INTERVJU Miran Rauter, direktor in lastnik celjskega podjetja Hermi NASA TEMA Str. 22-23 Ne nasedajte zavajajočim akviziterjem! Str. 12-13 novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 44 / Leto 77 / 3. november 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si Protestni shod nezadovoljnih delavcev Tuša Udeleženci protestnega shoda pred upravno stavno celjskega veletrgovca Tuš želijo biti slišani. Že dlje izražajo nezadovoljstvo zaradi slabih delovnih pogojev in nizkih plač. V preteklih mesecih so se predstavniki Sindikata Tuš že nekajkrat sestali z vodstvom podjetja in jim predstavili konkretne zahteve, vendar želenega dogovora niso dosegli. Če ga do konca leta ne bodo, bodo zaposleni stavkali. Str. 3 30 KLJUČ DO SPEHA Q o -d) / ZA HRIBOM: Vaščani najbolj zabavne vasice se vračajo! priloga SENTJUR CELJE Dvajset let Višje strokovne šole Šentjur Str. 7 Šestdeset let IV. OŠ Celje Str. 6 TV SPORED 2 AKTUALNO ZADETKI »Ko sprejmem nov izziv, se najprej sprašujem, ali mi je bilo tega treba. A ko je delo opravljeno, me to napolni z energijo in mi da nove moči. Od oseb z motnjami v duševnem razvoju se ogromno naučim in rastem kot oseba..« Martina Režek, predsednica društva Sožitje Šentjur »Pri razvoju prodaje najbolj prepoznavne blagovne znamke piva Zlatorog in na številnih potovanjih sem spoznal mnoge kraje. Vse to me je vodilo k razmišljanju, da želim doprinesti k razvoju mesta, v katerem živim.« Jože Sadar, častni občan Laškega »Politika me ne zanima. Vem, da se svet vrti na nek način, in verjamem, da lahko politika pomaga gospodarstvu. Marsikaj je tudi naredila. Kjer ne more pomagati, pa gospodarstveniki najdemo svojo pot.« Miran Rauter, direktor in lastnik celjskega podjetja Hermi »Ponosen sem na delovanje naših društev. Njihove visoke obletnice potrjujejo, da so bili naši predniki na vseh področjih izjemno dejavni. Trenutno v občini deluje približno 80 društev.« Franc Zdolšek, župan občine Laško »V enem od naslednjih projektov bomo osveščali ljudi, da opice in polopi-ce niso hišni ljubljenčki. Z družbenimi omrežji postajajo marmozetke priljubljene in jih lovijo v naravi, zato je vrsta vedno redkejša.« Simon Cirkulan, ustanovitelj in direktor Tropske hiše Celje ČETRTEK 1 1 PETEK \l/ 15 ö2 v Ä 13 II • • • • • • SOBOTA I I NEDELJA \ 1 / 14 ^^ 8 o m oc < Mestna občina Celje dolguje več kot 43 milijonov evrov, kar predstavlja 912 evrov na prebivalca občine. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Kako zadolžena je vaša občina? Celje med najbolj zadolženimi Kako zadolžene so naše občine, je zagotovo eno od evrov), Šmartnega ob Paki pomembnih vprašanj pred lokalnimi volitvami, saj (441 evrov), Rečice ob Savi-tudi to vpliva na možnost izvedbe različnih projektov nji (428 evrov), Mozirja (425 in vsega, kar obljubljajo te dni županski kandidati. evrov), Kozjega (405 evrov) • TATJANA CVIRN Skupna zadolženost v Sloveniji je konec leta 2020 znašala približno 971 milijonov evrov, v minulem letu pa se je povečala na več kot milijardo. Tako je bil v letu 2020 vsak občan v državi v povprečju zadolžen za 473 evrov, lani pa že za 511 evrov. V regiji ima nominalno najvišji skupni dolg Mestna občina Celje, in sicer skoraj 44 milijonov evrov oziroma 912 evrov na prebivalca. Podatki ministrstva za finance za minulo leto kažejo, da med 33 občinami v regiji ni nobene, ki ne bi bila zadolžena. Občinski dolg se giblje od približno 11 tisočakov, kolikor znaša v Lučah, do skoraj 44 milijonov evrov v Mestni občini Celje. Vmes je nabor zelo pester. Celju nominalno sledijo Mestna občina Velenje s približno 20 milijoni evrov dolga, nato se vrstijo občine Žalec s približno šestimi milijoni ter Slovenske Konjice in Šentjur s približno petimi milijoni evrov. Več kot tri milijone evrov dolgujejo občine Laško, Braslovče, Šmarje pri Jelšah, malo manj kot tri milijone evrov dolga imajo v občinah Rogaška Slatina, Vojnik, Šoštanj, Štore in Zreče. Eni le sedem, drugi več kot tisoč evrov Zgovorni so podatki o višini dolga na prebivalca občine. Posebno poglavje predstavlja občina Solčava, ki ima nominalno sicer le približno petsto tisoč evrov dolga, a je zaradi majhnega števila prebivalcev med najbolj zadolženimi v Sloveniji. V letu 2020 je bila s 1.157 evri na tretjem mestu po skupni zadolženosti na prebivalca in v mejah največjega dopustnega obsega zadolževanja. Lani se je ta zadolženost nekoliko zmanjšala in je znašala 995 evrov na prebivalca, a je še vedno najvišja v regiji. Med najbolj zadolženimi prebivalci v regiji so tudi prebivalci Mestne občine Celje (912 evrov), sledijo jim prebivalci MO Velenje (624 evrov), Braslovč (615 evrov), Vranskega (574 evrov), Štor (549 Med rekorderji po dolgu na prebivalca v letu 2021 so v Sloveniji občine Gornji Petrovci (2.801 evrov), ki ima že nekaj let blokiran račun, Dobrepolje (1.055 evrov), Kostel (1.051 evrov) in Šentrupert (1.025 evrov). V devetih občinah regije znaša povprečen dolg na prebivalca med dvesto in tristo Skupna zadolženost občine MO Celje........................... 43.788.234 MO Velenje........................ 20.342.875 Žalec.................................6.039.327 Solčava....................................995 MO Celje...................................912 Braslovče..................................615 Podatki ministrstva za finance so iz tabele o skupni zadolženosti in dolgu na prebivalca konec leta 2021. Občine se lahko zadolžujejo na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za finance, pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja financiranje občin. Občina mora o zadolževanju poročati ministrstvu, pristojnemu za finance. evri, v osmih pa med tristo in štiristo evri. Med najmanj zadolženimi so poleg omenjenih Luč, kjer vsak občan dolguje sedem evrov, še občani v Nazarjah (93 evrov), Taboru (143 evrov), Dobju (156 evrov), Podčetrtku (170 evrov) in Gornjem Gradu (177 evrov). Brez zadolževanja ni naložb Mestna občina Celje, ki sodi po dolgu na prebivalca v vrh zadolženih mestnih občin v Sloveniji, in sicer za Ljubljano (916 evrov) in pred drugimi desetimi mestnimi občinami v Sloveniji, se zadolžuje skladno s področno zakonodajo, in sicer zato, da lahko izvaja naložbe. Pri tem mora zagotavljati tudi lastno udeležbo pri sofinanciranih naložbah s sredstvi EU in RS, odgovarjajo v MOC na vprašanje, kako pojasnjujejo visoko zadolženost. »Sredstva, ki jih od države prejmemo iz naslova povprečnin, nam namreč ne omogočajo, da bi finančno zagotavljali že zakonske obveznosti, kaj šele, da bi izvajali večje naložbe oziroma projekte, s katerimi se izboljšuje kakovost življenja ter omogoča razvoj gospodarstva v mestu.« Kot ugotavlja v poročilu o zadolženosti občin za leto 2020 tudi ministrstvo za finance, izvajajo občine naložbe tudi s pomočjo zadolževanj, ki pomenijo plačila izvajalcem, nova delovna mesta delavcem, izboljšano kakovost življenja občanom, gospodarsko dejavnost in s tem ustvarjajo BDP. Za leto 2020 je ministrstvo tudi ocenilo, da skupna zadolženosti občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin ni bila zaskrbljujoča. v EUR AKTUALNO 3 la protestu so zaposleni navedli številne >azloge za neZadoVoljstVOV podjetju. Protestni shod nezadovoljnih delavcev Tuša Ne izključujejo niti stavke S protestom želimo biti slišani, so poudarjali udeleženci protestnega shoda pred upravno stavno celjskega veletrgovca Tuš. Že dlje izražajo nezadovoljstvo zaradi slabih delovnih pogojev in nizkih plač. V preteklih mesecih so se predstavniki Sindikata Tuš že nekajkrat sestali z vodstvom podjetja in jim predstavili konkretne zahteve, vendar želenega dogovora niso dosegli. Če ga do konca leta ne bodo, bodo zaposleni stavkali. za prevoz na delo pa toliko vajo tudi, naj jim delodajalec narni obliki, znašati pa mora kot dnevna vozovnica. Zahte- izplača regres v celoti v de- vsaj 1.400 evrov. BARBARA FURMAN Po besedah predsednice Tuševega sindikata Mirjane Janjić so se dan pred petkovim protestom ponovno pogovarjali z vodilnimi v podjetju, vendar tudi tokrat niso zbližali stališč. »Smo se pa dogovorili, da bomo pogajanja nadaljevali. Pričakujem, da bomo sprejemljiv dogovor dosegli do konca letošnjega leta.« Spomnimo, da je Sindikat Tuš že junija letos pod peticijo za višje plače in dostojne pogoje dela zbral približno tisoč podpisov. Kaj zahtevajo? V Sindikatu Tuš zahtevajo dvig osnovne plače za prodajalke in skladiščnike, in sicer da ne bo nižja od zakonsko določene minimalne plače. Nadomestilo za prehrano med delom mora znašati vsaj 7,96 evra, nadomestilo Tm u 1Г—Г\ Verjamejo, da bodo dosegli spremembe na boljše. Prav tako zahtevajo, naj bo v pogodbi o zaposlitvi natančno naveden kraj opravljanja dela, uprava pa mora zagotoviti, da bo v poslovalnicah dovolj kadra, ki bo pokrival tudi morebitne odsotnosti zaradi bolniških odsotnosti, dopustov in podobnega. Prav tako zahtevajo dosledno upoštevanje kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, med drugim se morata priprava na delo in konec dela povsod šteti v delovni čas, enako sestanki in izobraževanja. Predsednica Sindikata Tuš Mirjana Janjić opozarja še na preobremenjenost delavcev. Mnogi zaradi prevelike količine dela nimajo več časa za malico. Rezultat preobremenjenosti je tudi vedno večja izgorelost delavcev, prav tako narašča število poškodb in bolniških odsotnosti. »Podjetje sicer z razpisi ves čas išče nove delavce, a kaj, ko tisti, ki se odločijo za zaposlitev v Tušu, kmalu obupajo. Pravijo, da za tako nizko plačo ne bodo delali tako veliko,« je še povedala. Za boljšo prihodnost Pred upravno stavbo podjetja Tuš in v Tuševih poslovalnicah so se zbrali številni zaposleni, ki so izrazili svoje nezadovoljstvo. »Zavedamo se, da lahko samo združeni nastopimo proti interesom kapitala, zato smo članice in člani sindikata vedno bolj dejavni in enotni. Skupaj bomo dosegli spremembe na boljše. Podpirajo nas tudi študentke in študentje. Zavedajo se namreč, da bodo po študiju prav tako postali delavke in delavci in bodo v enakem položaju kot mi. Mnogi morajo tudi ob študiju že delati, zato razumejo, da je solidarnost med vsemi delavci nujna za boljšo prihodnost,« so še sporočili predstavniki Sindikata Tuš. Foto: SHERPA Spominske slovesnosti Pred 1. novembrom, dnevom spomina na mrtve, je bilo v regiji več spominskih slovesnosti, posvečenih žrtvam druge svetovne vojne in pomembnim osebnostim. V Celju so delegacije Mestne občine Celje položile vence na grobovih častnih meščanov. Kot vsako leto so se poklonile umrlim, pokopanim na Golovcu in v Spominskem parku Teharje. Slovesnost s krajšim programom je bila pri grobnici na Golovcu, kjer so vence položili podžupanja Breda Arnšek z delegacijo Mestne občine Celje in predstavniki veteranskih organizacij. Kulturni program je pripravila Osnovna šola Frana Roša Celje, slavnostni govornik je bil Ludvik Stepančič, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Celje. Osrednja slovesnost je bila v petek v Starem piskru, kamor je nemški okupator zapiral zavedne Slovence, antifašiste ter člane in podpornike odporniškega gibanja. Na dvorišču zapora je v letih 1941 in 1942 brez kakršnekoli sodbe ustrelil 374 talcev. Na tragične dogodke vojnega obdobja je v svojem nagovoru spomnila slavnostna govornica Darja Jan iz Muze- ja novejše zgodovine Celje. V imenu Mestne občine Celje je venec k obeležju položil župan Bojan Šrot z delegacijo. Vence so položili še predstavniki veteranskih organizacij. Kulturni program je pripravila III. osnovna šola Celje. Večja žalna slovesnost je bila tudi na Stranicah ob grobovih talcev. V ponedeljek sta jo pripravila Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev in Občina Zreče. Zbrane je nagovoril poslanec Miha Lamut. S slo- vesnostjo se vsako leto spominjajo enega najhujših zločinov nemškega okupatorja na naših tleh. Zgodil se je 12. februarja 1945, ko so Nemci 100 talcev iz Celja, Maribora in Trbovelj usmrtili z obešanjem, najmlajši med njimi je štel le 16 pomladi. Tako so maščevali nacističnega funkcionarja celjskega okrožja Antona Dorfmeistra. Njegov avto so v zasedi pre-rešetali mitraljezi partizanov drugega bataljona Bračičeve brigade. Nekaj komemoracij ob dnevu spomina na mrtve je bilo tudi v drugih krajih po regiji. V petek, 28. oktobra, dopoldne je bila slovesnost pri spomeniku padlim v narodnoosvobodilnem boju na Evropski ploščadi v Rogaški Slatini. Osrednji govornik je bil zgodovinar Daniel Siter, program so sooblikovali še Moški pevski zbor Rogaška Slatina in dijaki tamkajšnjega šolskega centra. TC, BF, TS Na dvorišču Starega piskra v Celju so ob polaganju vencev program izvedle učenke I je bila Darja Jan iz MNZC. (Foto: SHERPA) . OŠ Celje, osrednja govornica Delegacija Mestne občine Celje pod vodstvom podžupanje Brede Arnšek in predstavnica Republike Slovenije, poslanka Janja Sluga, sta venec položili na teharskem grobišču žrtev povojnih pobojev. (Foto: Andraž Purg - GrupA) 4 GOSPODARSTVO Klub podjetnikov Zlatorog praznuje trideset let Začelo se je pri Mlinarjevem Janezu Marca 1992 se je v graščini pri Mlinarjevem Janezu iskreno povedati, da tudi me- Ustanovili so Marca 1992 se je v graščini pri Mlinarjevem Janezu na Teharjah zbrala skupina Celjanov in ustanovila klub podjetnikov, kakršnih je bilo do tedaj v Sloveniji zelo malo. Država se je šele osamosvojila, tradicionalna industrija je propadala, razvijati se je začelo podjetništvo. Zato je v letih, ki so sledila, klub v lokalnem okolju odigral pomembno vlogo. Poudarjal je pomen podjetniškega načina iskanja novih priložnosti za razvoj ter opozarjal na pasti privatizacije velikih podjetij in lažnega podjetništva. Pravzaprav je pomembno vlogo in veliko veljavo imel vseh trideset let delovanja, poudarja dr. Vladan Mladenovič, ki je vodenje kluba prevzel letos spomladi. JANJA INTIHAR Pobudnik ustanovitve kluba in tudi njegov prvi predsednik je bil gospodarstvenik Andro Ocvirk, ki so se mu pridružili še dr. Vladimir Bukvič, ki je že vrsto let generalni sekretar kluba, Bela Bukvič, ki je bil prvi sekretar kluba, in Mirko Krajnc, ki je predlagal tudi ime Zlatorog. Delovanje kluba je namreč takrat kot generalni sponzor finančno podprla Pivovarna Laško. Posebnost Zlatoroga, ki še danes velja za enega najbolj dejavnih tovrstnih klubov v Sloveniji, je tudi, da člani niso le predstavniki gospodarstva, ampak vsi, ki razmišljajo podjetno - od zdravnikov do kulturnikov. Ustanovnih članov je bilo 60, trenutno klub šteje 120 članov. Ne samo Celjanov, ampak tudi podjetnikov in podjetno razmišljujočih iz drugih krajev regije, pravi dr. Vladan Mladenovič. Kaj se vam v dosedanjem delovanju kluba zdi najbolj pomembno? Kaj je tisto, kar je dal svojim članom in s tem tudi lokalnemu gospodarstvu? Predvsem je v lokalnem okolju združil veliko gospodarstvenikov z izkušnjami pri vodenju velikih podjetij in lastnike manjših ter srednjih podjetji, ki so se šele podajali na podjetniško pot. S pomočjo predavanj in različnih oblik obveščanja je med članstvom širil vedenje in razumevanje podjetništva. Odzival se je tudi na gospodarske težave lokalnega in širšega okolja ter svoja stališča posredoval javnosti. Pomembno je tudi, da je ves čas poudarjal klubsko življenje, zaradi česar je nastala izvirna notranja kultura kluba, ki jo še vedno neguje. Danes je odnos do podjetništva drugačen, kot je bil včasih. Podjetništvo je postalo del programov izobraževalnih ustanov, spodbujajo ga mnoge državne agencije, Evropska unija pa mu namenja velik del sredstev. Spremenila se je tudi obveščenost posameznikov o dogajanjih v družbi, čeprav je pogosto izkrivljena in enostranska. Kdo so danes člani kluba podjetnikov? Med nami so podjetniki, znanstveniki, izvrstni in priznani strokovnjaki s področja gospodarstva, iz javnih usta- nov in zavodov, akademiki, politiki, športniki, kulturniki, skratka ljudje, ki spodbujajo podjetniško razmišljanje in podjetniško kulturo. V klubu so dobrodošli vsi, ki želijo prispevati k ideji o vsestranskem usklajenem razvoju naše regije in širše. Kako klub povezuje svoje člane? Samo s strokovnimi srečanji in z druženjem ali tudi z nasveti tistim, ki jih potrebujejo? Na naših strokovnih srečanjih govorimo o različnih temah s področja ekonomije, politike, izobraževanja, kulture, športa in turizma. Marsikdo lahko s pomočjo teh