tn l/ O 1 O ti JLO f9 potem prepevali, očka pa i je spremljal. Zena Dora je le skomignila rameni in pripovedovala: »V iši družini imamo petje za-s radi. Zberemo se in poje-o lepe slovenske narodne peni. Mnogokrat je to mnogo )lj prijetno, kot pa posedati 5 televiziji.« Potem izvemo še marsikaj tnimivega. Pri Čepinovih v alcu radi igrajo šah. Še zlasti j koncu tedna, ko se delo ikoliko poleže. Drago je v Juteksu zaposlen kot šofer in zasluži okrog 12.000 dinarjev, Dora pa je bila prej Šivilja v Zarji, sedaj pa skrbi za to, daje dom SLO v Žalcu, kjer imajo svoje prostore tudi gasilci in naše uredništvo, vedno lepo urejen in očiščen. Dora zasluži na me- sec okrog 8500 dinarjev. To res ni veliko, če pa upoštevamo. da prištedijo nekaj denarja, ker Dora svojim sama šiva in ni treba kupiti vsake obleke. potem je tudi njeno šivanje del dohodka, ki v družinskem proračunu še kako prav pride. Za stanovanje morajo me- Pri Čepinovih premagujejo težave z dobro voljo sečno odšteti nekaj čez tisoč dinarjev, kurjave pa jim ni treba posebej plačevati. Drago je namreč v domu SLO tudi tisti, ki skrbi, da je zjutraj v domu zakurjeno, ureja okolico doma, kosi travo, če je treba popravi tudi gasilske avtomobile in še bi lahko naštevali. Takšnega dela nikdar ne zmanjka. Vedno gaje dovolj. Tudi ob prostih dnevih. Po pogodbi ima dela sicer le za dve uri dnevno, če pa bi vsak mesec seštel, koliko čaša je porabil, za vse, kar je treba 'postoriti, potem bi to prav gotovo zneslo mnogo, mnogo več. Vse to pa Dragu ne predstavlja posebnih težav. Pripoveduje nam, daje gasilec že od svojega dvanajstega leta. Kot gasilec je začel v Matkah. V tem idiličnem kraju v mrzli-škem grabnu sta z Doro in hčerko živela kar deset let. Potem sta se preselila v Žalec in stanovala blizu tržnice, Franjo Verdnik V OBRTI JE KUP PROBLEMOV m Brez dvoma je Franjo Verdnik eden tistih obrtnikov v naši občini, ki ima mnogo zaslug za to, da je malo gospodarstvo napravilo razvojni korak in da je tudi družba začela drugače gledati na vlogo in položaj malega gospodarstva. Franjo je bil tudi Franjo Verdnik pobudnik za ustanovitev Obrtnega združenja, danes pa je podpredsednik Žveze obftmh združenj Slovenije. Z njim smo se pogovarjali o nekaterih aktualnih temah obrti v sedanjem trenutku. — Z obrtjo ste začeli leta 1965. Lahko primerjate takratne in sedanje čase oziroma, kdaj je bilo laže postati obrtnik, takrat ali sedaj? F. Verdnik: »Če se kdo odloči za obrtništvo, potem je to dandanes mnogo laže, kot pa je bilo včasih. Danes so na voljo bančni krediti, obrtne zadruge in še in še bi lahko našteval. Prej ni bilo nobene organizirane pomoči. Za obrtnika se je odločil pač tisti, ki je to lahko podedoval v družini. Tudi jaz sem začel s tistim, kar je kot obrtnik ustvaril moj oče.« — Odnos družbe do obrti se je torej spremenil? F. Verdnik: »Res se je. Danes imamo že republiški in zvezni družbeni dogovor o razvoju malega gospodarstva. Povedati pa moram, da se je s tem začelo v Žalcu, saj smo takšen dogovor sprejeli za področje naše občine in to v času, ko,ni bifeje nikakršnih modelov, kako naj vse skupaj izgleda. To je bilo leta 1977. Pravzaprav je bilo takratno žalsko delo velik pogum. V zadnjih letih tudi ugotavljam, da ljudje spreminjajo zmotno mnenje, da smo obrtniki samo lovci na denar. Sicer pa naj povem Judi to, da mora biti danes obrtnik strokovno in komercialno usposobljen človek, aktiven pa mora biti tudi na drugih področjih.« — Omejitveni ukrepi so prav gotovo vplivali na razvoj 'malega gospodarstva. Verjetno že samo obveznost plačila pologa pri prehodu čez mejo. Kako je s tem? F. Verdnik: »Omejitveni ukrepi bodo prišli do izraza ob koncu, tega leta. Nastopil je problem nabave reprodukcijskega materiala. Ža primer naj povem, da naša industrija še ni izdelala klinastega jermena. Dobili smo ga lahko le v tujini. -Zaradi klinastega jermena, po katerega ne moremo več v tujino, se lahko delo v obratovalnici ustavi, to pa pomeni tudi velike motnje v preskrbi, denimo Iskre, Gorenja ih drugih organizacij združenega dela, s katerimi smo v kooperaciji. Drugi problem je omejitev porabe goriva. 100 litrov bencina ali 60 odstotkov lanskoletne porabe obrtniku ne zadostuje. Povem vam, da ga ni obrtnika, ki bi prej kar v tri dni trošil gorivo, saj se je vsakdo obnašal čim bolj racionalno. Zamislimo si serviserja, ki sedaj dobi 80 odstotkov lanske porabe goriva. To pomeni, da bo obiskal 20 odt stotkov manj strank in to predvsem tistih, ki tpotrebujejo manjša popravila, ki pa so vseeno nujna. Serviser se ,bo odločil za obisk tistih strank, kjer bo potrebno več dela in bo tudi zaslužek večji. Obrtnik sam niti ne bo pri tem kdo ve koliko prikrajšan. Prikrajšani pa bodo občani in občinski proračun, saj bo manj davkov.« — Kaj pa carinski zakon? F. Verdnik: »Na Zvezi obrtnih združenj smo se ves čas borili za povečanje limita. Komaj smo si to izborili, pa so nas že odrezali. Cenzus je sicer ostal takšen kot prej, toda kaj ko je treba v tujino večkrat, ovira.pa je polog. Obrtnik se bo navsezadnje že znašel in razvijal kakšne druge proizvode, sprašujem pa se, kaj bo potem počelo združeno delo, ki je prav po zaslugi malega gospodarstva manj uvažalo., Velika napaka je pri uvozu osnovnih sredstev. Obrtnik pri nas nima česa kupiti. Stroji, ki jih izdelamo doma, so pa tehnološko slabši od tistih, ki si jih v tujini dobil na odpadu. V tem vidim zaenkrat konec razvoja malega gospodarstva, pa čeprav je sklenjenih še toliko dogovorov in sporazumov.« — Kako se obrtniki vključujete v izvoz? F. Verdnik: »Predvsem posredno v sodelovanju z organizacijami združenega dela. -Tako je v izvoz vključena polovica obrtnikov. Nihče pa obrtnikom za to ne prizna niti malo deviznih sredstev.« O problemih obrtništva bi lahko s Franjom Verdnikom še govorili. Pa več ob drugi priložnosti. Zapišimo še to, da letos praznuje 50-letnico. Tudi naše iskrene čestitke! tako daje sedanje stanovanje že tretje po vrsti. Res ni takšno, kot bi ga potrebovala štiričlanska družina. Najbolj pogrešajo klet za ozimnico, pa tudi prostori niso najbolj primerno razporejeni za stanovanje, vendar jih to zaenkrat ne moti. Povprašamo jih, koliko časa nameravajo živeti tu, pa ne znajo odgovoriti. Verjetno pa se bodo v bližnji bodočnosti preselili v Braslovče, kjer jih čaka hiša. In ker vedo, da se jim obetajo še lepši časi, so tudi s tem, kar imajo sedaj, zadovoljni. Njihovo življenje je skromno, pa vendarle takšno, da ničesar ne pogrešajo. Vse težave premagujejo s tiho srečo in dobro voljo. S poštenim in vztrajnim delom so si zagotovili to, da jim ni treba iz meseca v mesec skrbeti, kako se jim bo izšel, družinski proračun. Brez skromnosti pa seveda ne gre. Sin ni v vrtcu. Dopoldne preživi skupaj z mamico, popoldne pa je srečen, ko lahko pomaga očku pri njegovem delu. Že marsičesa seje naučil. V stanovanju smo potem videli debelo zbirko značk in malih steklenic s pijačami. Le-te zbira Drago. Kakšnih 200 stekleničk že ima. Poslavljamo se in ob slovesu nas Drago zaprosi, naj zapišemo še to, da ga najbolj ujezi, ko sredi noči zazvoni telefon ssporočilom, daje kje požar. Gre pa za lažni klic. To se je že nekajkrat zgodilo, vsekakor pa takšni pozivi niso rayno najbolj na mestu. Srečno, družina Cepin. NAŠ! OBČAN/ Rado Cilenšek Z novim letom se je upokojil Rado Cilenšek, dolgoletni vodja splošne službe v DO Gradnja Žalec. Tuje bil 21 let in ves ta čas ni bil le dober delavec, ki si je s svojim tovariškim odnosom pridobil zaupanje med delavci, marveč tudi aktiven družbenopolitični delavec žalske občine. Rado je veliko delal v borčevski organizaciji, med drugim je bil podpredsednik občinskega odbora ZB NOV, dolgoletni predsednik odbora za zadeve borcev ih invalidov, aktivno je deloval v sindikatu in na drugih področjih krajevne samouprave. Gradnja zaposluje kar precej delavcev iz drugih republik, vsi pa prispevajo k homogenemu kolektivu z razvitimi samoupravnimi odnosi, kjer vsi cenijo tovarištvo. Rado Cilenšek seje povezal zgibanjem NOV že leta 1943, spomladi 1944. leta pa se je priključil kot aktivni borec. Boril sejevŠerceijevi brigadi pa v 111. KNOJ. Po osvoboditvi se je aktivno vključil v izgradnjo domovine. Rado je za svojo aktivno delovanje bil večkrat odlikovan. Zapišimo še, da je še vedno navdušen planinec in da doma goji kaktuse. Veliko si je prizadeval vsa leta, da so bili odnosi med delavci v Gradnji čim boljši, skrbel je za njihov standard pa za izgradnjo stanovanj, družbeno prehrano in druga vprašanja. Kolektiv Gradnje ga bo zaradi njegovega tovariškega odnosa in skrbi za delavce vsekakor pogrešal. V družbenopolitičnih organizacijah bo Rado seveda še naprej sodeloval, tako kot vsa leta nazaj, njegovega sodelovanja pa bodo veseli tudi v krajevni skupnosti, kjer živi. Pestro življenje Mije Fon med najmlejšimi Konec lanskega leta se je upokojila dolgoletna ravnateljica