik razpon, saj bi to lahko imelo večplastne posledice. Pomenilo bi namreč lahko, da bi tečaj evra ob prevzemu 1. januarja 2007, znašal točno 275,95 tolarja? Mitja Gaspari: »Nimamo takih izračunov. V dveh mesecih, odkar je uveden režim ERM2 , tečajno razmerje med tolarjem in evrom ni zanihalo več kot za 0,2 odstotka glede na osrednjo določeno vrednost medbančnega tečaja 239,64. Ne vidim nobenega razloga, da bi moral tolar devalvirati. Z vsemi sredstvi, ki jih imamo na razpolago, si bomo prizadevali, da se to ne bo zgodilo. Ce želimo doseči raven stabilnosti v območju, smo morali zavzeti napol formalni kriterij 2,25 - odstotno nihanje tečaja navzgor ali navzdol. Res Pa je, da bi ob tem morala biti kot Predpogoj dosežena večja stabilnost, brez večjih gospodarskih težav oziroma brez pretiranih in prepogostih 'ntervencij centralne banke na trgu deviz.« Zakaj je morala BS intervenirati z 20 milijoni evrov? V slovenskem primeru je izkušnja z ERM2 dolga komaj dva meseca in Banka Slovenije je morala že intervenirati na trgu deviz z 20 milijoni evrov. Mitja Gaspari: »Banka Slovenije ne bo nikoli povedala , s kakšnimi sredstvi bo intervenirala, ker tega ne počnejo niti druge centralne banke in ker bi lahko bile takšne informacije vir špekulacij na finančnem trgu. Banka Slovenije je res intervenirala, intervencija je trajala eno uro in bila normalno končana. To smo storili zato, da smo preizkusili, kako je videti intervencija, kakšni so lahko odzivi bančnikov, kako se odzivajo banke. Sicer pa je Banka Slovenije zadnja institucija, ki bi privolila, da bi z gibanjem tečaja popravljala napake v ekonomski politiki.« Dvojno prikazovanje cen že prihodnje leto Guverner Banke Slovenije: »Imamo projekt za uvedbo evra v Sloveniji, s katerim bi se radi izognili napakam drugih evropskih držav. Naš namen je, da bi evro v začetku leta 2007 uvedli hitro in da prenos oziroma zamenjava ne bi trajala več mesecev. Predlagali smo, da bi čim prej, že v naslednjem letu, začeli uvajati dvojno prikazovanje cen (v tolarjih in evrih), da bi se ljudje postopoma privadili na evro. Državne institucije že pripravljajo posebno kampanjo.« Ljudi pa je kljub temu strah, da bi tudi Slovenija ob uvedbi evra doživela nemški ali italijanski sindrom skoka cen, ko j e na primer neka stvar v trgovini stala eno marko, ob uvedbi evropske valute pa kar en evro, čeprav je bil tečaj marka:evro ena proti dva. Nekdanji direktor Mehanotehnike Marjan Starc je ob vsem tem vprašal guvernerja Gasparija kaj bo na primer čez pet let?. Vojko Cok: »Slovensko gospodarstvo je obsojeno na to, da bo živelo v konkurenčnem okolju«. Guverner Mitja Gaspari: »Kaj menite gospodarstveniki na to, kar se govori v Evropi, da bo treba več delati«? Problem je inflacija Eden od petih maastrichtskih konvergenčnih kriterijev, ki jim Slovenija še ni zadostila, je stopnja inflacije na letni ravni. Ta ne sme presegati povprečja treh članic EU z najnižjo stopnjo inflacije za več kot 1,5 %. Drugi kriteriji so stabilnost deviznih tečajev, dolgoročne obrestne mere, proračunski primanjkljaj in javni dolg države, ki jih je Slovenija že izpolnila. Z inflacijo pa je križ, saj jo spodbujajo mnogi nepričakovani dejavniki, tudi draga nafta. Evropska centralna banka, ki vodi in usmerja to politiko, očitno ne misli upoštevati, da so merila stopnje inflacije »treh najboljših članic« težko dosegljiva za nove članice. Tri države namreč izkazujejo poprečno inflacijo na letni ravni tam nekje od 1,2 do 1,3 %. Če temu dodamo še 1,5 dovoljene točke, bi bila dovoljena inflacija 2,8%. Slovenska inflacija na letni ravni pa je trenutno 3,7 %, torej še kar nad kriterijem. Ponovna ocena, ki jo lahko pričakujemo s strani Evropske centralne banke bo junija prihodnje leto. 5 maastrichtskih konvergenčnih kriterijev: Stopnja inflacije: Ta ne sme presegati povprečja treh članic EU z najnižjo stopnjo inflacije za več kot 1,5 odstotne točke; Stabilnost deviznih tečajev: Ti smejo nihati znotraj dogovorjenega mehanizma deviznih tečajev v obdobju vsaj dveh let. (Slovenija + ali - 15%) Dolgoročne obrestne mere. Te ne smejo presegati povprečja obrestnih mer treh držav članic EU z najnižjo stopnjo inflacije za več kot 2 odstotni točki; Proračunski primanjkljaj. Ta v državi članici v sistemu ERM2 ne sme presegati treh odstotkov BDP; Javni dolg države: Ta ne sme presegati 60% BDP. Guverner hvalil in opozarjal Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari je na srečanju z gospodarstveniki v Kopru pohvalil banke, ki so se znale prilagoditi odprtemu finančnemu trgu, še zlasti tudi Banko Koper in se ni strinjal s pripombo enega od gospodarstvenikov češ, da seje prodala Italijanom. »Banke, teh je 20 v Sloveniji, so poslej izpostavljene resnemu in konkurenčnemu okolju. Bati seje, da bodo komercialne banke nadomestile izpad prihodkov od nižjih obresti z neobrestnimi storitvami. Na denarni trg Slovenije lahko prihajajo brez ovir tudi institucije, ki niso ustanovljene v Sloveniji kot pravne osebe - in lahko ponujajo svoje storitve v Sloveniji. Njihova dolžnost je samo ta, da se prijavijo BS. Tako je pri BS že nostrificiranih 20 tujih institucij, ki bodo opravljale različne bančne storitve na področju, ki ga uravnava Banka Slovenije v Sloveniji. Zato ne bodite presenečeni, če vas bodo agenti in podobni kadri začeli kontaktirati. Svetujemo vsem, ki želijo svoj denar investirati v razne sklade in institucije, da se zavedajo tveganja in si pridobijo ustrezne informacije o boniteti ponudnikov. Trg je pač takšen, da raste in pada. FK Avstralec dr. Richard Smart predaval v Vinakoper 9. avgusta 2004, je v vinskem hramu Vinakoper potekala delavnica z naslovom »Ampelotehnika v vinogradu«. Vodil jo je priznani in svetovno uveljavljeni strokovnjak s področja vinogradništva, Avstralec dr. Richard Smart. Dr. Smart, ki je prvič obiskal Slovenijo sicer na povabilo ljubljanske Biotehniške fakultete in Kmetijsko-gozdarske zbornice Nova Gorica. Zaradi svojega raziskovalnega, predvsem pa praktičnega svetovanja, se ga je v vinogradniški srenji prijel nadimek »The wine doctor« (vinski doktor). Delavnice se je udeležilo 35 primorskih vinarjev. Slovensko vinogradništvo in vinarstvo sta po vstopu v EU in s tem vključitvijo v največji svetovni trg pred velikimi in v veliki meri tudi (ne)znanimi izzivi. Že danes, še bolj pa v prihodnosti, bo potrebna nenehna stroškovna in kakovostna optimizacija vinogradniške tehnologije, ki v naj večji meri vpliva na kakovost pridelanega vina in omogoča ustvarjanje ustrezne tržne strategije vsakega pridelovalca. Smart ima dolgoletne izkušnje na področju raziskovalnega dela z vinsko trto in svetovanja. Gotovo je pomemben mejnik v njegovi karieri izdaja knjige »Sunlight into Wine« (priročnik za poletno rez v vinogradu za izboljšanje kakovosti grozdja) v soavtorstvu z Mike Robinsonom. Knjiga je bila v letu 1992 nagrajena s strani Mednarodnega urada za vino in vinsko trto (»O.I.V. avvard«) in predstavlja nenadomestljiv vir informacij o gojitvenih oblikah in poletni rezi v vinogradu. »Slovenija je nova država in ste sedaj na pragu odločitve. Odločiti se boste morali, ali boste kot vinogradniška država delovali po principu modernega tipa (Avstralija, Argentina, Kalifornija, J. Afrika..) ali na star, tradicionalen način (Francija,Italija..). Vzpon ali padec prodaje je zelo pomemben od marketinga oziroma trženja vina, blagovne znamke med drugim pa tudi od cene, kakovosti in prijaznosti vina do porabnika. Tudi ime na etiketi ne sme biti zakomplicirano in z veliko napisa«. Smart je bil zelo presenečen nad starostno strukturo in prisotnostjo obeh spolov med udeleženci. Ponavadi se na njegove seminarje po svetu (daja konzultacije v 23 državah po svetu) udeležujejo samo moški in to pretežno nad 60 let. Smart je udeležencem delavnice predstavil med drugim tudi nekaj izkušenj z gojenjem vinske trte v Avstraliji iz katerih je moč povzeti zanimive primere in jih morda uporabiti v slovensko prakso. V Avstraliji je izvoz vina v zadnjih 20 letih iz nule porastel na dve milijardi dolarjev. To je spektakularen dvig izvoza v svetovnem merilu. Smart je po končanem predavanju v popoldanskem delu udeležencem seminarja prikazal nekaj praktičnih primerov na sami trti v vinogradih Vina Koper. Avstralec dr. Richard Smart je udeležencem v popoldanskem delu tudi praktično prikazal nekaj tehnik v vinogradu. BK Dr. Richard Smart je v vinogradu Vinakoper teorijo prikazal v praksi. Projektno učenje za mlade PUM KOPER vpisuje nove člane in članice! Mlade med 15. in 25. letom, ki niso v redni šoli, so brez poklicne izobrazbe ali brez službe in pripravljeni storiti kaj zase vabimo, da se nam pridružijo! S pomočjo mentorjev imajo priložnost dokončati opuščeno šolanje, na ustvarjalen način preživeti prosti čas, spoznati nove prijatelje, si pridobiti nova znanja in odkriti svoje talente. Nudimo tudi pomoč pri načrtovanju poklicne kariere in postavljanju stvarnih življenjskih ciljev, podporo pri premagovanju učnih težav, pomoč pri osebnih stiskah, predvsem pa privlačne in razgibane vsebine dela. Pridružijo se nam lahko tudi prostovoljni sodelavci! Vpis je možen vsak dan med 9. in 16. uro v Izobraževalnem centru Memory v Kopru (objekt Barka), Ferrarska 30, tel.: 631-13-13. Program je brezplačen, izvajanje omogočata Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Zavod RS za zaposlovanje OS Koper. Vabljeni! Bog Neptun že malce razočaran Neptun in posadka gusarjev potrebuje nova oblačila, saj so v njih že celih 58 let - in več podpore 4. septembra so na Bernardinu krstili 78 bodočih dijakov Srednje pomorske šole, katero obiskuje 280 mladih. Tradicionalni, letos že 58. Neptunov krst, je le uvod v nek nov začetek, ki je vse prej kot lahek. Pravi začetek pa se prične šele po končanem šolanju, ko se je treba uveljaviti s svojim znanjem. Slavnosti se je udeležil tudi Minister za promet, dr. Marko Pavliha, ki je ob tej priložnosti oblekel pravo pomorščakovo majčko, podžupan piranske občine Alberto Manzin in drugi pomembni predstavniki prometne sfere. Pred slavnostnim, tradicionalnim metom posameznika v vodo je dijake pospremil ansambel Šmarskih muzikantov, ki so jim zapeli pesmico; na mesto pomorec moj na pomoč, kar - gasilec moj na pomoč. Dogodek je dolga leta povezoval Portorož in Piran. Množica obiskovalcev je pomorščake v Neptunovi povorki pospremila in sočustvovala z njimi, saj so bili nekdanji krsti zelo trpeči. Dijaki višjih letnikov so se dobesedno izživljali nad novinci. Obstajali so tako imenovani »suhi tedni«, kjer so mladi dijaki že prvi teden v šoli, še pred pravim krstom, morali v šoli početi obsurdne stvari. V zadnjih letih seje, kar se tiče humanosti veliko izboljšalo, saj je bil to tudi eden izmed razlogov, da se nekateri dijaki niso vpisovali v Srednjo pomorsko šolo, pa čeprav so si to želeli. Dogodek je bil včasih tudi v velikem blišču. Neptunov krst se je pričel s pohodom Neptunove povorke sužnjev in gusarjev, v spremstvu bobnarjev, Pihalnega orkestra iz Marezig, piranskih mažoretk. Po krajšem programu v Portorožu, na ploščadi Prekomorskih brigad pa so se celo vkrcali na ladjo in zapluli proti Piranu. Prizorišča so se sicer menjavala. Relacija dogodka pa je bila vsa ta leta vedno Portorož-Piran. Vzporedno so potekale tudi razne igre, tekmovanja, razstave in dogodki na temo pomorstva, ki so pospremili ta veliki dan, kije pritegnil obiskovalce tudi od drugod, iz Slovenije. Tudi za turiste je bila to zanimiva prireditev, ki so si jo Neptun (Igor Pribac iz Pirana, dijak 4. letnika-plovni tehnik), vsemogočni vladar vseh morij, oceanov in mlak je svoje mlade zelene kreature popeljal v novi svet. Vsako leto, ko ga ob tem času vsi slavijo, Neptun, na svoje m slavnostnem tronu sklene to slovesnost in sprejme zelence v krog svoje posvečene slave. » Jaz, bog dejanj, bog mokre slave, vas bom popeljal v svet pomorstva, elektronike in prometa, v najlepše, najtrše in najbolj skrivnostne poklice tega sveta, o katerih sanjate tudi sami. Jaz, bog in zaščitnik svojih zvestih podložnikov, bom vse zelene novince izročil vestnim učiteljem svoje ljube Srednje pomorske šole Portorož, da bodo iz vas izprašili vsako uporništvo brez razloga, naredili iz vas koristno delovno silo ali umne nadebudneže, da boste lahko študirali tudi na univerzi,« je dejal Neptun ob svojem slovesnem govoru. Sledila je zaprisega in met v vodo. radi ogledali. Žal, danes ni več tako! Povorka se spusti le po hribu navzdol, od Srednje pomorske šole, prehodi nekaj sto metrov ter pristane tik ob obali in opravi svoj obvezni ritual. Organizatoiji takega dogodka so učitelji Srednje pomorske šole, ki morajo poskrbeti za vse. Da ne omenimo istih oblačil, kijih nosijo gusarji in Neptun, vsemogočni vladar vseh morij, oceanov in mlak iz generacije v generacijo že 58 let. Vse je povezano s finančnimi sredstvi, ki pa žal ne pridejo od nikoder. Res bi bilo škoda, daje ta dogodek, kije bil za Občino Piran velik turistični spektakl, počasi prišel v pozabo. Boga Neptuna in njegovo spremstvo zadnja leta