srečanj in ljudi, ki se jih udeležujejo, reši kakšno težavo v svojem poslovanju. Resnično si želim, da bi mladi podjetniki prepoznali možnosti, ki jim jih lahko naš klub ponudi, saj povezujemo podjetja, posameznike, posle, projekte in dogodke. Mladim podjetnikom lahko ponudimo pomoč pri zagonu in razvoju posla, jim razširimo obzorja in odpremo nove možnosti. V klubu smo strokovnjaki in podjetniki različnih profilov - menedžerji, direktorji, odvetniki, zdravniki, tiskarji, elektroniki, strokovnjaki za digitalizacijo in marketing, raziskovalci, razvojniki ... Naše poslanstvo je širiti podjetništvo in nasveti so najmanj, kar lahko klub ponudi. V zadnjih letih o klubu ni bilo veliko slišati. Zakaj o tem, da ste in kaj delate, širša javnost ne ve več toliko kot včasih? Ce sem iskren, je klub res nekoliko zaspal na tem področju. Res je tudi, da nam je v zadnjih letih korona narekovala drugačen način vodenja kluba, predvsem ko smo bili soočeni z omejitvijo stikov v živo. V takšnih razmerah smo spoznali, da je za klub napočil čas prenove. Mlajši člani smo vzpostavili interaktivni podjetniški po-vezovalnik ko-oprativa.com, s katerim smo omogočili digitalno platformo podjetjem za njihovo predstavitev ter za sodelovanje in povezovanje. Gre za edinstven projekt. Namen portala je bil na enem mestu združiti oziroma povezati iskalce pomoči s ponudniki. Sicer pa moram tudi iskreno povedati, da tudi medijev ni pretirano zanimalo poročanje o temah, ki pestijo podjetnike. Ker želimo, da bi stališča kluba o nekaterih širših vprašanjih dosegla tudi javnost, moramo podjetniki, mediji, lokalne skupnosti in tudi drugi graditi tesnejše odnose in postati pomemben soustvarjalec strategije razvoja gospodarstva. Ne samo v regiji, tudi v državi. Nekaj časa so v klubu prevladovali starejši člani. Mu je do danes že uspelo pomladiti svoje članstvo? Kako privabljate mlade podjetnike in menedžerje v svoje vrste? Kot sem že omenil, je klub trenutno v obdobju preobrazbe. Nekateri naši člani so v njem od začetka in so že zakorakali globoko v pokoj. Dr. Vladan Mladenovič v gospodarstvu dela dvajset let. Poklicno pot je začel v Cetisu, od leta 2017 je kot projektni vodja zaposlen v družbi Hella Saturnus. Ustanovili so sekcijo Senior, ki se pogosto srečuje ter sproščeno in kritično razpravlja o najbolj aktualnih vprašanjih regije in Slovenije. V klub že nekaj časa prihaja nova generacija podjetnikov, ki je drugačna od prejšnje, saj se okolje, v katerem živimo, spreminja zelo hitro. Vsak od nas ima svoje poglede na podjetništvo in klub. A so vsem skupni cilji povezovanje, iskanje novih možnosti in rešitev ter razvijanje podjetnosti v sproščenem okolju. Želimo si, da bi se v klubu vsi počutili dobro in da bi vsebina strokovnih srečanj privabi- la čim več članov. V prihodnje se bomo družili še več, tudi na različnih športnih in kulturnih prizoriščih. Omenili ste podjetniški portal ko-operativa. Kot kaže, ste z njim naredili nekakšen generacijski »prevrat« v klubu. Drži? Ta podjetniški povezoval-nik je res bil pravi odgovor na mnoge težave, ki jih je prinesel prvi val covida. Prav tako je pripomogel k temu, da so mlajši člani strnili vrste ter s tem nakazali novo smer delovanja kluba, na kar smo izredno ponosni. Kakšna bo strategija delovanja kluba v prihodnjih letih? Vse spremembe, ki so se zgodile in se še dogajajo v širšem okolju, vplivajo tudi na delovanje kluba in njegovo članstvo. Vsebinski prostor, v katerem je delal klub, se je navidezno zožil, odprle pa so se številne nove podjetniške priložnosti. Vsekakor želimo, da bi klub še naprej v svojo sredino vabil izjemne predstavnike javnega življenja in tudi poli- »Še naprej želimo biti ugleden klub. Pričakujemo, da bo združeval osebe, ki nam bodo za zgled in nas bodo navdihovale s svojimi dosežki.« tike, ki bodo pripravljeni soočiti svoje poglede s kritičnimi pogledi gospodarstvenikov in podjetnikov. S tem bo klub izpolnjeval pomemben del svojega poslanstva. Ob tem bo moral osvežiti svojo podobo in narediti več za svojo prepoznavnost. Ne morem sicer reči, da ni prepoznaven, vendar ga mlajši podjetniki morda res premalo poznajo. Oblikovalka Lana Stojan Zavašnik je že posegla v razpoznavni znak kluba. Načrtujemo digitalizacijo vseh procesov in obrazcev, ki jih uporabljamo pri svojem delovanju. Na prenovljeni spletni strani bomo imeli digitalni imenik članov. Ob 30-letnici bomo izdali brošuro, ki bo zaradi naše traj-nostne naravnanosti tokrat izdana izključno v digitalni obliki in do katere bo mogoče priti s posebej za to priložnost oblikovano QR-kodo. Naš član Marko Bezgovšek nam bo omogočil, da bomo to brošuro razpošiljali izključno iz okolja, ki ga poganjajo obnovljivi viri. Z vsakim ogledom jubilejne brošure bomo prispevali tudi k manjšemu izpustu ogljikovega dioksida v okolje. Gre za inovacijo in prav inovacije v našem klubu še posebej spodbujamo. Foto: osebni arhiv GOSPODARSTVO 5 Samo z varčevalnimi ukrepi ne bodo znižali stroškov za energente Sončna elektrarna tudi na strehah mlekar Med mnogimi podjetji na Celjskem, ki so se zaradi dragih energentov že odločila za namestitev sončne elektrarne, je tudi Mlekarna Celea. Na strehah nekaterih svojih proizvodnih hal v Arji vasi je že začela postavljati module, s katerimi bo pokrila predvidoma pet odstotkov svojih potreb po električni energiji. Kot poudarjajo v mlekarni, so se za uvedbo obnovljivih virov energije odločili tudi zato, ker so usmerjeni k naravi in zelenemu poslovanju. JANJA INTIHAR Mlekarna bo letos za porabo elektrike, zemeljskega plina in goriva plačala približno dva milijona evrov več kot lani. Visoke stroške poskuša obvladovati z varčevalnimi ukrepi v proizvodnem procesu, zamenjala je dotrajane potrošne vode ter s tem zmanjšala izgube pri prenosu toplote med stavbami. Predelava mleka je v veliki meri odvisna od zemeljskega plina, s katerim proizvaja paro, nekateri deli proizvodnje pa zahtevajo veliko električne energije. Zato so se v podjetju odločili za postavitev lastne sončne elektrarne. »Ugotovili smo, da samo varčevalni ukrepi, kot je na primer osveščanje sodelavcev o odgovorni porabi energentov, ne bodo dovolj za zmanjšanje visoke porabe. Zato bomo postavili sončno elektrarno, s katero bomo pokrili del letnih potreb po električni energiji,« je povedal direktor Vinko But. Šele začetek Sončna elektrarna bo nameščena na delu streh proizvodnih hal in poslovnih stavb. »Elektrarna bo imela 916 modulov s skupno močjo 348 kilovatov,« je pojasnil dr. Matej Sadar, vodja službe za vzdrževanje, naložbe in ravnanje z okoljem v mlekarni. Poudaril je, da je to šele začetek, saj je na stavbah še dovolj prostora za razširitev sončne elektrarne, poleg tega želijo v podjetju še večji del sedanje porabe energentov nadomestiti s sončno energijo. V mlekarni tudi poudarjajo, da se tudi sicer že dlje trudijo imeti odgovoren odnos do narave, zato uporabljajo trajnostne in do okolja prijazne tehnologije. »Z ukrepi težimo k temu, da bi v proizvodnji porabili manj pitne vode in manj energentov, kot sta elektrika in zemeljski plin. Tehnološke procese tudi nenehno posodabljamo, pri čemer smo pozorni, da zmanjšujemo izpuste v okolje. To je v zeleni in k tradiciji ter naravi usmerjeni mlekarni, kot je naša, še posebej pomembno,« je še povedal Sadar. Mlekarna Celeia je na svojih strehah začela nameščati sončno elektrarno s skupno močjo 348 kilovatov. Z njo bo pokrila predvidoma pet odstotkov svojih potreb po električni energiji. (Foto: arhiv Mlekarna Celeia) Največji prodajni salon za mesarje Družinsko podjetje Vi-Ja je v Levcu odprlo novo trgovsko središče, v katerem na 400 kvadratnih metrih prodaja mesarske stroje in opremo za sirarje. Gre za največje središče s takšno ponudbo v Sloveniji. Podjetje Vi-Ja, ki je v lasti družine Vipotnik, je na trgu že pol stoletja. Najbolj se je uveljavilo z izdelovanjem mesarske in sirarske opreme, v svojem proizvodnem programu ima tudi polizdelke iz pločevine inox, dela tudi po naročilu. Večino izdelkov proda na domačem trgu, vse bolj je uspešno tudi v tujini. Kupce ima v Avstriji, Nemčiji, Italiji, na Madžarskem, Hrvaškem in v Srbiji. V zadnjih petih letih je podjetje podvojilo svoje čiste prihodke od prodaje, ki so lani znašali že blizu 5 milijonov evrov. V tem času je podvojilo tudi število zaposlenih. »Obseg dela nenehno povečujemo, vedno želimo biti korak spredaj in boljši od konkurence,« pravi direktor Janez Vipotnik. Vi-Ja trenutno zaposluje 35 ljudi, od tega jih je zaradi novega trgovskega središča v Levcu na novo zaposlila pet. Podjetje je doslej imelo trgovino v Gotovljah, kjer je bil tudi njegov sedež, a so trgovski prostori zaradi razvoja novih izdelkov in vse večje ponudbe postali premajhni. Zdaj ima štiristo kvadratnih metrov veliko novo trgovino, v kateri prodaja mesarske stroje in opremo tako za profesionalne kot za male mesarje. Koliko je bila vredna naložba, v podjetju ne razkrivajo. JI, foto: arhiv Vi-Ja Več denarja za velike naložbe Agencija Spirit je predčasno zaključila javni razpis za sofinanciranje velikih naložb za spodbujanje večje produktivnosti in konkurenčnosti. Gre za drugi sveženj ukrepov v okviru državnega načrta za okrevanje in odpornost. Sprva je bilo na razpisu na voljo 88,5 milijona evrov, s katerimi naj bi predvidoma podprli 59 projektov. Do prvega roka je prispelo kar 97 vlog v skupni vrednosti 147,6 milijona evrov pričakovanih subvencij. Država je zato višino razpoložljivih sredstev povečala na 95, 5 milijona evrov in bo zato lahko finančno podprla 63 projektov. Pri izboru bodo imele prednost naložbe, ki bodo prispevale k doseganju višje dodane vrednosti, večji energetski učinkovitosti in ohranjanju delovnih mest. JI V Meji spet zamenjava direktorja in nadzornikov Celjsko sodišče je prekinilo postopek prisilne poravnave v šentjurskem kmetijskem podjetju Meja. Razlog je gospodarski spor, v katerem mariborsko sodišče odloča o ničnosti poroštvenih terjatev, ki jih je v prisilni poravnavi prijavila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Medtem je slaba banka v Meji v začetku oktobra ponovno zamenjala nadzorni svet, ki je konec oktobra za novega direktorja imenoval Miho Rozmana. Profesor z mariborske pravne fakultete Jurij Toplak in direktor Farm Ihan Tomi Rumpf tako nista več predsednik in član nadzornega sveta v Meji. Družba za upravljanje terjatev bank je namesto njiju za nova nadzornika imenovala Karmen Lah in Igorja Angelovskega. Odkar so se sredi leta 2020 v Meji zgodile lastniške spremembe, se v podjetju zelo pogosto spreminja tudi sestava nadzornega sveta. Pobudnica zanje ni nova lastnica, ptuj ska družba Altius, ampak največja upnica DUTB. Ta je kmalu zatem, ko je celjsko sodišče na njen predlog v Meji uvedlo prisilno poravnavo in ji nato v podjetju prepustilo še vodenje poslov, začela zamenjevati direktorje in člane nadzornega sveta. Do konca oktobra 2020 so bili v nadzornem svetu Meje Andreja Kranjc iz DUTB in Zoran Ličen iz Nove KBM ter predstavnik delavcev Andrej Ocepek. Po njihovem odstopu in po neuspešnem poskusu lastnika, da bi na čelo podjetja in v nadzorni svet postavil svoje predstavnike, je slaba banka marca lani v nadzorni svet, ki ima od okto- bra 2020 le dva člana, imenovala odvetnika Francija Matoza in Uroša Lozeja, ki je tudi član nadzornega sveta v Farmah Ihan. Matoz se je že po nekaj mesecih moral umakniti. Zakon namreč ne dovoljuje, da bi posameznik nadzorno vlogo lahko hkrati opravljal v več kot treh družbah, Matoz pa je v tistem času že bil član nadzornih svetov Luke Koper in Slovenskih železnic. Ob tem ga je takratna vlada imenovala še v upravni odbor DUTB. Namesto Matoza je slaba banka v nazorni svet Meje imenovala Jurija Toplaka, strokovnjaka za volilno pravo z mariborske pravne fakultete. Oktobra 2021 je zamenjala še Lozeja ter za novega nadzornika izbrala Tomija Rumpfa. Miha Rozman iz Domžal je na direktorskem mestu Meje zamenjal Vanjo Papak, ki je podjetje vodila od avgusta lani. Pred tem je bila zaposlena v mariborski družbi MK Illumination Global kot projektna svetovalka za prodajo prazničnih luči trgovskim središčem. Rozman je bil med letoma 2017 in 2020 direktor Farm Ihan. Po približno letu ima zdaj Meja spet nova nadzornika. DUTB se je tokrat odločila za Karmen Lah in Igorja Angelovskega. Lahova je v slabi banki zaposlena kot vodja unov-čevanja terjatev, Angelovski, ki je predsednik nadzornega sveta, je davčni strokovnjak in dela v ljubljanski odvetniški družbi Ketler&Partners. JI 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - IV. OŠ Celje slavila 60 let naravi Z znanjem v glavi, s Facko v Fackin časovni stroj je pred tednom zbrane na proslavi popeljal skozi 60-letno zgodovino IV. osnovne šole Celje. Praznovanje jubileja je šola namreč zastavila tako, da je v ospredje postavila svojo maskoto Facko, ki predstavlja zvedavo, igrivo in radoživo deklico, ki rada gre tudi v naravo. To je po besedah ravnatelja mag. Roberta Pritržnika, ki je na tem mestu šele približno dva meseca, nova vizija šole, izražena v geslu Z znanjem v glavi, s Facko v naravi. V programu so se otroci in učitelji na zanimiv način sprehodili skozi 60-letno zgodovino šole. TATJANA CVIRN Šola, ki jo v 19 oddelkih obiskuje 444 otrok, za zdaj nima prostorskih težav, jih pa pričakuje v prihodnjih letih, saj v bližini rastejo nove soseske. Bližnja in širša okolica šole ter igrišča ponujajo možnosti za različne oblike rekreacije in tudi za pouk na Robert Pritržnik, ravnatelj IV. OŠ Celje, je v šolstvu zaposlen že dve desetletji. V magistrski nalogi na fakulteti za šport se je lotil učinkov vadbe monokolesarjenja na gibalne sposobnosti osnovnošolskih otrok. Tudi v IV. OŠ bo otroke navduševal za to obliko rekreacije. prostem, zato bi radi uredili še tovrstno učilnico. V šoli bodo spodbujali aktiven življenjski slog učencev, saj imajo mnogi težave v pokoronskem času. Peš v šolo »Pri naši viziji je zelo pomembna vzgoja za trajnostni razvoj, ki postaja nujna,« pravi ravnatelj Robert Pritržnik. Pred leti je bila že zasnovana Fackina krožna kolesarska pot, zdaj bi jo radi nadgradili s Fackino kolesarsko transver-zalo. Ravnatelj, ki je navdušen športnik in tudi selektor slovenske turnosmučarske reprezentance ter načelnik za gorski šport v okviru PZS, želi otroke navduševati za različne športe in jih navaditi na pešačenje ali kolesarjenje v šolo in domov. »To je lahko najlepši čas dneva, ko se otroci družijo in doživijo marsikaj zanimivega, sicer jih z vožnjo prikrajšamo za ta vidik svobode,« je prepričan. Tudi po zaslugi sodelovanja z Elanom v okviru turnega smučanja je podjetje šoli ob jubileju podarilo deset pa- rov alpskih smuči. »Te bomo uporabili za ponovno uvedbo zimske šole v naravi, ki je že nekaj let ni, ker starši nimajo opreme ali so stroški previsoki. Opremo bomo zdaj imeli in bomo šolo v naravi spet počasi uvajali. Letos bomo imeli za četrte razrede predstavitev turnega smučanja, za učence zadnjega triletja pa ugoden tečaj alpskega smučanja.« Unesco in kulturna šola Sicer pa je šola ponosna na številne projekte, ki jih izvaja, zlasti na to, da je del Unescove mreže šol in regijsko središče za šest osnovnih in štiri srednje šole. Ima status kulturne šole in leta 2001 je kot prva v Sloveniji dobila standard kakovosti ISO 2001, za kar je zaslužna prejšnja ravnateljica Nevenka Nunčič Matelič. Učitelji uvajajo v redne ure pouka fit pedagogiko, kar pomeni, da učenci s pomočjo gibanja osvojijo neka znanja. V prihodnje želi ravnatelj več otrokom omogočiti izmenjave v okviru projekta Erasmus+. »Sosednja podjetja smo povabili na praznovaje 60-letnice in vesel sem, da so se odzvala tudi s pomočjo v obliki materiala ali denarja za učilnico na prostem in za šolski sklad.« »Otroci so nadarjeni na različnih področjih in vsak mora imeti možnost, da najde svoje področje. Zato ima šola velik nabor dodatnih dejavnosti, pri čemer so učitelji zelo izvirni, saj navdušujejo otroke na različnih področjih, ki v prostem času zanimajo tudi njih.