Vzgojnovarstvenega zavoda Mija Fon. Bila je ena izmed tistih v naši občini, ki je z vztrajnim delom, predvsem pa z veliko vero v svoje delo, dosegla to, da se lahko pohvalimo z otroškim varstvom, ki je prav gotovo za zgled marsikomu v Sloveniji. Komaj šestnajst let je imela, ko seje zaposlila v mladinskem domu na Dobrni. V njem so našli dom najdenčki-vojne sirote. V glavnem so bili to že šoloobvezni otroci, nekaj pa je bilo celo takšnih, ki so biii celo starejši kot njihova vzgojiteljica. Mija Fon jih je z veliko ljubeznijo vzgajala, jih nadzorovala pri učenju ter organizirala različne dejavnosti za preživljanje njihovega prostega časa. Iz Dobrne je odšla v vzgojiteljsko šolo v Ljubljani, potem pa so jo z dekretom nastavili v Litijo. Čeprav je po končani šoli prosila, naj ji omogočijo delo v. Celju, njeni želji niso ugodili. V Litiji pa seje Mija vživela ter tudi izredno študirala na Štiriletni vzgojiteljski šoli. Leta_ 1952 je bila premeščena v Žalec in leta 1960 je prevzela mesto ravnateljice v otroškem vrtcu v Žalcu. Štiri leta kasneje so se združili vsi takratni vrtci v občini, ki so bili v Libojah, Grižah, Preboldu in Žalcu. Skupščina jo je imenovala za ravnateljico vzgojnovarstvenega zavoda. Mija Fon se spominja časov, ko so hodili po domovih ter nagovarjali starše, naj dajo otroke v vrtce. Težko jih je bilo prepričati, saj takrat ženske še niso bile v tolikšni meri zaposlene kot dandanes. Ko so se zaposlile, je bilo problemov manj. Vrtci so začeli rasti kot gobe po dežju. Čutiti je bilo pomanjkanje vzgojiteljskega kadra, tako da je delo Mije Fon zahtevalo mnogo trdega dela, upornosti, dokazovanja, ustvarjalnosti, samoodpovedovanja, družbenopolitične angažiranosti in drugega. Mija Fon je bila pet let poslanka, opravljala pa je tudi vrsto drugih dolžnosti in funkcijski jih je "nemogoče našteti. Mijo Fon so sodelavke spoštovale. Tudi zaradi tega, ker je bila zahtevna in odločna, pa vendarle vedno taktna! S svojimi bogatimi izkušnjami pa bo prav gotovo še vedno v veliko pomoč sedanjemu kolektivu. Mija Fon je še danes prepričana, da družba še vedno premalo daje za vzgojo otrok. Še bolj bi morala skrbeti za svojo generacijo. Še zlasti za najmlajše. Če imajo otroci v šoli brezplačno varstvo, potem bi morali nekaj teh stvari urediti tudi pri predšolski vzgoji in varstvu. V organizirano varstvo bi morali vključiti še več predšolskih otrok. Predvsem pa bi morala po Mijinem mnenju več prispevati skupnost otroškega varstva. jv NOVO FOTO RIZMAL ŽALEC Kardeljeva 20 telefon: 063-710-538 BARVNO FOTOGRAFIRANJE ZA VSE OSEBNE DOKUMENTE. FOTOGRAFIJE V NEKAJ DNEH! Odprto vsak dan, razen sobote od 13. do 17. ure. Jože Šalej Vajeti svoje obrti, ki jo je vrsto povojnih let uspešno vodil in razvijal, je odložil tudi Jože Šalej v Žalcu. Jožeta poznajo in cenijo Savinjčani ne le kot dobrega obrtnika, marveč tudi kot prizadevnega delavca v gasilski organizaciji, v združenju obrtnikov pa tudi na področju krajevne samouprave. Šalej je bil zadnja leta še posebej uspešen pri izgradnji vodovoda v nekaterih obrobnih krajih naše občine. Otroštvo je preživljal v Grižah. Sedemčlanska družina je živela od skromne o'če-tove plače, ki jo je le-ta zaslužil v rudniku. Položaj družine se je hudo poslabšal, ko jim je umrl in je vse breme prevzela mati. Takrat je večkrat zmanjkalo kruha. Jože se je odšel učit za ključavničarja m bil pri mojstru večkrat tepen kot sit, a seje izučil za dobrega pomočnika. Bilje mobiliziran v nemško vojsko. Že takrat je mislil na partizane, a seje bal, kaj bo z družino. Avgusta 1944 je prišel domov in se odpravil v partizane. VLackovemodredu si je s svojo hrabrostjo kmalu pridobil zaupanje nadrejenih. Napredoval je v desetarja in vodnika. Med številnimi akcijami, v katerih je sodeloval, je povedal o tisti, koje s svojo iznajdljivostjo in hrabrostjo razorožil večjo skupino nemških žandarjev. Iz Lackovega odreda je odšel v Tomšičevo brigado in tu postal četni komandir. Za junaško vedenje je bil odlikovan z medaljo za hrabrost. Po demobilizaciji seje vrnil domov in se zaposlil v jamskem obratu domačega rudnika. Nekaj mesecev je krampal kot kopač, potlej pa prevzel ključavničarska opravila v rudniku. Spomni se, kako je leta 1954 reševal dva rudarja, ki ju je zalila voda, tretjega rudarja pa je rešil dve leti kasneje. Bil je zasut in rešili so ga le z velikimi napori. Potlej je delal še v SIP Šempeter in v Montani ter sledhjič pristal v Žalcu kot obrtnik. Šalej je izredno veliko prispeval k razvoju gasilske službe v Žalcu pa tudi drugod v žalski občini. Funkcij je bilo preveč, da bi jih naštevali. Zapišimo še to, da je Jože bil med ustanovitelji Združenja obrtnikov v Žalcu, da je predsednik pododbora Tomšičeve brigade in daje s svojim sodelovanjem veliko pripomogel k novim pridobitvam obrobnih krajev naše občine. Zlata poroka Ane in Malije Bobovnik Pred nekaj dnevi sta praznovala zlato poroko Ana in Matija Bobovnik iz Vrbja. 50 let skupnega življenja je bilo obdobje, ki je bilo polno trpljenja in odrekanj, hkrati pa tudi polno lepih in srečnih trenutkov. Ana seje rodila junija 1914 v Pongracu. Tu je februarja 1908 zagledal luč sveta tudi njen mpž Matija. Znanja in učenosti sta si nabirala v griški šoli. Ana je po končanem šolanju ostala doma in delala na kmetiji, Matija pa si je služil kruh v bližnjem rudniku Za-bukovica. Tuje dočakal NOB in med vojno odšel v partizane. V spomin Martinu Goršku Ko smo zaključevali preteklo leto in si želeli kar najboljše v prihodnjem lètu, je občane Griž, Liboj in širšega območja tembolj prizadela vest, da Martina Gorška ni več med nami. Z njim smo izgubili ne le dobrega soseda . in vaščana, temveč tudi prizadevnega občana, ki je v krajevni skupnosti ter v krajevnih družbenopolitičnih organizacijah ter društvih, posebno na področju kulture. mnogo doprinašal, da bi bilo naše življenje lepše, urejenejše in kulturno bogatejše. Martina Gorška je življenjska pot vodila iz težkih razmer, v kakršnih so živeli mali kmetje v času prve svetovne vojne (rodil se je leta 1912), preko trdega dela rudarjev, ki gaje okusil že s 15 leti kot navaden jamski delavec. Leta 1935 je končal srednjo rudarsko šolo v Celju. Že zgodaj se je družil z naprednimi ljudmi, posebno v okviru Svobode v Zabu-kovici. V narodnoosvobodilno borbo se je vključil v začetku leta 1944. Poletu 1945 seje zaposlil v rudniku Zabukovica kot jamski obratovodja, leta 1949 pa je bil premeščen v Liboje, kjer je prav tako delal deset let. Vsa povojna leta sije prizadeval za obnovo in razvoj našega gospodarstva in za razvoj socialističnega samoupravnega sistema. Leta 1945 je postal član Ko- munistične partije. Zadnja leta pred upokojitvijo je bil direktor rudnika v Žabuko-vici, to je v tistem obdobju, ko je zaradi znanih razmer sledila ukinitev, kar gaje kot človeka, čigar življenje je bilo vsa leta povezano z ru-daijenjem, močno prizadelo. V Libojah je za zasluge pri delu Svobode bil proglašen za častnega predsednika, v Grižah je dvanajst let opravljal funkcijo predsednika Svobode in s svojim delom veliko pripotnogel k obnovi in dograditvi doma ter za razmah kulturno-prosvetne dejavnosti. V zahvalo za opravljeno delo je prejel številna priznanja in odlikovanja, med njimi tudi Sa-vinovo priznanje in red republike zbronastim vencem. Jože Jan Borna zemlja na Pongracu je Ani in Matiji ter njunim štirim sinovom dajala le tanek kos kruha, zato sta leta 1953 kupila zemljo v Vrbju in si z lastnimi močmi postavila skromen dom. Mnogo lepih in zadovoljnih trenutkov sta preživela v njem, a tudi marsikatero bridko in težko uro. Najhuje je bilo takrat, ko sta na isti dan izgubila dva svoja sinova. Danes v njun topel dom radi zahajajo vnuki, ki babici in dedku popestrijo in olepšajo marsikatero uro njunega skupnega življenja. Še na mnoga leta, zlatoporočenca! Posnetek je iz srečanja upokojencev Ferralita Niso jih pozabili Vse več je primerov, ko delovne organizacije ob koncu leta povabijo sVoje upokojence in jim pripravijo tovariško srečanje. Ob tej priliki jih , seznanijo z delovnimi uspehi in s težavami gospodarjenja. Upokojence pa seveda zanima tudi razvoj delovne organizacije, v katero so tudi oni vložili mnogo življenjskih sil. Pomembno pa je tudi, da se ob tej priliki srečajo upokojenci, obujajo spomine na lepe in težke trenutke povojne izgradnje, be- ' seda pa nanese tudi na današnje življenje. Vsekakor so takšna srečanja prijetna in tudi zelo dobro obiskana. Organizatorjem sp upoKo-jenci za to zelo hvaležni. Te misli smo strnili ob srečanju upokojencev Ferralita in Ju-teksa iz Žalca. DEJAVNOST DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV Ob vseh samoupravnih in družbenopolitičnih dejavnikih ima v Tekstilni tovarni Prebold pomembno vlogo tudi društvo inženirjev in tehnikov, katerega predsednik je Jože Lubej. O delu društva je povedal: »Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev TT Prebold deluje že. četrt stoletja. Združuje inženirje, tehnike in ostale delavce š srednjo, višjo in visokošolsko izobrazbo. Društvo šteje 97 članov in je. mentorsko povezano z mojstrsko sekcijo v tovarni. Na osnovi samoupravnega sporazuma je društvo pove^-' zano in včlanjeno v Zvezo inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije. Njegova naloga je, da organizira strokovna in poučna predavanja ter pripravlja razna strokovna srečanja. Spremlja pa tudi razvoj sodobne tehnologije, predlaga najboljše tehnološke rešitve pri investicijskih vlaganjih, pripravlja elaborate, razvojne programe in podobno. Skratka delaje dovolj.