podpira le še Intemautica - Marina Portorož, ostalemu turizmu in portoroški LTO pa je očitno za to izvirno prireditev, s katero na zanimiv način oživi kraj, malo mar! Breda Krajnc Pohvala turističnim delavcem Metropola Mnogim gostom največ pomeni odnos turističnih delavcev. Sama vsako leto obiskujem zunanji morski bazen Grand hotela Metropol v Portorožu, za katerega že več let skrbi vodja ekipe gospod Nenad Petkovič, ki je resnično turistični delavec z dušo in telesom. Letošnja ekipa ima več novih delavcev-začetnikov, vendar jih gospod Nenad zna voditi, jih usmerjati in spodbujati, kako morajo delati in kakšen mora biti odnos do gostov, v našem primeru kopalcev. Ekipi je najlepši vzgled, saj tudi sam poprime za vsako delo. Prav delo na plažah pa je zahtevno in zagotovo tudi najtežje. Ves dan so ti delavci izpostavljeni žgočemu soncu in so vsak trenutek pripravljeni ustreči zahtevam gostov, medtem ko drugi delavci delajo v klimatiziranih prostorih. Kljub napornemu delu so fantje in dekleta nasmejani, prijazni, ustrežljivi in kulturni, čeprav velikokrat delajo tudi po 12 ur dnevno. Po našem mnenju bi morala uprava vse to upoštevati in take Športna in klasična fizioterapija Tomaž Paulin, direktor Rokometnega kluba Cimos Koper predaja simbolično darilce Danijelu Bešiču, dr. med in Danielu Miklavčiču, višjemu fizioterapevtu____________________________ V Kopru so v športni dvorani Bonifika 9. septembra 2004 odprli fizioterapevtsko ambulanto, v kateri delujeta Danijel Bešič, dr.med in Daniel Miklavčič, višji fizioterapevt. Poslanstvo ambulante, ki bo delovala od ponedeljka do petka med 16.30 in 21.00 uro j e kot pravita omogočiti vsem ljudem [______ in vsem športnikom, tako rekreativnim kakor profesionalcem, življenje brez bolečin in poškodb. Na Slovenski obali še ni ponudnika zasebnika, ki bi na enem mestu zagotovil oskrbo pacienta z istočasno prisotnostjo oziroma pregledom zdravnika, specialista ortopeda in fizioterapevta ter s tem zagotovil popolno ponudbo storitev za lajšanje bolečin in rehabilitacijo. V večini primerov zdravniki ortopedi delujejo samostojno in ne v povezavi z fizioterapevti. To je le ena izmed prednosti, ki jo ima ambulanta ARTHRON. Konkurenčna bo tudi cena terapij, ki ne bo temeljila na luksuznosti, pač pa dosegljivosti zdravja za vsakogar. V ambulanti se bodo ukvarjali z vsemi oblikami fizioterapije ( kinezioterapije, elektroterapija, termoterapija, mehanoterapija, manualna fizioterapija), rehabilitacijo poškodb in preobremenitev ter s svetovanjem in izobraževanjem. Dr. Bešič in Miklavčič že vrsto let nudita tovrstne usluge tudi športnikom vseh ekip Rokometnega kluba Cimos Koper, kateri so bili tudi prisotni na otvoritvi ambulante. V imenu ekipe pa jim je direktor kluba, Tomaž Paulin izročil tudi simbolično darilce in jim zaželel veliko uspehov pri delovanju njune ambulante, ki je opremljena s sodobnimi aparaturami. Breda Krajnc Trst: Vroče o fojbah ali revizija nespornih dejstev Partizani v Trstu niso bili klavci V Trstu, za katerega tudi v osrednji Italiji radi porečejo, da je nekaj posebnega, se že pripravljajo na veliko proslavo ob 60. obletnici priključitve tega mesta in širše okolice Italiji, kar ni nič narobe, če ne bi bilo hkrati tudi številnih vzporednih aktivnosti, da bi proslavo »ovekovečili« s krivico, ki naj bi jo doživljali italijanski državljani po kapitulaciji Italije in še posebej v dneh, po vkorakanju partizanov IX. Korpusa v Trst 1. maja 1945. Govorijo o zloglasnem nedavno posnetem fdmu Srce v breznu, ki naj bi ga (premierno?) predvajali tudi ali celo na Dan spomina (italijanskega državnega praznika), 10. februarja ter seveda z dodatki o nesrečnih fojbah (kraških breznih), v katerih naj bi končalo svoje življenje na tisoče Italijanov. O tem, daje fašizem v navezi z nacizmom desetletja mučil, zapiral in ubijal ali pošiljal naše ljudi v zloglasna koncentracijska taborišča, pa nič. Znani zgodovinar in veliki poznavalec Jugoslavije dr. Jože Pirjevec v Primorskem dnevniku razkriva nekatere resnice. »Okrog 500 žrtev, večina iz vrst predstavnikov fašističnega režima, so septembra 1943 pobili hrvaški partizani. Maja 1945, ko so poboje izvajale jugoslovanske oblasti, pa je represijo pogojevalo več dejavnikov, v prvi vrsti vprašanje meje in vzpostavitev komunistične oblasti. Tudi ti poboji so se dogajali v ozračju maščevanja za preslano gorje. Ne gre namreč pozabiti, da je Italija več kot dvajset let izvajala v Julijski krajini zelo trdo raznarodovalno politiko proti slovenski in hrvaški manjšini, leta 1941 pa je zasedla del Slovenije s prestolnico Ljubljano. V času pred njeno kapitulacijo septembra 1943 je bilo pobitih več kot 5.000 ljudi, več kot 30.000 poslanih v koncentracijska taborišča. Številni kraji so bili porušeni, vasi požgane. V začetku maja 1945 so Jugoslovani resda verjetno pobili nekaj sto ljudi, mnogo pa jih je umrlo kasneje, med deportacijo in nato v zaporih ali taboriščih za vojne ujetnike. Celotno število pogrešanih ni ugotovljeno, po verodostojnih podatkih pa niha med dva in tri tisoč oseb. Med njimi so bili večinoma kolaboracionisti, ki so se borili na strani nacistov, vendar vsi niso bili omadeževani z zločini. Veliko je bilo ubitih iz drugih vzrokov, zaradi osebnega maščevanja, po pomoti, zaradi pomanjkanja podatkov. Med njimi niso bili samo Italijani, temveč tudi Slovenci in Hrvati. Ni res, da so bili tisti, ki so izgubili življenje v začetku maja 1945, »mučeni in z zavezanimi rokami in nogami (včasih živi) vrženi v globoke jame«. Bili so ustreljeni in pokopani v kraških breznih ter pri tem delili usodo nemških vojakov, ki so padli v boju v tržaški okolici konec aprila 1945. Ni res, da se Slovenci nočejo soočiti s tem vprašanjem. Ni res, da bil poboj tako velikega števila Italijanov po letu 1947 zamolčan iz diplomatskih razlogov, pogojenih s hladno vojno. Posebej zanimiva pa je izjava Silvia Berlusconia češ Mussolini ni ubil nikogar. Svoje nasprotnike je pošiljal na počitnice v koncentracijska taborišča. Italija torej ni napadla Jugoslavije, Jugoslavija je napadla Italijo in si hotela prisvojiti njena ozemlja. Sprenevedanja ni konec. Vprašati se je treba kako bomo združeni v Evropi na tak način, po 60 letih, gradili skupni dom? Istra je lahko Italijanom prijazno turistično zatočišče nikoli pa ne bo italijansko državno ozemlje, pa naj o tem še tako sanjajo! Franc Krajnc delavce ustrezno nagraditi. Med prijetnimi in kulturnimi fanti in dekleti se gostje počutimo udobno, domače in varno. Zato se celotni ekipi, predvsem pa Nenadu, zahvaljujemo in jim izrekamo javno pohvalo in to so: Nebojša, Maja, Verica, A len, Jaka, David, Aleksandra, Dan, Matej, Adis, Gordana, Ruža in Ančka, ki dela v baru. Želimo jim veliko uspeha! Breda Rustja, Ukmarjeve 14, Lucija v imenu Ivice Rožič s soprogom, XXX. divizije 14, Lucija, Verice Varušak, Obala 97, Lucija, Majde Pečnik, Glinščkova ploščad 21, Ljubljana, Metke Kumer. Ilirska 4, Ljubljana, Borisa Gmajnarja in soproge. Opekarska 45, Ljubljana in še mnogih drugih. Breda Rustja Akcija tednika 7 dni Prva poroka na ladji Burja V soboto, 28. avgusta 2004, sta se na valovih koprskega morja poročila Maja Jelič in Peter Tič iz Tinja na Pohorju. V okviru akcije Poroka na morskih valovih sta zbrala 1806 glasov bralcev tednika 7 dni in za nagrado prejela celotno organizacijo poroke. V soboto ob 15. uri je par iz hotela Vodišek, kjer sta bila v času poročnega vikenda nastanjena ženin in nevesta, skupaj s svati in ostalimi gostje krenil proti koprskemu pristanišču, kjer so se vkrcal na ladjo Burja. Na ladji sije par izrekel večno zvestobo pred koprskim županom Borisom Popovičem in matičarko Anito Starc, zabavni program na ladji pa so popestrili Koroški splavarji, kapitan ladje Franjo Žele in Koroške frajle. »Veseli me, da se vidimo na tej nenavadni poroki v našem mestu, kjer sem jaz župan. Kot veste se zelo trudimo za turizem in take akcije so zelo dobrodošle. Naj bo današnji dan tisti, ki se ga bosta rada spominjala,« je dej a koprski župan. Ladja z veselo razpoloženimi svati je nato pristala v Izoli, kjer je med 18. in 19. uro mladoporočenca sprejela izolska županja Breda Pečan in ju povabila v hotel Marina. Poročno razpoloženje je doseglo svoj vrh z rezanjem torte, nato pa se je poročna druščina z ladjo vrnila v Koper, kjer seje nadaljeval program Poroke na morskih valovih. Na Titovem trgu je ob 20. uri potekala revija poročnih oblek, sledil pa je pomemben trenutek, ko je nevesta, zdaj že Maja Tič, vrgla šopek, gostje pa se se lahko zavrteli ob melodijah Ptujskih 5. Pred nastopom Helene Blagne, kije za odlično razpoloženje gostov skrbela po 22. uri, je urednik tednika 7 dni Mirko Munda mladoporočencema izročil darila. Sledila je zabava, kjer sta se zagotovo od prijetno »napornega« dneva sprostila tudi mladoporočenca Tič. September 2004 CVOLIIVE 2004) primorski u*r'p Drago Žerjal DeSUS ZA VSE GENERACIJE Prepričan sem, da je za razvoj resnične demokracije nujno potrebno, da imamo v Državnem zboru več strank. DeSUS je odigral pomembno vlogo v dosedanjem delu Državnega zbora. Nismo dosegli vse kar smo želeli, pa vendar: ZfiL V je geK&r(Kcij£ DeSUS Vztrajali smo na oblikovanju takih zakonov, ki zagotavljajo, da naša družba ostane socialno pravična, ki bo vsem državljanom zagotovila varno in srečno življenje, vključno s tretjim življenjskim obdobjem. * Uspešno smo v koaliciji zagovarjali pobude organizacij civilne družbe, še posebno društev upokojencev. * Uspeli smo prepričati naše partnerje, da se kljub spremenjenim pogojem, pokojnine še vedno usklajujejo s plačami in od tega ne odstopamo v nobeni koaliciji. * Preprečili smo ukinitev dodatka za rekreacijo in zagotovili postopno rast. Ob podpori volivcev in zadostnem številu poslancev DeSUSa v Državnem zboru bomo dosegli tudi tiste cilje, ki jih nismo mogli v sedanjem mandatu zaradi našega pomanjkljivega vpliva na koalicijo. * Zagotoviti obvezno brezplačno šolanje do končane srednje šole. Pri tem zagotoviti tudi brezplačne knjige in druge pripomočke ter osnovne izven šolske dejavnosti. * Dopolnilno zavarovanje, preko delodajalcev ali neposredno, plačevati neposredno Zavodu za zdravstveno zavarovanje. * Aktivno podpirati vso zakonodajo, ki bo omogočala uspešnejše delo humanitarnih organizacij kot so Rdeči križ, Caritas in druge. * Aktivno bomo sodelovali pri oblikovanju vseh sklepov Državnega zbora, ki zagotavljajo delovanje socialne države in pri oblikovanju takega tržnega gospodarstva, ki bo uspešno zagotavljalo povečanje ustvarjenega viška Zfi- v je gcKcrkcisje stran 7 DeSUS vrednosti, BDP in s tem predpogoje za bogatejše in kvalitetnejše življenje naših državljanov. Kot poslanec Pirana pa bom, kljub načelnemu zastopanju celotne Slovenije, v Državnem zboru moral spodbujati, zagotavljati in omogočati spreminjanje zakonodaje v taki smeri, ki bo v korist naše občine. Tako: * Pospešeno organiziranje* pokrajin in s tem ponovno prenos več pooblastil na občine in pokrajine. V našem primeru še posebno prenos na pokrajino določene pravice upravljanja z in na morju, vprašanja zemlje, ki jo upravlja Sklad kmetijskih zemljišč, prihodki občin, ki se morajo povečati, če želimo povečati vlogo občine in krajevnih skupnosti. * Dokončno moramo zagotoviti izgradnjo doma za starejše občane in istočasno zagotoviti , da država ne bo prekinila proces izgradnje mreže domov za starejše občane. Zagotoviti je potrebno vire za izgradnjo sistema dnevni centrov in pomoči na domu. Kot svetnik zagovarjam ureditev mirujočega prometa pred Piranom. * Potrebno je zagotoviti, da se dosledno izvajajo ustava in drugi zakoni, ki zagotavljajo enakopravnost slovenskega naroda in avtohtonih narodnosti. Istočasno pa moramo omogočiti kulturno in športno delovanje tudi drugih narodnostnih skupnosti. Veliko je razlogov, da glasujete za kandidata DeSUSa, stranke za vse generacije. www.desus.si DeSUS Zfi. vse čfCKerUcije. FRANJOlZELE Zavihajmo rokave je slogan naših kolegov kandidatov za Državni zbor iz stranke Slovenija j e naša. Jaz pa temu dodajam: Da, ker je čas za spremembe Prizadevamo si doseči, da bodo brezplačni: vrtci, učbeniki za osnovno šolo in šola v naravi. Zahtevamo gradnjo neprofitnih stanovanj (mlade družina, socialno šibki,...) Politična sredinska opcija, demokratični, strpni, solidarni, usmerjeni v prihodnost in naravnani k merljivim ciljem, brez ideoloških bremen Izboljšanje gospodarskih in socialnih razmer na osnovi človekovih izobrazbenih in kvalifikacijskih potencialov, na osnovi pravno delujoče države. ■ Znanje, sposobnost, delavnost, poštenje, odgovornost, odločnost so pojmi in vrednote, ki zagotavljajo napredek in spremembe ■ V ospredju imamo človeka, kot absolutno vrednoto z vsem dostojanstvom ■ Slovenija je država velikih priložnosti in možnosti. S sodobnim gledanjem, korektnim poslovnim in strokovnim odnosom, kot resnični pravni državi, so ji odprta vrata k sosedom, Evropo in Svet. NAŠE IN MOJE MNENJE O NEKATERIH POMEMBNEJŠIH PODROČJIH: Zunanja politika: zasnovati na dialogu in pogajanjih s strokovnimi