« Med letošnjimi prednostnimi nalogami omenja Pritržnik zlasti dvig bralne pismenosti in širjenja besednega zaklada, kar je pomembno glede na to, da je v šoli letos prvič 13 tujcev. Zaposleni se bodo v razredih usmerili tudi v vzgojo za prevzemanje odgovornosti, saj imajo nekaj vzgojnih težav, ki jih želijo tako reševati. Foto: Andraž Purg - GrupA Uporaba mobilnih telefonov je v razredih prepovedana, otroci jih puščajo v omaricah, kar po besedah ravnatelja podpirajo tudi starši, s katerimi šola dobro sodeluje. I ■ v v v ■ . Igrišče za večje otroke CELJE - Ob otroškem igrišču pri pregradi na Šmartinskem jezeru je občina postavila še igrala za malo večje otroke. Igrišče ima dvojno 30 metrov dolgo jeklenico, tobogana, plezalno steno in trampolina. Novo igrišče je Mestna občina Celje uredila v sklopu projekta Doza narave v malhi zabave, ki bo končan v prvi polovici prihodnjega leta in bo dopolnil turistično infrastrukturo ob jezeru. Občina je za 59 tisoč evrov vreden projekt prejela 41 tisoč evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Preostala sredstva je zagotovila v občinskem proračunu. Gradbena dela na igrišču je izvedlo Javno podjetje Zelenice. Kulturni program ob nedavnem odprtju so pripravili učenci podružnične OŠ Šmartno v Rožni dolini z mentoricama Milanko Kralj in Vesno Kolin ter z Zoranom Kolinom, ki je zaigral na harmoniko. TC, foto: arhiv MOC VOJNIK - Potrjevanje rebalansa letošnjega občinskega proračuna je predstavljalo eno od točk zadnje seje vojniškega občinskega sveta v tem mandatu. Skupna višina sredstev, ki jih po uskladitvi prenašajo v naslednje proračunsko leto, znaša 1,7 milijona evrov. Po novem tako odhodki v letošnjem proračunu namesto načrtovanih 13,9 milijona evrov znašajo približno 12,2 milijona evrov ter prihodki 11,5 milijona evrov (načrtovani v višini 11,8 milijona evrov). Največ sprememb, ki so narekovale popravke v proračunu, je bilo na področju komunale. V občini so že letos načrtovali gradnjo kanalizacije v Ivenci. Občina je že izbrala izvajalca del in projekt prijavila na razpis ministrstva za okolje in prostor, a ker njegove odločitve še ni prejela, je morala projekt v celoti, tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani, prestaviti v naslednje proračunsko obdobje, je pojasnil župan Branko Petre. Hitreje, kot so načrtovali, so zgradili kanalizacijsko omrežje, ki je sofinancirano z evropskimi sredstvi. Pri nekaterih projektih so imeli v občini težave tudi z izvajalci in visokimi stroški. Tako so načrtovali ureditev še enega mosta, a so bile ponudbe izvajalcev zaradi prezasedenosti tako visoke, da bodo v občini z izvedbo raje počakali, je pojasnil župan. Naraščanje stroškov zaradi energetske draginje se močno pozna tudi na področju šolstva. Tudi sredstva za pokritje teh stroškov so morali zagotoviti z rebalansom. BA Učenci OŠ Šmartno v Rožni dolini so takoj preizkusili novost. Gradnja kanalizacije v Ivenci bo morala še malo počakati. (Foto: BA) Po uskladitvi nižji proračun IZ NAŠIH KRAJEV 7 Dvajset let Višje strokovne šole Šentjur Zakladnica znanja o prehranski verigi Šolski center Šentjur je obeležil dvajset let delovanja Višje strokovne šole (VSŠ) Šentjur. Omenjena šola je po besedah direktorja centra in ravnatelja omenjene šole mag. Branka Šketa zakladnica znanja s področja prehranske verige. V sklopu slovesnosti v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur so predstavniki šole podelili diplome tridesetim diplomantom. V dvajsetih letih delovanja višje strokovne šole v Šentjurju je tam diplomiralo 685 študentov. TINA STRMCNIK Odkar pod okriljem Šolskega centra Šentjur deluje višja strokovna šola, lahko dijaki po opravljeni maturi tam študirajo v štirih študijskih programih s področja prehranske verige. Višja strokovna šola trenutno omogoča študij v programih upravljanje podeželja in krajine, živilstvo in prehrana, gostinstvo in turizem ter na- ravovarstvo. Po besedah Šketa ima višja strokovna šola velik pomen za zagotavljanje pre-hranske verige, pomembna je za podjetja, organizacije in ljudi, ki se na Celjskem posvečajo tovrstni dejavnosti, po njegovih besedah je prisotnost takšnega izobraževalnega središča pomembna tudi za lokalno skupnost. Direktor Šolskega centra Šentjur in ravnatelj višje strokovne šole mag. Branko Šket Vpis slabši od pričakovanj V letošnjem študijskem letu je v vse štiri programe vpisanih približno 130 rednih in izrednih študentov, čeprav je bilo na voljo 330 vpisnih mest. Zanimanje je manjše, kot si vodstvo šolskega centra želi. Zato veliko napora vlaga v predstavitev programov dijakom. V preteklih letih se je šola soočala tudi z množičnimi fiktivnimi vpisi, ko so se mladi vpisali le zato, da so imeli pravico do opravljanja študentskega dela in študentskih ugodnosti. V tistem obdobju je bilo vanjo vpisanih tudi do 500 študentov. Šket je prepričan, da imajo poklici s področja prehranske verige dobre možnosti za zaposlitev. Podatki zavoda za zaposlovanje so v preteklih letih pokazali, da je bilo med iskalci zaposlitve prijavljenih le tri odstotke diplomantov Višje strokovne šole Šentjur. »Kadri s tovrstno izobrazbo so zelo iskani, a je res, da je delo naših diplomantov zahtevno, kar verjetno vpliva tudi na odločitev za nižji vpis v naše študijske programe.« Sledijo potrebam gospodarstva Cilj višje strokovne šole je ponujati čim bolj kako- V programu so se z različnimi glasbili predstavili učenci braslovškega oddelka glasbene šole. (Foto: TT) Še z uradnim odprtjem BRASLOVČE - Zaposleni in učenci Glasbene šole Rista Savina Žalec so prejšnji ponedeljek pripravili slovesno odprtje novih prostorov glasbene šole v Braslovčah. Ravnatelj glasbene šole mag. Gorazd Kozmus je ob tej priložnosti izpostavil, da je odločitev o samostojni počastitvi tega posebnega dogodka, pridobitve samostojnih prostorov, padla že pred letom in pol, ko je bilo odprtje prizidka OŠ Braslovče, v katerem je Glasbena šola Rista Savina Žalec dobila svoje prostore. »Gre namreč za tako pomembno pridobitev, da je bilo takšno prireditev preprosto treba organizirati. Pa čeprav z zamudo, ki so jo povzročili epidemiološki ukrepi,« je povedal ravnatelj in dodal, da se danes še toliko bolj kot pred letom in pol zavedajo pomembnosti pridobitve prostorov, izrazitost dviga standarda storitev pa je še toliko bolj opazna. »Približno 80 učencev obiskuje naš dislocirani oddelek v Braslovčah, kjer poučujemo flavto, trobila, kitaro, saksofon, godala, klavir, klarinet, kljunasto flavto, harmoniko in nauk o glasbi,« je še ob koncu dejal Kozmus. ŠO vosten študij in obdržati vse štiri študijske programe. Šket je povedal, da se predavatelji skrbno posvečajo tako strokovnim kot splošnim vsebinam. Študenti v dveh študijskih letih opravijo dvajset tednov praktičnega izobraževanja pri delodajalcih. Šola ima z njimi dobre odnose. Študenti programa upravljanje podeželja in krajine sodelujejo s kmetijskimi podjetji in z večjimi kmetijami, študenti programa ži-vilstvo in prehrana izkušnje dobivajo v živilskopredelo-valnih podjetjih, kot so na primer Celjske mesnine. Študenti programa gostinstvo in turizem se kalijo v hotelih, restavracijah in pri drugih ponudnikih v turističnih de-stinacijah. Študenti programa naravovarstvo konkretne zadolžitve spoznavajo v oddelkih za okolje v občinah in komunalnih podjetjih, a tudi v drugih organizacijah. Razvoj VSŠ, v kateri je v dveh desetletjih diplomiralo 685 študentov, bo po besedah direktorja Šolskega centra Šentjur povezan s potrebami v gospodarstvu in okolju. Slednje bodo narekovale tudi morebitno snovanje novih študijskih programov. Foto: Arhiv NT (Andraž Purg -GrupA) Nov korak k oživitvi trga KOZJE - Prostori nekdanje pošte imajo nov namen. Občina je v njih uredila medgene-racijski center. To je še en korak k oživljanju tamkajšnjega trga. Z njim so povezane še druge večje naložbe. Občina je od Pošte Slovenije že pred leti kupila prostore, v katerih so bile občanom nekoč na voljo poštne storitve. Odslej so prostori namenjeni vseživljenjskemu učenju, pro- mociji turizma in ohranjanju zgodovinskega izročila. Med-generacijski center bodo lahko uporabljala domača društva, med drugim lokalno muzejsko društvo, ki ima tam zdaj svoje razstavne prostore in depo. K sodelovanju bodo povabljeni še druga društva in ustanove z območja Lokalne akcijske skupine Obsotelje in Kozjansko. Celotna naložba je znašala 120 tisoč evrov skupaj z DDV, polovico denarja je občina pridobila na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Kmalu še nova stanovanja Županja Milenca Krajnc je povedala, da je bil trg Kozje v obdobju samostojne občine deležen veliko izboljšav. Že pred leti so tam uredili dovozne poti, napeljave in parkirna mesta. Številne javne zgradbe so dobile obnovljene fasade, v nekaterih so bila urejena stanovanja. Občina bo naslednje leto gradila sedem stanovanj v tako imenovani Mačkovi hiši. Obstoječa hiša bo porušena, na njenem mestu bo zgrajena novogradnja. Naložba je vredna 1,7 milijona evrov, od tega bo 50 odstotkov denarja prispevalo ministrstvo za okolje in prostor. Občina bo kupila tudi sosednjo hišo, kjer bo uredila parkirna mesta. Krajnčeva verjame, da bo z novimi stanovalci trg še bolj zaživel. »Stanovanja potrebujemo, ker smo v občini pravkar začeli graditi enoto doma upokojencev. V njem je predvidenih 26 novih delovnih mest. Ker vseh potrebnih kadrov najverjetneje ne bo mogoče zagotoviti v lokalnem okolju, želimo imeti zanje na voljo ustrezna stanovanja.« Dodala je, da je živahno tudi na gradbišču prizidka k enoti vrtca Zmajček Kozje. V novih prostorih bosta lahko delovala dva oddelka vrtca. »Gre za zaokrožen in premišljen krog razvoja občine in s tem tudi trga Kozje.« TS Foto: arhiv Občine Kozje Prenovljeno igrišče na Grobelnem ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH - Krajevna skupnost Grobelno je bogatejša za obnovljeno igrišče. Obnovo, vredno 115 tisoč evrov, sta sofinancirali občini Šentjur in Šmarje pri Jelšah, del denarja je zagotovila omenjena krajevna skupnost. Obnova dotrajanega igrišča je trajala več mesecev in je zajemala odstranitev stare opreme, urejanje nove podlage in asfaltne prevleke ter namestitev nove opreme. Veliko truda so vložili prostovoljci iz lokalnih društev. Šentjurski župan mag. Marko Diaci je povedal, da občina že več let denar namenja za obnovo zunanjih površin za šport v različnih krajevnih skupnostih v občini. Na obnovljenem igrišču na Grobelnem je mogoče igrati košarko, nogomet, odbojko in balinati. Na dan odprtja so nove športne površine preizkusili z nogometno tekmo med občani in župani s Celjskega. TS Varneje v Slatini pri Ponikvi ŠENTJUR - Tudi uradno so namenu predali skoraj 1,5 kilometra dolg obnovljen odsek lokalne ceste na območju Slatine pri Ponikvi, ki vodi od meje med KS Dramlje in KS Ponikva do križišča lokalnih cest v Slatini. Obnova dotrajane ceste pomeni bistveno boljšo prevoznost ter večjo prometno varnost za vse udeležence, so sporočili iz službe za odnose z javnostmi Občine Šentjur. Vozišče je bilo razširjeno na štiri metre, urejeno je bilo odvajanje meteornih voda s ceste. Pogodbena vrednost del je znašala 377 tisoč evrov brez DDV. TS 8 IZ NAŠIH KRAJEV VELENJE - Zavezani ustvarjanju zelene rasti Zeleni ambasador Evrope Velenje je prejelo naziv zeleni list in postalo zeleni ambasador Evrope. Za naziv so se potegovala tri mesta, poleg Velenja še dansko mesto Elsinore in mesto Bistrita v Romuniji. Evropska komisija je v francoskem Grenoblu za prejemnika zelenega lista razglasila Velenje in Elsinore. Velenje bo prejelo 200 tisoč evrov za dejavnosti v letu 2024, v katerem bo nosilo naziv evropskega zelenega ambasadorja. BARBARA FURMAN Mestna občina Velenje se je maja letos prijavila na evropski razpis Zeleni list. Cilji podeljevanja evropske nagrade so usmerjeni v prepoznavanje mest, ki izkazujejo dobre okolj-ske rezultate, v spodbujanje ustvarjanja zelene rasti in razvijanje okoljske zavesti. Mesta, ki so zeleni ambasadorji, prav tako spodbujajo druga mesta, da napredujejo k vedno boljšim trajnostnim rezultatom. Zelena dejanja Nagrada zeleni list (Green Leaf Award) je bila ustanovljena leta 2015, podeljuje jo Evropska komisija, ki tako poudarja zelena dejanja ter združuje cilje Evropskega zelenega dogovora in Akcij- skega načrta za ničelno onesnaževanje. Kot je še navedeno v sporočilu za javnost Mestne občine Velenje, je bila slovesna razglasitev v francoskem Grenoblu, ki nosi naziv evropske zelene prestolnice v letu 2022. Na slovesnosti so se podrobneje predstavili vsi trije finalisti - poleg Velenja še Elsinore z Danske in Bistrita iz Romunije. V ocenjevalni komisiji so bili predstavniki različnih evropskih okoljskih ustanov. Zeleni Grenoble Naziv evropske zelene prestolnice vsako leto podelijo evropskemu mestu z več kot sto tisoč prebivalci, ki se je izkazalo kot vodilno na področju okoljske, družbene in gospo- darske trajnosti. V državah, kjer ni mest z več kot sto tisoč prebivalci, se lahko prijavi največje mesto. Mesta, ki niso dovolj velika, da bi se potegovala za naziv zelene prestolnice Evrope, lahko kandidirajo za evropski zeleni list. Nagrada je namenjena mestom z od dvajset tisoč do sto tisoč prebivalci, njen cilj je priznati in spodbujati prizadevanja teh mest za boljše okoljsko upravljanje in rezultate. Francoski Grenoble je svoje »zeleno« leto oblikoval na temeljih znanosti, kulture in sodelovanja z javnostmi. V mestu so izvedli več kot sedemsto dogodkov, od konferenc do najrazličnejših srečanj in razstav. Na njih so se povezovali različne organizacije in posamezniki. Pri pripravi programa in izvedbi je sodelovalo več kot šest-sto različnih partnerjev, je še navedeno v sporočilu za javnost. Foto: Mestna občina Velenje , Д Velenje se bo z nazivom evropski zeleni ambasador ponašalo do leta 2024. Taktična gasilska vaja uspela Sodelujoči v vaji so dokazali tudi tovarištvo, sodelovanje in strpnost. (Foto: Slobodan Mrkonjić) VELENJE - V Premogovniku Velenje so na stavbi Klasirnica izvedli taktično gasilsko vajo, v kateri so preverili usposobljenost posredovanja in reševanja v izrednih razmerah. Poleg gasilcev Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Premogovnika Velenje in Prostovoljnega gasilskega društva Velenje so v vaji sodelovali še predstavniki nujne medicinske pomoči velenjskega zdravstvenega doma in velenjske policijske postaje. Namen taktične vaje je bil preveriti delovanje sodelujočih gasilskih enot, njihovo organiziranost in tehnično opremljenost ter številčno in časovno odzivnost operativnih članov. Prav tako so preverili načine alarmiranja ter usposobljenost varnostnikov družbe HTZ v izrednih razmerah. »S ponosom sem opazoval odgovorno, hitro in učinkovito ravnanje vseh sodelujočih v taktični gasilski vaji. Med njimi sem opazil tudi tovarištvo, sodelovanje in strpnost, to so dragocene vrednote, ki so zelo pomembne tako v gasilstvu kot tudi v rudarstvu ter na mnogih drugih področjih,« je poudaril generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer in izrekel čestitke ob uspešno izvedeni vaji. Pomena varnosti v Premogovniku Velenje so se zavedali že pred desetletji, saj je Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Premogovnika Velenje letos obeležilo 90 let delovanja, jamska reševalna četa pa šteje 115 let. BF Še ena nagrada za Kozjanski park KOZJANSKO - Kozjanski regijski park in tamkajšnji travniški sadovnjaki kot element ohranjanja biotske raznovrstnosti so osvojili nagrado Natura 2000. Prvo mesto v kategoriji varstvo vrst in habitatnih tipov v območjih Nature 2000 si Kozjanski park deli z Notranjskim regijskim parkom. Slovenska nagrada Natura 2000 nagrajuje dobre prakse upravljanja območij Nature 2000 z dolgoročnimi učinki. Osemčlanska strokovna žirija je ocenjevala 21 prijav v petih kategorijah, med katerimi se je 16 prijav uvrstilo v finalni izbor. Sodelavci Kozjanskega parka so nagrado prejeli v sadovnjaku carjevičev v Podsredi, kjer so ob tej priložnosti zasadili šest novih dreves. Maja Cipot, ki pod okriljem ministrstva za okolje in prostor vodi integrirani projekt Life za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji, je povedala, da je Kozjanski park z več kot 20-letnim načrtnim in skrbnim delom za ohranjanje travniških sadovnjakov ustvaril simbol varstva narave. In to ne le v Sloveniji, temveč tudi na svetovni ravni. »Kozjansko za domačine zaradi ob- sežnega dela sodelavcev Kozjanskega parka predstavlja priložnost za razvoj podeželja, ki gre z roko v roki z varstvom narave,« je dejala. Direktorica Kozjanskega regijskega parka Mojca