« Katere pa so vaše najpo-. membnejše akcije v minulem obdobju? »Med predavanji, ki smojih pripravili, velja izpostaviti tisto o gospodarski situaciji delovnih organizacij v luči zunanjetrgovinske menjave in problematike izvoza ter politiko oblikovanja cen v letu 1982. Organizirali smo tečaj za upravljalce motornih plovil. strokovne ekskurzije mojstrske sekcije v TAM Maribor, ogledali smo si hir drocentralo Zlatoličje in ptujski grad. Še posebno pa si štejemo v čast organizacijo letne skupščine Zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije, na kateri so se • zbrali delegati — tekstilci iz vse Slovenije.« Toliko o dejavnosti tovrstne organizacije, dodajmo le še to. da v letošnjem letu načrtujejo ogled mednarodne razstave v Milanu. V tanamen so se že začeli pripiavljati in -namensko varčevati. D. N. SL O VENSKI KUL TURNI PRAZNIK ,8. februar — slovenski kulturni praznik bomo v naši občini proslavili z zanimivimi kulturnimi prireditvami. Krajevna kulturna društva, ki so nosilci izvedbe proslav, bodo le-te povečini združila z letnimi konferencami, oziroma občnimi zbori. Na dan praznika bodo šolska kulturna društva pripravila proslave in letne konference, hkrati pa bodo najmlajše sprejele v članstvo kulturnih društev. V Žalcu bo 10. februarja gostoval pihalni orkester KUD France Prešeren iz Celja, v Savinovem salonu pa bo odprtje likovne razstave. Osrednjo slovesnost, ki bo 11. februarja ob 18. uri v Domu krajanov v Vrbju, bo pripravila Občinska kulturna skupnost Žalec, ki bo ob tej priliki podelila najzaslužnejšim kulturnim delavcem Savinova odličja. Na svečanosti bosta sodelovala dekliški pevski zbor KUD Gomilsko in gledališki igralec Andrej Kurent iz Ljubljane. Predvidevajo, da bo ob tem prazniku izšla tudi V. številka Savinjskega zbornika. VIA MALA V BORŠTU PRI TRSTU Večletno sodelovanje med KD Tabor in PD Slovenec iz Boršta pri Trstu je sklenilo še eno uspelo srečanje. Taborčani so se v drugi polovici prejšnjega meseca predstavili našim rojakom z dramo Via mala v dvorani v Bonjncu. Množica obiskovalcev, izredno gostoljubje domačinov in uspela predstava so ponovni dokaz, da je gostovanje doseglo zaže-ljen namen. Ob tej priložnosti so člani naše skupine položili venec na grob padlih borcev za svobodo, ogledali pa so si tudi Rižarno in še nekatere spomenike. Ob slovesu so se dogovorili, da bodo zamejci letos gostovali v Taboru. S tem pa se bo nadaljevalo sodelovanje,' ki spodbuja k delu in utrjuje zavest, da jih spaja močna vez prijateljstva. Srečanja v Italiji se je udeležil tudi Milan Lesjak, predsednik ZKO Žalec. ZA PETLETNI JUBILEJ Letos poteka pet let, odkar so kulturni delavci iz Braslovč navezali prijateljske stike s kulturnim društvom Šmihel v Avstriji. Dogovorili so se, da bodo ta jubilej proslavili s kulturnim dogodkom. Tako jim bodo Braslovčam 5. februarja predstavili gledališko delo GLAVNI DOBITEK v režiji Anice Brišnik. Pripravili pa so tudi pester spored veselega dela. Gost srečanja bo tajnik ZKO Žalec Ivan Centrih. Pri nadaljnjem sodelovanju jim želimo še veliko uspehov. —J. Ocvirk S knjižnih polic Če se še spominjate, spoštovani bralci, smo vam v prejšftji številki obljubili, da bomo vsak mesec pobrskali po knjižnih policah Mladinske knjige, da bi izvedeli, med katerimi novimi deli lahko izbirate v prodajalni na Šlandrovem trgu. Obljubo držimo in tokrat je pred vami seznam knjig, ki so izšle v mesecu decembru. Hkrati pa vam predstavljamo nekaj del, po katerih ste najraje segali v Občinski matični knjižnici. Nove knjige v mesecu decembru: Moj roman — zbirka v petih knjigah: Založba Obzorja Maribor: 08/15 v stranki — Hans Helmut Kirst, Zeleni mladenič — Michel Deon, Dva tedna v drugem mestu — Irwin Shav, Življenje Jane Pittmanove, Razdejana postelja Francoise Sagan, Gore pod polnočnim soncem — Janez Bizjak — Založba Obzorja Maribor, Iran proti Iranu — Uroš Lipušček — Založba Borec, Boj za svetovna morja — Hellmut Diwold — Dve desni, dve levi — več avtorjev — CZ NG. Najbolj brane knjige v mesecu decembru: Jose J. Veiga: Ura prežvekovalcev, Hubert Selby: Zadnji odcep za Brooklyn, Garson Kanin: Tracy in Hepburnova, Lewis Patten: Okostja bizonov, Henri Troyat: Katarina Velika, Jeannie Ebner: Figure v črnem in belem, Uroš Lipušček: Iran proti Iranu, Ži-vojin Gavrilovič: Igmanci. —ij— r v --------------------------: v HA NAJMLAJŠE SMO PA KAR POZABILI Kaj nenavaden in nevsakdanji za ta letni čas je bil pogled na gručo otrok, ki si je v toplem januarskem dopoldnevu z žogo krajšala čas na žalskem stadionu. Sredi koledarske zime smo, v času počitnic, in večina otrok je že zdavnaj privlekla na dan sani in smuči, upajoč, da se bodo popeljali po zasneženi strmini. Toda letošnja zima jo je našim šolarjem pošteno zagodla. Snega je zapadlo le toliko, da nismo pozabili, kakšen pravzaprav je, poti do zasneženih poljan v tujini pa so malce prehuda obremenitev za vse tanjše in plit-kejše žepe. Kaj torej početi v počitniških dneh? Tako smo povprašali tudi šolarje na stadionu, pa so le zmajali z glavami, češ, snega ni, malce dolgočasne so tele počitnice. Pa smo se spomnili, kako so letos marsikje po Sloveniji poskrbeli za razne dejavnosti in aktivno preživljanje počitniških dni. Najprej smo se oglasili na Društvu prijateljev mladine in povprašali, kaj so pripravili šolarjem v primeru, če ne bo snega. Povedali so nam, da so o tem sicer razmišljali, ukrenili pa niso ničesar. Poklicali smo kulturno skupnost, če bodo šolarji lahko v teh dneh obiskali kino predstave kdaj pa kdaj tudi dopoldne. Slišali smo, daje tako marsikje, v Žalcu pa, da tega he bo, so nam povedali. V upanju, da so malo bolj domiselni na telesnokulturni skupnosti, smo poklicali še tja. „Tečaji bodo v Libojah, seve- da če bo sneg, „so nam prijazno odgovorili. Se to smo izvedeli, da so telovadnice zaprte in neogrevane, ponekod pa jih adaptirajo. Kaj naj rečemo ob vsem tem? Zima je letos malce zatajila, ni pa lepo, da so se po njej zgledovali tudi vsi ostali — od vzgojnoizobraževalnih ustanov do vseh tistih, ki se ukvarjajo z mladino. Že res, da nimamo bazenov in drsališč, zato pa bi si lahko vsaj rezervirali kakšno uro ali dve tam, kjer to imajo. Kino imamo, kakšen organiziran prevoz na slovenjegraško ali mariborsko Pohorje pa tudi ne bi bil odveč. Sicer pa — na napakah se učimo. Če to drži, pa bomo videli čez leto dni. Irena Jelen Šolarji so preživljali počitniške dni kar na stadionu Foto: L. Korber PRIPRAVA CENTRA NA VERIFIKACIJO Ko smo se pred leti odločali, ali bomo «zamenjali šolski sistem, ki je bil v veljavi še iz časov Avstro-ogrske, z novim, usmerjenim izobraževanjem, je bilo povsem jasno, da s starimi sredstvi, načini in oblikami dela ni več mogoče napredovati. S preživelimi .in zastarelimi načini ni mogoče pripravljati mladine in odraslih za življenje v tehnološko razviti družbi. Zaradi tega so bili že v učnih načrtih predpisani potrebni, minimalni materialni pogoji, brez katerih se šola ne more verificirati. Na Centru za usmerjeno izobraževanje v Žalcu ravno v teh dneh ugotavljamo, kako so izpolnjeni materialni pogoji. Skladno z letnim delovnim načrtom šole in zakonom o usmerjenem izobraževanju smo namreč v letošnjem letu dolžni izpolniti pogoje za verifikacijo. Sedaj šola v celoti izpolnjuje prostorske pogoje in (z izjemo učitelja obrambe in zaščite) tudi kadrovske pogoje. Od specializiranih učilnic razpolaga šola z učilnico za pouk osnove tehnike in proizvodnje, biologije in kemije ter matematike in fizike. Urejene so tudi učilnice za ostale splošno izobraževalne in strokovno-teoretične predmete, tako da v celoti izvajamo kabi-netski pouk. Ob vsem tem pa še vedno ostajajo neizpolnjeni nekateri materialni pogoji. Potrebno je nabaviti opremo za kabinet obrambe in zaščite, opremo za pouk tehničnega risanja in strojnih elementov ter nekatera učila in pripomočke za ostale strokovno teoretične predmete. Na CUI imamo v letošnjem letu 11 oddelkov; od tega 7 oddelkov rednega izobraževanja mladine, 3 oddelke izobraževanja odraslih ob delu in oddelek upravno-administrativne šole. V šolskem letu 1983/84 bomo po zagotovilu Tehniške šole vpisali 3 oddelke prvega letnika. Naj ob koncu povemo, da jè rešitev problematike in s tem zagotovitev najnujnejših materialnih pogojev, potrebnih za verifikacijo šole, možna le s sredstvi, ki so planirana za leto 1983 iz referenduma. Brez teh sredstev ne bo mogoče doseči in izpolniti vseh potrebnih materialnih pogojev. F. Rakuša ^___________________J Vzgojnoizobraževalna organizacija Žalec TOZD OSNOVNA SOLA Slavko Šlander PREBOLD Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge « dveh delavk — čistilk - za nedoločen čas. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. VSEM PRIJATELJEM MLADINE HVALA Krajevna organizacija DPM Prebold je pripravila prireditev, s katero se je želela zahvaliti svojim članom za pomoč in sodelovanje. »Vsem prijateljem mladine hvala« je bilo geslo prireditve, ki je lepo uspela. Predsednica društva Sicer pa preboldsko društvo uspešno deluje že 30 let in je eno najaktivnejših v občini. Prireditev so združili tudi z volilno konferenco, sprejeli program dela za leto 1983 in izvolili vodstvo društva, ki ga Nastop malčkov iz vrtca je bil nadvse prisrčen Dora Eberlinc je spregovorila o delu društva, ki je tudi v preteklem letu bilo uspešno. bo tudi v prihodnje vodila Dora Eberlinc. ik KOMU JE V NAPOTO RASTLINJAK? Pred leti, ko je bila adaptirana osnovna šola Vransko, so učenci in učitelji osnovne šole lepo uredili okolico šole. S pomočjo delovnih organizacij in s samoprispevkom so uredili sadovnjak, cvetlične grede, igrišča, rastlinjak pa jim je podaril Hmezad. Prav z rastlinja- Nič ni pomagala zaščita z mrežo, ‘opozorila niso zalegla. Pred dnevi so nas obvestili, da se je nekdo zopet znesel nad rastlinjakom. Na posnetku lahko vidimo početje neznancev, ki bi jih bilo potrebno poiskati in pošteno kaznovati. „Ob pogledu na razdejani kom pa imajo največje probleme. Šipe so namreč nepridipravi stalno razbijali in tako njihovi pionirski zadrugi povzročali nepotrebne stroške. rastlinjak, človek nima besed, ob vsem tem izgubljamo voljo,” nam je dejal ravnatelj šole Drago Cehner. jk ŠOLSKI ZVONEC SE OGLAŠA PO STAREM Pred dobrima dvema mesecema smo se odločili, da bomo stopili v korak z ostalimi evropskimi deželami in hodili na delo po novem delovnem času. Vsakodnevna praksa bo pokazala, ali je bila takšna odločitev pravilna ali ne, mi pa smo poskušali izvedeti, kako so se v nov delovni čas vključile šole in vzgojnovarstveni zavodi. Slišati je bilo namreč , pripombe in negodovanja staršev, da šole niso prilagodile podaljšanega bivanja otrok novemu delovniku. O tem smo povprašali Bredo Verstovšek, direktorico VIO Žalec. Takole nam je povedala: „S spremenjenim delovnim časom smo spremenili čas podaljšanega bivanja otrok povsod tam, kjer je bilo to potrebno, in kjer je bilo več učencev za podaljšano bivanje. Res je, da smo tam, kjer bi ostala po pouku le dva ali trije učenci, ostali pri starem1 načinu, ker ne bi mogli pokriti finančnih stroškov. Naj povem še to, da šole večinoma delajo po prejšnjem urniku in niso spreminjale svojega delovnega časa. Tako smo ravnali predvsem zaradi učencev vozačev, ker imamo precejšnje težave z avtobusnimi prevozi. Prav zaradi teh učencev imamo tudi izvenšolske dejavnosti izjemoma v jutranjih urah. Poskrbeli pa smo za to, da smo novemu delovniku prilagodili delo vzgojnovarstve-nih ustanov. Tu so se pojavile velike težave. Tam, kjer je več oddelkov, smo si lahko pomagali s prerazdelitvijo kadra, problemi pa nastajajo tam, kjer sta le eden ali dva oddelka.” Nekaj tednov je najbrž premalo, da bi lahko z gotovostjo trdili, kje so dobre in kje slabe strani novega delovnega časa, kje smo storili prav in kje napak. Vzgojnovarstvenim in izobraževalnim ustanovam je treba priznati, da so poskušale prisluhniti željam in potrebam staršev. Koliko jim je to uspelo, pa se bo pokazalo v prihodnjih mesecih. -ij- « Januar 1983 - SAVINJSKI OBČAN 9 PIONIRSKI KOTIČEK • PIONIRSKI KOTIČEK POVSOD JE PRIŠEL DEDEK MRAZ RUBRIKA MLADIH • RUBRIKA MLADIH ( Razmišljanja po XI. kongresu ZSMS Težko je v nekaj stavkih strniti vse občutke in ugotovitve o pomenu XI. kongresa ZSMJ za našo mlado generacijo in za širšo družbeno skupnost. Na kratko bi želel oceniti kongres. Vse preveč razprav je bilo napisanih v stilu domače naloge in po vzorcu tistih, ki mislijo, da bomo naše gospodarske in politične težave rešili z besedami s politiko kompromisa. Mladi so bili odločni in revolucionarni le v tisti komisiji, kjer se je razpravljalo o idejnopolitičnem delu in ustvarjanju kadrovske politike. Pa še tu samo o dilemi: ali mladinec do 27. leta ali nad 27. letom. Pa ne gre tu za mladince v osnovni organizaciji, temveč za vodilne funkcionaije. Iz razprav je bilo možno ugotoviti, da seje tudi v mladih zakoreninila miselnost profesionalizma. To pa je v tem trenutku hudo. Postavlja se vprašanje, ali delamo v mladinski organizaciji zato. da bomo nekoč voljeni funkcionaiji v občinski. republiški ali zvezni konferenci: Ali pa delamo zato, da bomo prispevali svoj delež družbi, kateri pripadamo? Boljše bi bilo. da bi mladi bili revolucionamejši v drugih, pomembnejših zadevah, kot so stanovanjska problematika. zaposlovanje, izobraževanje. socialno razlikovanje. nagrajevanje po delu, poenotenje socialno pokojninskega zavarovanja in še bi lahko našteval. Imam občutek, da se mladi še premalo zavedajo vseh težav, ki so nastale zaradi napačne gospodarske politike v preteklosti. Tudi mladi so se naučili birokratizma. oportunizma in karierizma. Tu pa se lahko vprašamo. od koga so se vse to naučili? Na koncu pa naj napišem še to. da je mlada generacija še vedno pripravljena vztrajati na Titovi poti, poti neuvrščenosti, gospodarske stabilnosti in miru v svetu. Alojz Terglav V vseh 20 krajevnih skupnosti naše občine so ob novem letu pripravili prihod dedka Mraza in obdaritev. Pripravili so tudi pravljične in lutkarske■ igrice. Posnetek je z Gomilskega. kjer dedek Mraz obdaruje najmlajše. Ob novem letu so v tej krajevni skupnosti pripravili tudi srečanje krajanov, starejših sedemdeset in več let, ter jim pripravili krajši kulturni program. T. TAVČAR NA SPREJEMU ZA PIONIRJE V imenu pionirske organizacije naše šole sem se z mentorico Jeleno Gorišek udeležil sprejema pri predsedniku občine Viljemu Petku, ki je sprejel pionirje iz pionirskih odredov vseh šol v naši občini. Zbrali smo se v sejni sobi občinske skupščine. Soba je bila za naš sprejem lepo pripravljena. Na mizah so bili sendviči, ora in sladkarije. Pred začetkom pogovora smo se skupaj slikali, vsak je dobil tudi značko 40-letnice pionirske organizacije. Nato smo se pogovarjali s predsednikom. Zanimal se je, iz katerih šol smo. Vsak pionir se mu je predstavil. Nato nas je vprašal, kako se učimo in če imamo svoj pionirski prapor. Povedal sem mu, da imamo nov prapor, ki smo ga dobili ob 10-letnici šole. Ko nas je spraševal, s katerim športom se ukvarjamo, sem mu povedal, da igram nogomet, košarko, rokomet, da šahiram in smučam. Potem smo se pogovarjali s predsednikom občine na splošno. Povedal sem, daje bila pionirska organizacija ustanovljena v Bihaču leta 1942 in kaj so delali pionirji med NOB. Ob koncu razgovora smo tovarišu predsedniku podarili darila, ki smo jih izdelali sami. Po zahvali in dobrih željah nam je razkazal prostore v zgradbi občinske skupščine. Peljal nas je tudi v svojo pisarno. Ponosen sem, ker sem imel to čast, da sem se udeležil tega sprejema. Tega se bom še dolgo spominjal. * Martin ZDOVC. OŠ Ljuba Mikuš SNEŽNI PROBLEMI Uh, ti december, še nič nam nisi snega dal. Lani bilje že novembra prvi snežni dan. PADAJ, PADAJ ... Padaj, padaj snežek beli, čez poljane in na breg, vsi veseli hajd za hišo, smučat, sankat se na sneg. Smučke, sanke nam drsijo, mi kričimo na ves glas, hura. naša teta zima, spel prišla je k nam v vas. Ampak stari ljudje pravijo, če snega do decembra ni, se pa spomladi dalj drži. Zato ne obupajte prav vsi! Je snega nam spet nasula, da veseli bi bili, se zimskih radosti naužili in spočiti v šolo šoli. Barbara JELEN OŠ Šempeter Poznam sosedo, ki se smučala bi rada, ker pa ni snega, kar obupava. Mogoče pa snegu primanjkuje bencina, ali pa še plina, pa tudi bonov nič nima! Dejan Urankar, OŠ Šempeter SPODBUDA V nedeljo, 19. decembra, so v Trnavi gostovali člani KULTURNEGA DRUŠTVA VRBJE s komedijo Smešni predozi. Krajani KS Trnava, ki so si igro ogledali, so bili navdušeni in so se ob posameznih prizorih od srca nasmejali. „Takih srečanj si želimo še več«, so dejali in upamo, da bo zanimanje med krajani še večje. Mladi iz OO ZSMS Trnava menimo, da bi tovrstne kulturne prireditve lahko zanimale (razvedrile) vsakogar, saj je v zadnjem času bilo takih prireditev malo in je bila ta kulturna osvežitev vsekakor dobrodošla. V pri- hodnje si bomo prizadevali, da bi pripravili po odigrani igri tudi pogovor z igrald, ki bo za marsikoga zanimiv prispevek v svetu odrskega spoznanja. Prizadevali pa si bomo, da bi tudi, sami uprizorili kakšno gledališko delo. Jolanda Ušen PRIZNANJE ZA HUMANO DELO Ob 800-letnici obstoja Žalca smo dobili dva lepa parka. Eden je ob žalski obvoznici, drugi pa v središču mesta. 