argumenti, brez blatenja in vmešavanja v notranje zadeve drugih držav: urediti sosedske odnose s pomočjo gospodarskih, kulturnih in športnih povezav. Okolje in prostor -.interdisciplinarno načrtovati v dialogu s prebivalci, cilj je kakovostno bivanje, gradnja v obsegu, ki to zagotavlja. Gospodarstvo: intenzivneje pospeševati razvoj podjetništva in malega gospodarstva, ki naj bodo nosilci razvoja v lastnih okoljih, povezave do meja kapitalske in upravljalske obvladljivosti. Negospodarstvo: ustvariti preglednost in racionalizirati stroške s pomočjo normativov in nadzora ter uvesti strokovnost namesto politično ideoloških imenovanj. Življenjski standard, prikazovati s primerljivimi izobrazbenimi in kvalifikacijskimi skupinami v razvitem svetu; plačo, pokojnino, socialne dajatve, stroške, ... Kultura: ustvarjalna in poustvarjalna je bogastvo našega naroda, vzgoja v izobraževalnem procesu in kulturno obnašanje pa nista na Evropskem nivoju. Slovenija je naša Z ZAVIHANIMI ROKAVI NEKAJ SPREMEMB ■ Vse je sicer politika, a vendar mora stroka najprej podati svoje mnenje ■ Narisati 9 lokacijskih načrtov v enem letu, jih obravnavati v popolnoma neprimernem času in govoriti, da je v dobro ljudem, ki pa se jim s tem poslabšajo življenjski pogoji in vzame tudi razvojna možnost za potomce, je nesramnost brez primere. Omogočiti in zasnovati investicije tudi z domačim kapitalom (obrtniki, podjetniki, občani), ki se ga sedaj namerno in načrtno ignorira. ■ Počistiti s političnimi imenovanji mimo strokovnosti in znanja in zagotoviti v negospodarstvu transparentnost nad prihodki in odhodki ter racionalizirati upravo. ■ Večinsko življenjski standard pada, zaposlovanje mladih je resen problem, ker so vse pomembnejše gospodarske opcije iz občine odšle. Nazaj pripeljati gospodarstvo! ■ Šport in mladi, šport in turizem: Ni dileme, v piranski občini potrebujemo atletski stadion z nogometnim igriščem, olimpijski bazen s stolpom za skoke v vodo, sodobno keglišče, strelski dom, veslaški dom, urejeni jadralni center, pokrita balinišča. ■ Izboljšati je treba nevzdržno slab položaj socialno ogroženih, nedorečeno stanje na področju ribištva, stanovanja in izobraževanje mladih. ■ V žepih povprečnega človeka se žal ni spremenilo kaj dosti, zato nas čaka težka naloga. Vaš glas nam daje pooblastilo, da v vašem interesu upravljamo javne zadeve, da spreminjamo iz slabega v dobro. Franjo Žele Naročnik: DeSUS Javnomnenjska raziskava je potekala 7. septembra 2004. Na osnovi vzorca telefonskih naročnikov so anketarji Infoneta iz Ljubljane zajeli 290 polnoletnih oseb s prebivališčem v občini Piran ter z njimi izvedlo telefonski intervju. Namen ankete je bil preverba podpore političnim strankam, tedaj znanim kandidatom na državnozborskih volitvah ter njihovo Kandidatka ZLSD in Županja Občine Piran Vojka Štular Dragocene izkušnje prepoznavnost. Pregled ugotovitev podajamo v grafični in numerični obliki. Iz rezultatov je razvidno, da se bo najbolj ogorčen boj za glasove piranskih volivk in volivcev znova bil med Združeno listo socialnih Zakaj ste se odločili za kandidaturo na letošnjih državnozborskih volitvah? pa jih izločati. Ker sem tudi sama vzgojena v tem duhu in tako vodim tudi občinski svet, verjamem, da bom kot poslanka pri tem zelo uspešna. demokratov (ZLSD) in Liberalno demokracijo Slovenije (LDS), ki ju predstavljata županja Vojka Štular in minister Marko Pavliha. Da bi bilo odločanje med obema kandidatoma nekoliko lažje, ju v Primorskem utripu predstavljamo nekoliko bolj natančno. Med opozicijskimi strankami za zdaj najbolje kaže Alojzu Zornu in Slovenski demokratski stranki (SDS). Približuje pa se ji tudi stranka Slovenija je naša (SJN), ki jo v piranskem okraju predstavlja podjetnik Franjo Žele. Ker se je volilna kampanje pravzaprav šele dobro začela, so seveda možna še velika presenečenja. Namen ankete je zgolj orientacijski, saj še nismo upoštevali vseh kandidatov in strank, ki bi utegnile pokvariti račune tudi najmočnejšim. Ali poznate kandidata? 120 n 100 Ocenjujem, da sem v zadnjih letih popolnoma dozorela kot politik. Mislim, da bi bila velika škoda ne izkoristiti vseh mojih izkušenj. Natančno vem, kje so nepravilnosti v odnosu med občinami in državami in kako jih odpraviti. Menim tudi, da so prav te volitve ključne za premik v smer socialne države. Dosegli smo stopnjo razvoja, ko se moramo bolj posvetiti izobraževalni, zdravstveni in socialni politiki. Zakaj ZLSD? Ker je stranka, vredna zaupanja. Zvesta svojim socialdemokratskim koreninam, evropska po svoji viziji in načinu dela. Ker je racionalna, ko gre za proračun, ker je strastna, ko gre za vrednote. Ker je stranka, ki je optimalno združila izkušnje starejših z energijo mladine. Imamo največji in najbolje organiziran podmladek v Sloveniji, ki je dobro vpet tudi v mednarodno okolje. Nenazadnje tudi zato, ker le ZLSD zagotavlja socialno noto v levosredinski koaliciji in zagotavlja stabilnost. Naš predsednik Borut Pahor se je trudil iskati konsenz in pri tem pogosto trpel kritike naših koalicijskih partnerjev, ki se z opozicijo niso bili pripravljeni pogovarjati tako kot on. Tudi meni pogosto očitajo, da sem preveč popustljiva do druge strani političnega prostora. Toda to je ključni element dobre politike, združevanje energij z vseh koncev - in ravno to je prednost naše stranke, da to znamo. Kakšno bo vaše delo v parlamentu? Učinkovito in strokovno! Delo v parlamentu je zame osebni in strokovni izziv, ki me bo vzpodbujal pri iskanju novih možnosti za izboljšanje zakonodaje predvsem na področju šolstva ter socialne in pravne varnosti naših državljank in državljanov. Prizadevala si bom za mirne, strpne in dostojne dogovore med strankami. Takšne dogovore, ki bodo zagotavljali boljše pogoje v šolstvu, kulturi, zdravstvu ter varstvu in negi starejših občanov. V Združeni listi socialnih demokratov verjamemo, da je treba tudi nasprotne interese usklajevati, ne V državnem zboru ste dolžni zastopati interese vseh državljanov, tudi na račun interesov našega Pirana. Kako mislite usklajevati obe funkciji: župansko in poslansko Pirančani smo vedno znali poskrbeti zase. Težave so nastajale le takrat, ko so za nas skrbeli drugi. Zato si bom prizadevala za več samostojnega razvoja za lokalne skupnosti. Danes je skoraj vsaka odločitev občank in občanov sprejeta le pogojno. Potem sledi serija usklajevanj z državnimi organi. Brez soglasja države skorajda ne moremo premakniti niti kamna. Kot da občine niso tiste, ki največ vedo o sebi in svojih potrebah. Zato večkrat upravičeno - a tudi povsem nepotrebno - govorimo o mačehovskem odnosu države do lokalnih skupnosti. Rada bi premagala prostorsko zaprtost, s katero se spopada tako Piran kot tudi številne druge slovenske občine. Zavzela se bom za boljšo štipendijsko politiko in lažje reševanje stanovanjskih problemov, ki bodo mladim omogočile osebnostni razvoj v domačem kraju. Stvari, ki jih kot županja poznam in želim reševati, a nanje nimam vpliva. V Ljubljani bom nadaljevala z začetim delom v Piranu. Poslanci moramo »prevajati« neposredne izkušnje in potrebe ljudi v nacionalno zakonodajo. Denimo to, da mora imeti ladjar, ki bi želel turistom ponuditi kak kozarec ali grižljaj, na ladji tri stranišča. Ta nesmisel kaže na pomanjkanje razumevanja za konkretno življenje. To želim popravljati. Ste se pripravljeni odreči županovanju? Vsekakor bom v primeru izvolitve občinskemu svetu ponudila odstop. Svetniki in svetnice bodo znali presoditi, ali zmorem opravljati obe funkciji dovolj učinkovito. Omenjate zakon o Piranu. Kakšne prednosti bi imel ta predpis? Poseben zakon o našem enkratnem zgodovinskem in obzidnem mestu bi predvsem zagotovil redno in zadostno financiranje posebnih potreb Pirana. Menim, da ne bi smeli samo občanke in občani nositi na plečih celotnega bremena oskrbe nacionalnega spomenika. Zakon o Piranu bi hkrati omogočil ustrezne sankcije za tiste, ki ne spoštujejo našega mesta in učinkovito preprečil skrunitve zgodovinske dragocenosti. Prenova Portoroža - da ali ne? Vsekakor da! Vendar premišljena, postopna ter predvsem ljudem prijazna. Spremembe Kateri kandidat je najbolj primeren za poslanca? 35 30 25 20 15 10 5 0 30,7 z, 9,7 5,5 V 3 1 n n E V 0,7 □ da □ ne plana, kijih je sprejel občinski svet, so v nas vnesle veliko pričakovanj in prav toliko bojazni. Drži, da smo končno odprli resnične možnosti razvoja turističnega gospodarstva, vendar pa se ne smemo prenagliti. Najpomembnejši del načrtov o prenovi Portoroža so mnenja in pripombe krajanov. Veliko smo jih zbrali že na javni obravnavi, še večjih pričakujem v postopku sprejemanja lokacijskih načrtov. Prepričana sem, da bo končna podoba Portoroža všeč večini, saj bo pomemben del prostorskih aktov rešen tudi prek javnih natečajev, ker tudi sama nisem zadovoljna z nekaterimi konkretnimi predlogi projektantov in zahtevami investitorjev. V javnosti in tudi prek medijev se širijo govorice, da ste se z nedavno spremembo plana precej okoristili zaradi vaše parcele v portoroškem Parku cvetja? Nisem lastnica nobene parcele, ki jih je obravnavala sprememba plana. Moje premoženjsko stanje se s spremembo plana ni v ničemer spremenilo. Tudi moj soprog in njegova družina, ki so podedovali omenjeno zemljišče, se ni v ničemer okoristila, saj je bila njihova parcela pred in po spremembi plana nezazidano stavbno zemljišče. Očitki o mojem neupravičenem okoriščanju so zares nizki, kar pa po drugi strani dokazuje, da opozicija nima resnih in utemeljenih pripomb na moje dosedanje delo. Menim namreč, da so te laži del skrbno načrtovane kampanje katerega izmed političnih tekmecev. Kakšno koalicijo bi podprli v državnem zboru? Koalicija, ki je sestavila sedanjo vlado, je dobra. Dokazala je, da zna odlično sodelovati, da ima potrebno znanje, izkušnje in vizijo. Z dosedanjim delom si je resnično zaslužila še en mandat, seveda pa bodo imeli končno besedo volivke in volivci. Menim, da bodo znali nagraditi sodelovanje ZLSD v vladi, ki je Slovenijo naredilo za varnejši dom. Smo steber politične in socialne stabilnosti. Z novim zagonom želimo zdaj popeljati Slovenijo v krog najrazvitejših držav. To bo mogoče samo, če bomo znali izkoristiti znanje in ustvarjalnost slehernega posameznika. Prednost dajemo delu, znanju in ustvarjalnosti. S takšnimi strankami želimo sodelovati. Ste pripravljeni tudi na morebitno vlogo opozicije? Ne verjamem v volilni poraz, ki pa je seveda možen. Še zlasti, če bodo naši privrženci to ključno oktobrsko nedeljo raje ostali doma. Ne glede na izid volitev pa sem prepričana, da državni zbor ne bi smel postati poligon za razkol Slovencev, saj smo združeni zelo močni. Včasih sem kar naveličana dvomov v naše sposobnosti, poslušati, česa ne zmoremo in kje vse nas naši tekmeci prekašajo. Ko združimo moči, nas pravzaprav nič ne more ustaviti. Vstopili smo v Evropsko unijo in v njej igramo čedalje bolj pomembno vlogo. Živimo v varni domovini s stabilno gospodarsko rastjo in cvetočo kulturo. Veliko moramo še narediti, vendar si lahko vsi skupaj dovolimo tudi nekaj ponosa. Tisti, ki vladajo in tisti, ki vlado nadzorujejo iz opozicijskih klopi. Kolikšen odstotek na volitvah bi ocenili za uspeh? Medtem ko se drugi ukvarjajo z odstotki, sama raje preštejem glasove. Prav vsak glas je zame nadvse dragocen in prav vsakemu svojemu volivcu in volivki se zanj vnaprej zahvaljujem. Uspeh bo več glasov kot pred štirimi leti. M.S. Kandidat LDS in Minister za promet Republike Slovenije, dr. Marko Pavliha Nov val energije Kdo je prof. dr. Marko Pavliha? Najraje kar Marko iz Šupetra. Nisem velik ljubitelj formalnosti. Pogosteje me boste videli na vrtu z zavihanimi rokavi kot v svečani opravi na večernih sprejemih. V mojem življenju je daleč najpomembnejša družina. Odkar se je moje delovno mesto preselilo v Ljubljano, svoje neizmerno pogrešam. Moram priznati, da sem vesel volilne kampanje, saj sem lahko več v Piranu. Zakaj ste se odločili za kandidaturo na letošnjih državnozborskih volitvah? Povsem jasno je, da moram kot strokovnjak v politični službi svoje delo preverjati na volitvah. Veselim se, da mi bodo Pirančanke in Pirančani s svojimi glasovi povedali, kaj pričakujejo od mene. Kandidatura je zame izziv z veliko odgovornostjo, saj sem v svoj program zapisal tudi tako zahtevne naloge, kot so čimprejšnja navezava celotne slovenske Istre na avtocestni križ, nova varnost slovenskega morja in dovolj nepridobitnih stanovanj za mlade družine. Zakaj LDS? Preprosto najboljša stranka za najboljšo domovino. Ker si tudi sam prizadevam biti najboljši v vsem, česar se lotim, je LDS edina prava izbira. Politika Liberalne demokracije Slovenije, ki je znala že pred desetletjem pogledati dovolj daleč v prihodnost, je najboljše zagotovilo, da bo Slovenija tudi v prihodnje ostala so neustrezne cestne povezave, nedoločena meja s Hrvaško in toga turistična ponudba. Lotiti se je treba tudi vprašanja morja in mu zagotoviti ustrezno nego in varovanje. To so vprašanja, ki zadevajo vso Slovenijo in ne le naš Piran. Zato tu ne