Kunst je ob podelitvi povedala, da je nagrada Natura 2000 priznanje delu skrbnih nekdanjih lastnikov kozjanskih travniških sadovnjakov ter hkrati motiv in zaveza sedanjim prebivalcem ter upravljavcem prostora Kozjanskega parka. Prav tako je spodbuda za njihove naslednike, da bodo tudi ohranjali izjemno naravo in podobo tamkajšnje kozjanske krajine. Kozjanski park je ob koncu leta 2021 prejel tudi mednarodno nagrado Meline Mercouri, ki je opozorila, da so travniški sadovnjaki, sadni vrtovi, hribovja z otoki suhih travišč in mokrotne doline ob vodotokih nekaj posebnega, česar ne vidimo nikjer drugje na svetu. Gre za nagrado, ki jo Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) podeljuje na področju varstva in upravljanja kulturnih krajin. TS Brezplačno na športne dejavnosti CELJE - Do petka bodo lahko mladi izkoristili počitniški čas in se tudi letos brezplačno udeležili športnih dejavnosti, ki jih nudi Mestna občina Celje v sodelovanju s Športno zvezo Celje in Fundacijo za šport. V letošnjem programu dejavnosti so drsanje, kegljanje, namizni tenis in plezanje. Število obiskovalcev na posameznih prizoriščih bo omejeno glede na dovoljeno število udeležencev. Plezalni center bo odprt od 9. do 12. ure, kegljišče Golovec, drsališče v parku ter telovadnici IV. OŠ Celje in OŠ Ljubečna bodo mladim na voljo od 10. do 12. ure. TC Slovesno na Svetem Jerneju SLOVENSKE KONJICE -Stavba podružnične osnovne šole na Svetem Jerneju, v kateri je tudi vrtec, se ponaša s prenovljeno podobo. Tudi promet v bližini šole bo odslej varnejši, saj je konjiška občina denar zagotovila še za prenovo ceste s pločnikom ter ureditev dveh avtobusnih postajališč in obcestne javne razsvetljave. V kraju imajo tudi novo krožišče. Podružnično osnovno šolo v krajevni skupnosti Sveti Jernej obiskuje 16 učencev, v vrtcu pa je to jesen 30 otrok. V Novo krožišče bo pripomoglo k varnejšemu prometu. (Foto: občina Slovenske Konjice) konjiški občini si prizadevajo ohranjati majhne podružnične šole, saj tako zagotavljajo poseljenost na podeželju. Kaj je novo? Na šolski stavbi so prenovili fasado, ki bo omogočala prihranke pri stroških ogrevanja, zamenjali so okna in vhodna vrata ter prenovili stopnišče. Nad stopniščem so namestili nadstrešek, na okna v telovadnici pa zaščitne mreže. Prav tako so zamenjali stropne luči z varčnejšimi sijalkami. Parkirišče pred šolo ima novo asfaltno prevleko. Pri šoli oziroma vrtcu so namestili igrala in ob stavbi položili plošče. Za omenjene pridobitve je konjiška občina zagotovila 72 tisoč evrov. Da bo promet pri šoli in vrtcu varnejši, je občina prenovila tudi cesto s pločnikom ter uredila obcestno razsvetljavo in avtobusni postajališči, ki sta stali 132 tisoč evrov. V središču kraja imajo tudi novo 194 tisoč evrov vredno kro- žišče. BF IZ NAŠIH KRAJEV 9 ŽALEC - Z novo ravnateljico I. OŠ Žalec Andrejo Špajzer Vztraja pri sporazumevanju slovenščini v I. OŠ Žalec, ki jo obiskuje več kot 700 otrok, je največja osnovna šola v žalski občini in tudi v Spodnji Savinjski dolini. Njeno vodenje je letos jeseni prevzela Andreja Špajzer, ki je bila pred tem triindvajset let zaposlena kot učiteljica matematike in tehnike v OŠ Polzela. Kot pravi, ji v novi vlogi ne manjka izzivov tako na področju učiteljevanja kot gospodarjenja s šolo. Posebno pozornost namenja tuje govorečim učencem, za katere je ključno, da čim prej osvojijo slovenščino. ŠPELA OŽIR »V kolektivu, ki sem ga uspela do zdaj spoznati tudi kot učiteljica matematike, saj sem nekaj časa nadomeščala eno od odsotnih sodelavk, se počutim prijetno. Vsekakor me kot ravnateljico veselijo novi izzivi, ki niso zgolj pedagoški, temveč tudi mene-džerski, kar je zame nekaj novega. Kot dober gospodar moram poskrbeti, da ne pušča streha in da so otroci na toplem,« je pojasnila Andreja Špajzer, ki prihaja iz Liboj. Vaš prihod v I. OŠ Žalec je sovpadal z odprtjem novih prostorov. Kaj vse ste pridobili z razširitvijo? Dosedanjo predavalnico smo preoblikovali v štiri nove učilnice. Naložbo je financirala Občina Žalec, ki je za ta namen pridobila nekaj nepovratnih sredstev. Za I. OŠ Žalec gre za veliko pridobitev. V preteklem letu so namreč v bližnji II. OŠ Žalec domovali štirje naši oddelki. Letos sta tam še zgolj dva. Dobrodošla je tudi zasnova spodnjih dveh učilnic, ki sta zasnovani tako, da je med njima pregradna stena, ki jo lahko odpremo in prostor spremenimo v veliko predavalnico. Uporabljamo jo za roditeljske sestanke in pedagoške konference. Za kar osemdesetčlanski kolektiv je pomembno, da se med sabo slišimo in nastopamo enotno, saj s tem dosežemo večji učinek pri delovanju. Nova ravnateljica I. OŠ Žalec Andreja Špajzer, ki prihaja iz Liboj, je pred tem v OŠ Polzela triindvajset let učila matematiko in tehniko. Župan Janko Kos je že večkrat omenil, da so tako za občino kot za vašo šolo vedno večji izziv priseljenci na Šlandrovem trgu. Otroci iz albanskih družin obisku- jejo I. OŠ Žalec, zaradi česar je v njej tudi kar precej tujcev. Številni ne znajo niti slovensko. Kako poskrbite, da se čim prej vključijo v šolski proces? Priseljenci imajo prvo leto status tujca. Za premostitev začetnih težav nam ministrstvo za izobraževanje odobri dodatne ure, ki jih ponavadi dodelimo učiteljem slovenščine, razrednega pouka in tujega jezika. V tistih oddelkih, kjer so skupine teh otrok večje, jih še dodatno opozarjamo, da je materni jezik v naši državi slovenščina in da sporazumevanje med poukom v drugem jeziku ni dovoljeno. Učencev s statusom tujca, ki imajo praviloma največ težav s slovenščino, je vedno več. Nekateri imajo celo slovensko državljanstvo, a ne znajo skoraj nobene slovenske besede, zato so na tem področju pred nami zares veliki izzivi. Opažate morda že kakšne premike na bolje? Zagotovo. Starši albanskih otrok se pred šolo radi pogovarjajo v svojem jeziku, na kar seveda nimamo vpliva. Najprej, ko sem šla mimo in jih pozdravila, so me nekoliko začudeno gledali. Zdaj so že tega navajeni in me celo sami pozdravijo. Gre za majhne premike, a zelo pomembne. Gremo jim nasproti in se trudimo, da se v našem okolju počutijo dobro, a ne gremo mimo tega, da se učenci morajo naučiti slovensko. Nismo namreč mednarodna šola. Vesela sem, da so učitelji pri tem vztrajni, pri čemer jim stojim ob strani, saj s skupnimi močmi zmoremo več. Pred nami so jesensko--zimski meseci. Mislite, da je šolanje na daljavo le še preteklost ali se lahko ponovi? Menim, da se zapiranje šol ne bo več ponovilo. Če starši sporočijo, da je bil kdo od učencev na uradnem testiranju na koronavirus pozitiven, šola v skladu z navodili NIJZ obvesti starše oddelka. Okuženi učenec ostane doma v karanteni. Foto: Andraž Purg - Gr upA Tekli so za življenje Učenci I. OŠ Žalec so pred počitnicami tekli okrog ribnika Vrbje kot že večkrat doslej. A tokrat ni šlo za povsem navaden športni dan. Tek za življenje je bil ena od dejavnosti pod okriljem mednarodnega pro- grama Eko šola kot način življenja, katere del je žalska šola že vrsto let. 16 dečkov in 16 deklic je simbolično odteklo mednarodno štafeto in na štafetne palice ter plakat zapisalo geslo -podnebni tek. »S tem smo opozarjali, kako pomembno je, da nam je mar za naravo in svojo prihodnost. Če bodo učenci sami imeli zdrav duh v zdravem telesu, bodo lažje premagovali vse izzive, ki jih čakajo na poti v življenju,« je pojasnila njihova nova ravnateljica Andreja Špajzer, ki se je tudi sama udeležila podnebnega teka. Tek za življenje je bil ena od dejavnosti pod okriljem mednarodnega programa Eko šola kot način življenja, katere del je žalska šola že vrsto let. 16 dečkov in 16 deklic je simbolično odteklo mednarodno štafeto. Ravnateljica I. OŠ Žalec Andreja Špajzer med učenkami. Kot pravi, želi do konca šolskega leta spoznati vse učence šole. 10 VOLITVE Farmacevt želi postati župan LAŠKO - Svojega kandidata za župana Občine Laško ima tudi Mlada moč občine Laško (MMOL). To je magister farmacije Marko Šantej, ki je že več kot dvajset let dejaven na kulturnem in družbeno-po-litičnem področju v občini. Kot pravi, se je za kandidaturo odločil, ker je močno navezan na občino Laško in na kraje, od koder prihaja njegova družina. Na volitvah bo nastopal z geslom Lahko nam je bolje. Kot neodvisni kandidat želi povezovalno sodelovati z vsemi - tako s posamezniki, strankami in z listami na lokalni ravni kot s poslanci, ki zastopajo območje laške občine na ravni države. Župansko funkcijo bi ob izvolitvi opravljal poklicno, pravi. Podporo so mu na predstavitvi izrazili tudi Enej Kirn (MMOL), Miha Mirt (Lista Ljudje ljudem) in Marko Funkl (župan Občine Hrastnik). Ključni programski poudarki županskega kandidata so skrb za mlade, družine in medgene-racijsko sodelovanje, turizem, Kandidat za župana Občine Laško Marko Šantej je zaveden Laščan, ki v novomeškem farmacevtskem podjetju vodi enega največjih proizvodnih obratov s skoraj 400 zaposlenimi. Po duši je kulturnik in zavzet športnik. Je tudi član Odbora za družbene dejavnosti Občine Laško, član sveta zavoda Celjskih lekarn in Zdravstvenega doma Laško. V mandatu 2014-18 je bil občinski svetnik. Je predsednik KD Laška pihalna godba in član Turističnega društva Laško. (Foto: Rok Deželak) hitrejši razvoj podjetništva, obrti in dejavnosti podeželja, učinkovitejše črpanje državnih in evropskih sredstev, vzdrževanje in posodobitev cestne infrastrukture ter varnost pred poplavami. Marko Šantej se bo med drugim zavzemal za prihod oziroma ustanovitev podjetij, ki prinašajo višjo dodano vrednost na zaposlenega in omogočajo okolju prijazne gospodarske proizvodne dejavnosti, ter za ureditev dodatnih površin za razvoj industrijske in obrtne dejavnosti. Obljublja tudi aktivno reševanje stanovanjske problematike mladih z gradnjo novih stanovanj, povečanje razpisnih sredstev za sofinanciranje razvoja kmetijstva, dolgoročno zagotavljanje zadostnega števila zdravstvenega kadra, gradnjo novega doma za starejše, ureditev sistema javnih prevozov v občini ... Marko Šantej verjame, da bo s strokovnim znanjem, z motiviranostjo in s trdim delom Občino Laško uspešno vodil tako pri strateških in razvojnih vprašanjih kot tudi pri vseh drugih projektih. BA V občini Laško se v župansko tekmo na tokratnih lokalnih volitvah podaja pet kandidatov: Franc Zdolšek (SLS), Marjan Mačkošek (Gibanje Svoboda), Marko Šantej (MMOL), Štefanija Pavčnik (SDS) in Davorin Cizej (Resnica). Kidrič za kopališče in nov prireditveni prostor ROGAŠKA SLATINA - Da ima še dovolj idej, znanja, izkušenj in energije, da bo s svojo ekipo skušal še izboljšati kakovost življenja v Rogaški Slatini, pravi dosedanji župan mag. Branko Kidrič. Podrobnosti svojega programa, s katerim kandidira že za osmi mandat na čelu občine, je predstavil minulo sredo. Kidrič se je za ponovno kandidaturo odločil, ker meni, da je s svojo ekipo presegel zastavljene cilje v preteklem mandatnem obdobju. Od leta 2018 je načrtoval 40 večjih projektov, uresničenih jih je bilo 45. »Takšnega Mag. Branko Kidrič uspeha ne bi dosegli, če ne bi uspeli pridobiti skoraj 16 milijonov dodatnega evropskega in državnega sofinanciranja. Vsi ti izvedeni projekti so po mojem prepričanju pripomogli k izboljšanju kakovosti življenja v naši občini,« je povedal. Program za naslednja štiri leta je po njegovih besedah ambiciozen in konkreten. Obsega 36 večjih projektov na različnih področjih. Program želi Kidrič dopolniti s predlogi in z idejami občanov. »Želim, da imamo v mislih predvsem izvedljive projekte. V nasprotnem primeru gre za zavajanje ljudi. To ni značilno za moj način dela,« je dejal. V ospredju mlajša generacija Od 36 projektov jih je več kot polovica namenjenih mladim, ki so po njegovem prepričanju nosilci razvoja slatinske občine. Če bo izvoljen, si bo Kidrič med drugim prizadeval za gradnjo kanalizacije v dveh največjih primestnih naseljih - Spodnjem Sečovem in Tuncovcu - ter za priključitev gospodinjstev na čistilno napravo. Zavzemal se bo za gradnjo neprofitnih in tržnih stanovanj za mlade družine. Želi si zagotovitev novih prostorov za slatinski mladinski svet. Pod imenom Arena Janina bi rad ob vznožju tamkajšnjega smučišča uredil prireditveni prostor. Večina občanov, ki so izpolnili anketo o porabi denarja, je glasovala za gradnjo kopališča in tudi ta projekt je uvrstil v svoj program. Kakšno podporo si obeta v občinskem svetu? Pojasnil je, da ni član nobene politične stranke, prav tako nima svoje liste. Po zadnjih lokalnih volitvah je k sodelovanju povabil predstavnike vseh strank in list v občinskem svetu. »Na moje povabilo se ni odzvala le ena stranka, drugi smo delali z roko v roki, upoštevali smo tudi predloge prav te ene stranke, ki je nekaterim mojim projektom nasprotovala.« Če bo izvoljen, bo po volitvah k temu, da strnejo ideje, misli in predloge ter najdejo soglasje, spet pozval vse, ki bodo izvoljeni v občinski svet. Želi namreč, da bi vsi skupaj delali za razvoj občine. TS, foto: Arhiv NT/ Andraž Purg - GrupA Vedw г (ллто?j / Za ponovno oživitev razvrednotenih območij ŽALEC - Prejšnjo sredo je kandidaturo za župana v Hotelu Žalec uradno napovedal še dosedanji podžupan Matjaž Krk iz Mi-gojnic. »Ključna, da ponovno kandidiram za župana, je bila podpora občanov, ki so me prepričali v to. Odločil sem se, da kandidiram kot neodvisni s podpisi volivcev in Liste za mesto in podeželje, ki jo prav tako podpira skupina volivcev,« je povedal Krk, za katerega je to druga kandidatura. Prvič se je za mesto župana potegoval leta 2018. Prvi od njegovih projektov bi bile dejavnosti, ki bi na okolju prijazen način zagotavljale pridobitev električne energije. »Spodbujal bi gradnjo krajevnih sončnih elektrarn, ki bi zagotavljale električno energijo javnim stavbam,« je izpostavil Matjaž Krk, ki želi tudi ponovno oživiti razvrednotena območja v žalski občini, kot so Aero Šempeter, opuščeno območje kmetijstva Šempeter, stara lokacija Juteksa, kmetijstvo Arja vas, Keramična industrija Li-boje in dvorana Hmezad Žalec. Obenem bi se trudil pridobiti alternativni vir ogrevanja za mesto Žalec. Reševanja stanovanjske problematike mladih družin bi se lotil z gradnjo stanovanj, ki bi jih prednostno lahko kupile mlade družine. Obenem bi občina pod njegovim vodenjem mladim družinam sofinancirala plačilo komunalnega prispevka in znižala plačilo vrtca za družine s stanovanjskim posojilom. Na infrastrukturnem področju bi nadaljeval gradnjo novega žalskega vrtca, se zavzemal za čim hitrejšo gradnjo novega vrtca na Ponikvi, za posodobitev komunalne infrastrukture in gradnjo javnega vodovoda do vsakega gospodinjstva. Obenem bi se zavzemal za gradnjo nogometnega igrišča z umetno travo v Žalcu ter redno vzdrževanje in posodobitev cestne infrastrukture. ŠO Kandidaturo za župana Občine Žalec je prejšnjo sredo napovedal tudi podžupan in svetnik Matjaž Krk (na sredini). Neodvisni kandidat o perečih temah CELJE - Neodvisni kandidat za župana Mestne občine Celje Matija Kovač je že avgusta ob napovedi kandidature obljubil, da bo pripravil več okroglih miz na različne aktualne teme v mestu in se tudi na ta način predstavljal volivcem. Tako so se zvrstile razprave o decentralizaciji kulture, o energetski prihodnosti mesta in možnostih za znižanje zneskov na položnicah ter o družinskem življenju v Celju. Zadnja je bila usmerjena v tematiko socialnih zadev, stisk občanov in solidarnosti. Gostje so bili Simon Maljevac, državni sekretar Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, Suzi Kvas, direktorica javnega zavoda Socio, in Milan Ninić, predsednik humanitarnega društva Enostavno pomagam. Maljevac je povzel dogajanje, povezano z Zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki bo predmet referenduma. Menil je, da bi njegov morebiten uspeh lahko povzročil dvig cen oskrbnin. Lokalna skupnost bi lahko po njegovem mnenju več naredila na področju skrbi za starejše z gradnjo oskrbovanih stanovanj in blokov z dvigali, da bi lahko ostali čim dlje v domačem okolju. Suzi Kvas se je dotaknila problematike brezdomcev, ki svoj čas preživljajo na prostem, kar je v Celju kot majhnem mestu zelo opazno. Zavod načrtuje vzpostavitev dnevnega centra in varne sobe, a išče primerne vire financiranja. Milan Ninić pa je povedal, da je društvo osredotočeno predvsem na težave mlajših, kjer opažajo potrebo po psihosocialni