29. maja 1982 je bil odprt mestni park, ob praznovanju 800 letnice Žalca po Titov park, v katerem je bilo 18. maja 1982 zasejano prvo drevo v počastitev 90-letnice rojstva mar-«šala Tita. Park ima sedaj 88 dreves in spomenik, v načrtu pa je še vrsta nalog, da bi dobil park svojo pravo podobo. Pri vsakem drevesu bodo zapisani zgodovinski dogodki, v katerih je sodeloval tov. Tito. Pri rojstnem drevesu bo zgrajena maketa njegove rojstne hiše v merilu 1 : 10. Pri izvajanju del pa so poleg hortikulturcev iz Žalca pomagali tudi upokojenci, razna društva, delavci združenega dela. učenci OŠ in učenci CUI iz Žalca, ki smo se množično udeležili akcij. Za prizadevno delo pri urejanju obeh parkov pa je dobilo v decembru deset mladincev priznanje. Dobitniki priznanj: Zvonko Zbičajnik. Robi Dobovičnik, Stanko Kolenc, Fredi Lesar, Branko Kert, Branko Steklasa. Rafael Kakoj, Janez Horvat. Anton Horvat, Anton Urankar in Viktor Pavlič. Jolanda Ušen NASA BESEDA '83 Vemo, da je zanimanje za vsa področja ljubiteljske kulturne oz. njene ustvarjalnosti med mladimi in najmlajšimi zelo razvito, saj skoraj ne poznamo šole, OO ZSMS, mladinskega kluba in kulturnega društva, kjer bi tovrstne dejavnosti ne poznali in se z njo ne ukvarjali. Ut prav čudno bi bilo, če bi bilo drugače, saj mladini ljubiteljsko udejstvovanje na kateremkoli kulturnem področju ne pomeni samo možnosti predstavitve svojih dosežkov in iskanj, ampak hkrati tudi možnost uveljavitve svojih ustvarjalnih moči, svojih pogledov in odnosa do našega kulturnega utripa. Predstavitvene možnosti tem skupinam nedvomno zagotavlja revija NASA BESEDA. Možnost sodelovanja je velika in nikakršnega dvoma ni, da ne bi sleherna mlada kulturniška skupina našla svojega ustreznega mesta v Naši besedi, tokrat v NASI BESEDI 83. Odbor za Našo besedo 83 je že imel svojo prvo sejo, kjer so se odločili, da se bo revija tokrat odvijala od 19. do 26. marca v Domu krajanov na Gomilskem in v Domu krajanov v Vrbju. Likovne razstave bodo v Savinovem salonu v Žalcu, kjer bo tudi literarni veča: mladih ustvarjalcev, ter na Gomilskem in v Vrbju. Prepričani smo, da bo tudi NASA BESEDA 83 po množičnosti in kakovosti zajela celotno kulturno ustvarjalnost mlađih. I. T. OBISK PRI PESNICI Obiskala sva pesnico Meto Rainer. V stanovanju na Cankaijevi 1 naju je prisrčno sprejela in nama na zastavljena vprašanja z veseljem odgovaijala. — Kdaj ste se rodili? — Rodila sem se leta 1904. na Ptujski gori. — Kje ste preživeli svojo mladost? — Ko sem bila stara štiri mesece, smo se preselili v Kranj. Tam smo živeli osem let. Že kot otrok sem bila zelo ponosna na Kranj, kjer sem preživljala svoja otroška leta, saj je v tem mestu živel in ustvaijal svoja dela naš največji pesnik France Prešeren. Kasneje sem svojo mladost preživljala v glavnem v Ljubljani. Učiteljsko službo sem opravljala predvsem na Štajerskem. — Kdaj ste začeli pisati za otroke? * — Za šolo sem napisala mnogo pesmi in igric. Prva knjižica je izšla leta 1979 pod naslovom Fičfirič. Letos bo izšla druga zbirka, ki se bo verjetno imenovala Mihaha. Izšla bo pri založbi Partizanska knjiga v nakladi 10.000 izvodov. — Zakaj pišete za otroke? — Najrajši pišem pesmi za otroke zato, ker jih imam zelo rada. — Koliko pesmi ste že napisali? — Napisala sem približno 300 pesmi. Objavljajo pa jih predvsem v Galebu, ki izhaja vTrstu. Mladem rodu, ki izhaja v Celovcu, ter v Kurirčku inCicibanu, kiju vsi prav dobro poznate. — Od kod jemljete snov za pisanje? — -Snov jemljem iz resničnega življenja, ki mora iti skozi možgane in srce. Ob pripovedovanju in odgovarjanju na vprašanja seje pesnica večkrat zazrla skozi (Auso, kot da bi še enkrat hotela doživeti svojo mladost in videla sva, daje imela solzne oči. Obiska ie bila zelo vesela in sklenila sva, dajo bova še večkrat obiskala. Egon VOČKO in Andrej VERHOVŠEK PRIGODA IZ OTROŠKIH LET K nam je prišel sestrič Dejan, ki meje vedno rad jezil. Jedli smo palačinek, ko mije prišla moja prijateljica. Stekla šem ven, toda prijateljice ni bilo nenadoma rekel, daje nikjer. Ko sem se vrnila v kuhinjo, tudi palačink ni bilo več OTROCI, KI NE BODO NIKOLI ODRASLI „Mar iščeš toplino, mar iščeš ljubezen pri ljudeh? Tistih ljudi ni več, ki so bili dobri s sosedom ali s tujcem . . .” je končala pesem Lidija v programu, ki ga je ob novem letu pripravilo društvo za duševno prizadete otroke v naši občini za starše teh otrok. Ni res, da takšnih ljudi ni več, so in v tem društvu so ljudje, ki izžarevajo toplino, pomoč, ljubezen. Želijo pomagati staršem duševno prizadetih otrok, ki zanje skrbijo sami, in ker ti otroci niso vključeni v organizirano nego in oskrbo in zahtevajo neprestano nego in skrb, saj so to otroci, ki ne bodo nikoli odrasli, so večni otroci. Društvo za duševno prizadete otroke v naši občini je nastalo pred osmimi leti. Pred letom je začela društvo voditi Vlada Rode, pomaga pa ji tajnica Jožica Žohar. Delo društva je ponovno oživelo. Večkrat se sestajajo s starši teh otrok, še pogovarjajo, poslušajo predavanja in predvajajo filme. Mnogo pomeni tem materam pogovor in občutek, da se nekdo zanima zanje in za njihove probleme, ter občutek, da niso same s svojimi nikoli odraslimi otroci. Ob novem letu je društvo s pomočjo osnovne šole Ljuba Mikuž pripravilo skromno proslavo in obdarovalo otroke. Omeniti velja, da tudi sicer društvo tesno sodeluje ' z omenjeno šolo in da ravnateljica Martina Bevc precej prispeva s strokovnimi nasveti pri delovanju društva. Zato bi bilo prav, da bi se kar največ staršev, ki imajo duševno prizadete otroke, vključilo v društvo, kjer jim bodo po svojih močeh pomagali in svetovali. Zakaj bi torej zavrnili iskreno ponujeno roko? n i i AFORIZMI i_________ Mateja, OŠ Šempet MNOGI DELAVCI PORABIJO NAJVEČ ENERGIJE — KADAR SO ZA ŠANKOM NAŠA ENERGETIKA JE NAJLEPŠI PRIKAZ. KAKO SE ENERGIJA PRETVARJA — V IZGUBE J3’ I ■ PRETVARJA — ' ■J Li" DANDANES SO LAHKO NA KONJU LE TISTI —■ KI SE UKVARJAJO Z JAHALNIM ŠPORTOM * ČLOVEK JEČLOVEKU VOLK. VENDAR SAMO TAKO DOLGO — DOKLER MU NISO POTREBNE VEZE IN POZNANSTVA PRODUKTIVNOST MOGOČE NARASLA. ČE BI BOLNIŠKO DAJALI NA BONE n :e 1 I INŠPEKTORJI LAHKO _ « JAMEJO VELIKO RIBO B SAMO — KADAR SO NA ■ RIBOLOVU Marjan Bradač dačj Vlak bratstva in enotnosti _____________________J 4. junija 1983JX» odpeljal iz SR Srbije Vlak bratstva in enotnosti I983 in bo prispel v Slovenijo 5. junija 1983 v popoldanskem času. Iz Slovenije se bo vračal 8. junija 1983 v popoldanskem času. Med udeleženci vlaka imajo vso prioriteto nekdanji gostitelji naših pregnancev ter njihovi ožji družinski člani in tisti, ki so v povojnem času sprejemali in še sprejemajo v goste naše pregnance in njihove družinske člane. Koordinacijski odbor za organizacijo vlaka bratstva in enotnosti pri Občinski konferenci SZDL Žalec opozarja vse nekdanje pregnance in njihove ožje družjnske člane z območja občine Žalec, da le-ti pismeno povabijo svoje gostitelje iz SR Srbije na obisk v SR Slovenijo. Povabljene naj istočasno zaprosijo, da le-ti takoj prijavijo svojo udeležbo v vlaku BIL 1983 svoji občinski konferenci SZDL v Srbiji. Prosimo, da podatke o povabljenih gostih predložite koordinacijskemu odboru za £ organizacijo BI E 1983 pri Občinski konferenci SZDL Žalec takoj, ko boste od povabljenih sprejeli obvestila in sicer najkasneje do 15. marca 1983. 350.000 dinarjev prostovoljnih prispevkov, v vrednosti 200.000 pa bodo opravili prostovoljnega dela. Ostala potrebna sredstva bo prispevala še Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari. Krajevna skupnost Vransko. Kulturna skupnost občine Žalec in Osnovna organizacija mladine Prekopa. To pà tudi pomeni, da bo objekt večnamenski, saj bo služil potrebam gasilcev, mladine in kulture. OBNOVA GASILSKEGA DOMA V Prekopi obnavljajo gasilski dom :Gasilsko društvo Prekopa je začelo obnavljati svoj dom. ki ga je načel zob časa. na obnovitvena dela so se že dalj časa pripravljali. Krajani so brezplačno prispevali les za okna in vrata. K delu so pristopili vsi krajani Prekope. Čepelj in Stopnika. Predvidevajo. da bodo zbrali še Obravnava zaključnih računov Kaj bo s preboldsko graščino? Med stanovanjske objekte, ki jih je zob časa že krepko načel, sodi tudi starodavna graščina v Preboldu. Prostori, ki so nekoč bili namenjati grajskim imenitnikom, so že zdavnaj odslužili svojemu namenu. Stanovalci hišnega sveta so v naše uredništvo poslali krajši zapis o tem, kako in v kakšnih pogojih živijo. Takole pišejo: „Če se z okoliških hribov oneš v dolino, se lepo vidi, kako se Prebold razvija in koliko novih hiš in stanovanj se je zgradilo v zadnjih letih. Veliko je bilo storjenega iz samoprispevka občanov, marsikateri datar pa smo primaknili tudi stanovalci našega hišnega sveta. Kadar