vidim nevarnosti, da bi prišlo do navzkrižja nacionalnih in lokalnih interesov. Seveda pa si bom kot piranski poslanec močno prizadeval, da bi jih reševali prednostno. Vendar pa me ti veliki zapleti ne bodo odvrnili od reševanja tistih, le na videz manjših, ki pa so za posameznike ogromni. Saj je težko verjeti, da občina Piran nima doma za upokojence, da osnovna šola z italijanskim učnim jezikom skoraj razpada, da nogometaši nimajo ustrezne travnate površine za dober trening... Te stvari je treba urediti! Tudi te naloge sodijo v našem skupni slovenski nacionalni interes, da postanemo eno najrazvitejših gospodarstev na področju EU. Postati moramo ustvarjalna in odprta družba, v kateri bo vsak posameznik lahko najbolje izrazil svojo edinstvenost in po svojih najboljših močeh prispeval k razvoju naše skupnosti. Ste se pripravljeni poslanski sedež zamenjati za ministrskega? Če bi mi mandatar nove slovenske vlade ponudil sodelovanje v njegovi ekipi, bi seveda takšno vabilo sprejel Z velikim zadovoljstvom. Nikakor pa to ne pomeni, da bi opustil naloge, ki mi jih bodo naložili piranski volivci in volivke. To se ne bo zgodilo! Vsi vemo, katere stranke so si programsko blizu in katere najbolj narazen. Prepričan se, da »desna« koalicija nebo zbrala dovolj glasov in da bo tudi novo vlado sestavljal predsednik Liberalne demokracije Slovenije. To bi bilo za našo domovino zelo pomembno, saj je program LDS pravzaprav partnerstvo s prihodnostjo, je program za uspešno, moderno in odprto Slovenijo. Naš program stavi na varno državo in na deželo priložnosti, odprto za vse, ki si želijo biti še boljši. Naša podoba prihodnje Slovenije temelji na pridobitvah dosedanjega uravnoteženega razvoja na gospodarskem, družbenem, političnem in kulturnem področju. Ste pripravljeni tudi na morebitno vlogo opozicije? Vsakdo, ki se pomeri na volitvah, mora biti pripravljen tudi na poraz. Veliko je dejavnikov in neznank, ki vplivajo na volilni izid. Zdelo bi se povsem logično in pravilno, da bi volivke in volivci s svojim glasom nagradili tiste, ki so odločilno prispevali k rezultatom iztekajočega se mandata. Tiste, ki se ne zadovoljijo z nespornimi uspehi in velikimi zgodovinski projekti, temveč so že pripravili nov program za naslovom »Skupaj spreminjamo Slovenijo«. Čeprav sem v politiki le nekaj mesecev, pa vem, da ni tako enostavno. Zelo tesno bo, če volivke in volivci Liberalne demokracije Slovenije ne bodo oddali svojega glasu. V takšen scenarij sicer ne verjamem, bi pa svoje delo opravljal s povsem LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA | SLOVENIJE § dežela priložnosti, socialne pravičnosti in gospodarskega napredka. Ob koncu tega mandata ima Slovenija najnižjo inflacijo doslej, najnižjo brezposelnost in najnižje obrestne mere. Dejstvo je, da je Svetovna banka Slovenijo uvrstila med 27 najbolj razvitih držav sveta. LDS ponuja tudi daleč najboljšo ekipo za prvi mandat v Evropski uniji in ponosen sem, da mi je predsednik ponudil priložnost za sodelovanje v njej. Nekateri vam očitajo, da imate premalo političnih izkušenj. To je lahko tudi prednost. Zelo izkušeni ljudje imajo pogosto občutek, da jih nič na svetu ne more presenetiti. Veliko dogodkov ne moremo predvideti, ti pa zato zahtevajo veliko energije in delovnega zagona. Tisti, ki me bolje poznajo, vedo, da mi energije nikoli ne zmanjka. Prenova Portoroža - da ali ne? enako odgovornostjo in entuziazmom tudi kot poslanec opozicije. Kolikšen odstotek na volitvah bi ocenili za uspeh? Za Liberalno demokracijo Slovenije je uspeh, če dobi največ glasov volivk in volivcev. Če bo ostala stranka, ki ji ljudje najbolj zaupajo. M.S. ril ,i “TOL. VXnt\s\ Marko Pavliha bo letos dopolnil 42 let. Na ljubljanski pravni fakulteti, kjer je habilitiran kot redni profesor za gospodarsko, transportno in zavarovalno pravo, je diplomiral leta 1986. Dve leti pozneje je magistriral iz pomorskega prava na pravni fakulteti v Splitu, leta 1991 pa doktoriral na pravni fakulteti Mc Gill v Montrealu. Svojo poklicno pot je začel v Splošni plovbi Piran, pred imenovanjem na položaj ministra pa je vodil katedro za pomorsko in prometno pravo na fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu ter opravljal dolžnosti prodekana za znanstveno-raziskovalno dejavnost. Predava tudi na ljubljanski ekonomski fakulteti. V svoji pedagoški karieri je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim tudi častni naziv Slovenski pravnik leta (2001). Kot gostujoči profesor je sodeloval na univerzah v Avstraliji in Belgiji ter na Hrvaškem in Malti. Lani je bil v Bordeauzu imenovan za generalnega sekretarja mednarodnega pomorskega odbora (CMI). Med drugim je član mednarodnega centra za arbitraže iz naložb pri Svetovni banki, opazovalec pri mednarodni zvezi za pomorska zavarovanja, član nadzornega sveta IMO International Maritime Law Institute z Malte ter arbiter stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije. Marko je poročen in oče dveh otrok. Živi v Sv. Petru nad dolino Dragonje. Prosti čas najraje preživlja s svojo družino, se potaplja, igra kitaro in piše eseje. Je avtor in soavtor 14 knjig in več kot 300 znanstvenih člankov in strokovnih razprav. Kakšno bo vaše delo v parlamentu? Ne boste me pomnili po dolgih razpravah, ampak po enostavnih in razumljivih predlogih, ki bodo probleme reševali hitro in učinkovito. Znam se oglasiti, ko je potrebno, in znam biti tiho, ko začnejo drugi mlatiti prazno slamo. Po naravi sem optimist in obljubljam, da bom takšen ostal tudi v parlamentu. Zavedam se, da v okviru evropskih pravil ni veliko priložnosti za dobro zaščito nacionalnih interesov, zato bom skušal poiskati in izkoristiti prav vsako. Zavzemal se bom za tesnejše sodelovanje med institucijami znanja in podjetji, ker verjamem v partnerstvo javnega in zasebnega interesa. Predvsem pa bom podprl tiste ukrepe, ki bodo prispevali k znižanju stopnje brezposelnosti in socialnih razlik. V državnem zboru ste dolžni zastopati interese vseh državljanov, tudi na račun interesov našega Pirana. Piranski okraj predolgo ni imel svojega občana za poslanca, kar je videti že na prvi pogled. Na reševanje čakajo velike in zahtevne težave, kot Ne na račun Portorožanov! Da smo turizem ljudje, ni le reklamni slogan, temveč dejstvo, ki so ga nekateri prostorski načrtovalci preprosto prezrli. Ne verjamem, da je turistični razvoj mogoče doseči le z gradnjo objektov, ne glede na njihovo atraktivnost ali kapacitete. Velika razlika je, ali dihajo s krajem ali pa so v njem tujki. Sicer je vsakomur, ki se je letošnje poletje mudil v Portorožu, jasno, da bo do nekaterih sprememb moralo priti kmalu. Dobro je, da se je razprava o spremembah začela; škoda, da tako pozno in zato tudi tako ostro. Verjamem pa, da se bodo strasti kmalu umirile, kar je nujno za ohranitev interesa investitorjev. Tega ne smemo zapraviti, saj namerava gospodarstvo v tem investicijskem ciklu iz Portoroža znova narediti počitniško letovišče. Zelo veliko naših občank in občanov živi prav od prihodka poletnih mesecev in te smo dolžni narediti čim bolj donosne. Kakšno koalicijo bi podprli v državnem zboru? Novo vladno koalicijo bodo seveda sestavili volivke in volivci, ocenjujem pa, da je sedanja svoje delo opravila dobro. Katera stranka vam je najbližja? ■ w primorski utp Alojz Zorn, dr. med. specialist olorinolaringolog SDS Poslanski kandidat SDS v občini Piran Želim prispevati k uspešni preobrazbi Slovenije, da bomo državljani bolj srečni in zadovoljni Spoštovane volivke in volivci! Dolgo sem razmišljal ali se kaže podati v politiko in na najvišji ravni odločanja, v slovenskem parlamentu, poskušati prispevati svoj delček sposobnosti in znanja za socialno pravično, gospodarsko močno, pravno in pošteno državo, kar so moji ideali. Mislim, da bom to zmogel. Rodil sem se 23. 2. 1941 v Prvačini (občina Nova Gorica). Gimnazijo sem končal v Novi Gorici, nakar sem se vpisal na medicinsko fakulteto. Diplomiral sem leta 1966. Leta 1974 sem končal specializacijo iz otorinolaringologije. Sem poročen in imam dve hčeri, Doris in Veroniko. 25 let vodim oddelek za ušesne bolezni v Splošni bolnišnici Izola. Tik pred osamosvojitvijo države sem vstopil v SDS. Bil sem soustanovitelj stranke in njen prvi predsednik v občini Piran.. Čutim, da sem že prestar za kirurško delo, vendar imam še dovolj intelektualne volje, dovolj življenjskih izkušenj in znanja, zato sem sklenil kandidirati za poslanca v državni zbor. Želim si, da bi v naši družbi prišlo do pozitivnih sprememb. Kot zdravnik sem bil vedno socialno misleči in zato me motijo številne pomanjkljivosti v sistemu delovanja naše države. Želim si, da bi bila naša družba bolj socialna, uravnotežena, da bi Slovenija resnično postala pravna država. Želim si tak pravni in socialni red v naši državi, ki bi nas približal družbenemu modelu skandinavskih držav. Zavedam se, daje pot dolga, naporna in da bi jo morali tlakovati I na vseh področjih družbenoekonomskega življenja. To bom zagotovo poskušal v DZ, če bom /j izvoljen. o Od vas drage volivke in volivci bo 3. oktobra 2004, ko boste šli na volišča odvisno ali -2 bom take ideale lahko uresničeval v najvišjem organu upravljanja in vodenja države, ° v Državnem zboru. DeSUS računa na 8 poslanskih mest V sredo, 25. avgusta 2004 dopoldne je bila v prostorih Hotela Sabotin v Solkanu pri Novi Gorici volilna konferenca Demokratične stranke upokojencev za območje Primorske, katero v sistemu državnozborskih volitev uvrščajo v 2. volilno enoto (od 8 v Sloveniji). Voli se namreč 88 poslancev in dva poslanca iz manjšinskih organizacij. Kandidatke in kandidate je najprej pozdravil predsednik stranke Anton Rous, ki je ocenil prvič, da je DeSUS kot stranka potreben ter da je v tem mandatnem obdobju naredil veliko pozitivnih svari in v parlamentu (sedaj ima 4 poslance) tudi dobro ščitil interese upokojencev in njihovih članov. »Računamo na še enkrat večji uspeh, na 8 poslanskih mest«, je optimistično dejal predsednik Rous. DeSUS ima v vseh volilnih enotah svoje zelo resne kandidatke in kandidate za poslance, zanimivo pa je predvsem to, da pri stranki kandidature prihajajo od spodaj navzgor, ne obratno. Za poslanske sedeže na volitvah v DZ na območju 2. volilne enote, 3. oktobra 2004, se bodo potegovali kandidati iz naslednjih volilnih okrajev: Piran: Drago Žerjal Izola: Ivan Paliska Koper 1: Mirko Miklavčič Koper 2: Darko Butinar Sežana: Ivan Atelšek Ilirska Bistrica: Danijela Pardo Postojna: Dr. Edvard Bmno Rebula Ajdovščina: Ljudmila Kovač Nova Gorica 1: Aldo Temovec Nova Gorica 2: Kvirin Velikonja Tolmin:Vasja Klavora, primarij, dr. med. Mef ni konkurenca Bredi Čeprav vsi tako govorijo, preprosto ne more biti res, da bo na volitvah »rušil« Bredo Pečan. Drago Mislej -Mef (le kdo ga ne pozna) se je v Izoli predstavil malo drugače - kot neodvisni kandidat na listi LDS. Če bo izvoljen, v kar ne dvomi nihče več, bo, če drugega ne, eden od 90 poslancev, ki mu ne bo nerodno stopiti pred mikrofon, saj ga je vajen. Novinarjem se je predstavil na poznem zajtrku 13. septembra v restavraciji Hotela Marina v Izoli. Kandidata je predstavil predsednik OO LDS Izola, Igor Franca. Kandidatka za tri Nobena, še tako skrbna analiza ne pokaže, da bi lahko kdo kar tako premagal Bredo Pečan in kot vse kaže se bo njena znana formula odkrite bojevnice, oborožene s stroko, izšla tudi 3. oktobra na državnozborskih volitvah, ko bo v DZ pravzaprav le nadaljevala začeto delo. Breda pa tudi ne bo zapustila svoje Izole. Brez strahu, ostaja neprofesionalna županja. Vrednote oziroma program ZLSD, katere podpredsednica j e in ki ga je predstavila na novinarski konferenci v Izoli, so delo in socialna varnost za vse in vsakogar, ali na kratko: Prihodnost za vse! LELA Marinko Babič s.p. Lucija, Obala 127 GSM: 031/390 542 1. ) V Luciji prodamo 500 m2 poslovnega prostora. Uporabno dovoljenje za gostinstvo, možna sprememba namembnosti. 2. ) V Dragonji prodamo večstanovanjski objekt v izmeri 760 m2 na parceli 1600 m2 + 720 m2 stavbnega zemljišča. 3. ) V centru Celja prodamo tovarno v izmeri okoli 5000 m2 + parkirišča. 4. ) V Luciji prodamo po ugodni ceni trisobno stanovanje v IV. nadstropju v izmeri 86 m2 + garažni boks. 5. ) V Piranu prodamo dve dvosobni stanovanji s pogledom na morje. 6. ) V Piranu prodamo na novo adaptirano dvosobno stanovanje. 