pomoči. TC S podpisi v boj za svetniška mesta CELJE - Lista Elvisa Cvikla in skupine volivcev se na lokalne volitve za Mestni svet Mestne občine Celje podaja s pisno podporo občanov in ne političnih strank. Kandidaturo je vložila s 370 podpisi. Predstavniki liste opozarjajo, da je trenutno v mestnem svetu zastopanih deset političnih strank in med njimi ni nobene ljudske liste oz. civilne iniciative, ki bi jasno zagovarjala interes občanov. Neodvisno gibanje občank in občanov, ki deluje pod imenom Glas za Celje, želi ljudi osvestiti, da je tudi na lokalni ravni pomembna volilna udeležba. Ta je bila pred štirimi leti v Celju med najnižjimi v Sloveniji, zgolj 39-odstotna. »Ker se reševanje vsakodnevnih težav Celjank in Celjanov začne prav v mestnem svetu, si želimo v njem postati glas ljudi,« je povedal Elvis Cvikl, pobudnik liste, ki bo na volitvah nastopala z imenom Elvis Cvikl in skupina volivcev. TC Pogovor o stanovanjih in Celju CELJE - O različnih aktualnih temah pripravlja pogovore tudi Primož Brvar, kandidat SD za župana Mestne občine Celje, sicer direktor celjskih Nepremičnin. Najprej se je s Črtomirjem Remcem, direktorjem Stanovanjskega sklada RS, z Alenom Červom, višjim svetovalcem pri sektorju za stanovanja na ministrstvo za okolje in prostor, in Gorazdom Furmanom Omanom, urbanistom in direktorjem podjetja Urbanisti, pogovarjal o stanovanjski problematiki in o tem, kaj bi morala narediti država in kaj lokalne skupnosti za povečanje dostopnosti do stanovanj. Govora je bilo tudi o projektih, ki naj bi v Celju sledili po končani gradnji 146 stanovanj v soseski Dečkovo naselje DN10. Z Marijano Kolenko, Matijo Plevnikom in Miranom Gracerjem pa je zadnji četrtek v oktobru razpravljal o tem, kakšen utrip mesta bi želeli Celjani. TC KULTURA 11 Brigita Petre prejemnica priznanja za življenjsko delo Pesem, kitara in dotik sonca Sedmerici, ki je v občini Vojnik doslej že prejela priznanje za življenjsko delo na področju kulture, se bo pridružila Brigita Petre iz Razdelja pri Novi Cerkvi. Občinski svetniki so prejemnico tega visokega priznanja potrdili na zadnji seji občinskega sveta. Priznanje bo Petretova prejela prihodnje leto na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku. Brigita Petre bo za svoje ustvarjanje in požrtvova lno delo p rejela priznanje za življenjsko delo na področju kulture. (Foto: osebni arhiv) BOJANA AVGUSTINCIC Brigita Petre je že od otroštva predana glasbi. Njen oče je bil harmonikar in tako je ob zvokih harmonike ter ob poslušanju Avsenikovih melodij in pevke Eme Prodnik hitro vzljubila narodnozabav-no glasbo. Kmalu je osvojila tudi osnovno znanje igranja Doslej so priznanje za življenjsko delo na področju kulture v vojniški občini prejeli Jožef Žlaus, Jožef Gregorc, Peter Selčan, Emilija Kladnik Sorčan, Anton Gregorc, Oton Samec in Vaclav Jakop. na kitaro in začela nastopati. Vrstili so se nastopi in nastajali novi projekti. Petju je Brigita Petre tako predana že več kot štirideset let. Pestra paleta glasbenega ustvarjanja Že kot dijakinja je leta 1984 nastopila v javni radijski oddaji Radia Celje z lastno skladbo Spomin. V tem času se je kot pevka pridružila cerkvenemu mešanemu pevskemu zboru v Novi Cerkvi, kjer še vedno prepeva. Glasbenemu udejstvovanju se ni odpovedala niti, ko sije ustvarila družino in je večino svojega časa posvečala vzgoji in skrbi za otroka. Leta 1996 se je pridružila Celjskemu instrumentalnemu kvintetu, kjer je prepevala petnajst let. V tem obdobju se je pridružila tudi ansamblu Komet Zreče, sodelovala je na koncertih in pri studijskem ustvarjanju. Nekaj časa je sodelovala tudi z AnsamblomFrancijaZemeta. Sledila je še vrsta glasbenih projektov. Z Jožico Žibret sta ustanovili Duet Biser s prijatelji. V dvanajstih letih ustvarjanja je nastal lep opus glasbenih del, zvrstili so se številni nastopi, izšli sta tudi zgoščenki z naslovom Biser sem našla in Toplo je v na- šem domu. Ob tem je Brigita Petre sodelovala tudi pri Vitezih polk in valčkov, v Vokalni skupini Cvet in skupini Kita-rakon, ki jo je pred leti ustanovil Jožef Žlaus. Pridružila se je tudi ansamblu Zreški kovači, ki je ponovno zaživel z namenom ohranjanja kulturne dediščine s pesmijo, ob 810-letnici ustanovitve Zreč je ansambel izdal tudi zgoščenko. V pesmi našla moč Kot solistka je Petretova nastopala na različnih prireditvah in proslavah ter pri mašah. Ko je pred nekaj leti zbolela zaradi zahrbtne bolezni, ji je prav pesem ob podpori družine dajala moč in upanje. V času boja z boleznijo se je začel rojevati nov projekt. Med epidemijo koronavirusa je izdala zgoščenko z naslovom Dotikaj se me, sonce. Pesem s tem naslo-vomjenjenaavtorska. Novica, da bo za svoje ustvarjanje in požrtvovalno delo prejela priznanje za življenjsko delo, je Brigito Petre zelo razveselila. Zanjo je to svetel žarek, dotik sonca, ki ji daje nove moči. Vesela in hvaležna je, da ljudje cenijo njeno delo. Vse o Celju in Celjanih med vojno Trdnjava na jugu Tretjega rajha: Celje med okupacijo 1941-1945 je prva znanstvena monografija, ki jo je napisal dr. Aleš Marđetko. Nastala je iz doktorata z isto temo in naslovom Celje med okupacijo 1941-1945 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dr. Aleš Marđetko, avtor znanstvene monografije z naslovom Trdnjava na jugu Tretjega rajha: Celje med okupacijo 1941-1945. Izšla je leta 2021, pred dnevi pa jo je avtor predstavil tudi na Ptuju. Zbori s skladbami Josipa Ipavca V soboto, 29. oktobra, je bil v cerkvi sv. Martina na Ponikvi v občini Šentjur koncert zborovskih pesmi Josipa Ipavca z naslovom Imel sem ljubi dve. 130 pevk in pevcev je prepevalo izvirna skladateljeva zborovska dela in nove priredbe, ki so jih ustvarili šentjurski skladatelji. Vodja šentjurske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Anita Koleša je pojasnila, da je opus znanih zborovskih del Josipa Ipavca skromen. Obsega štiri skladbe za moške zbore, eno za ženske zbore in eno za mešane zbore. Da bi povečala zanimanje zborov za šentjurskega skladatelja, je izpostava sklada v lanskem letu, ki je bilo posvečeno stoti obletnici njegove smrti, izdala notno zbirko. »Izvirnim zborovskim skladbam smo dodali nove priredbe pesmi za mešani zbor. K ustvarjanju glasbe smo povabili tri šentjurske skladatelje. Peter Tovornik je za mešani zbor Publikacija prinaša celovit pregled Celja in meščanov med drugo svetovno vojno, tako z vidika političnega kot vojaškega in družbenega življenja. Dopolnjuje jo pregled dogodkov v Celju pred drugo svetovno vojno in po njej. V njej je zbrano in povzeto vse doslej že objavljeno znanje in vedenje o Celju in Celjanih med drugo svetovno vojno. Dodanih pa je nekaj povsem novih dejstev in podatkov, ki so plod predane raziskave okupacijskega tiska ter nekaterih, doslej zgolj fragmentarno uporabljanih arhivskih fondov. Monografija je izšla ob 80. obletnici začetka druge svetovne vojne na Slovenskem, leta 2021. Izdal jo je Muzej novejše zgodovine Celje. MG Foto: Črtomir Goznik priredil najbolj znano Jo-sipovo delo Imel sem ljubi dve, Matic Romih in Brina Zupančič sta se lotila priredb njegovih samospevov. Nastale so štiri nove skladbe za mešane zbore, ki jih slovenski skladatelji že uvršajo v programe svojih zborov,« je dejala Koleša. Na koncertu, ki je sodil v sklop letošnjih Ipavčevih kulturnih dni, so nastopili združeni moški zbori, kjer pod vodstvom Mateja Romiha prepevajo MPZ sklada- 90,6 95,1 teljev Ipavcev Šentjur, MPZ Dramlje in MPZ Planina. Ženski glasovi so zadoneli iz grl pevk ŽPZ skladateljev Ipavcev Šentjur in Vokalne skupine Glasovir, dirigirala jim je Tina Pečar. Skladbe, napisane za mešane zbore, sta izvajala MePZ Zarja Šentvid pod vodstvom Matica Romiha in MePZ Sonce z zbo-rovodkinjo Andrejo Ocvirk. Na koncertu sta sodelovala še organist Florjan Romih in pianistka Zala Pušnik. TS 95,9 100,3 novi tednik I radio celie Pomagajmo Nataši in Nini pri obnovi njune hiše, da bosta lahko enkrat rekli: »Imava dom!« Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo ZID5 na številko 1919 in prispevali boste 5 EUR za pomoč pri obnovi Natašine in Ninine hiše. Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Telemacha, T-2 in Al. Pravila in pogoji za sodelovanje pri storitvi SMS-donacija so objavljeni na spletni strani https://zalec.ozrk.si/. l4o i% muzeJ Celje ODPIRALNI ČAS: INFORMACIJE: TOREK-NEDELJA WWW.POKMUZ-CE.SI 10.00 -18.00 MUZEJ@POKMUZ-CE.SI PONEDELJEK 03/42 80 962 ZAPRTO 031 612 618 BAVHOHOHSTVO GROFJE CELJSKI SOBOTA, 5. NOVEMBER 2022, OB 11.00, KNEŽJi DVOR. Vstopnina: 4€ Vedno г штј! Vedno £ iwenoj / 12 NAŠA TEMA In spet so tarče starejši .. Etično sporna ali normalna poslovna praksa? V zadnjih letih se vrstijo primeri starejših, ki od - jo. Nepoštena poslovna praksa podjetja, normalno največkrat gre za isto podjetje - akviziterjev kupijo poslovanje, nateg, varno zakrit s sivim poljem slo-prehranska dopolnila in pri tem podpišejo pogodbo, venske zakonodaje, ali skrajno neetično ravnanje pri kateri je zanka v drobnem tisku. Podpis pogodbe podjetja, ki cilja ravno na starejše ranljive skupine? namreč prinese tudi mesečne zneske, ki jih morajo Presodite sami. Naj primer govori sam zase. starostniki plačevati za prehranske dodatke. Večina se tega ne zaveda in so presenečeni, ko domov simona šolinič dobivajo položnice ali tudi izvršbe, če jih ne plača- Podjetje Vitalius kljub opozorilom še vedno nadaljuje s svojim početjem Pozor, ne nasedajte zavajajočim akviziterjem! Za marsikoga etično sporna praksa podjetja Vitalius se očitno nadaljuje. Njegove tarče še naprej ostajajo nič hudega sluteči ranljivi starostniki. Na nas so se obrnili svojci 88-letnika, ki sta ga obiskali predstavnici omenjenega podjetja iz Selnice od Dravi. Zavedli sta ga, da je podpisal pogodbo o nakupu »čudežnih« prehranskih dopolnil v vrednosti 830 evrov. Pri tem mu nista predstavili končne cene izdelka, ki bi jo moral glede na pogodbo odplačevati v obrokih. Obrnili smo se na direktorja in lastnika podjetja Denisa Kankoša, ki vse očitke o kakršnemkoli zavajanju zavrača. špela ožir, janja intihar »Najprej me je nekdo poklical po telefonu in povedal, da prodaja prehranska dopolnila, ki bi lahko izboljšala moje počutje. Še preden sem lahko karkoli odgovoril, je oseba, s katero sem se pogovarjal, določila datum obiska in končala pogovor,« pripoveduje 88-le-tnik, čigar podatke hranimo v uredništvu. Želel je odpovedati obisk, a ker uporablja zgolj stacionarni telefon, ni vedel, kdo točno ga je klical. Čez nekaj dni sta se nato na njegovih vratih res pojavili predstavnici podjetja Vitalius. »Tako hitro sta govorili, da ju nisem niti dobro razumel. Da bi se ju le znebil, sem se odločil, da bom kupil prehransko dopolnilo, saj sem mislil, da stane zgolj 50 evrov, a kot so mi je kasneje pojasnil svojci, je bila to zgolj ara,« še dodaja sogovornik, ki letom primerno ne vidi niti ne sliši več kot nekoč, zato ni vedel, kaj je podpisal, dokler mu pogodbe počasi in razločno niso prebrali svojci. Zgrožen je ugotovil, da mora plačati še 39 obrokov po 20 evrov. Žalostne zgodbe zaslepljenih Svojci so takoj na spletu poiskali podatke o Vitaliusu in ugotovili, da njegova spletna stran ni dosegljiva. Našli so tudi objave o tem, kako naj bi podjetje že pred leti enako opeharilo več upokojencev. Na . TIr P "VAE Ј\_Т\Ш rVERVÖ w t---1 Уош D»«\ v ~ 365 \ % Na fotografiji so prehranska dopolnila in pogodba, ki jo je podpisal naš bralec, čigar podatke hranimo v uredništvu. Šlo je za šest škatel prehranskih dopolnil, katerih skupna vrednost znaša 830 evrov. (Foto: osebni arhiv) ...... spletnem portalu Večer so na primer pred natančno dvema letoma poročali o takrat 81-le-tni Mariji s Frankolovega, ki je prav tako nasedla zavajajočim akviziterkam. Ker položnic ni plačevala, ji je podjetje grozilo s tožbo. Po objavi prispevka so se oglasili še mnogi bralci, katerih starši so bili prav tako podobno zaslepljeni pri nakupu dragega prehranskega dopolnila. Tako kot Marijo jih je, kot je poročal Večer, akvizi-terka preslepila s tem, da jim je izmerila krvni sladkor, kisik v krvi, pH-vrednost in podobno, nato jih je prestrašila, da so zelo bolni, in jim ponudila prehransko dopolnilo. Zakaj pristojni ne ukrepajo? Bližnji našega sogovornika so se je zato nemudoma posvetovali z odvetnikom, ki jim je pojasnil, da je njihova pravica, da odstopijo od pogodbe. Izpolnili so obrazec in ga še z neodprtimi prehranskimi dopolnili poslal nazaj. Kljub vsemu je moral njihov oče poleg začetnih 50 evrov plačati še dodatnih 88 evrov, saj sta akviziterki, kot nam je pojasnil opeharjeni 88-letnik, čeprav ju tega ni prosil, kar sami odprli eno od škatel s prehranskimi dopolnili. »Očitno je to njihova praksa. Embalažo odprejo, da si tako zagotovijo, da bo njihova stranka, ko bo ugotovila, koliko izdelek dejansko stane, morala odkupiti vsaj del prehranskih dopolnil,« dodajajo sorodniki, ki se obenem sprašujejo, zakaj pristojne ustanove ne ukrepajo, saj gre več kot očitno za okoriščanje na račun starostnikov. Direktor Vitaliusa: »Početje ni neetično« Seveda smo se za pojasnila obrnili tudi na podjetje Vitalius iz Selnice ob Dravi. Direktor in lastnik podjetja Denis Kankoša zavrača vse očitke, da je njihovo početje neetično. »Današnji starostniki so čili in zdravi kot še nikoli. Seveda je tako zaradi napredka medicine, zdravil in tudi osveščenosti o lastnem zdravju. Razumljivo je, da želijo starejši izdelke, ki izboljšujejo njihovo psihofizično kondicijo, kupiti, saj izboljšujejo njihovo počutje,« NAŠA TEMA 13 I - GrupA OB ROBU i^p II IM 19 KSES ■ d Kako te ni sram! SIMONA ŠOLINIČ V zadnjih letih se v meni nabira bes. Bes do vseh, ki ne spoštujejo starejših in ranljivih. Kdo si, akviziter, ki potrkaš na vrata starejšega človeka, vnaprej veš, da nekaterih stvari morda ne bo razumel ali dojel, in mu ponudiš nekaj, česar morda svoji mami ne bi prodal? Lahko, da so tvoji izdelki odlični, lahko, da je načeloma prodaja postopkovno zakonita, padeš pa na izpitu človečnosti in sočutja. Kdo si, da vidiš, da je oseba lahkoverna, da ji v celofan zaviješ dejstva, ne prebereš pa ji drobnega tiska, da bi vedela, kaj jo čaka? Kdo si, da človeku, za katerega ne veš, kakšne zdravstvene težave ima, prodaš nekaj, za kar ne veš, kakšne učinke ima točno zanj, saj vendar nisi zdravnik! Kdo si, da prideš ravno takrat domov, ko je človek sam, in mu ne svetuješ, naj se o nakupu ponujenega prej pogovori s svojci? Kdo si, da poveš, da lahko oseba pokliče, če kaj potrebuje, ko to stori, pa telefon zvoni v prazno? Pridi k meni, strokovno bova preučila tvoj način prodaje. Strokovno bova preverila, kakšen izdelek prodajaš, tudi z laboratorijsko analizo, če je treba. Pravno bova preučila vse možnosti podpisa pogodbe z ranljivimi skupinami ljudi. Pravno in zdravstveno bova preučila dolgoročne učinke tvojih izdelkov. Tudi če bo vse tako, kot je treba - še vedno boš padel na izpitu človečnosti. Te ne bova mogla analizirati. Dokler se tako ne začneš tudi vesti. je v elektronskem sporočilu zapisal Kankoša in dodal, da v primeru, ko presodijo, da je z osebo karkoli narobe, izdelkov niti ne ponudijo. Na vprašanje, zakaj njihovih izdelkov ni mogoče kupiti na uveljavljenih prodajnih mestih, kot so lekarne, odgovarja, da je želja podjetja, da osvešča o pomembnosti uporabe vitaminov, mineralov in aminokislin. »Ne želimo postavljati izdelkov v kakršnekoli prodajalne, ki tega nimajo na prvem mestu. Trenutno se pogovarjamo z nekaterimi podjetji, za katera še ne moremo razkriti imena, da bi se po novem letu izdelek prodajal tudi v nekaterih prodajalnah.« Glede na to, da njihovi izdelki niso prisotni v fizičnih prodajalnah, je precej zanimivo, da po dveh letih (tudi takrat je o tem poročal Večer, op. p.) njihova stran še vedno ni na voljo. »Naše podjetje ima zakupljeno domeno, in če ste vnesli naslov, ste že videli, da je stran v izdelavi. Gre za velik projekt, ki ne more biti uresničen čez noč, verjamemo pa, da bo kmalu vzpostavljeno tudi to.