pa bi bilo treba spregovoriti o popravilu naše graščine, pa se vedno znajdemo nekje ob strani. Naš npjvečji problem je dotrajana streha, ki pušča na vseh koncih in krajih- Imamo povsem neurejene sanitarije, pri zadnjem potresa pa so marsikje razpokale Indi stene. Drugo, ki nas teži, pa je neurejeno dvorišče. V najbolj zakotne hribovske vari se lahko pripelješ po asfalta, ta, ritoraj v centru Prebolda, pa še vedno hodimo po Mata.” Ker povsod ob koncu leta delajo inventure, zakaj je ne bi tudi mi. člani osnovne organizacije sindikata? Kako se poznamo med seboj? Rekel bi. da bolj slabo. Cernu tako? Kje je krivda? Veliko govorimo o informiranju in kaj smo storili? Bore malo oziroma skoraj nič! Prejeli smo nekaj okrožnic. Prejšnje leto je bilo leto volitev . Kaj smo vedeli o delegatih. ki smo jih volili, da zastopajo naše interese v skupščinskih klopeh. Minilo je skoraj leto dni. pa se niti ne poznamo, o delu ni kaj povedati. Dislocirane delavnice, delavci delajo po vsej Jugo- Povprašali smo na Samoupravni stanovanjski skupnosti Žalec, kakšna bo usoda preboldske graščine. Karl Marinc, sekretar skupnosti, nam je takole odgovoril: „Popravila strehe na graščini v Preboldu smo se lotili že v lanskem letu in pri tem ugotovili, da je potrebna kompletna obnova. V letošnjem letu tako planiramo popravilo strehe in celotnega ostrešja, za kar predvidevamo okrog sedemsto milijonov dinarjev. Dogovorili smo se z delovno organizacijo Obnova iz Celja, da prevzame vsa potrebna dela. Naročena je strešna opeka, pojavljajo pa % težave, ker je zgradba zgodovinskega pomena in moramo vsa dela opravljati v dogovoru z Zavodom za spomeniško varstvo. Glede dvorišča pa lahko stanovalcem povem, da obnavljamo le objekte, ki jih prevzemamo, ne pa tudi okolice.” ' -ij- Na nekatera vprašanja nismo dobili odgovorov, za to jib bomo objavili v naslednji številki. slaviji. in še kaj. kar je posebni M naše osnovne organizacije. vendar to ne more biti opravičilo. Marsikaj bi morali storiti dejavniki v občini, toda brez naše pripravljenosti in volje ne Ih» šlo. Morda od odgovornih pričakujemo preveč? Na sindikat se spomnimo takrat, ko rabimo pomoč, ko pa rabi sindikat nas. nas ni. l udi o lent bi se veljalo pogovoriti. Upam. dragi delegat, da sc bova v tem letu spoznala in sc pogovorila o najinih dolžnostih in pravicah? Marjan Palir PISMO MOJEMU DELEGATU NA PONIKVO Občinski svet Zveze sindikatov je na svoji zadnji seji obravnaval aktivnost? za obravnavo zaključnih računov. Nosilec akcije je osnovna organizacija sindikata skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, odgovorni pa so seveda tudi poslovodni organi. Člani sveta so poudarili, da je od vseh delavcev odvisna kvaliteta obravnave zaključnih računov, predvsem od njihovega interesa in tudi odgovornosti. Se posebej temeljito bodo obravnavali zaključne račune v tistih organizacijah združenega deta. ki bodo poslovale z izgubo. Tu bo potrebno ugotoviti vzroke za nastalo izgubo, seveda pa tudi nakazati rešitve. V marcu Savinjski zbornik V začetku marca nam bo Kulturna skupnost Žalec ponudila Savinjski zbornik, ki bo tokrat že peti povrsti. Tako vsebinsko kot slikovno bo najbogatejši doslej. Vseboval bo prispevke iz življenja in dela naših občanov v organizacijah in društvih, delovnih organizacijah in družbenopolitičnih organizacijah. Še posebej obsežno bo predstavljena zgodovina mesta Žalca, kije lani praznoval 800-letni-co. kakor tudi sedanji gospodarski in družbeni razvoj. Knjigo bo v prednaročilu možno dobiti po ceni 500 di-naijev. v prosti prodaji pa po ceni 700 dinarjev . Prednaročila sprejemajo v Mladinski knjigi Žalec, na Kulturni skupnosti in osnovnih šolah. Ljudje v Spodnji Savinjski dolini so partizanom pridno pomagali. Pošiljali so jim hranit in obleko, zbirali pa so tudi naboje za puške in zdravila. f zanesljivih hišah so bile javke, kar so zbrali, so od tu odnašati r gozdove. Tudi podnevi. /a odrasle je bito to skoraj prenevarno: \a pomoč so priskočili otrovi. Zelo hraber je bil Mihev. Hotel je že r host o med partizane. pa je bit še premlad. Zato je poslal eden najbolj zanesljivih kurirjev. Zgodilo se je. da je moru! odnesli nahrbtnik z naboji in zdravili Prišel je. zadel nahrbtnik na rame in odšel proti Ponikvi nad Žalcem, ki je bila nekakšna trdnjava spotlnjesa-vinjskih partizanov. Med potjo ga je dohitel nemški policist, ki je zna! tudi nekaj slovenskih besed. Videl je. kako je Mihec obtežen, pa ga je vprašal: •>kaj nosiš?« «Bilsem r trgovini. V Žalcu. Stiksenfeldu. je odgovori! Mihev. ■>kaj si nakupil?« >1 se sorte ...<• Je težko?« »Me preveč.« Policist je bil radoveden: ■kje pa si doma?« Hi ga policist pozna? Potem je vse izgubljeno. Me. naj ho. kar hoče zlagal se ho. »Na Pitni k vi.< » Y« Ponikvi!« le je začudil \etnee. 'Tam so partizani!« ■ Pridejo in odidejo.« je rekeI Mihec. ■koliko jih pride?« >1 časih tudi tisoč.« se je zlagal Mihec. ■Tisoč?« se je začudi! pittici st. »Se jih bojiš?« •Seveda se jih bojim, r si se jih bojimo.« je dejal Mihec in si popravil nahrbtnik. Zdaj je policist prijel za Miličev nahrbtnik in rekel: >Daj. pomagal ti bom!« Mihec se je ustrašil. Toda misel je hitro delovala: ne sme se upirali. Hitro je snel nahrbtnik. Nemec je zdaljšal naramnice in siga zadel na rame. I ‘ nahrbtniku so zažrenketali naboji. *kaj pa je to?« je vprašal policist. »Žeblji!« je odgovoril Mihec. »To bomo zbili, za zajčke in kozo.« »Pa postelje za partizane!« se je zarežal policist. Mihec ga je zavrnil: »Eh. to pa že ne!« Stopala sta pit poti proti Ponikvi in Nemec ga je kar naprej spraševal: kje je doma. če ima očeta in mater, koliko je še bratov in sestra in kakšni so bližnji in daljnji sosedje. Mihec pa je kar naprej lagal in zdelo se mu je. da mu Nemec tudi ve-ijame. Prišla sta do zaselka Jeden, do skritega naselja pred Ponikvo. Meiner je snel nahrbtnik in ga dal Mihcu. Zdaj jta le hitro na pot. kotalit bo noč in potem pridejo partizani '■ je rekel. Mihec si je zadel nahrbtnik in rekel policistu: »Gospod, pojdite z menoj, saj ni tako daleč! *Policist pa se je na ves glas zarežal: •Preklelo. da mi partizani glavo odpihnejo! Me ne. to pa ne. 'Stopil je za vogal hiše in zaklical: »Adija!« Tudi Mihec je /n »nahal z roko: »Adija in hvala za pomoč!« Gez dobro uro je bi! nahrbtnik r pravih rokah. Mihec pa se je po dnigi poli vrnil domov. In ko je doma povedal nčetu. se je la naglas zasmejal. Saj pravim, da še Mentii partizanom strelivo prenašajo ... Vrt A. kaj takega pa še ne!« hi ta resnična zgodba se je razlezla med ljudi po dolini, med njimi živi še danes: in vrli kurirček Mihec tudi. Drago Kumer Na podlagi 136. .člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 44/te) izdaja uprava za družbene prihodke občine > ŽALEC POZIV K VLOŽITVI NAPOVEDI ZA ODMERO DAVKOV OBČANOV Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1383. Napoved za odmero davkov morajo vložiti ZA LETO 1382 1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1982; 2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1982; 3. Zavezanci davka od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih, doseženih v letu 1982. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih in poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa te. če doseženi dohodek presega 6.000 dinarjev; 4. Zavezanci davka od premoženja — na posest gozdnega zemljišča za leto 1982. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča, in če njihov dohodek v letu 1982 presega 20.000 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000 dinarjev letno na družinskega člana; 5. Zavezanci davka od skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1382. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupni čisti dohodek v letu 1982 presega 407.000 dinarjev. ZA LETO 1383 1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1983; 2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za teto 1983. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodke občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10 odstotkov oziroma za najmanj 200 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi, pa za 20 odstotkov oziroma najmanj 400 dinarjev. SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC Uprava za družbene prihodke . SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj OBVEŠČA da bodo razdeljevali bone za neregistrirane traktorje, motorne žage, motokultivatorje, škropilnice,- motorne črpalke, agregate in ostale stroje do vključno 10. februarja 1983 v prostorih skupščine občine. Po tem roku bodo zamudniki lahko dobili bone v svojih krajevnih skupnostih. januarju 3000 udeležencev na delavskih športnih igrah Kemija Šempeter 30; 5. Zdravstveni dom Žalec 29; mlajši člani: 1. Ferralit Žalec 230. 