7. ) V Luciji (telovadnica) prodamo nedokončan poslovni prostor v pritličju v izmeri 42 m2 8. ) V Strunjanu prodamo hišo na parceli 3000 m2 s čudovitim razgledom na morje. Vojka Štular Za socialno demokratske vrednote Njeno življenje je povezano s Piranom, zadnjih šest let, ko že drugi mandat opravlja pomembno funkcijo županje Občine Piran, pa še toliko bolj. Njeno načelo j e iskanje skupnih točk, umirjenost, preudarnost in sistematičnost. Mnogi se sedaj sprašujejo, zakaj hoče v Ljubljano? Za poslansko mesto seje odločila s preprostega razloga, ker najpomembnejše odločitve sprejemajo v Ljubljani. Tam bo lahko, kot je povedala na predstavitvi v gostišču Ondina 9. septembra v Portorožu, bolje zastopala interese Občine Piran. Tudi Vojka Štular bo hkrati postala neprofesionalna županja. Taros čiran Povabilo k vpisu Društvo Faros Univerza ja tretje Življenjsko obdobje Piran vabi k vpisu v novo šolsko leto 2004/2005. Vpis bo v prostorih društva v Luciji, Fajanska ulica 1, od 20. do 24. septembra od9.dol2.ure. Tel.: 05 677-41-20 Vabljeni I Uspešen zaključek dobrodelnega koncerta »Piranski angel« Za obnovo piranske stolnice so zbrali 3 milijone tolarjev V društvu Prijatelji zakladov Sv. Jurija Piran so zelo zadovoljni z odzivom ljudi na njihovo prošnjo naj prispevajo za obnovo piranske župnijske cerkve. Na dobrodelnem koncertu s skupnim naslovom Piranski angel, 13. avgusta v Amfiteatru portoroškega Avditorija, so nastopili številni izvajalci, ki se jim društvo še posebej zahvaljuje. Ne le s prodajo kart, pač pa tudi s prostovoljnimi prispevki, so zbrali 3.050.000,00 tolarjev. »S podporo dobrodelnega koncerta ste pospešili potek prenovitvenih del, ki bodo župnijski cerkvi Sv. Jurija v Piranu čimprej vrnila prvotni sijaj in bo tako spet odprta za obiskovalce,« sta zapisala Duška Žitko, tajnica društva in Zorko Bajc, predsednik društva. ZAHVALA NASTOPAJOČIM IN DONATORJEM Za uspešno izpeljani dobrodelni koncert se društvo Prijatelji zakladov sv. Jurija in Župnija iz Pirana zahvaljujeta vsem obiskovalcem, nastopajočim, sponzorjem in donatorjem: Tijuana Križman, Big Band Brača Doblekarja, Anika Horvat, Janez Bončina Benč, Tulio Furlanič, Saša Pavček, Marsell Marinšek, Gregor Tozon, Ubald Trnkoczy, Zmago Modic, Avditorij Portorož, Primorski utrip, Mesnica Lučano Damiani, Hoteli Palače, Metropol, Bernardin, Marko in Val, Občina Piran, Maona, Krka - Zdravilišče Strunjan, Banka Koper, Pigraf, tiskarna Vek, Turistično združenje Portorož, Mennyacht, Zavarovalnica Adriatic, Mate Matjaž, Pick&Place, Oljka d.o.o., Radio Tartini, Street tours d.o.o., Okolje Piran, Župnija sv. Marka, Gasspar nepremičnine, Pralnica Lucija, Surf - trgovina in storitve, Marina Portorož, Porting, Mobitel, Restavracija Tomi, društvo Anbot, Comunitr degli Italiani Giuseppe Tartini, Kompas, Atlas express, Turistična recepcija - turistični servis Portorož, Turist biro, Maestral, Študentek, Artes nepremičnine, C.a.f.e, Santee caffe, Trgovina elektronik center Lucija, gostišče Riva Piran, Krajevna skupnost Piran, Združenje borcev in udeležencev NOB Piran, Društvo izgnancev Piran, Društvo upokojencev Piran, Cantina okrepčevalnica, Restavracija Tri vdove, Architecta nepremičnine, Stara gostilna, Pavel 1 in 2, Butique Franko, Kavama Tartini, TD Ognjišče, Studio 33 Cerknica, Mizarstvo Plejo Piran, Foto klub Lucija, Da noi in Kantina Žižola. Velik dogodek za 17.932 prvošolčkov Se rekordno obiskanemu PPF piše zadnje leto? S predstavo Bužec on, bušca jaz, 29. avgusta 2004, seje zaključil Primorski poletni festival (PPF), kije letos praznoval deseti rojstni dan. Tudi v vseh treh obalnih občinah, Piranu, Izoli in Kopru, so se dobro pripravili na 1. september, ko je v hrame učenosti vstopilo 638 prvošolčkov. V Sloveniji 17.932. Po dveh mesecih poletnih počitnic seje 1. septembra za osnovnošolce in srednješolce začelo novo šolsko leto. Šole so ponovno odprle svoja vrata. V MO Koper je tako v 12 osnovnih šolah skupno 3.584 učencev, od tega 411 prvošolcev. V Izoli, kjer so tri OŠ, je vpisanih 1.011, od tega 107 prvošolčkov. V piranski občini pa je v šest OS zakorakalo 1.284 učencev, od tega 120 prvošolčkov. V OŠ Lucija je sprejela prvošolčke ravnateljica šole Jelka Pečar. Dejala je, da so zelo veseli, saj imajo dva polna oddelka. V lucijski osnovni šoli je 509 učencev, od tega 57 prvošolčkov. »V prvem razredu smo še majhni, zelo ranljivi in zelo pomembno je kako bomo prihajali v šolo in kako odhajali iz nje,« j e dejala Pečarjeva. V Sloveniji veliko pozornost posvečamo ravno preventivi v prometu. Nekaj več o varnosti v prometu je otrokom in staršem povedal Bogdan Pajek odgovoren v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Piran. »V Občini Piran ni bilo že nekaj let prometnih nesreč, v katerih bi bili udeleženi otroci. Naj bo tudi v bodoče tako. Prvošolčki morajo po zakonu o cestnem prometu v šolo hoditi v spremstvu najmanj desetletnega spremljevalca. Otroci naj nosijo rumene rutke, zvečer pa tudi kresničke. S tem dejanjem bodo opozorili nase in vozniki v prometu bodo bolj previdni. Bodite otrokom za vzgled in hodite po pločnihih in čez prehod za pešce,« j e starše posvaril Bogdan Pajek. Učenci v OŠ Lucija so prvošolčkom pripravili tudi lutkovno predstavo. Prvi dan šole je komja pričakalo veliko prvošolčkov. Nekateri so celo odštevali dneve, kdaj bo prišel ta srečen dogodek. Nekaj jih je s seboj ponosno prineslo tudi šolske torbe, čeprav še ni bilo nič v njih. Priteklo pa je tudi nekaj nedolžnih solzic, češ da hočjo mamo zraven. Skratka, v OŠ Lucija, pa tudi v vseh drugih OŠ, so poskrbeli, da so se prvošolčki prvi dan imeli res lepo. Otroci so domov odšli vsi navdušeni, saj so naredili velik korak v svojem življenju. Na cestah bodimo previdni! »Na cestah bodimo še bolj previdni. Promet ni le naša pot, je tudi naša kultura. Je posebna skrb za najšibkejše udeležence v prometu - pešce in kolesarje. Vsi ukrepi za umirjanje prometa, nova krožišča, semaforji, dodatno osvetljeni prehodi za pešce in kolesarske steze ne smejo odvrniti naše pozornosti in previdnosti. Jutri si bodo prvošolčki ustvarili prve vtise o prometu. Vzemimo si zanje več kot nekaj bežnih trenutkov. Podarimo jim svojo prijaznost. Zanjo vas prosim kot minister za promet Republike Slovenije in se vam zahvaljujem kot oče dveh šolarjev, ki kar ne moreta dočakati prvega šolskega dne,« je v svoji izjavi za javnost pozval minister za promet dr. Marko Pavliha. BK • Rezultati žrebanja s : Ati znate odgovoriti [ na vprašanja? % • V prejšnji številki smo vam na 10. • strani Primorskega utripa zastavili e tri vprašanja. e Pravilni odgovori glasijo: • Vojna med Piranom in Izolo s figovim • topom je izmišljena zgodba. Stari Palače hotel v Portorožu je zgradila avstrijska delniška družba. Za športni ribolov s palico ali vrvico na morju s kopnega ni potrebno dovoljenje. Očitno so bila vprašanja pretežka, saj smo prejeli le en pravilni odgovor. Stensko uro Qartz z logotipom Primorski utrip prejme: Giuseppe Crevatin, Obala 124, 6320 Portorož. Nagrado lahko dvignete v uredništvu, Obala 125 Lucija ob delavnikih od 9. do 15. ure do 30. septembra 2004. Čestitamo! 1. julija je odprl svojo enajsto sezono. Ključni motiv letošnjega festivala je bila karizma, ki nas je skozi različne osebnosti spremljala vse do konec avgusta 2004. V tem času je zaživelo 17 domačih in tujih uprizoritev desetih predstav, med katerimi so bile kar tri premiere. Poleg negotovega finančnega položaja je letošnjemu festivalu močno nagajalo tudi vreme. Kljub vsemu pa je bil festival dobro obiskan, saj je bila večina predstav razprodana. Lansko leto so pridobili nekaj več kot 4 milijone tolarjev z vstopnino, toda to je premalo za pokriti vse stroške, ki jih imajo s festivalom. Res bi bila škoda, da bi zaradi nezadostnih financ morali tradicionalni PPF, ki marsikomu popestri poletni večer, ukiniti. Bilo bi krivično do publike, ki tovrstne prireditve rada spremlja. Opera balet SNG GrkZorba je nastal po naročilu veronskega festivala leta 1988. Ob krstni izvedbi si gaje ogledalo preko 200.000 gledalcev. Sledile so ponovitve po celem svetu, balet si je do danes ogledalo več kot dva milijona ljudi. Tudi v Avditoriju Portorož so bile karte razprodane. Zadnja leta je izvedba festivala pred vsakim pričetkom nove sezone vprašljiva. Da se izpelje festival njegovem blišču, je potrebno veliko finančnih sredstev in ogromno vloženega dela posameznikov. Celoten festivalski projekt v letu 2003 je po besedah Neve Zajc, predsednice PPF bil vreden 44 milijonov tolarjev. poudarjeno centralistična, ne zna osnovi česa se potem odločajo pri odkrito reči, da festivala ne potrebuje, dodelitvi finančnih sredstev za projekt, da ni del njenih strategij in usmeritev. »Položaja festivala ne moremo meriti Jih sploh ima? Verjamem, da kljub drugače kot s proračunskimi sprejetemu nacionalnemu programu, ne podporami v državi, kjer deluje, ve natančno, kaj bi počela s tem delom državnimi in lokalnimi. V njih svojega obrobja in kaj se ji zdi razbiramo podporo svojega poslanstva pomembno razvijati in podpirati,« je in utemeljujemo svoje sedanje ter dejala Neva Zajc in še dodala, da se bodoče cilje. Lanska bojevniška drža Komedija Volpone ali Lisjak je bila premierno uprizorjena 9. julija v Izoli na Manziolijevem trgu. Predstava je koprodukcija Slovenskega narodnega gledališča iz Nove Gorice in Primorskega poletnega festivala. Ben Johnson je svojo mojstrovino Volpone napisal v slogu klasične komedije, zasnovane na intrigah in spletkah. Uprizoritev predstave je režijsko, scensko in kostumsko zasnoval eden najvidnejših slovenskih režiserjev Vito Taufer. Volpone je zgodba o pohlepu kot vodilnem človeškem impulzu, pa naj gre za hlepenje po denarju, osebnem prestižu, mladosti, moči ali po ugodju. Lokalne skupnosti so prispevale 9 milijonov, od tega MO Koper 7 milijonov (leta 2004 - 7,3 milijonov sit), piranska 1,45 milijona (leta 2004 - 1,2 milijona sit), izolska 950 tisoč sit (leta 2004 - 200 tisoč sit). 9,5 milijonov tolarjev je leta 2003 prispevalo Ministrstvo za kulturo, 11.9 milijona tolarjev pa so plačali sponzorji. Proračunska sredstva države namenjena PPF se močno znižujejo in so padla leta 2004 že na 1.9 milijona tolarjev. »Država, tu mislim predvsem na Ministrstvo za kulturo, se z izjemno spretno politiko natečajev odpoveduje projektu. Po lanski prepolovitvi sredstev smo po njegovih načelih letos stopili v krog zavrnjenih. “Politično korektno” obnašanje, ki se sklicuje na natečaj, očitno zanemarja desetletno zgodovino in nesporne dosežke minulih sezon (naj spomnim na lanski primer produkcije Zločin in kazen, ki je imela na Borštnikovem srečanju celo nagrado za najboljšo moško vlogo) in v svoji kulturni politiki, ki je ministrica za kulturo do sedaj še ni nam je prinesla dobljeno bitko, ne pa udeležila festivala in zato ji ni jasno na tudi končne zmage, ki se ob letošnjih izidih močno oddaljuje,« je pojasnila. Vesna Pernarčič Žunič, ob spremljavi pianista Jožija Šaleja je na vrtu glasbene šole v Kopru navdušila občinst\’o. V enourni in pol predstavi je Vesna z besedo in pesmijo obudila spomin na tragično življenjsko zgodbo nežne, krhke deklice Edith Piaf kijo je ulica oblikovala v presunljivo umetnico, za katero se zdi, kot da se je že rodila s popolnim posluhom in perfektnim glasom. Življenje Edith Piaf je sicer zgodba s tragičnim koncem, a z glasbo, večjo in močnejšo od življenja. In zato je Edith nesmrtna. Turistično društvo Lucija Ob zaključku programa tudi športni dan Turistično društvo Lucija je ob zaključku letošnjega programa aktivnosti na športnem igrišču pri OŠ Lucija v soboto, 4. septembra organiziralo športni dan. Sodelovalo j e okoli 70 športnic in športnikov, od tega 21 mlajših ter dodatno še 7 ekip starejših članov, ki so se pomerili v nogometu. Zmagala je nogometna ekipa iz Casinoja Portorož. Prireditev, ki seje končala v prijetnem športnem vzdušju, sije ogledalo okoli 150 obiskovalcev, nam je povedal predsednik društva Alen Radojkovič. Aleks na avdiciji v Kopru s svojo vizualno podobo in pesmijo Robbia fVilliamsa navdušil komisijo. Aleksander Sašo Albreht Verjamem v to kar počnem Aleksander Sašo Albreht, Mariborčan, ki že od leta 2001 živi v Portorožu, seje s pesmijo Robbia VVilliamsa, Let Me Entertain You, 7. marca 2004 uvrstil med dvanajst finalistov bitke talentov oddaje Spet doma. Oddaja, ki se nadaljuje 19. septembra 2004, nastaja v produkciji Razvedrilnega programa TV Slovenija, vodi pa jo Mario Galunič. Zmagovalec prejme svojo prvo zgoščenko in omogočen mu bo nastop na prestižnem glasbenem festivalu -EMA 2005. »Če ima človek talent, se mu z njim že ni treba boriti. Pa kaj še! Tako je bilo nekoč, zdaj je treba z njim naravnost v boj do končne zmage ali bridkega poraza,» je zapisano na spletni strani oddaje. Vsako nedeljo ste lahko spremljali oddajo in prek telefonskega glasovanja sodelovali v bitki talentov in izbrali svojega favorita. Izbrali ste 12 finalistov in od septembra bo vsak teden spet eden manj. Gledalci oddaje so zelo dobro zbirali tako, da bo bitka zelo težka in zahtevna. Tega se zaveda tudi Aleksander, s katerim smo se pogovarjali tudi mi iz Primorskega utripa. Glasbena pot Aleksandra se je pričela že zelo zgodaj. V Osnovni šoli v otroškem pevskem zboru nato je nadaljeval v mladinskem. Dokončaj je tudi srednjo glasbeno šolo, kjer seje učil klavir. Tako, da se je z glasbo intenzivno ukvarjal od 6 do 20 leta. Nato ga je poklicna pot peljala čisto drugam, toda ljubezen do petja je še vedno ostala. Aleks, kot mu tudi radi pravijo, je poleg svoje prve ljubezni (petje) spoznal tudi svojo drugo ljubezen, ki pa j e turizem in gostinstvo. V gostinstvu je počel že skoraj vse. Pomival je posodo, bil natakar, barman, celo kot pizzepek se je že preizkusil. In kot pravi si je prav s tako raznovrstnimi deli pridobil veliko potrebnih izkušenj. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti in končal tudi šolo za hotelirstvo v Avstriji. Od leta 2001 pa je zaposlen v Hotelih Palače kot pomočnik direktorja Hrana in pijače. Kako seje začela njegova zgodbica, ki ga je popeljala med dvanajst finalistov v oddaji Spet doma? “Sodelavka je slišala za avdicijo za bitko talentov in ker me dobro pozna in ve, da v glasbi uživam mi je svetovala naj se prijavim. Nisem niti vedel v kaj se spuščam. Naposled sem jo res poslušal, se opogumil in prijavil na avdicijo, ki je bila v Kopru. Izbral sem si pesem Robbia Williamsa Feel in prepričal komisijo. To sem seveda zvedel šele po nekaj tednih. Novico so mi sporočili po telefonu. Spominjam se, da je bila nedelja. Oblilo me je presenečenje, veselje, vznemirjenje ter hkrati trema in strah. Vse kar sem slišal je bilo TV Slovenija, avdicija, prva oddaja. Nič mi ni bilo jasno. Ko pa smo se pogovorili in so mi razložili kako in kaj bo bilo, je bilo veliko lažje. Vsej e bilo izvedeno profesionalno in smo se tam vsi zelo dobro počutili. Počutili smo se kot zvezde že od samega začetka. ” Nastopil si v prvi oddaji. Tekmoval si še z dvema dekletoma in naposled le zmagal in to z nekaj več kot 7.000 glasovi. Ali je bila to prednost ali slabost, da si nastopil v prvi oddaji? »Vsekakor je to, da sem nastopil med prvimi po eni strani prednost. Zato, ker je prva oddaja, si bolj opažen...Po drugi strani pa je slabost, ker delaš na slepo, marsikatero stvar bi kasneje, ko gledaš konkurenco spremenil, izboljšal. Glede na to, da sem bil to oddajo izbran in šel naprej bi pa rekel, da je bila to morda prednost. Vsi trije, ki smo ta večer nastopili in nekako prebijali led smo drugim verjetno olajšali pot in jim morda dali tudi kakšno idejo za njihov nastop v naslednjih oddajah.« 12 finalistov je izbrala publika prek telefonskega glasovanja. Kaj je po tvoje ključnega pomena, da se publika pred TV zasloni odloči, da bo glasovala za svojega izbranca? Ali je to glas, pojava ali vprašanj, na katera ste morali odgovoriti, ki ste jih dobili ob koncu vašega nastopa od gostov oddaje na vaši »prvi novinarski konferenci«? Kaj meniš o slovenski glasbeni sceni? Ali so vsem odprta vrata v ta svet, imajo vsi enake možnosti za uspeh? »Možnosti so dane vsakomur, kar koli boš počel. Z enim samim pogojem: imeti moraš določen cilj, željo in delo moraš opravljati s srcem. V vsako delo moraš dati del sebe. V življenju se nič ne dela od danes na jutri. Pod takimi pogoji uspeh ni izključen.« Glede na to, da zelo rad pišeš, predvsem pesmi in da imaš že kar lepo zbirko, kako bi dal naslov knjigi, če bi jo morda kdaj napisal? »Takole se je zgodilo in z veseljem vam povem zakaj,« nam je Aleksander kot iz topa izstrelil naslov. Glede na to, da Aleksander že kar nekaj let dela v turizmu, smo ga vprašali kaj si misli o portoroškem turizmu , kaj mu je všeč in kaj bi izboljšal? »V turizmu izredno rad delam. Vsi moramo začeti razmišljati, združiti moči in dobre ideje in narediti Portorož poseben. Portorož ima neko tradicijo. Tu se je sprehajalo veliko dobrih gostov. Zakaj ne bi bil bolj znan kot Monte Carlo? Imamo vse primerjalne prednosti, samo če si bomo to res želeli. Če si nekaj zares želiš, potem strmiš k temu in dosežeš želen cilj. Prihajajo nove generacije, mlad, ambiciozen kader in mislim, da se portoroškemu turizmu bližajo boljši časi. Toda za vse je potreben čas, samo da ne bo prepozno.« Aleks skalo ima svojo »Kljub temu, da je anketa, ki so jo opravili prav tako preko telefonskega glasovanja vnela velik odstotek, da se je publika odločala predvsem za glas bi rekel, da je opaznost tista, ki je zelo pomembna. S tem mislim, da se na nek način razlikuješ od sotekmovalca. Namreč bili so vsi pevsko zelo kvalitetni, vendar so bili premalo kompletni. Če želiš biti medijska osebnost moraš biti VSE. Z pojavom si opazen, z glasom pustiš vtis, s končno izjavo oziroma odgovori na vprašanja pa odločiš o svoji usodi.« Kaj Aleksander ljubi, kaj sovraži? To so vprašanja, ki jih je tudi Mario v svoji oddaji postavljal svojim gostom. »Sovražim počasno postrežbo, vrste pred okenci, birokracijo in počasne ljudi. Kaj ljubim? Morje, ljudi, nore ideje, vztrajnost«. Aleks ima na Obali tudi svojo skalo in ker želi, da ostane samo njegova nam ni želel povedati, kje se nahaja. Ta skala pozna vse njegove skrivnosti, njegovo žalost, veselje in njegove želje. Na tej skali dobiva tudi navdih ter sprejema pomembne odločitve. S svojim življenjem je zelo zadovoljen, izredno ponosen, da je dosegel to kar je. »Tudi za slabe stvari, ki so se mi pripetile, sem prepričan, da so se morale zgoditi, ker sem se od njih veliko naučil in sem vesel, da so se zgodile. Kar ne ubije, okrepi,« je smeje dejal. Za jesensko bitko seje Aleks začel pripravljati že v mesecu avgustu. 31. avgusta pa je organiziral v baru Mystica v Portorožu srečanje, druženje s finalisti in tistimi, ki niso bili izbrani ter celotno ekipo, ki je pripravila oddajo Spet doma. Druženje je bilo zelo prijetno. Predvsem dvanajstim finalistom pa je dalo misliti, da sta jesen in druga bitka že pred vrati. Breda Krajnc » Več kot čistilnica « • kemična čistilnica • šiviljska popravila • vse za šivanje • prodaja nogavic okrasni trakovi jbordure modni gumbi nogavice C# »Obleko opazimo, kadar je ženska slabo oblečena. Kadar je oblečena lepo opazimo žensko« Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: 05 6779-790 Mešani pevski zbor Obala Koper na S mednarodnem festivala komornih zborov v Kragujevcu (Srbija in Črna gora) Zbor Obala, ki ga že šesto leto uspešno vodi priznani slovenski skladatelj in dirigent Ambrož Čopi, se ponaša s številnimi uspehi na tekmovanjih doma in v tujini, svojo kvaliteto pa dokazuje tudi kot gost različnih zborovskih festivalov (Cagliari, Torino, Pescara). Na povabilo organizatorja seje tokrat udeležil 5. mednarodnega festivala komornih zborov, kije potekal v Kragujevcu, Novem Sadu in Beogradu od 15. do 22. avgusta. Na festivalu so sodelovali še zbori iz Srbije in Črne gore, Bolgarije in Madžarske. V okviru festivala je potekal atelje s sodelujočimi zbori in srečanja predstavnikov balkanskega foruma za zborovsko glasbo. Zbor seje predstavil s projektno zastavljenim programom, razdeljenim v tri sklope: obdobje romantike s skladbami Rahmaninova, Mendelssohna in Mokranjca, sakralne skladbe sodobnih slovenskih skladateljev, Merkuja, Čopija in Missona ter slovenska ljudska pesem v priredbah Alda Kumaija, ki letos praznuje 50-letnico rojstva. V vseh treh mestih je zbor navdušil številno publiko in glasbeno kritiko, prejel pa je tudi nova povabila na zborovske festivale v Srbijo in Črno goro, Makedonijo, Madžarsko in Turčijo. Danijela Škergat Toškan TPC Lucija Obala 114. 6320 Portorož ti fujifilm Canon owus PENTAX -Izdelava fotografij iz vseh klasičnih in digitalnih medijev -Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok -Prodaja ročnih ur priznanih znamk: •5E51&5 bEu tissot ZZERO .t primorski u¥p Simfonični orkester ljubljanske Akademije v Berlinu navdušit Staviti na mladost in kvaliteto - in poželi uspehe V času od 14. do 19. avgusta so v portoroškem Avditoriju gostili mlade glasbenice in glasbenike, gojence Akademije za glasbo iz Ljubljane, ki so se v Portorožu pripravljali na pomembno gostovanje. Simfonični orkester Akademije za glasbo pod vodstvom novega vodje, dirigenta Slovenske filharmonije, maestra Georgea Pehlivaniana je namreč 21.avgusta nastopil na prestižnem Mednarodnem festivalu Young Euro Classic, v sloviti berlinski koncertni dvorani Kulturhaus s 1650 sedeži. Orkester, ki ga sestavlja 95 mladeničev od 18 do 22 let, je tako portoroškemu občinstvu pred odhodom v Berlin, 19. avgusta v amfiteatru Avditorija Portorož pripravil enourni brezplačni koncert. Tako kot v Portorožu je orkester tudi v Berlinu doživel pravi triumf. »Izbor prizorišča za vaje je izredno pomemben, saj naj bi se orkester pripravljal v idealnih pogojih in na akustično primerljivem prizorišču kot je berlinska koncertna dvorana. Veseli nas, da sta dekan Akademije za glasbo, mag.Pavel Mihelčič in maestro George Pehlivanian tako ključno vlogo zaupala ravno Avditoriju Portorož,« je dejal Patrik Greblo, v. d. direktorja Avditorija. 115-članska ekipa se je tako takoj po enotedenski vaji in zaključnem koncertu iz Portoroža odpravila na pot do Berlina s tremi avtobusi. Peljati tako številčni orkester na tako dolgo pot ni mačji kašelj. Projekt jih je stal približno 14 milijonov tolarjev, 13.000 evrov pa je dobila ekipa za koncert tudi od Berlina. Dekan Akademije za glasbo, mag.Pavel Mihelčič, ki ga poznajo med drugim tudi kot glasbenega kritika, ki je videl svetovne orkestre, je na novinarski konferenci pred odhodom dejal: »Vem kakšen orkester peljem gor! V svetu veljata dva aduta, mladost in kvaliteta. Pri tem projektu sem vstrajal in samo Piran obsijale zvezde Za laskav naslov miss Alpe - Adria International iz Slovenije se bo decembra v Opatiji potegovala tudi 22 - letna Emanuela Babič iz Lucije 14. avgusta 2004 seje na Tartinijevem trgu v Piranu odvijal že tradicionalni izbor za Miss Alpe Adria International. Za laskav naziv se je potegovalo trinajst deklet. Miss Alpe Adria International iz Slovenije pa morda lahko celo postane 22 -letna Emanuela Babič iz Lucije, ki seje na Tartinijevem trgu v Piranu predstavila žiriji pod številko 11. Emanuela bo tako Slovenijo predstavljala na izboru Miss Alpe Adria Internationa v Opatiji še letos v mesecu decembru. Prva njena spremljevalka pa je postala 22- letna Mateja Rot iz Grosupljega in druga spremljevalka, 18- letna Manca Zver s Ptujske gore. Podelili so še poseben naslov Obraz Oriflein 2004 devetnajst letni Petri Ferk. Prireditev so sklenili nekaj po polnoči z ognjemetom, kije marsikomu vzel sapo. Prireditev z zvezdami pod zvezdami, lepotno tekmovanje, na katerem so izbirali slovensko predstavnico za izbor Miss Alpe Adria Internationa v Opatiji je vse bolj obiskana. V Opatiji se bo Emanuela, kot predstavnica Slovenije v finalnem večeru potegovala za najlepšo med predstavnicami še drugih držav, in sicer: Hrvaške, Italije, Avstrije, Madžarske, Slovaške, Češke, Nemčije in Švice. Prireditev sta letos povezovala Mišo Zaletel, radijski voditelj na Radiu Koper in Valentina Lacovich, nekdanja miss Italija v svetu za Slovenijo. Dekleta smo si lahko ogledali v dnevnih, večernih oblekah, v kopalkah a v naj lepšem sijaju so bile videti prav v poročnih oblekah, ki so bile kreacija Sandre iz Pazina. Prireditev se je vlekla pozno v noč. Za popestritev večera in da so si dekleta med posameznimi izhodi oddahnile so poskrbeli različni glasbeniki. Kot prva j e nastopila energična Tanja Žagar, nekdanja članica skupine Foxy teens, kije pred kratkim izdala svojo zgoščenko, Dušan Kukec, 4. finalist lanskoletnega Bodi idola. S teperamentnim nastopom, ki spominja na eksotičen arabski ples je odpela tudi črnolasa Clea, ki seje letos predstavila na festivalu nove scene s pesmijo Blazine. Prisluhnili smo tudi Yleni Zobec in Gianniu Rijavcu. Med nastopajočimi je bil tudi lanskoletni zmagovalec nemške oddaje Popstar, Fabrizio, ki mu pravijo nemški Georg Michael ter Polona Furlan. Skupina Haeven N7 pa je poskrbela, da so ob odru tudi zaplesali. Obiskovalci so bili zelo navdušeni nad Mirom Ungarjem, ki pravi, da seje v Piran vrnil po 40 letih. Odpel je nekaj pesmi iz 60. let, skočil med publiko in izbral naključno dekle in z njo zaplesal. Naredil je pravi show in pokazal, da leta za marsikaj niso ovira. Veliko obiskovalcev pa si je prireditev pravgotovo prišlo ogledati zaradi nastopa slovenske prve dame pevske estrade, Helena Blagne Zaman, kije prvič v njeni karieri prepevala v Piranu, pod Tartinijem. Odpela je ari o Va Pensiero iz opere Nabucco ter pesem, ki jo sama zelo rada prepeva Naj nihče me ne zbudi iz njene zgoščenke Nihče ne ljubi kot Slovenec. Po polnočnem ognjemetu so organizatorji prireditev sklenili v Hotelu Tartini. Povabljenim je tam še enkrat zapela Helena. Odpela je venček njenih pesmi. Tudi Miro Ungarje nadaljeval z istim slogom kot na odru. Organizatorji so sicer imeli malo nevšečnosti, saj so se gostje zaradi hrupa pritožili in v recepcijo so prišli »plavi angeli«. Sicer pa je bila prireditev uspešna. Heleni Blagne Zaman je za njen nastop čestitalai tudi piranska županja Vojka Štular. Miro Ungar s skladbami iz 60. let navdušil. FOTO: Breda Krajnc moja trma meje pripeljala do uresničitve. Za naš orkester je povabilo na tako prestižni mednarodni festival velika čast in veliki izziv, saj to vabilo pomeni, da ga mednarodna strokovna javnost uvršča med najboljše mlade simfonične orkestre v Evropi.