« V štirih letih pet podjetij Denis Kankoša je podjetje, ki ima sedež na Mariborski cesti v Selnici ob Dravi, ustanovil nekaj dni pred božičem leta 2019. Na istem naslovu so registrirana tudi podjetja Terra Line, Nomad in Colosseum, v katerih je Kankoša lastnik ali direktor. Dejavnost vseh štirih podjetij je trgovina na drobno. Družba Terra Line, kjer je kot lastnica navedena Karla Kankoša, je bila ustanovljena leta 2017. Lani je imela 240 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje, malo več kot 40 tisoč evrov čistega dobička in tri zaposlene. Konec leta 2018 je Denis Kankoša ustanovil podjetje Nomad, ki je v prvem letu delovanja imelo kar 1,2 milijona evrov prihodkov, lani pa le še približno štiri tisočake. Zadnji dve leti to podjetje posluje z izgubo, nima nič zaposlenih, trenutno ima blokado računa, ki traja že več kot 80 dni. Brez redno zaposlenih je tudi podjetje Colloseum, ustanovljeno julija 2019. V poslovnih registrih je kot lastnica navedena Karla Kankoša, kot direktor je zabeležen Denis Kankoša. Lani je podjetje imelo 86.600 evrov čistih prihodkov od prodaje, približno 56 tisoč evrov čiste izgube ter 150 tisoč evrov kratkoročnih finančnih in poslovnih obveznosti. Od vseh štirih podjetij največ prihodkov ustvarja Vitalius. Lani so znašali 731 tisoč evrov, kar je bilo sicer 250 tisočakov manj kot leto prej. Podjetje je imelo 1.400 evrov dobička in sedem zaposlenih. Konec lanskega leta so poslovne obveznosti Vitaliusa znašale 128 tisoč evrov. Po javno dostopnih podatkih je Denis Kankoša tudi lastnik podjetja Siden, ki je bilo ustanovljeno leta 2020 v Bosni in Hercegovini. Registrirano je v Banja Luki na naslovu, na katerem je prijavljenih še šestnajst drugih podjetij s slovenskimi lastniki. Več sodnih postopkov Tri podjetja Denisa in Karle Kankoša imajo na okrajnih sodiščih v Celju, Trbovljah Lendavi in Lenartu več sodnih postopkov. Edini postopek, v katerem je podjetje Srebrna nit: »To moramo preprečiti« V združenju za dostojno starost Srebrna nit poudarjajo, da gre za neprimerno, neetično ravnanje, ki ga je treba po besedah predsednice združenja Biserke Marolt Meden preprečiti. »V javnem pismu, ki smo ga pripravili z Zvezo potrošnikov Slovenije, smo med drugim navedli, da so starejši nemočni pri preprečevanju tovrstnih zlorab. Mnogi ne vedo za 14-dnevni rok, v katerem imajo pravico Vitalius tožena stranka, je v Lendavi, kjer fizična oseba toži podjetje za plačilo 624 evrov. V vseh drugih postopkih so fizične osebe tožene stranke. V Celju in Trbovljah je podjetje Terra Line vložilo tožbi za vračilo 788 oziroma 1.390 evrov. Na Okrajnem sodišču v Trbovljah je vložena tudi tožba podjetja Nomad zaradi vračila 820 evrov, na okrajnem sodišču v Lenartu pa Nomad od fizične osebe terja 780 evrov. odstopiti od pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, ali kako to pravico pravilno uveljavljati. V vsakem primeru priporočamo samozaščitno vedenje starejših. Naj ne spuščajo v svoj dom neznanih oseb. V skrbi za dostojno starost v združenju Srebrna nit podpiramo vse ukrepe, ki vodijo v bolj varno, kakovostno in prijaznejše življenje starejših,« še poudarja Biserka Marolt Meden. BF Zaradi stranskih učinkov k zdravnici Na Odvetniško pisarno Feguš so se za pomoč v preteklih letih obračali številni, ki so se ujeli v tovrstno prodajno prakso podjetij. A razlika z današnjim časom je predvsem ta, dodaja odvetnik Primož Feguš, da so bili včasih primeri s prodajo knjig ali koledarjev, danes gre predvsem za pre-hranska dopolnila. Feguš vsem, predvsem starejšim, zato svetuje previdnost, preden podpišejo kakršnokoli pogodbo. Znan celjski odvetnik pravi, kot pravi, je v takšnem prime- da je tovrstna prodaja resnično »sivo polje« v slovenski zakonodaji in da je največja preventiva predvsem previdnost. Pred dvema letoma se je tako »opekla« tudi starejša Celjan-ka, ki je že dobila izvršbo, ker ni plačevala mesečnih položnic. Takrat ji je prehranska dopolnila »vsilila« ženska, ki je domov k njej prišla ravno v času najstrožjih ukrepov med epidemijo, ko so bili takšni obiski odsvetovani. Ženski, ko je poskušala preklicati kupljeno, se na telefonske klice ni oglašal nihče. Še več, ko je prehranska dopolnila uporabila, je morala zaradi negativnih učinkov celo k zdravnici. Ravno na tej točki je Feguš zastrigel z ušesi, saj, ru, kadar se pojavijo škodljivi učinki kupljenih prehranskih dopolnil ali izdelkov, možno govoriti ne le o odškodninski, temveč tudi o kazenski odgovornosti podjetja, ki je izdelke prodalo. »Hudič« je v drobnem tisku! »Pogodbe, ki jih ta podjetja sklepajo s kupci, načeloma niso nezakonite. Težava nastane, ker podjetja izkoristijo nepoučenost in nevednost ljudi, predvsem ranljivih. Slednji pri podpisu niso seznanjeni s tem, kakšne obveznosti pogodba prinaša, saj nekatere pogodbe pomenijo tudi mesečne finančne obveznosti. V tem primeru je to Odvetnik Primož Feguš nepoštena poslovna praksa,« pojasnjuje Feguš. Jasno poudarja, da gre tudi za izkoriščanje lahkovernosti ljudi. »Zato je izredno pomembno, da ljudje v pogodbi zelo natančno preberejo splošne pogoje in obveznosti. Ponavadi so te stvari zapisane na zadnji strani pogodbe in v drobnem tisku,« svetuje. In dodaja, da Zakon o varstvu potrošnikov slednje ščiti z varovalko, da je pogodbo mogoče odpovedati: »Toda zavedati se je treba, da je odpoved pogodbe možna le v 14 dneh, samo v tem primeru oškodovanca ne prizadenejo še dodatni stroški.« Ne kličite, pošljite! V primerih, s katerimi smo seznanjeni, so nekateri poskušali podjetje poklicati, a se na klice nihče ni odzival. »Ljudje lahkoverno mislijo, da bodo takšne stvari rešili s telefonskim klicem, toda tudi če bi koga dobili, telefonski klic ne zadošča. Zakon predpisuje možnost odpovedi pogodbe s posebnim obrazcem. Ker vsi ljudje tega ne vedo, je pomembno osveščanje o tem, vendar še enkrat poudarjam - rok odpovedi pogodbe je 14 dni. Po uvedbi izvršilnega postopka najpogosteje ugovori niso več uspešni in ti postopki zahtevajo bistveno več napora za ureditev zadeve,« še pojasnjuje Feguš. SŠol ZPS: Številni primeri nerazrešeni V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) poudarjajo, da so prevare pri prodaji na domu, predvsem starejšim, psihofizično krhkim ali celo dementnim posameznikom, pogost pojav. Ker večina slabo pozna svoje potrošniške pravice, številne goljufije ostanejo nerazrešene. Zato v Zvezi potrošnikov Slovenije poudarjajo, da je treba starejše svojce pravočasno opozoriti na povečano nevarnost tovrstnih prevar. Starejšim, ki živijo sami, svetujejo, naj v svoj dom ne spuščajo nikogar, ki ga ne poznajo, in naj ne kupujejo impulzivno. Če lahko, naj prosijo za identifikacijo prodajalca in zahtevajo njegovo vizitko. Prav tako naj ne dajejo prodajalcu denarja vnaprej in nikoli ne podpisujejo nobenih dokumentov, ne da bi jih najprej v miru prebrali ter se po potrebi posvetovali s svojci ali z drugimi osebami. Ključnih je 14 dni Kaj storiti, če smo podpisali pogodbo o dobavi blaga med obiskom zastopnika podjetja na našem domu in potem ugotovili, da smo bili zavedeni in želimo nakup odpovedati? Po navedbah Zveze potrošnikov Slovenije ima potrošnik pravico, da v 14 dneh obvesti podjetje, da odstopa od pogodbe. Pri tem mu ni treba navesti razloga za takšno odločitev. Potrošnik v tem primeru krije le strošek vračila blaga. Priporočljivo je, da obvestilo o odstopu pošlje na sedež podjetja pisno in s priporočeno pošto. Obenem mora potrošnik blago, če ga je že prejel, vrniti v 14 dneh po poslanem obvestilu o odstopu od pogodbe, trgovec pa mu mora v 14 dneh od prejema obvestila o odstopu vrniti že plačan del kupnine, še navajajo v Zvezi potrošnikov Slovenije. Tržni inšpektorat ukrepa? Na tržnem inšpektoratu pravijo, da je nepoštene poslovne prakse na področju prodaje na domu nemogoče ugotavljati na splošno. Potrošnikom, ki menijo, da so bili kakorkoli zavedeni ali prisiljeni v nakup, predlagajo, naj podajo prijavo na tržni inšpektorat. »Če tržni inšpektorat ugotovi tovrstno kršitev, ukrepa tako, da sporno ravnanje podjetja prepove ter predpiše globo. Ta se za pravno osebo oziroma samostojnega podjetnika giblje od 3 tisoč do 40 tisoč evrov. Tržni inšpektorat v skladu z Zakonom o prekrških za kršitev izreče najnižjo predpisano mero globe,« je pojasnila glavna tržna inšpektorica Andreja But. BF 14 KRONIKA Trčil v policijsko vozilo in skoraj v policista Droge v prometu na C vedno večja težava? Velenjski policisti so pred dnevi poskušali večkrat ustaviti voznika, ki je vozil objestno in ogrožal sebe ter druge v prometu. Ko so ga ustavili, je test pokazal, da je vozil pod vplivom drog. Še preden so ga prijeli, je zapeljal v policijski avto in pri tem skoraj trčil tudi v policista. SIMONA SOLINIC Ko so ga policisti poskušali ustaviti, je v nasprotni smeri zapeljal v krožišče, v naselju je vozil s krepko prekoračeno hitrostjo, večkrat je vozil po levem delu vozišča in nevarno prehiteval. Znakov policistov, ki so ga ustavljali, ni upošteval. Ko je z velenjskega območja zapeljal v Podgorje pri Slovenj Gradcu, je trčil v policijsko vozilo in zapeljal proti policistoma, ki sta uspela pravočasno odskočiti, sicer bi ju povozil. Za ustavitev divjaka so uporabili tudi stinger (bodičast trak za prisilno ustavljanje vozil). Šlo je za 29-letnega voznika z velenjskega območja, ki je bil na hitrem testu za droge pozitiven, vozil je tudi brez vozniškega dovoljenja, zato so ga pridržali. Kazensko ga bodo ovadili zaradi suma storitve kaznivih dejanj nevarne vožnje in preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi, čaka ga tudi visoka kazen zaradi vožnje pod vplivom droge. Največkrat pod vplivom marihuane Da postaja droga v prometu vedno večji problem, so na policiji potrdili že večkrat. Pred časom je Javna agencija RS za varnost prometa izvedla raziskavo med slovenskimi vozniki. Ugotovitve so bile precej zaskrbljujoče. En od treh vprašanih je že užival prepovedane droge, kar 8 odstotkov vprašanih je pod vplivom drog že sedlo za vo- lan. Med slovenskimi vozniki so najpogosteje prisotni marihuana, kokain, amfetamini, ekstazi, nore gobice, LSD in pomirjevala. Vsak tretji, ki je odgovoril, da je že vozil pod vplivom drog, je to počel redno. Tudi v Sloveniji je na splošno dostopnih le malo podatkov o razsežnosti drog med vožnjo in o razmerju med vsebnostjo drog in tveganjem za nastanek prometne nesreče, a tudi o zakonodajnih ukrepih in preprečevanju vožnje pod vplivom prepovedanih drog. »Vpliv drog na vožnjo posameznika se razlikuje od substance do substance, pri čemer vse vplivajo na zbranost, zmožnost presoje in odzivni čas voznika. Med drugim droge pri vozniku povzročijo zmanjšanje samokritično sti, p ovečanj e pripravljenosti za tveganje, precenjevanje lastnih sposobnosti, podaljšanje odzivnega časa in zožanje vidnega polja,« pravijo v agenciji. Napačno mnenje Nekateri celo menijo, da pod vplivom droge vozijo počasneje in varneje. »Resnica je, da se odzivni čas voznika še zmanjša, kot se zmanjša hitrost vožnje in poskusi kompenzacije niso dovolj, da voznik ostane -1 Ш N ct. ПЕ H PRESS = Ifcn ~ ^ s. £ c Цвшрн зд DruflW,pe#es T* SECURETEC Voznikom, ki ne upoštevajo policistove odredbe za strokovni pregled, policist izreče globo najmanj 1.200 evrov in 18 kazenskih točk. Takšna kazen pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če tako določi sodnik v rednem sodnem postopku. Enaka kazen je zagrožena, če je kdo na preiskavah pozitiven na droge. Če policist posumi, da kdo vozi pod vplivom drog, je glede na Zakon o pravilih cestnega prometa dolžan pred odreditvijo strokovnega pregleda izvesti preizkus z napravo ali s sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti droge v telesu. Šele na podlagi rezultata hitrega testa se policist odloči, ali bo osebi odredil tudi strokovni pregled v bolnišnici z odvzemom vzorcev krvi in urina za analizo. Ne glede na rezultat hitrega testa sta le rezultat analize vzorcev in mnenje zdravnika dokaz v nadaljnjem postopku. Hitri test voznik opravi tako, da pet sekund drži na jeziku testni listič, da se ta obarva rdeče. Listič z vzorcem sline nato policist vstavi v testni trak. Po največ osmih minutah je mogoče v okencu razbrati rezultat. Ta je pozitiven, če se testna črta obarva rdeče. Hitri test lahko v slini zazna različne droge. Strokovni pregled je izveden v zdravstveni ustanovi, kamor voznika odpelje policija. O rezultatih mora zdravnik takoj izdelati pisno mnenje, kri, urin, drugo telesno tekočino oziroma tkivo pa takoj poslati v najbližji laboratorij, kjer opravijo analizo. Lani so policisti voznikom v prometu na Celjskem odredili 189 strokovnih pregledov zaradi prepovedanih drog, več kot 105 voznikov je tak pregled odklonilo! (Foto: Agencija RS za varnost prometa) varen. Prometne nesreče se zgodijo nenadoma in so nepredvidljive. Počasnejši odzivni čas pomeni, da ima voznik precej manj možnosti, da opazi nesrečo in se ji izogne,« pravijo v agenciji. Marihuana, ki je najbolj razširjena droga, pri vozniku največkrat upočasni odzive in zmanjša zbranost, pogosto učinku- je tudi uspavalno ter vpliva na koordinacijo. Ljudje pod vplivom te droge največkrat slabo precenijo tudi varnostno razdaljo in spregledajo prometno signalizacijo. Kokain daje voznikom pretiran občutek samozavesti in vodi v nepredvidljivo vedenje. Podobno ekstazi. Foto: Pixabay Kradli po hišah, ko so bili lastniki doma V Celju je neznan storilec konec preteklega tedna vstopil v odklenjeno stanovanjsko hišo. Medtem ko sta bila stanovalca v zgornjem nadstropju, je preiskal prostore v spodnjem delu in ukradel gotovino ter pobegnil. Podobno tatvino so policisti obravnavali tudi v Čepljah, kjer je lastnik v hiši zalotil neznanca. Ta je vstopil v odklenjeno hišo in pobegnil, ko je opazil, da je lastnik doma. Pred tem je ukradel denarnico z dokumenti in bančnimi karticami. Jo je mislil prodati? Policisti Policijske postaje Velenje so pretekli teden na podlagi odredbe sodišča opravili hišno preiskavo pri 44-letnem osumljencu iz okolice Šmartnega ob Paki, za katerega so sumili, da se ukvarja s preprodajo prepovedane droge. Pri preiskavi so na različnih mestih bivališča osumljenega našli približno dva in pol kilograma posušene konoplje. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami bodo 44-letnika kazensko ovadili. Med poškodovanimi največ kolesarjev V zadnjem tednu se je v nesrečah na Celjskem poškodovalo več oseb. V soboto se je v Žičah huje poškodovala 56-letna kolesarka. Vanjo je trčil 69-letni voznik osebnega vozila. Do nesreče je prišlo, ker je voznik kolesarko prehiteval, čeprav vozišče ni bilo prosto. Da bi se izognil trčenju z nasproti vozečim vozilom, je zapeljal desno in trčil v 56-letnico. Kolesar se je isti dan poškodoval tudi v Celju, in sicer v Ulici XIV. divizije. 46-letnemu kolesarju, ki je med vožnjo padel, je zaradi poškodb morala pomagati zdravniška ekipa. V Podsredi je poškodbe v nesreči dobil mladoletni kolesar. Ta je vozil v spremstvu očeta, nakar je vanj med prehitevanjem z vzvratnim ogledalom trčil voznik osebnega vozila. Kolesar je padel v jarek in se lažje poškodoval. Nesreča se je v teh dneh zgodila tudi v Voducah na območju Policijske postaje Šentjur. Povzročil jo je 57-letni voznik avtomobila, ki je zaradi nepravilnega prehitevanja trčil v osebno vozilo, s katerim je voznica pred njim zavijala levo. 32-letna voznica se je v trčenju huje poškodovala. V petek okoli poldneva je na Kidričevi cesti v Celju voznik avtomobila zaradi vožnje s prekratko varnostno razdaljo trčil v motorista. Slednji se je v trčenju lažje poškodoval. Isti dan popoldne se je nesreča zgodila še na avtocesti pred izvozom Vransko v smeri proti Ljubljani. V nesreči sta bili udeleženi osebno in kombinirano vozilo. Do trčenja je prišlo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo voznika kombiniranega vozila. V trčenju se je lažje poškodovala ena oseba. Napadli so ga na ulici Kriminalisti in policisti še vedno iščejo neznano skupino moških, ki so v petek v Celju napadli in poškodovali 30-letnega Celjana. Po znanih podatkih se je napad zgodil ob približno 21. uri. Osem neznancev naj bi na terasi enega od gostinskih lokalov na Ljubljanski cesti v Celju napadlo 30-letnega Celjana. Ta je napadalcem poskušal zbežati in je stekel proti lokalu v Mal-gajevi ulici, kjer je padel. Takrat je skupina storilcev prišla do njega in ga začela pretepati ter ga pri tem lažje poškodovala, nakar se je razbežala. Kriminalisti v omenjenem primeru intenzivno zbirajo obvestila in opravljajo druga preiskovalna dejanja za izsleditev osumljenih. Iščejo tudi neznanca, ki je poskušal oropati mimoidočo. Dogodek se je zgodil na glavni avtobusni postaji v Celju. Neznan starejši moški je namreč poskušal občanki ukrasti nahrbtnik. Občanka se je uspela ubraniti, storilec je zbežal v smeri proti Vojniku. Dve osebi odpeljali v bolnišnico V nedeljo popoldne je v Delavski ulici v Slovenskih Konjicah zagorel štirikolesnik, ki je bil parkiran ob stanovanjski hiši. Ogenj je vozilo v celoti uničil, razširil se je še na osebno vozilo v bližini. Požar je poškodoval še fasado, ostrešje, dvoje oken in garažna vrata. V stavbo se ognjeni zublji k sreči niso razširili. Po prvih ugotovitvah je tuja krivda izključena. Vse okoliščine požara policija še preiskuje. Isti dan nekaj pred 19. uro je zagorelo v stanovanjski hiši v Šmarjeti pri Celju. Do požara je prišlo v pritličnem delu stavbe, ki jih je ogenj uničil. Vzrok požara še ni znan, saj preiskava okoliščin dogodka še traja. So pa reševalci morali v bolnišnico odpeljati dve osebi, ki sta se nadihali dima. ŠPORT 15 Trener celjskih rokometašev Alem Toskić besnel med vročim obračunom »Vsi morate biti ponosni na celjsko moštvo!