2. SIP Šempeter 223, 3. Hmezad Žalec 222, 4. TT Prebold 207, 5. Juteks Žalec 206 itd. Vrstni red množičnosti do 110 zaposlenih: 1. DPO—SIS— PM Žalec 36, 2. Zdravstveni dom Žalec 22, 3. Avtoprevoz Šempeter 15,_ 4. —5. Dem Podlog, Nama Žalec 11; do 300 zaposlenih: 1. AERO—TOZD Kemija Šempeter 41,2. SM Žalec 34, 3. LIK Savinja Šempeter 27, 4. Gradnja Žalec 25, 5. SO Žalec 20; do 500 zaposlenih: 1. Juteks Žalec 60, 2. Ferralit Žalec 51,3. Zarj a Petrovče 17, 4. Sigma Žalec 15, 5. Garant Polzela 10; nad 500 zaposlenih: 1. SIP Šempeter 64, 2. TT Prebold 48, 3. Hmezad Žalec 36. 4. KIL Liboje 15 in 5. Tovarna nogavic Polzela 10 točk. Podelili so tudi dve priznanji za aktivnost na področju sindikalnega športa; prejela sta ju Ernest Zupan iz Tekstilne tovarne Prebold in Ervin Košir iz Zarje Petrovče. Tekst in foto: T. TAVČAR Ervin Košir Ernest Zupan Pred dnevi so v Preboldu sklenili sindikalne delavske športne igre 1982, kijih vsako leto pripravi komisija za šport in rekreacijo pri Telesnokul-turni skupnosti Žaleč v sodelovanju z občinskim sindikalnim sVetom. Zadnje so bile po vrsti že devetnajste, na njih pa je sodelovalo več kot 3000 zaposlenih delavcev, ki so se pomerili v dvanajstih športnih panogah. Na sklepni slovesnosti so zbranim spregovorili predsednik komisije za šport in rekreacijo Rudi Banovšek, redsednik občinskega sindi-alnegasveta Branko Povšein predsednik SZDL Žalec Janez Meglič. Vrstni red: članice — tekmovalni del: L SIP Šempeter 137 točk, 2. _ SM Žalec 136. 3. Hmezad Žalec B5,4. SÒ Žalec 131; 5. Juteks Žalec 121,. Starejši člani: L Juteks Žalec 139;, 2. Hmezad Žalec 135; 3. SIP Šempeter 105,4. Garant Polzela 104, 5. DPO—SIS—PM Žalec 102; veterani: L SIP Šempeter 118, Hmezad Žalec 56, 3. Zarja Petrovče 52.4. AERO. TOZD Na Gozdniku smuka tudi brez vlečnice Izgradnja vlečnice na področjih Gozdnika je naletela na široko podporo naših občanov. Opravljeno je bilo veliko prostovoljnega dela pri poseku lesa, urejanju zemeljskih in drugih del, zbrana pa so bila tudi precejšnja sredstva v obliki prostovoljnih prispevkov. Vrednost opravljenih del in zbranih sredstev znaša okrog tri milijone dinarjev. Žal pa se je izgradnja vlečnice zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zavlekla, urediti pa bo potrebno tudi celotno dokumentaci-jo. Odbor za izgradnjo vlečnice pri Občinski telesnokulturni skupnosti je s krajevnimi dejavniki v Grižah že lani zastavil široko akcijo zbiranja sredstev. Pri zbiranju prostovoljnih prispevkov so se izkazali krajani Griž, pa tudi delavci SIP-a in Gradnje. Lep odziv je imela akcija tudi v organizacijah združenega dela in pri posameznih „obrtnikih, ki so prispevali sredstva v obliki reklamnih sredstev. Vendar pa le s prostovoljnim delom in sredstvi akcije ne bi bilo moč toliko napraviti, če ne bi priskočila na pomoč telesno-kultuma skupnost z najetjem kredita. Zal se je postopek zavlekel, tako da 400-metrska vlečnica to sezono še ne bo nared. Odbor za izgradnjo vlečnice si prizadeva, da bodo smučišče, vlečnica ter brunarica kar najhitreje dokončani. Zgraditi bo treba tudi elektro *in telefonski priključek ter obnoviti in razširiti cesto do spodnjega dela vlečnice. Z urejeno lovsko kočo, v kateri so lani uredili centralno ogrevanje, pa tudi s Petrovčevo kmetijo, ki se je usmerila v kmečko turistično dejavnost, bo lahko smučišče v celoti zaživelo. Bodoči upravljalec smučišča Smučarski klub Gozdnik Žalec si je skupaj s TVD Partizanom iz Griž že doslej prizadeval, da bi smučišče tudi brez vlečnice kar najbolj zaživelo. Pripravili so že nekaj tekmovanj, ki so bila dobro obiskana, smučarjev pa je na pobočjih Gozdnika iz dneva v dan več. Ob vsem tem velia poudariti, da z izgradnjo smučišča na Gozdniku ne gre za izgradnjo in ustanavljanje novega smučarsko turističnega centra, temveč za možnost smučanja mladine in delovnih ljudi bliže doma in na najcenejši način. Danes, ko je čas vse bolj dragocen in zaradi pomanjkanja goriva, je izgradnja tega smučišča z zagotovitvijo minimalnih smučarskih kapacitet še pomembnejša. Hkrati s tem pa bodo sodobna cestna povezava, elektro in telefonski priključek pripomogli tudi k širšemu razvoju tega področja, k oživljanju kmetij, pa tudi k hitrejšemu razvoju kmečkega in lovskega turizma, ne nazadnje pa ta prizadevanja tudi z vidika splošnega ljudskega odpora niso nepomembna. POHOD NA TIŠJE Že v prejšnji številki Savinjskega občana smo pisali o poskusu preboja partizanskega bataljona pod vodstvom Franca Rozmana-Staneta, da bi pomagali štajerskim partizanom. Preboj ni uspel, pri Tisju so bili partizani zavrnjeni. V spomin na ta poskus preboja v decembru 1941 pripravi Planinsko društvo Litija vsako leto spominski pohod. Letošnjega so se udeležili tudi člani planinskega društva iz Zabukovice in Polzele. Vseh je 4 bilo več kot petdeset. Med udeleženci so bili tudi člani planinske sekcije z osnovne šole Nade Cilenšek v Grižah, ki se udeležujejo vseh tovrstnih pohodov. Bili so tudi na Osankanci. Vprašanje pa je, zakaj se jih ne udeležujejo tudi učenci drugih šol in ne le iz Griž, Polzele in Prebolda, saj je obujanje tradicij NOB primerna oblika pouka, saj se učenci na kraju samem seznanijo z dogodki iz narodnoosvobodilnega boja. Čeprav je letošnja zima skopa s snežno odejo in so zato možnosti za smuko slabe, so prizadevni člani Partizana iz Griž in smučarskega kluba Gozdnik iz Žalca pripravili na Gozdniku novoletni veleslalom, kjer so bile snežne razmere zelo ugodne. Tekmovanja se je udeležilo kar 62 tekmovalcev različnih jakostnih skupin. Kljub temu da smučišče še ni opremljeno z vlečnico, veliko število prijavljenih dokazuje, da bo investicija upravičena. Rezultati: mlajši pionirji: Marko Krušnik — 55,71, An- drej Zeme — 60,98, Boštjan Petrovec — 61,64; starejši pionirji: Marko Lorenčak — 54.47, Matjaž Leskovšek — 54,92, Damjan Haložan — 55,43; mladinci: Srečko Cater — 44,26, Beno Hostič — 45,46, Matej Krušnik — 45,79; mlajši člani: Emil Petrove — 42.48, Dušan Cater 43,18, Darko Turnšek 49,16; starejši člani: Vinko Cater — 47,05, Anton Kitek — 47,89, Marko Dolinar — 49,65; veterani: Zoran Veber — 51,27, Rado Rotar — 61,51; ženske: Breda Zalokar — 53,57 in Danica Turnšek — 54,46. Najmlajši čakajo na prvi start na Gozdniku NOVOLETNI VELESLALOM NOVO VODSTVO TVD PARTIZAN V prvih dneh letošnjega leta je novo vodstvo TVD Partizana Prebold izvolilo svojega novega predsednika. Društvo je bilo že nekaj let v krizi in je le životarilo. Delovale so le posamezne sekcije, med katerimi je bila najuspešnejša rekreacijska vadba v telovadnici. Letošnje leto pa naj bi pomenilo prelomnico v delovanju, kar dovolj zgovorno dokazuje zastavljeni prpgram dela. Tako bodo v mesecu mladosti skupaj z ostalimi telesno-kulturnimi organizacijami izvedli veliko športno akademijo. Svoje delo so zastavili na realnih osnovah. Z neposrednim povezovanjem preko šolskih športnih društev želijo razvijati množično telesnokul-turno dejavnost. To pa vodi k oživljanju posameznih sekcij in oblikovanju selekcij, ki bodo razvijale tekmovalni šport. Osnova vsemu pa bo športna rekreativna dejavnost, v kateri bodo prevladovale trim akcije. Novoizvoljeni predsednik je Polde Lancner, podpredsednik je Bojan Podkrajšek, tajniška opravila bo opravljala Martina Jelen, finančno poslovanje pa bo vodil Alojz Jager. Za imovino in društveno opremo bo skrbel Janez Strgar, kot strokovnjaki pa bodo v društvu sodelovali učitelji telesne kulture na osnovni šoli Prebold, študentje telesne kulture in še nekateri že doslej aktivni vaditelji rekreacije. Svoje pa bo dodal prav gotovo tudi Adi Vidmajer, ki je vodja komisije za šport in rekreacijo v krajevni skupnosti Prebold. D. Naraglav ŠPORTNA REKREACIJA V KS PREBOLD Komisija za športno rekreacijo v Preboldu je sprejela skupni program dela na področju telesne kulture in ga ponudila krajanom. Program je sestavljen iz programov posameznih društev, v katerih so navedene posamezne akcije, ki so časovno opredeljene, navedeni pa so tudi nosilci posameznih akcij. Programu rekreacije je priključen tudi program izgradnje objektov v letošnjem letu, ki za vsak mesec posebej predvideva, kaj se bo urejalo in koliko prostovoljnih ur bo potrebno za posamezni objekt. Dela naj bi bila zaključena predvidoma do dneva mladosti, ko naj bi ob svečani akademiji predali ob-, jekte svojemu namenu. Lična brošura poleg tega Šahovske prinaša tudi program izobraževanja, pomen in vlogo posameznih aktivnosti v naravi in podobno. S tem, da bo krajane usmerjala in spodbujala k Športni rekreaciji, bo tudi vabila k sodelovanju pri urejanju prostora v krajevni skupnosti. Med aktivnostmi, ki so bile že izvedene, je tudi tradicionalni pohod Osankari-ca—Roglja, katerega so se krajani in člani Planinskega društva Prebold množično udeležili, pa tudi pohod krajanov na Marijo Reko, katerega se je udeležilo več kot 440 krajanov. Najstarejša med njimi sta bila 80-letni Franc Zagožen iz Latkove vasi in Angela Korun iz Prebolda. -fj ■ V počastitev občinskega kom. V drugi skupini je