« Ljubljanska Akademija za glasbo je za ta projekt k sodelovanju povabila izjemnega ameriškega dirigenta, svetovno priznanega maestra Georgea Pehlivaniana, Anjo Bukovec, zelo obetavna mlada slovenska violinistka, ki je trenutno tudi slušateljica podiplomskega študija na Akademiji ter Nino Šenk, študentko 4. letnika kompozicije na ljubljanski Akademiji, ki je bila kot avtorica violinskega koncerta izbrana na natečaju. Orkester j e program za nastop na festivalu pripravil in izdelal pod vodstvom mentorjev izr. prof. Vasilija Meljnikova (godala), red. prof. Alojza Zupana (pihala, tolkala) ter doc. Boštjana Lipovška (trobila). Programski poudarek letošnjega festivala, že petega po vrsti, pa je bil na glasbi dežel, iz katerih je prišlo 13 gostujočih orkestrov. Poleg Ninine skladbe je tako spored simfoničnega orkestra Akademija za glasbo v Ljubljani obsegal še Srebotnjakove Slovenske ljudske plese in Šostakovičevo 5. simfonijo. »Zavedati se je potrebno, da so vsi glasbeniki veliki entuziasti, dobri glasbeniki, vendar pa nimajo še veliko izkušenj. Mladi potrebujejo enega liderja, vodjo, nekoga ki zna z njimi delati in kar je najpomembnejše nekoga, ki mu verjamejo in zaupajo ter obratno. Dirigent je zelo pomemben in vem, da je maestro Pehlivanian zelo primeren,« je še dejal dekan Mihelčič. Na Mednarodnem festivalu Young Euro Classic - Evropsko glasbeno poletje, Berlin 2004, ki je trajal od 6. do 22. avgusta, je tako sodelovalo preko 1.500 mladih glasbenikov. 17 koncertov je poleg Berlinčanov, turistov in študentov spremljalo preko 21.500 ljudi, tudi častni pokrovitelji, veleposlaniki držav članic EU, prisoten je bil tudi celotni diplomatski zbor. Simfonični orkester Akademije za glasbo, j e po besedah organizatorke Civilno zaščito vzeti bolj resno Zmagovita piranska ekipa CZ 16.10. na državno tekmovanje v Ljubljano Zmagovalna piranska ekipa. Foto: Atilio Radojkovic berlinskega festivala Gabriele Minz pokazal svoje muzikalne kakovosti. Zato jih je povabila, da se festivala še kdaj udeležijo. Violinski koncert skladateljice Nine Šenk pa je bil nagrajen kot najboljše delo izmed trinajstih novitet mladih evropskih skladateljev. Nina bo s študijskim izpopolnjevanjem letos jeseni nadaljevala v Dresdnu. Zagotovo gre za obetavno skladateljsko pero, od katerega v bodoče lahko še veliko pričakujemo. Dekan Akademije za glasbo, mag.Pavel Mihelčič je spremljal vaje v portoroškem Avditoriju: »Le s trmo, mojo hrabrostjo in vztrajnostjo smo izpeljali projekt, ki je zvenel Breda Krajnc nemogoč.« Usposobljenost ekip prve pomoči Civilne zaščite (CZ) in Rdečega križa vsako leto preverjajo na regijskem tekmovanju v eni izmed občin. Letos je bilo 11. septembra 2004, ob Svetovnem dnevu prve pomoči, v Osnovni šoli Lucija v organizaciji RK Piran. Na preverjanju, kjer sta sodelovali le dve ekipi, piranska in ena sestavljena iz izolske in koprske ekipe, sta ekipi pokazali svojo usposobljenost pri reševanju ponesrečencev v petih namišljenih nesrečah, ki so bile realistično prikazane na dvorišču OŠ Lucije. Piranska ekipa seje bolje izkazala in tako dosegla prvo mesto in si zagotovila državno tekmovanje v Ljubljani, ki bo 16. oktobra in sicer istočasno z mednarodno vajo zaščite in reševanja in pomoči na temo POTRES. Tekmovanje si je ogledal tudi podžupan piranske občine Drago Žerjal, priznanja je zmagovalni ekipi pa je izročila županja Vojka Štular. Piranska ekipa seje za tekmovanje pripravljala kar tri dni. Usposabljala pa jih je Vojka Štefančič Pavletič. Nekaterim udeležencem, ki se morajo tovrstnega usposabljanja udeležiti povzroči v službah, kjer so zaposleni tudi veliko nevšečnosti, saj si morajo vzeti tudi prosti dan, kar nekateri direktorji ne odobravajo, namesto da bi bili ponosni, da v organizaciji obstaja tudi nekdo, ki lahko ob morebitnih poškodbah sodelavcem strokovno priskoči na pomoč. Morda je prav zaradi tega udeležba na tekmovanjih vedno slabša. Za evidentirane, ki niso prišli in ki niso bili upravičeno odsotni pri usposabljanju, bodo sledile sankcije. Kot je dejal Zvezdan Božič, vodja Izpostave Koper, Uprave za zaščito in reševanje kot upravni organ nimajo druge izbire, kot da ukrepajo po zakonu in to je, da jih predlagajo v ukrep sodniku za prekrške. BK Kdaj ste nazadnje prejeli rožo? Herbal Essences v Kopru presenetil nekaj tisoč žensk Herbal Essences je 30.avgusta 2004 v Kopru nekaj tisoč ženskam pospešil srčni utrip. Na Pristaniški ulici so čedni mladeniči z nasmehom na obrazu presenečali mimoidoča dekleta in žene ter jim podarjali čudovite rdeče vrtnice. Primorčankam se ni niti svitalo, kakšno presenečanje jih čaka v sredo popoldne v središču mesta. Nova linija šamponov in balzamov Herbal Essences j e pripravila prav posebno presenečenje za njih. Možje so nejeverno in ljubosumno opazovali, kako je Herbal Essences njihovim naj dražji m poklanjal čudovito vrtnico. “Le zakaj se jaz nisem spomnil tega?”S poklanjanjem čudovitih rdečih vrtnic je Herbal Essences želel osrečiti dekleta in žene. Tako je bila Pristaniška ulica in okolica polna očaranih deklet in žena, ki so se nasmejane sprehajale z vrtnico v roki. V cvetu se skriva ena največjih lepot narave, zato ni naključje, da lahko en sam cvet izrazi prava in globoka čustva večine žensk. Solze sreče oblile Izolo Vasiliju Žbogarju in Vesni Dekleva plaketi ambasadorja Izole Vasilijeva zmaga na 01 še posebej razveselila Izolane, ki so mu pripravili lep sprejem. Istrabenz mu je zagotovil generalno pokroviteljstvo. 23. avgusta 2004 j e bil za Izolo poseben dan. Po celem mestu so razobesili zastave in ob tej priložnosti tudi za slabo uro zaprli promet. Izolani so svečano pričakali, domačina, jadralca Vasilija Žbogarja, dobitnika olimpijskega brona. V središču mesta, na Trgu republike, ga je sprejela izolska županja Breda Pečan ter še množica domačinov, ki so mu želeli osebno čestitati. Vasilij je zelo težko zadrževal solze sreče. Malo kasneje sta na oder prišli tudi Vesna Dekleva in Klara Maučec, ki sta v razredu jadrnic 470 olimpijske nastope končali na četrtem mestu. Tudi njiju so ljudje pričakali z velikim aplavzom. Za mlade športnike so se presenečenja ta dan kar vrstila. Županja leta trdo garal, da je prišel do tako pomembne medalje si jo prav gotovo zasluži. Na teh olimpijskih igrah (OI) v Atenah so bili naši jadralci in jadralke najboljši športniki od vseh sodelujočih slovenskih ekip. Ne smemo pozabiti na Tomaža Copija, Tejo Čeme in Gašperja Vincenca , ki sicer niso prinesli medalje toda so se tudi trudili in poskušali dati vse od sebe,« je dejal Janko Kosmina, predsednik Jadralne zveze Slovenije ob svečanem nagovoru. Dekleti Vesna in Klara pa sta s svojim 4. mestom izboljšali enega naj starejših slovenskih športnih rekordov v jadranju na OI iz leta 1960, ko sta se Kosmina in Fafangel v Rimu uvrstila Vasilij se je zahvalil vsem, ki so ga prišli tako množično pozdravit. »Te štiri leta, ki sem garal, in ko prideš v svoj kraj Izolo in vidiš vse te ljudi, je to vse poplačano, da se splača potruditi. Hvala Izola. Fenomenalni ste! Vi zaslužite medaljo!,« je komaj nekaj besed spregovoril Vasilij ob tako lepem sprejemu, saj je težko zadrževal solze sreče. športne elite. Njegov uspeh je nedvomno plod dolgoletnega trdega dela in izraz njegove izjemne osebnosti. Sponzorstvo takih vrhunskih športnikov se ujema z vrednotami in vizijo naše dmžbe. S podaljšanjem Breda Pečan je Vasiliju in Vesni izročila plaketi ambasadorja občine Izola, kiju zaradi priprav na olimpiado ob občinskem prazniku Izole nista mogla prevzeti in je bila to zelo dobra priložnost. Predsednik uprave Istrabenz holding d.d. Igor Bavčar pa je Žbogarju obljubil generalno pokroviteljstvo za naslednji olimpijski ciklus 2004 -2008. Kot je že znano bodo 29. olimpijske igre leta 2008 v Pekingu. »Vasilij Žbogar, vzorni športnik, skromen, borben, vztrajen, kije leta in na sedmo mesto. Za športnike so poleg napornih treningov in trdega dela zelo pomembna tudi sponzorska sredstva. Vasilij je bil zelo srečen, ko mu je Igor Bavčar izročil izjavo - pogodbo o generalnem sponzorstvu za olimpijski ciklus 2004-2008. Holdinška družba Istrabenz sodeluje z Vasilijem že od leta 2001. »Kot generalni sponzor smo zelo zadovoljni in ponosni na doseženi rezultat Vasilija, ki je z bronasto medaljo na OI v Atenah dokazal, da spada v sam vrh svetovne pogodbe o sponzorstvu mu bomo skušali zagotoviti še boljše pogoje za pripravo na tekmovanja v naslednjih štirih letih, doseganje novih vrhunskih rezultatov ter uspešno pripravo in udeležbo na OI v Pekingu,« je dejal Igor Bavčar. Vasilij seje poklonil Izoli v zahvalo s tem, da seje z avtomobilom popeljal po mestu. Nato so se jadralci in najbolj zvesti navijači odpravili do jadralnega kluba Buija, kjer seje slavje nadaljevalo pozno v noč. BK Pridobitve v KS Padna V KS Padna so po dolgem času le uredili sanitarje v galeriji Božidarja Jakca, poleg tega pa so odprli tudi kamniti studenec do katerega so krajani sami pod vodstvom prizadevnega predsednika sveta KS Denisa Goje speljali pot. Nekaj sredstev so pridobili tudi iz sistema CRPOV. Zanimivo je, da krajani vsakega gosta tudi lepo sprejmejo in mu postrežejo z domačimi jedmi. Nekaj dni prej so imeli v Padni Noč na vasi. Zbrali so se v Vojkovi kantini, igrali so Šavrinski godci, z njimi pa sta se veselila tudi kandidata za DZ Vojka Štular, ki je imela rojstni dan - in krajan iz Sv. Petra, prvi avtohtoni piranski mminister dr. Marko Pavliha. AKV Na fotografiji Jerica Mrzelje v Padni deklamirala Kosovelove pesmi. 50 let igranja rokometa v Občini Piran 1954 - 2004 Mladi športnice in športniki, trenerji, učitelji in zaslužni športni delavci so 28. avgusta 2004 v lucijski športni dvorani skupaj proslavili 50 let igranja rokaometa v občini Piran. V tem času je piranski rokomet dosegel vrsto odličnih rezultatov in zmag ter bil tudi večkrat razglašen za Športnika Pirana. Prva uradna tekma je bila odigrana 15. oktobra 1955 rokometu. Ob tej priložnosti so številnim, ki so, ali še danes skrbijo za piranski rokomet, podelili priznanj a. Športnike so pozdravili županja Vojka Štular, v.d. direktorja Športnega centra Piran Matjaž Ukmar in Alen Radojkovič. Po odigranih tekmah so se srečali tudi rokometni veterani. Prireditev je povezovala Zora Mužinič. v stari telovadnici v Kopm v okviru srednješolskega prvanstva, kjer so se pomerili dijaki Srednje pomorske šole Piran in Učiteljišče Koper. Pirančani so zmagali. Omeniti je treba tudi zlato dobo piranskega ženskega rokometa in upati je, da se bo spet povrnila. Ob obletnici so izdali tudi jubilejni bilten s številnimi podatki in zapisi o piranskem Naše olimpijce je na Tartinijevem trgu sprejela tudi piranska županja Vojka Štular in se jim je zahvalila za odlične uvrstitve na olimpijskih igrah v Atenah. NA DRUGI ODLIČNO OBISKANI DIPLOMATSKI REGATI NA MORJU PRED IZOLO V ORGANIZACIJI V ORGANIZACIJI JK VETER IZOLA, 11. SEPTEMBRA 2004 SMO NAŠTELI 95 JADRNIC. ZMAGOVITA: ESIMIT EUROPA. EGATA V IZOLI Kmalu bodo odletele na jug Število belih štorkelj (značilne ptice z dolgimi nogami in kljunom, »ki v culici prinesejo dojenčka«) seje letos V Sloveni ii nrerei nnvečaln in čp Hrži infnrmariia o štetju gnezdišč (okoli 300), naj bi jih bilo z mladiči vred že skoraj tisoč. Znane priljubljene ptice že od nekdaj veljajo za simbol rodnosti in sreče. Od tod tudi pripovedka, da štorklja nas v Sloveniji pa se še vedno najrajši naseljujejo v Pomurju, čeravno jih zadnje čase videvamo že skorajda po vsej Štajerski. Na primer tale posnetek smo napravili ob cesti v Orehovi vasi pri Maribom. Štorklje najraje gnezdijo blizu ribnikov, skratka tam kjer je veliko vode ali kjer so močvirnata tla, kajti njihova poslastica so žabe, mali plazilci, žuželke in podobno. Letos je tega v izobilju, več pa je tudi ptic. Letošnja mrzla pomlad jim ni najbolj prijala, a vseeno smo v številnih gnezdiščih lahko videli po dva ali celo tri mladiče, ki so sedaj že godni za dolg polet. Proti jeseni, ko se pri nas nekoliko ohladi, se zberejo na nekakšnem sestanku, jata se dvigne in poleti daleč v tople kraje, v Afriko. Slabiči, ki ne morejo na pot, ostanejo, njihova usoda pa je največkrat neznana. Štorklje se naslednjo pomlad ponovno vrnejo in kar je še posebej zanimivo, običajno ista samec in samica na isti dimnik ali električni drog. Kot, da bi imele ptice v glavah vgrajen poseben radar. prinese dojenčka. So tudi pridne delavke. Gnezda si spletejo kar na dimnikih hiš in električnih drogovih ob cesti. Za lažje gnezdenje jim na drogove pritrdijo posebne podstavke. Štorklje živijo povsod po Evropi, pri Srednjeveška tržnica v Ankaranu lS.avgust je Turistično društvo Ankaran letos že četrto leto zapored na osrednjem trgu v Ankaranu pripravilo srednjeveško tržnico. Namen srednjeveške tržnice je v tem, da obudijo mesto Ankaran med turistično sezono ter, da stare navade in ročna dela ter kako so včasih živeli, predstavijo mlajšim generacijam in da vse to ne bi šlo v pozabo. Letos so imeli bogate kustume iz konc 16. stoletja. Leta 2005 pa bo tržnica upodabljena v baročnem stilu. Na trgu so si mimoidoči med 10. in 12. uro ter med 17. in 24. uro ogledali grajsko tiskarno - Manufukturo mojstra Janeza, nastop igralske skupine viteza Gašperja Lombergerja z Jesenic, ki so s plesi, dvoboji in drugimi nastopi dejansko popeljali v srednji vek. Nadalje so lahko obiskovalci pri svojem delu opazovali čevljarja, rezbarja, pokusili krhlje iz jabolk, hrušk in suhih sliv. Na stojnici Zeliščne kmetije Kalan, ki je bila tudi najbolj oblegana, pa so lahko kupili razna zelišča iz sončnih gričev Kozjanskega. Na tržnici je bila tudi vedeževalka, stojnice z vezeninami, pletenje košar, kleklanje čipk... Otroke, je razveseljeval čarodej in so se čudili njegovim prefinjenim trikom. Ob 17. uri j e bila še povorka, kije potekalo do ankaranske plaže in nazaj ter na ta način privabljala turiste. Na čelu povorke je bila predsednica Turističnega društva Ankaran, Ada Butinar, kije bila oblečena v meščansko gospo. Šavrinke so uprizorile kako se je nekoč prodajalo jajca v bljižnem Trstu. Obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi kako so potekale srednjeveške borbe s težkimi sabljami, tipičen srednjeveški ples. Glavna atrakcija tržnice pa je vsekakor bilo obglavljenje tatiča na giljotini, ki pa se je končal z usmiljenjem in oprostitvijo. Ni kaj, imel je srečo! Kumarica, ki so jo na koncu s pomočjo giljotine razrezali, se je rastreščila kar na več delov. _________________________Breda Krajnc Strunjan Priznanja krajanom za lepo urejene hiše Turistično društvo Solinar Strunjan je na krajši slovesnosti v nedeljo, v nedeljo 15. avgusta v Strunjanu krajanom, ki so zbrali dovolj točk, podelilo priznanja za lepo urejene njihove stanovanjske hiše. Štiričlanska komisija je na osnovi projekta Turistične zveze Slovenije »Moja dežela - lepa in gostoljubna«, 29. junija 2004 ocenjevala hiše krajanov, ki so se prijavili na tekmovanje. V skladu z napotki TZS o vsebini in kriterijih ocenjevanja je TD Strunjan razglasilo naslednje rezultate: Najvišje priznanje in s tem prvo mesto sta dosegla Solidea in Franko Bratkovič, Strunjan 131/A (ocena 8,87 točke). 