« Vodstvo Evropske rokometne zveze je obračun Celja Pivovarne Laško in evropskih podprvakov iz Kielc razglasilo za tekmo tedna, obenem pa v Zlatorog poslalo sodnici iz Francije, dvojčici Charlotte in Julie Bonaventura. Trener Alem Toskić bo o njiju še dolgo sanjal ... DEAN SUSTER Njegovi varovanci so v petem krogu lige prvakov v svoji dvorani pred 2.800 gledalci izgubili proti poljskemu prvaku s 33 : 30. Vsi so bili jezni Nejevoljni so morali priznati poraz, predvsem so bili nezadovoljni s sodnicama. No, trener Alem Toskić ni priznal poraza. »Moja ekipa danes ni izgubila. Bila je vrhunska, do zadnje minute je bila v igri za presenečenje. Danes ni bilo vse na naši strani. Vsi smo jezni. Kapo dol pred mojo ekipo. Igrala je proti eni najmočnejših zasedb v Evropi. Naša ekipa je mlada in ima premalo izkušenj. zato ji vsa čast. Vsi morate biti ponosni na to moštvo,« je s hripavim glasom govoril Toskić, ki mu je v končnici tekme med protestiranjem spodrsnilo in je padel na parket. A o Francozinjah se ni hotel povsem izjasniti: »Nimam pravice, da o tem govorim. Imam svoje mnenje, a je bolje, da ga ne povem.« Bolj boleč kot tisti z Nantesom Tilen Strmljan je bil izbran za najboljšega igralca tekme: »Za razliko od tekme z Nantesom smo bili ves čas za petami gostom. Z malo sreče in s kakšno drugačno odločitvijo bi se lahko razpletlo v našo korist. Vsi smo delali napake, tako mi kot sodnici. Ne glede na dober vtis je poraz še vedno poraz. Ostali smo brez točk. Zdi se mi, da je ta poraz še bolj boleč kot tisti proti Nantesu.« Kar osem golov je dosegel izvrsten Aleks Vlah. In ponovno vprašanje o sodnicah. »Upam, da bo še Hitronogi Tilen Strmljan (levo) in mojster za rokometno »šahiranje« Aleks Vlah (desno) sta odigrala vrhunsko tekmo. Ob francoskih sodnicah je bil nemočen delegat tekme iz Italije Marco Tosi Brandi. kateri od naših naslednjih obračunov napovedan kot tekma tedna in da bomo tako blizu favoritom. In da bo ponovno v dvorani Zlatorog odlično vzdušje. Delegiranja sodnic ne bom komentiral. Imeli smo priložnost, da stremo Kielce. Izkušnje so na strani poljske ekipe. Popraviti moramo napake. Občinstvo nam je zelo pomagalo. Upam, da se bo to še ponovilo,« je govoril Vlah, ki najde rešitve proti vsem postavljenim obrambam. Med zvezdniki Kielc je tudi hrvaški as Igor Karačić: »Niso se zmotili, to je bila tekma tedna. Vedeli smo, da nam ne bo lahko. Naša ekipa je trenutno povsem izmučena. Že dva meseca igramo v gosteh. V zadnjih dvajsetih dneh nismo imeli pravega treninga. Kar se je tudi videlo na igrišču ... To ne zmanjšuje bojevitosti celjske ekipe. Moj nekdanji soigralec Alem Toskić odlično opravlja svoje delo. Ima zelo dobre mlade igralce. Všeč sta mi bila vzdušje in mladostna razigranost gostiteljev. Videl sem sebe deset let nazaj. Vse je bilo imenitno, Celju želim veliko sreče v nadaljevanju lige prvakov.« Celjska zasedba se je včeraj v gosteh pomerila z norveškim Elverumom, v nedeljo bo gostovala v Trebnjem. Foto: Andraž Purg - GrupA Najprej proti Dankam Celje je sedem dni pred začetkom ženskega evropskega prvenstva v rokometu dobilo 16 sadnih dreves. Toliko bo tudi reprezentanc v Celju, Ljubljani, Skopju in Podgorici. Predsednik Rokometne zveze Slovenije in častni predsednik organizacijskega odbora evropskega prvenstva Franjo Bo- binac je dejal: »Veseli me, da smo z današnjim simboličnim dejanjem zabeležili enega ključnih stebrov evropskega prvenstva. Poleg športnega je to zagotovo tudi trajnostni dogodek ter opolnomočenje žensk. Danes smo zasadili drevesa, kar bo ostalo in je trajno. Vesel sem, da smo to storili v mojem rojstnem mestu, ki bo v prvem delu tekmovanja gostilo tekme slovenske reprezentance.« Naša izbrana vrsta, ki je izgubila obe pripravljalni tekmi v Laškem s Hrvaško, se bo jutri pomerila z Dansko, v nedeljo s Švedsko in v torek še s Srbijo. DŠ Foto: Andraž Purg - GrupA 16 ŠPORT Celjski hokejisti so uspeli izpolniti težko nalogo Boj s Triglavom so opravili z odliko Hokejisti LedX Celja so zmagali na najpomembnejši tekmi v prvem delu sezone. Na svojem ledu so s 5 : 2 premagali ekipo Triglava in prevzeli vodstvo na lestvici lige državnega prvenstva, v kateri so štiri ekipe, ki se bojujejo za preboj v polfinale državnega prvenstva, v katerem že čakata ekipi Olimpije in Jesenic. DEAN SUSTER Celjskim hokejistom se obeta osvojitev tretjega mesta v državnem prvenstvu. Pogoj je bila le še včerajšnja zmaga proti Slaviji v Celju. Zadostovala jim je tudi zgolj osvojena točka, saj imajo boljše razmerje s Kranjčani. Prebudili sta jih vodstvi gostov Razpoloženje trenerja celjskih hokejistov Gala Korena je nihalo med tekmo, kajti njegovi varovanci so v prvi tretjini dvakrat zaostajali: »Nismo dobro začeli, storili smo nekaj napak, po katerih smo bili kaznovani. Kljub temu nam je z majhno pomočjo sreče uspelo dobiti prvo tretjino. Dogovor v sla-čilnici pred drugo tretjino je bil učinkovit, saj so igralci spremenili svoj odnos do tekme in zasluženo zmagali z občutno prednostjo. Delo so opravili zelo dobro v zadnjih 40 minutah.« Dva gola je dal Žan Flajs, po enega pa so dosegli Timej Srebot, Mi-kus Mintautiškis in v zadnji minuti še Jure Sotlar v prazna gorenjska vrata. Žan Flajs se trenutno počuti zelo močnega: »Odigrali smo zelo homogeno. Trudimo se, kajti v naslednji sezoni želimo igrati v alpski ligi. Hokej se vrača v srca ljubiteljev športa v Celju.« Sisak slavil v Celju Zdravstvena težava se je zgodila že pred tekmo. »Pri branilcu Niku Grahutu so se pojavile bolečine v hrbtu in se ni pridružil ekipi. Njegovi soigralci so bili na visoki ravni,« je dodal Koren. Grahut je izpustil tudi sobotno tekmo lige IHL proti s Kanadčani okrepljenemu Sisku. Celjani so izgubili s 5 : 3. Strelci za LedX so bili Žan Flajs, Denis Golinski in po daljšem času Aljaž Ogrizek. Po zmagi nad Triglavom je Koren dejal: »Ne, tekma s Siskom ne bo prav nič moteča pred dvobojem s Slavijo. Prav nam bo prišla, da bomo nadaljevali ritem težjih obračunov in da bomo preizkusili še nekaj razlićic akcij v napadu in obrambi.« Če so celjski hokejisti včeraj uresničili cilj, se bodo v polfinalu državnega prvenstva pomerili z Jeseničani. Foto: Andraž Purg - Grupa Mladi hokejisti so pred slačilnico pričakali svoje ljubljence in jim čestitali. Pridružil se jim je (na fotografiji spodaj) Ukrajinec David Ivaščenko, ki je moral zapustiti člansko moštvo. Srb Srdjan Subotić je zadnja okrepitev LedX Celja. Ko je odličen Jure Sotlar dosegel peti gol za LedX Celje proti Triglavu, se je začelo veselje na celjski klopi. V ospredju je branilec Timej Srebot, ki je prvi zatresel mrežo Kranjčanov. Tino Trstenjak sta v Ljubljani spremljala ponosna starša Silva in Boris Državno odlikovanje za Tino Trstenjak Na slavnostni prireditvi ob 70. obletnici slovenskega juda je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor vročil državni odlikovanji Tini Trstenjak in Judo zvezi Slovenije. Celjanka je prejela zlati red za zasluge za izjemne športne dosežke, za uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in za navdih ljudem. Državno odlikovanje bi morala prejeti še Urška Žolnir Jugovar, a je bila v vlogi športne direktorice na evropskem prvenstvu do 23 let v Sarajevu. Zlati red za zasluge bo dobila 16. novembra. »Zelo sem ponosna na to odlikovanje. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila staršema, ki sta me podpirala od začetka in bila z mano takrat, ko mi ni šlo, ter se veselila z mano ob največjih uspehih. Velika zahvala gre trenerju Marjanu Fabjanu, s katerim sva dosegla vse našteto. To je terjalo ogromno dela, znanja, ki ga je vložil vame, in ogromno odrekanja,« je povedala Tina in se zahvalila še svojemu klubu Z'dežele Sankaku. 32-letna Trstenjako-va je najuspešnejša slovenska športnica, kajti na olimpijskih igrah je osvojila zlato in srebrno medaljo. Svetovna prvakinja je postala leta 2015 v Astani. DŠ Dobovčani ponovno med elito Nogometaši Dobovca so si v Gziri na Malti na kvalifikacijskem turnirju skupine 3 lige prvakov v futsa-lu priigrali preboj v elitni del tekmovanja, torej med 16 najboljših v Evropi. Tokrat so slovenski prvaki v zadnjem krogu premagali nizozemski Hovocubo s 3 : 0. Odločilno zmago Do-bovcu, ki je turnir končal s štirimi točkami, so z zadetki priigrali Žiga Čeh v 31., Kristjan Čujec v 39. in Rok Mordej v 40. minuti. Pred tem je slovenska zasedba igrala 1 : 1 z domačo ekipo Luxol St. Andrews in z 8 : 0 izgubila proti branilki naslova Barceloni. Elitni del 22. sezone lige prvakov bo med 22. in 27. novembrom. 16 klubov bo igralo v štirih skupinah, žreb bo 8. novembra. Zmagovalci skupin se bodo uvrstili na zaključni turnir. Dobovec šestič nastopa v ligi prvakov, doslej se je še vedno uvrstil v elitni del najboljših v Evropi. Največji uspeh je dosegel lani, ko je igral na finalnem turnirju osmerice v Zadru. DŠ ŠPORT 17 Točka razveselila Celjane, z njo Mariborčani razočarani Za severno tribuno je takoj vzniknil ognjemet. Srhljivka na dramatičnem štajerskem derbiju Že rezultat (3 : 3) pove dovolj. Več kot dva tisoč gledalcev je bilo priča razburljivemu štajerskemu nogometnemu derbiju, ki nikogar ni pustil ravnodušnega. Kot so objavili po ozvočenju, je predsednik NK Celje Miloš Rovšnik uspešno prestal operacijo srca in takšen dvoboj najbrž ni bil pravšnji zanj v tem trenutku. Njegovi fantje so dvakrat vodili (obakrat je zadel Aljoša Matko). DEAN SUSTER V 73. minuti je bilo na semaforju 2:3. Mariborčani so igrali odlično, že dolgo ne tako. Toda pogumno celjsko moštvo na čelu z dirigentom Denisom Popovićem ni popu- Denis Popović »Pope« je ogromna dodana vrednost za celjsko moštvo. ščalo. V izdihljajih tekme je bilo nagrajeno, v 94. minuti je izenačil Damjan Vuklišević in sprožil val navdušenja. »Moramo biti zadovoljni« »Za navijače je bila tekma zagotovo zanimiva. Maribor je vedno Maribor, ne glede na to, katero mesto na lestvici zaseda. Izenačili smo v zadnjih minutah in zato moramo biti zadovoljni. Matjaž Rozman bo še naprej naš prvi vratar. Manjkal je Grigorij Morozov, nadomestil ga je 19-letni Nino Milić, ki je storil nekaj napak, a zapomnili si bomo, da je podal za zadnji gol. Tudi Jon Šporn ne igra na položaju, ki ga je vajen,« je misli strnil trener Celja Roman Pilipčuk. Tako je še razmišljal: »Marsikaj nam ne gre na roko, medtem ko sem že spoznal značilnosti slovenske lige. Upam, da bomo izpolnili cilj. Denis Popović je eden od vodij naše ekipe, v trenutku Branilec Damjan Vuklišević je Celje rešil pred porazom. lahko odloči zmagovalca. Priznam, da je naš pretok žoge počasen in da imamo težave v ustvarjanju napadalnih akcij.« Trener Maribora Damir Kr-znar je bil jedrnat: »Zelo smo nezadovoljni z rezultatom, želim pa si, da bi večkrat ponovili današnjo igro. Napačno smo odigrali zadnjih deset minut in nato izgubili dve točki.« Videli smo »noro« tekmo. Foto: Andraž Purg - GrupA Lestvica 1. SNL OLIMPIJA 12 1 2 27:16 37 KOPER 8 2 5 23:15 26 CELJE 7 5 3 23:20 26 MURA 6 5 3 27:19 23 DOMŽALE 5 6 4 25:19 21 MARIBOR 5 3 7 24:25 18 BRAVO 5 2 7 16:11 17 KALCER 2 6 7 14:28 12 GORICA 2 5 8 12:23 11 TABOR 2 5 8 11:26 11 Okvara vozila jih je le podžgala Košarkarice Cinkarne so drugo tekmo lige Waba odigrale v Črni gori. Ekipo Nikšića so premagale s 135 : 42. Celjanke so v mednarodni regionalni ligi zmagale z rekordno razliko 93 točk. Vse to jim je uspelo vkljub nevšečnosti na hrvaški avtocesti. V Dalmaciji je odpovedal kombi (potiskal ga je tudi trener Damir Grgić, prvi z leve) in kar nekaj časa je bilo treba čakati na nadomestno vozilo. Lea Bartel-me je bila najbolj koristna igralka kroga. To ji je uspelo kot najmlajši doslej, pri 16 letih in devetih mesecih. V soboto so Celjanke odlično odigrale derbi slovenske lige, Ilirijo so ugnale s 83 : 49 in ji zadale prvi poraz. Cinkarna ima vseh pet zmag. DŠ Foto: ŽKK Cinkarna Celjan Feguš na čelu atletske zveze Roman Dobnikar je na seji upravnega odbora Atletske zveze Slovenije (AZS) zaradi novih poslovnih izzivov odstopil z mesta predsednika zveze. Dodal je, da bo v prihodnjem obdobju veliko časa v tujini in ne bo mogel več opravljati vsega tako kot doslej. Ostal bo v upravnem odboru zveze. Začasno je zdaj predsednik AZS Celjan Primož Feguš. Do izvedbe nadomestnih volitev, ki naj bi bile 9. decembra, bo zvezo vodil dosedanji podpredsednik Feguš kot vršilec dolžnosti predsednika. DŠ Primož Feguš (Foto: Arhiv NT) 18 NAPOVEDNIK Kulturne prireditve ČETRTEK, 3. 11. 18.00 Avla Doma II. slovenaskega tabora Žalec Slika pove nešteto besed Odprtje razstave avtoric Klare Divjak in Laure Kegu 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Vrhunski džez tolkalist Zlatko Kaučič Koncert v okviru Kreativne jazz klinike 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Strast, dojenček in rompompom z Vidom Valičem Avtorska komedija 21.00 Max klub Velenje_ Session opener by Miha Koren trio Koncert v okviru Kreativne jazz klinike PETEK, 4. 11. 19.00 Likovni salon Celje Digital milk Odprtje razstave Petre Mrša 20.00 Celjski mladinski center, dvorana Break The Silence 18 Koncert 21.00 Max klub Velenje_ Alex Sipiagin/John Escreet Quintet with Jure Pukl - Ameen Saleem -Jason Brown Koncert v okviru Kreativne jazz klinike SOBOTA, 5. 11. 9.00 Galerija Božena Celje Ogled Galerije Božena Brezplačen ogled nove stalne razstave o zgodovini Fotohiše Pelikan ter občasne razstave Lepota je ženskega imena 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi. 16.30 in 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Jubilejni koncert Šaleškega folklornega društva Koleda 18.00 Glasbena šola Velenje, Marinova dvorana Finalni koncert udeležencev KJKV 2022 Kreativna jazz klinika 19.00 Dom krajanov Vrbje Moj život je RokentRol Igrajo in pojejo: Gojmir Lešnjak Gojc s prijatelji; glasbena komedija 19.00 Dom kulture Svoboda Griže Razočarana gospodinja pri seksologu Komedija za odrasle 20.00 Celjski mladinski center Time Keeper/Ba kanal Koncert 21.00 eMCe plac Velenje_ LSDS Collective in Primal Alchemy Koncert Druge prireditve ČETRTEK, 3. 11. 9.00 do 17.00 Stari grad Celje Novo doživetje na Starem gradu Vr-teleskop - pogled v zgodovino Celja s pomočjo tehnologije virtualne resničnosti; vse dni v tednu 9.00 do 17.00 Stari grad Celje Doživetja na Starem gradu: Grajske uganke Od četrtka do nedelje ob istem času; krompirjeve počitnice 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Jesnsko počitniško druženje: Hermanov bonton Vodeni ogled po razstavi Hermanov bonton brez predhodne najave 11.00, 13.00 in 15.00 Stari grad Celje_ Doživetja na Starem gradu: Brezplačno turistično vodenje Od četrtka do nedelje ob istem času; krompirjeve počitnice NEDELJA, 6. 11. 15.00 in 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Najlepše melodije Dalmacije Koncert 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Osem črk, prva je L Nedeljski abonma Gledališča Velenje 19.00 Zadružni dom Ponikva Razočarana gospodinja pri seksologu Komedija za odrasle PONEDELJEK, 7. 11. 19.00 Knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: predstavitev projekta Starejši za strarejše DU Vrbje TOREK, 8. 11. 9.