bil pr-praznika je šahovski klub Im- vi Pevnik iz Polzele pred Tur-pol iz Slovenske Bistrice pri- kom iz Žalca, zmagovalec tret-pravil ekipni hitropotezni tur- je skupine pa je bil Vošnjak. nir, na katerem je nastopilo 23 ekip. Zmagali so šahisti SK Novoletni turnir je pripravi-Maribor s 70,5 točkami pred la tudi šahovska sekcija Društ-šahisti 5K Žalec, ki so zasedli va invalidov iz Žalca, na kate-odlično drugo mesto s 70 rem je zmagal Franc Brinovec točkami. Tretji so bili šahisti pred Turkom in Črepanom. ŠK Celje s 63,5 točkami. Za ŠK Žalec so nastopili: Marjan v Kranju se je končalo Črepan, Franc Brinovec st., republiško hitropotezno Franc Brinovec ml. in Ivan šahovsko prvenstvo slovenskih Zorko. invalidov. Sodelovalo je osem ekip. Ekipa Žalca je dosegla Na novoletnem hitropotez- četrto mesto — za Mariborom, nem turnirju v Preboldu je Kočevjem in Ljubljano, med 30 udeleženci zmagal Marjan Črepan pred Francem Brinovcem in Stanetom Sko- Jože Grobelnik SIP Šempeter v Savinjski dolini VABI zaradi razširitve proizvodnje kmetijskih strojev k sodelovanju več delavcev, ki se žele usposobiti za: - VARILSKA - MONTERSKA - STISKALNIČARSKA DELA Omogočimo vam pridobitev ustrezne kvalifikacije, dobro nagrajevanje ter delo v urejenih delovnih prostorih. Pisne prijave pošljite v 8 dneh na nasiov: SIP — Strojna industrija Šempeter. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh. HMEZAD NOTRANJA TRGOVINA DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja naslednja dela in naloge ČUVAJA PREMOŽENJA Pogoji: končana osemletka in ustrezna. zdravstvena sposobnost za nočno čuvajsko službo. Poskusno delaje dva meseca. Kandidati naj pošljejo prošnjo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v roku 8 dni od objave kadrovski službi DO Hmezad Notranja trgovina Žalec, Celjska cesta 7. > ii Mila zima, posebno še v mesecu januarju je povabila sadjarje, da so pričeli i z obrezovanjem, čiščenjem in dognojevanjem. Z deli so pohiteli v Miro-i sanu, kjer imajo za obrezat več kot 100 ha drevja. « T. TAVČAR IZOBRAŽEVANJE ČEBELARJEV DA NE POZABIMO Kot že nekaj let organizira Zvezačebelarskih družin ób-čine Žalec tudi v letošnjih zimskih mesecih predavanja o čebelarstvu. Čebelarji Savinjske doline se namreč dobro zavedajo, da brez nenehnega izpopolnjevanja in pridobivanja znanj ami napredka v njihovi dejavnosti. Na ta način želimo priskočiti na pomoč pri opravljanju vsakoletnih opravil v čebelarstvu vsem tistim, ki negujejo in oživljajo to prastaro slovensko dejavnost. Letošnje prvo predavanje bodo pripravili 30. januarja v Zadružnem domu v Šempetru. kjer bodo spregovorili o razvoju in pripravah čebelje družine ter o ukrepih za zatiranje varoze. Februarja bodo čebelarji razpravljali o pridobivanju čebeljih proizvodov, marca pa vabijo na razgovor v Žalcu vse tiste, ki jih zanima čebelarjenje v nakladnem panju. Letošnja srečanja bodo -služila tudi izmenjavi mnenj in izkušenj med savinjskimi čebelarji in tistimi iz drugih krajev naše ožje [domovine. Kot predavatelji bodo namreč sodelovali gostje iz Kočevja in Ptuja. R. Anžel I Portret Lavoslava Schwentnerja (delo Hinka Smrekarja) i Cankarje« založnik $ Lavoslav Schwentner je bil doma iz Vranskega Sprejem duhovnikov V slovenski literarni zgodovini zavzema pomembno mesto Lavoslav Schwentner, ljubljanski knjigarnar in založnik slovenske moderne, sopotnikov moderne, strokovne in druge domače literature, muzikalij in del likovnih umetnikov. Njegovo delo sega v obdobje med 1898. in 1938. letom. Le malokje pa lahkcrzasledimo podatek, da je po rodu z Vranskega, : kjer še danes živi njegova rodbina. O Lavoslàvu Schwentnerju nam je pripovedovala njegova nečakinja Slava, ki živi v njegovi hiši na Vranskem. Njen ded, Leopold Schwentner, seje leta 1858 priženil na Vransko. Za ženo je vzel 40-letno sestro dvornega svetnika Luleka z Vranskega. V hiši št. 25 sije uredil trgovinico. Kmalu si je kot trgovec in slovenski narodnjak pridobil ugled, saj je že leta 1869 postal vranski župan. N jegov prvorojenec Karol, ki se je rodil 1860. leta, je poročil hčerko najvplivnejšega in najtrdnejšega Vran-šana, gostilničarja, usnjarja in posestnika Franca Sentaka. Gostilna in prodajalna usnja je bila v sedanjem hotelu Slovan, mesarija^v stavbi, kjer sta danes pošta in mesnica, usnjarna pa v prostorih, kjer je danes obrat Sigme. Šentak pa ni slovel lepo bogastvu, temvečje veljal tudi za trdnega Slovenca. Bil je tudi med podpisniki vabila na drugi slovenski tabor v Žalcu leta 1868. Poskrbel je, da so se Vranšani'tabora udeležili v velikem številu, pripeljali pa so se na svečano okrašenih vozovih. Karol Schwentner je podedoval trgovino, ki jo je kasneje še povečal; v tej stavbi je danes trgovina Savinj-skega magazina. Karol je imel dva sinova in dve hčeri, od katerih živi samo še 84-letna Slava. Kot drugi sin seje leta 1865 rodil Leopold, po domače so ga klicali Polda. Mladi Polda je po šolanju odprl samostojno knjigarno v Brežicah. Kot zaveden Slovenec, malce pod vplivom takratne vseslovanske miselnosti, je svoje ime poslovanil v ime Lavoslav. Že leta 1898 je odprl knjigarno v Ljubljani, kamor seje tudi preselil. Knjigarna je stala na takratnem Dvornem trgu blizu Krapeževe Narodne kavarne. Kmalu je knjigarno preselil v Prešernovo ulico, kije povezovala Tromostovje s. križiščem pri ljubljanski pošti oziroma Nami, Tu je imel torej Lavoslav Schwentner založbo, knjigarno in poslovne prostore, kamor so zahajali mnogi pomembni možje, med njimi gotovo najpomembnejši Ivan Cankar. Leta 1938 seje upokojil,po vojni pa seje z ženo preselil v rojstni kraj Vransko, kjer je tudi leta 1952 umrl. Oba z ženo sta pokopana na ljubljanskem pokopališču. Lavoslav Schwentner ni bil samo spreten trgovec, ampak predvsem izobražen in razumen mož. Ker je bil pošten in zaveden Slovenec, so k njemu radi zahajali in se nanj oslanjali predstavniki moderne in sopotniki moderne. Mnogim znanim piscem pisane in vezane besede, likovnim ustvarjalcem in skaldateljem je bil prijatelj, svetovalec in tudi podpornik. Toje še toliko pomembneje, ker vemo. kakšna revščina je pestila mnoge naše duhovne ustvarjalce, med njimi tudi Ivana Cankarja. Takrat smo pobliže spoznali Lavoslava Schwentnerja, o katerem smo doslej malo vedeli in tudi pisali. V naslednji številki pa bomo na osnovi pripovedovanja Slave Schwentner in obstoječe dokumentacije, pisem, dveh knjig honorarjev, Cankarjevih posetnic in drugih dokumentov spregovorili o njunem sodelovanju. Štefan-Kočar Občinska konferenca SZDL je tudi letos pripravila sprejem in razgovor s predstavniki verskih skupnosti z območja naše občine. Uvodoma je Janez Meglič, predsednik OK SZDL, ocenil sodelovanje v preteklem letu in Piki seje zahvalil za sprejem, zaželel delovnim _ ljudem in občanom občine Žalec v letu 1983 veliko uspehov in izrazil željo, da bi dobro sodelovali tudi v bodoče. Kot aktiven udeleženec NOB pa je pobudi! spomine na tiste težke Razgovor je bil koristen, so menili razpravljale! poudaril, da je potekalo v obojestransko zadovoljstvo. Nato je razmere v občini orisal predsednik občinske skupščine Viljem Petek. Dekan Adolf čase. V nadaljevanju razgovora je tekla beseda o nekaterih vprašanjih medsebojnih odnosov. jk Pustni karneval na Vranskem bo! Turistično društvo Vransko bo po nekajletnem premoru zopet organiziralo pustni karneval, ki je pred leti vedno privabil mnogo radovednežev. Karneval bo po ulicah Vranskega krenil v nedeljo, 13. februarja ob 15. uri. Organizatorji pričakujejo sode- lovanje posameznih mask in skupin tudi iz drugih krajev v občini. Turistično društvo bo tudi poskrbelo za prijetno počutje in pustno razpoloženje. pripravili bodo tudi pustno žehto o nekaterih vprašanjih današnjega časa. Vransko slovi kot turistični kraj, za to Vranšanom ni vseeno kako je kraj urejen. Za to si prizadevajo, da bi bila urejena tudi pročelja hiš. Izgled pa že nekaj let moti hiša v bližini avtobusne postaje, ki kraju gotovo ni v ponos. Zanima nas, ali je krajevna skupnost kdaj opozorila lastnika na malomaren odnos in propadanje objekta. Kažipot, ki označuje grobove padlih borcev Tomšičeve brigade na Pe-telinjeku, je načel zob časa. Prav bi bilo, da bi ga odgovorni zamenjali z ustreznejšim. Tudi letošnje polletne, počitnice ali zimske, kot jim pravimo, učenci niso dočakali snega. Snega je bilo, le za dva dni in še ta je bil bolj za jezo, kot za smučanje. Na posnetku vidimo, kako se otroci vozijo kar po zadnjicah, T. TAVČAR Delitev bencinskih bonov je potekala nemoteno, vendar pa se vse bolj zastavlja vprašanje umestnosti uvedbe le-teh, saj poraba bencina ni nič manjša. Ob praznovanju praznika krajevne skupnosti Žalec so podelili priznanja posameznikom, organizacijam in društvom, priznanja OF ter spominske plakete in priznanja za organizacijo in izvedbo 800-letnice Žalca. Priznanje krajevne skupnosti je prejela tudi Zlatka Audič. f