2. mesto: Domenico Trani, Strunjan 127 (ocena 8,75) 3. mesto: Mirjana Knez, Strunjan 86 (ocena 8,12) Priznanja so prejeli tudi štirje krajani Ivanija Sosič, Strunjan 42, Danila Tončič, Strunjan 97, Alojz Korenjak, Strunjan 56 in Danica Benko, Strunjan 34/a. Zmagovalna družina je prejela darilni bon za vikend paket v Dolenjskih toplicah za dve osebi, ki gaje podaril direktor Krka Zdravilišča Strunjan. Vsi nagrajenci so prejeli tudi trajnico. Franco Giassi, predsednik Turističnega društva Strunjan seje ob tej priložnosti zahvalil krajanom za skrb, ki ga posvečajo lepo urejeni okolici hiše, saj to vsekakor pripomore tudi k lepšemu videzu celotnega Strunjana. Sicer pa se v TD Strunjan že pripravljajo na že tradicionalni praznik kakija v Strunjanu. FOTO: FK-Primorski utrip. Operete & arije Neven Stipanov in Aleksandra Cešnjevar V Studio Galeriji Gasspar v Piranu sta se 22. avgusta zvečer s svojim odličnim programom iz glasbenih del F. Schuberta, R. Schumana, H. Wolfa, G. Rossinija, P.I. Čajkovskega, Puccinija, številnim ljubiteljem glasbe predstavila baritonist Neven Stipanov in pianistka Aleksandra Češnjevar. , '■ ..’■ . _ Novo Klimatske naprave Mitsubishi Electric TOSHIBA Panasonic DAIKIN Niso potrebne zunanje klimatske enote! Prodaja - montaža - servis * Prodaja na obroke * Popust na gotovino FRENKY. Franko Šav s.p. Liminjanska cesta 88, 6320 Portorož GSM: 051 350 965 Nemščina-Učim in inštuiram. Pokličite 05/6285-489 Tel. 041/665-782 Aleksandra Češnjevar je bila rojena leta 1976 v Senti (Vojvodina). Končala je srednjo glasbeno šolo v Subotici. Leta 1994 se je vpisala na Umetnostno akademijo v Novem sadu v razredu znane ruske pedagoginje prof. Svetlane Bogino. V času študija je nastopila na različnih državnih in mednarodnih tekmovanjih in kot solistka nastopila z orkestrom Inštituta Gnesina v Moskvi. Po končani akademiji se je zaposlila na Centru za glasbeno vzgojo v Kopru. Trenutno se izpopolnjuje na magistrskem študiju v Novem Sadu. Neven Stipanov je bil rojen v Kopru leta 1979. Z glasbo se ukvarja od mladih nog kot član skupine mladih pevcev Skupnosti Italijanov Giuseppe. Tartini Piran pod mentorstvom dirigentke Monice Milada Sauarcia. Študira klarinet v glasbeni šoli Piran v razredu prof. I I _________________________________ I Apartma v TPC Luciji prodam 50 | m* 2 3 + 16 m2 balkona. I I I I I I l X. Ženitno posredovanje 031-505-495 / Roberta Staniča. Po končani gimnaziji nadaljuje študij klarineta na visoki šoli za petje in glasbo (konservatoriju) G. Tartini v Trstu pri prof. Linu Urdanu. Stipanov je obiskoval tečaje opernega petja pri Centru glasbene vzgoje pod vodstvom prof. Tanje Grlica in Eleonore Matijašič. Udeležil se je pevskih seminarjev, ki sojih vodili Loren Miller, Daniel Ferro, Irena Baar in Valentin Enčev ter klarineta maestrov Daria de Rosa in Roberta Gottardija. Je član Mešanega pevskega zbora Giuseppe Tartini Piran, orkestra KUD Karol Pahor Piran. Pelje tudi v zboru Obala iz Kopra. FOTO: FK- Primorski utrip. Pri Bub ničevih v Strunjanu/epo uspevata dvebugenvitki Marija in Jože Bubnič iz Strunjana 21 imata na terasi in na vrtu dve krasni b u g e n v i 1 k i (Bougainvillea). Tmat vzpenjav grm obdari ljubitelja s prekrasnimi živo rdečimi ali rumenimi cvetovi. Bugenvilka izhaja iz toplih krajev Amerike, zelo dobro pa uspeva tudi v Dalmaciji, zlasti je znana kot okrasno grmičevje v Dubrovniku. Bubničeva sta dobila sadike iz Dalmacije in Črne Gore. Bugenvilka je občutljiva na veter, zunaj dobro shaja na soncu, še najraje v zavetju ob kakšnem zidu. Treba jo je pogostokrat zalivati. Marija in Jože Bubnič ob krasnih cvetovih bugenvilke. FOTO: FK-Primorski utrip. Zanimiva ponudba Zavarovalnice Triglav S KARTICO OBRTNIK DO UGODNIH POPUSTOV VT m op -M > ro N š 5 Zavarovalnica Triglav d.d. je največja, najstarejša In najbolj zanesljiva slovenska zavarovalnica. Ponašamo se s sto let dolgo tradicijo dela v zavarovalništvu. Svoje premoženje, osebno ali poslovno, pri nas zavaruje skoraj vsak drugi Slovenec. Trditi si upamo, da so razlogi za tako veliko zaupanje tudi v konkurenčnosti ponudbe in storitve, strokovnosti, ter v finančni stabilnosti Zavarovalnice Triglav. Obrtna zbornica Slovenije in Zavarovalnica Triglav d.d. sta sklenili pogodbo o sodelovanju pri projektu Kartica Obrtnik, ki ste jo konec lanskega leta prejeli vsi slovenski obrtniki.To pomeni, da lahko prek kartice pri sklenitvi zavarovanj uveljavite popuste. Radi bi vas seznanili, da imate na Zavarovalnici Triglav možnosti sklenitve dveh zavarovalnih paketov s posebnimi ugodnostmi: pri sklenitvi »malega obrtniškega paketa« (to pomeni vsaj 3 zavarovanja, od katerih je obvezna le sklenitev požarnega zavarovanja, ostali dve si boste zbrali sami), saj vam bomo priznali 5-odstotni komercialni popust; - pri sklenitvi »velikega obrtniškega paketa« (to pomeni vsaj 5 zavarovanj, od katerih je obvezna le sklenitev požarnega zavarovanja, ostale štiri si boste izbrali sami), vam bomo priznali in vsem, ki boste do konca septembra sklenili katerokoli avtomobilsko zavarovanje (»obvezno« ali kasko) ponudili še posebne ugodnosti. 1. Če se boste odločili za obročno plačevanje premije, jo boste lahko plačali v 10-obrokih. 2. Pri vseh vaših službenih vozilih (osebnih, kombiniranih ali tovornih), ki so predmet pogodbe o finančnem lizingu.vam ne bo treba plačati 20-odstotnega doplačila na premijo avtomobilske odgovornosti. Povedano drugače obvezno zavarovanje bo za 20 odstotkov cenejše kot lani! 3. Ob sklenitvi (ali podaljšanju) obveznega avtomobilskega zavarovanja ali kasko zavarovanja, vam bomo za 1 tolar razširili kritje na zavarovanje avtomobilske asistence v prihodnjem zavarovalnem letu! Lep bonus! 4. Če boste na Triglavu sklenili zavarovanje avtomobilske odgovornosti in kasko zavarovanje, vam bomo ponudili dva bonusa: za 1 tolar doplačila boste lahko sklenili avtomobilsko asistenco, za drugi tolar doplačila pa vam bomo za eno leto nudili zavarovanje pravne zaščite. 5. Vsi zgornji bonusi bodo samo nadgradili vse popuste, ki jih že imate na kateri koli Zavarovalnici (popusti se seštevajo)! 7-odstotni komercialni popust. Pod tako ugodnimi pogoji lahko zavarujete samo vaše poslovno premoženje. Sklenitev tako imenovanih Paketov, vam bo odprla vrata za dodatne popuste pri avtomobilskem paketu in drugih zavarovanjih, kijih boste sklenili na zavarovalnici Triglav (npr. pri zavarovanju vašega osebnega premoženja). TRIGLAV POLETJE Radi bivaš opozorili še na posebno ugodnost, ki smo jo vtem poletju pripravili v zavarovalnici Triglav vsem našim zavarovancem. Akcijo smo poimenovali Triglav poletje PRIPRAVLJENI NA VSE Akcija Triglav poletje traja do 30. septembra, zato je ne zamudite! Ugodnosti obrtniških paketov pa lahko uveljavljate vse leto. Dodatne informacije lahko dobite na telefonskih številkah 05/625 00 45,041/718 133 ali 041/873 276, dodatna vprašanja pa lahko naslovite na elektronski naslov aldo.pucer@zav-triglav.si. triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. Popravek Talisman j e prejela Tea Čeme V prejšnji številki našega časopisa smo pomotoma zapisali, da je na nedavnem srečanju jadralcev v klubu Pirat v Portorožu talisman od županje Vojke Štular prejela Vesna Dekleva. S fotografije je bilo razvidno, da gaje prejela olimpijka, članica kluba Pirat, Tea Černe. Predsedniku kluba Marjanu Matevljiču, ki nas je opozoril na napako in Tei Čeme se opravičujemo. Gostinsko turistični zbor bo v Radencih Največje letno srečanje gostinskih in turističnih delavcev - letos že 51. Gostinsko turistični zbor Slovenije, bo od ll. do 13. oktobra 2004 v Zdravilišču Radenci. Rok za oddajo prijav za tekmovanja je 15. september 2004. Plesni klub Fredi Izola vabi k vpisu Preizkusite se v svetu Orienta Letošnjo plesno sezono so popolnoma prevzeli trebušni in še naraščajoči ciganski plesi, pravi Tedeja Rebula, strokovni vodja in vrhunska plesalka Plesnega kluba Fredi Izola, ki vabi vse ljubitelje poskočnih ritmov naj se preizkusijo v čarobnem svetu plesa in glasbe. Zapeljivi gibi bokov, skrivnostni pogledi izza raznih tančic, divji ritmi ciganskih plesov in še mnogo več. Vse to je mogoče tudi doživeti. Kdaj začnete z vpisi tečaji? Vpisi so se sicer te začeli, a nič ni prepozno. S tečaji bomo pričeli zadnji teden v septembru. V klubu bomo ponudili tudi otroške plese za najmlajše te od tretjega leta dalje, morda bodo koga zanimali standardni latinskoameriški plesi. Za mlade, polne energije, pa morda celo disco dance in show dance, kjer bodo lahko v zavidanja vrednih koreografijah in ob glasbi odplesali najbolj vroče uspešnice. Svet oiientaje še posebej zanimiv. Vse, ki jih to veseli vabim, da se preizkusijo. In potem pride tisto najlepše, ko plesalce Fredi kluba Izola občuduje in nam vroče zaploska publika! Vse to lahko doiMte tudi vi, pravi Tedeja. Pripravljate tudi kakšne novosti? Poleg te ustaljene CICI plesne šole, Show dance, splošne plesne šole, učenja trebušnih plesov in tekmovalnih latino plesov, smo v klubu pripravili tudi nekaj novosti. Mednje sodijo ciganski plesi, tekmovalni Disco Dance In Cen Cen. Torej kaže, da nam ne preostane nič drugega kot da kar pohitimo, saj je september že tu. Tel.: 05/ 64 19 606, GSM: 041/ 529 224. Ali pa obiščite Fredi klub kar v njihovih prostorih in to vsak četrtek po 18.00 uri v stari italijanski šoli Dante Alighieri, Gregorčičeva 21 v Izoli. SIMPLV CLEVER Nova škodaOctavia. NAJBOLJŠE ODLOČITVE SO TISTE, V KATERIH UŽIVATE. PRAZNIK ŠPORTA 2004 Na igriščih za glavnim teniškim igriščem v Luciji se je v soboto, 11.9.2004 zgodil praznik športa. Predstavilo se je 27 športnih dmštev, ki delujejo v občini Piran. Društva so predstavila svoje aktivnosti, katerim so se poljubno lahko pridružili občani. Vsako društvo je imelo na voljo svoj predstavitveni prostor, na katerem so izvajali in predstavljali svoje aktivnosti ter posredovali vse informacije o sodelujočih društvih in klubih, ki so jih vedoželjni potrebovali. Obiskovalcev, predvsem družin je bilo veliko in sobotni popoldan je bil zagotovo popestren vsakomur, ki se je prireditve udeležil. Take pobude so zagotovo dobrodošle saj je to najboljši možen način, da vsak najde nekaj zase ne glede na starost. Ponudba je pestra in ugotovitev je le taka, da se v občini nekaj dogaja. Prireditve se je udeležil tudi Zakaj seje Marinko Babič ločil? Marsikoga zanima, zakaj seje Marinko Babič, znani podjetnik z nepremičninami v Luciji, ločil od svoje žene. Ali seje bal, da mu bo SKB banka, kije že leta 2000 predlagala stečaj zoper njega samostojnega podjetnika »Lela« - Marinka Babiča, ali pa se je, kot krožijo govorice, do ušes zaljubil v mlado lepo Štajerko? Prepričani smo, da nam bo Marinko Babič, ki ponovno posluje s polno paro, razkril podrobnosti že do naslednje številke. Glede stečaja nam je povedal, daje SKB banka te dni že poslala na okrožno sodišče v Kopru predlog za umik stečajnega postopka. Torej naj bi ločitvi z ženo, s katero je živel 20 let, botrovala ljubezen z mlado Štajerko. dr. Marko Pavliha, sedanji minister za promet ter kandidat za poslanca v DZ iz občine Piran. Otroci in starši so tako imeli enkratno priložnost za spoznavanje prepotrebnih aktivnosti, ki so organizirane v domačem kraju. Jasna Softič