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop tekmovalcev 17.00 Velenjski grad Zlata doba Plečnikove arhitekture Strokovno vodstvo po gostujoči razstavi 19.00 Knjižnica Žalec Egejski veter Predstavitev knjige avtorice Maje Horvat. SREDA, 9. 11. 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Ritmično popotovanje skozi letne čase P. I. Čajkovskega Tematski večer oddelka klavirja in orgel 18.00 Glasbena šola Velenje, Marinova dvorana Matevž Goršič: Suita 1-13 Prireditev ob izidu zgoščenke 19.00 Knjižnica Žalec Niti koraka več Predstavitev knjige avtorice Janje Vidmar 16.00 Stari grad Celje_ Obisk pri grajskem chefu Krompirjeve počitnice 16.30 Knjižnica Žalec Druženje študijsko-bralnega kluba Branje in pogovor bosta usmerjali Irena Štusej in Biserka Neuhalt Hlastec. 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Pravljična urica za najmlajše 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Psihološki večeri -pogovori za dušo Vodi: mag. Drago Tacol PETEK, 4. 11. 9.00 do 12.00 Vila Bianca Velenje Biancina slikarska delavnica Delavnico bo izvajala Adna Lainšček. 10.00 do 12.00 Vila Rožle Velenje Jesenski počitniški živ-žav Ustvarjalnice, družabne igre, zabava... 10.30 do 12.00 Galerija Velenje Umetnost jesenskega listja Jesenske počitniške mini delavnice primerne za otroke od šetega leta starosti; obvezne prijave: info@galerijavelenje.si 11.00 Stari grad Celje_ Obišči grajsko tiskarno Krompirjeve počitnice 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Jesensko počitniško druženje - Športni bonton Hermanova otroška družinska ustvarjalnica 19.30 eMCe plac Velenje_ Oktoberfestič Predavanje ob pokušini piv Pivovarne Ape in Koncert Via Entropia SOBOTA, 5. 11. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Ustvarjalna delavnica z Manjo Koren Kodele Prijave: sasa.gaber@ ikcsentjur.si; vstop prost 11.00 Stari grad Celje_ Postani vitez Krompirjeve počitnice 16.00 Stari grad Celje_ Kaligrafija in pečarstvo: Spoznaj srednjeveške pisave Tudi v nedeljo ob istem času; krompirjeve počitnice 20.00 Celjski mladinski center, kavarna Bakanal / Time Keeper Koncert NEDELJA, 6. 11. 18.00 Mladinski center kavarna in hotel Žalec Peš iz Porta do Santiaga Potopisno predavanje PONEDELJEK, 7. 11. 17.00 Dom svetega Jožefa Celje, spletni dogodek Pogovori o življenju in smrti preko aplikacije Zoom Vodi: Metka Klevišar; prijave: info@jozef.si 17.30 Osrednja knjižnica Celje, študijska čitalnica Kronične bolezni sklepov Predavanje Nine Krč v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Motivacijsko predavanje Predava Sanela Banović TOREK, 8. 11. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Tiste štiri čarobne besede Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton; predhodna najava 16.00 Na Zvezdi Celje_ V mestu diši po jeseni Kreativna in zabavna doživetja za vso družino 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Objadrala je svet Potopisno predavanje Milanke Lange Lipovec 17.00 Vila Rožle Velenje_ Kamenčki prijaznosti Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična angleščina Predhodne prijave: vesna. mihelak@vel.sik.si 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna Vodi: Kata Laštro SREDA, 9. 11. 9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje V muzej po fotografsko zgodbo Muzejska učna ura 11.00 do 12.30 Zbor pred AZ Ljudsko univerzo Velenje Povem vam zgodbo Potepanje po Velenju s turistično vodnico 16.00 Celjski mladinski center Tečaj legotrobotike Prijave: info@brihtnabuca. si 16.00 Galerija Velenje Interpretativna polja gline in keramike Predavanje Kristine Rutar 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine z Mojco Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti; vstop prost 17.00 Patriot Slovenske Konjice Delavnica za nevladne organizacije 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična joga Z vami bosta Nina Časl in Metka Pivk Srdič 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Tone Vogrinec, Marko Radmilovič: Vsi me kličejo Tona Predstavitev knjige Razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk SEZNAM DOGODKOV MED 3. IN 10. NOVEMBROM PONEDELJEK, ŠTUDIJSKA CITALNICA 7. november, Kronične bolečine v sklepih ob 17. uri Predavanje U3O četrtek, kavarna miško knjižko 10. november, Martinovanje ob 17.uri z naj chefom leta 2022 Markom Pavčnikom OBVEZNE SO REZERVACIJE!!! NE I. NADSTROPJE KNJIŽNICE SPREGLEJTE! Razstava Beading nakit Darje Trivan na ogled do konca leta 2022 NE PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO SPREGLEJTE! Panojska razstava Zlati celjski mladi raziskovalci Na ogled do konca novembra 2022 Pokrajinskega muzeja Celje, do februarja 2023; Knežji dvorec: Od groba do groba - načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Muzej novejše zgodovine Celje: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega; Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2022; Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Družba tveganja avtorice Ize Pavlina; do 31. 1. 2023 Likovni salon Celje: razstava Digitalno mleko, hrvaške umetnice Petre Mrša; do 26. 2. Ploščad pred Osrednjo knjižnico Celje: panojska razstava Zlati celjski mladi raziskovalci; do 30 11. Galerija Kvartirna hiša Celje: Pazi, da ne odplakneš pajkov v odtok! Razstava Marka Jakšeta; do 30. 11. Antika Knjigarna Celje: Bori Zupančič: Potepuh Flikafrak in njegova senca; do 30. 11. Savinov likovni salon Žalec: Mini, maksi - cvetje je veselje!, skupinska razstava članov likovnega krožka Univerze za III. življenjsko obdobje; do 5. 11. Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec: Slika pove nešteto besed, razstava avtoric Klare Divjak in Laure Kegu; do 20. 11. Muzej Laško: razstava 18. fotografskega natečaja kLAK; do nadaljnjega Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: Spet doma, razstava Roberta Zupan-ca; do 27. 11. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava članov Društva steklarjev Slovenije; do 4. 12. Atelje MS Zreče: Razstava likovnih del Zlata zrna; do 10. 11. Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12.; Črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 12.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Neze-mljani - Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12.; Ligijev sa- lon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 12.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12.; Upravna stavba Premogovnika Velenje: Dva avtorja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do 31. 12. Dom kulture Velenje: Risanje s svetlobo, fotografska razstava Marjana Klepca; do 15. 11. Galerija Velenje: Kristina Rutar, Ritual sence/Ritual I, II, III, IY; do 26. 11. Knjižnica Velenje, sončna stena: Peter Puran, razstava likovnih del in stripov učencev Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje; do 30. 11. Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: Korespondenca in fotografije iz zbirke Cirile Ježov-nik iz Starega Velenja med prvo svetovno vojno; do 30. 11. Knjižnica Velenje, mladinska soba: Preplet sodobnosti s preteklostjo, razstava likovnih del učencev Mihe Pintarja Toleda; do 30. 11. Knjižnica Velenje, steklena dvojčka: Bralec meseca: Andrej Šifrer; do 30. 11. Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Ko v Pikini glavi se svet narobe postavi, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 28. 11., Pravljični svet Ele Peroci, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 29. 11. Muzej Velenje: Gostujoča fotografska razstava Zlata doba Plečnikove arhitekture; do 20. 11., Narobe svet, razstava fotografij Pikinega fotografskega natečaja; do 30. 11. Razstavišče Standar Velenje: Nova podoba Starega trga; do 30. 11. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 30. 11. novi tednik vMuc? г ЦлтУј / 90,6 95,1 95,9 100,3 rad io cel ie VMl/lQ? t ЦЛС1ДО v Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. MALI OGLASI / INFORMACIJE 19 Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja na grob tišine. Tam srce se vedno zjoče, a bolečina iz naših src izginiti noče... V SPOMIN JOŽE ŽAVSKI iz .Javorja (22. 4. 1943-4. 11. 2020) 4. novembra bosta minili dve leti, kar te več med nami ni, a v naših srcih še vedno in povsod si ti. Žena Tilika, sin Jožko z Andrejo ter hčerki Helena in Silva z družinami V IOTORNA ■ STANOVANJE VOZILA PRODAM MOTOR skuter SYM, 300 cm3, letnik 2010, prevoženih 15.000 km, reg do 2. 3. 2023, prodam za 1.800 EUR. Telefon 041 633071. 807 POSEST IŠČEM GARSONJERO ali sobo v Celju išče upokojenka. Naj bo blizu zdravstvenega doma. Telefon 031 716-693. 805 PRODAM PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic ENOTRETJINSKI solastniški delež na hiši, vrt, "П^ telefon (02) 582-1401 n asfalt, žkolica Žalto, prodam. Telefon 068 PRAŠIČE, težke od 140 do 180 kg, prodam. 146-810. 796 Telefon 031 832-520. 789 novi tednik »Brati časopis ni navada, je privilegij biti verodostojno obveščen« Spoštovani naročniki Novega tednika Zaradi stroškov poslovanja s Pošto Slovenije želimo s 1. 1. 2023 v družbi NT&RC uvesti poslovanje oz. posredovanje mesečnih položnic tudi preko elektronske pošte. Višina stroškov pa ni edini razlog, saj tudi mi želimo z zmanjšanjem papirnega poslovanja prispevati k varovanju narave. Vljudno vas prosimo, da vaš elektronski naslov posredujte na elektronski naslov: narocnine@nt-rc.si ali na tel. št. 03 422 51 44 Hvala Uredništvo Novega tednika V SPOMIN ■ - JANKO SON (1952-2022) Ujet v srca, in spomine zdaj sprem Ijaš naše korake v mirnem snu tišine. Pogrešamo ta! Urška in Peter ter Maša iglp Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tjs v mjrni kraj tišine. Tam srce se tiho sjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. V SPOMIN 3. novembra je minilo dvajset let, kar nas je zapustil dragi oče in stari oče JANEZ - JOHAN SALOBIR iz Trob nega Dola (11. 5. 19)215-3. 11. 2002) Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, obiskuj ete nje jov grob in mu prižigate svečo. Vsi njegovi novi tedni k Vedm г илтој? ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, pradedija in brata JOŽEFA - PETRA (PEPIJA) KOMERIČKEGA iz Petrovč 2 JI. 6. 1928-20. 10. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečene ali pisne besede sožalja. Zahvala vsem zdravstvenim delavcem bolnišnice Celje, oddelku ne-vrokirurgijei kjer je zaklj uči l svojo življenjsko pot. Zahvala gospod u župniku z a opravlje n obred v bolnišnici kot tudi župniku, ki ga je pospremil na zadnji poti. Zahvala tudi pogrebni službi, komunalni službi, pevski skupini Oljka in govornici za strokovno profesionalno opravljeno delo. Žalujoči: vsi njegovi »Je čas setve in čas žetve, vse ob svojem času... A kadar odide ljubljena oseba, je vedno prezgodaj.« ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica ANDREJA OPRČKALA iz Trnovelj pri Socki vNovi Cerkvi (4. 8. 1968-12. 10. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ete nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli besede tolažbe. Hvala pogrebni službi Raj, gospodu župniku Alojzu Vicmanu in Gregu Majcnu za mašo in pogrebni obred eer pevcem v cerkvi in na pokopališču za lepo odpetr pesmi. Posebne zahvale gredo tudi sestrični Bredi Jakop za icrečene besede slovesa. Vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, še enkrat hvala. Mama jn atr ter sestra Anka z družino JARKICE, mlaie kokoši nesnice, za začetek nesn osti, prodajam o na far mi Zg. Roje v Savinjski dolini. Aurokane ze zrle na jajca; od 3. novembra najrej bomo zaieli prodajati za bele, rjavr, črne, grshaste. S prejemamo naročila za enodnevne piščance za ritanje, Telefon (03) 700-1446. p BIKPA in teličko, stara dva meseca, prodam. Cena po dogrvoru. Telefon 041 763-Ш. 800 KILOGRAMttžke piščance brojl eaje za n adalj-njo rejo ali piščince za zakol prodam. Možna tu di dostava. Telefon 031 753-595.p KOKOŠI nesnice, jarkiee, jave, črn e jn bele barve, pred nesnosajo, prodamo. Pripeljem o na dom. Telefon 070 545-481. p ŠEST bikcev, mesna pasma la/lim, težjih od 190 do 250 kg, in Itravo a teletom ali brez, pred am. Možna menjava. Telefon 031 515-187. 80n TELIČKE simentalke/limuzin in wag you (najboljša govedina), težke od 100 do 300 kg, prodam. Telefon 031 406-327. 810 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer-sji, kupim. Plačilo rakoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM ULEŽAN konjski in hlevski gnoj, star tri leta, lahko ga tudi pripeljem, in orehova jedrca, prodam. Telefon 031 840-078. 804 OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p SUHA žagana bukova drva in suhe orehe francoskih sort prodam. Telefon 040 524-780. p KUPIM ZMENKI DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p 90,6 GOSPO visoke postave, staro do 65 let, išče dobro situiran gospod iz Krškega za resno zvezo in skupno življenje. Telefon 068 936-294. p 95,9 100,3 radiocelie Vedjci г илтоај/ 802 p 20 ŽIVALSKI SVET Azijski vodni varan (na fotografiji zadaj) je dobil ime Salvador, čeprav njegovega spola še ne poznajo. Kmalu mu bodo v Tropski hiši odvzeli vzorec krvi in ga poslali na analizo ter tako ugotovili spol. »Varani so izredno inteligentne živali, zato ga bomo za lažjo oskrbo in popestritev njegovega vsakdana naučili različnih veščin,« je povedal direktor Tropske hiše Simon Cirkulan. »Vendar varani vsekakor niso primerni hišni ljubljenci.« Vodni varan Salvador uživa v vodni kopeli. (Foto: arhiv Tropske hiše) Novost v Tropski hiši Celje v Cisto pravi zmaji Čisto pravi zmaji se imenuje nov izobraževalni in naravovarstveni projekt Tropske hiše Celje. Predstavlja več kot deset družin luskarjev, torej kač in kuščarjev, živali, ki so bile zaradi svojega videza pogosto navdih za različne pripovedke o zmajih. Tropska hiša tako nadaljuje svoje poslanstvo osveščanja in izobraževanja o manj znanih živalih, pomenu njihovega varovanja in ohranjanja najbolj ogroženih v umetnem okolju. Na tokratni predstavitvi bo zagotovo veliko pozornosti zbujal nov primerek azijskega vodnega varana, ki je v Celje prispel iz Madžarske. TATJANA CVIRN Kot je povedal ustanovitelj in direktor Tropske hiše Celje Simon Cirkulan, so tokrat na ogled kameleoni, gekoni, skinki, galivase, goži, varani, gadi, klopotače, modrasi in suličarke, pitoni in udavi. Številne vrste so na ogled prvič in mnoge so danes vedno redkejše zaradi vplivov človeka Kače in kuščarji vseh vrst na razstavi Čisto pravi zmaji na njihovo okolje. Neobičajen naslov razstave bo verjetno pritegnil marsikoga, da bi odkril zanimive živalske primerke, ki so bili s svojo podobo navdih za pravljična bitja iz pripovedk. Drevesni gad je na primer takšen primerek, druge živali imajo morda le kakšne elemente, ki spominjajo na zmaje. Sicer pa tudi varane v tujini imenujejo zmaji. Komodorski varan je na primer največji kuščar na svetu, vodni varan, ki je nov prebivalec Tropske hiše, pa drugi največji in lahko zraste do treh metrov. Tudi zato ima v Celju primerno velik bazen in dovolj prostorno okolico novega doma. Izobraževalni del Luskarji so ranljiva skupina plazilcev. Najbolj jih prizadenejo izguba življenjskega prostora, lov in krivo-lov, nezakonito trgovanje s prostoživečimi živalmi za potrebe turizma in trga eksotičnih hišnih ljubljencev ter vnos tujerodnih vrst v njihovo okolje. Zato v Tropski hiši, ki ima več kot 30 predstavnikov luskarjev (kač in kuščarjev), tudi izobražujejo in osveščajo javnost o tej skupini živali. Po ogledu razstave bodo obiskovalci na delavnicah lahko spoznali še različne zanimive podrobnosti o živalih. Lahko se bodo kakšne tudi dotaknili, na primer kameleona, leopard-jega gekona ali mlečne kače, nestrupene predstavnice go-žev, ki oponaša strupeno vrsto koralnice. »Predstavili jim bomo tudi naše živali iz zaodrja,« je napovedal Simon Cirkulan. »Imamo namreč 145 različnih vrst živali, 110 je razstavljenih, druge vzrejamo za občasne razstave. Snujemo že nove predstavitve, in sicer se nameravamo posvetiti razkrojevalcem, živalim, ki so pomembne, da snovi v naravi krožijo. To so stonoge, ščurki ..., živali torej, ki ljudem niso pri srcu, a so zelo pomembne. Nekatere so lahko tudi zelo živopisane, na primer hrošči, ki razkrajajo odpadni les, in so privlačni na pogled. Seveda ne bomo pozabili na tiste manj privlačne.« Ljubezen na prvi pogled V Tropski hiši številne redke vrste tudi vzrejajo in skrbijo za njihov naraščaj. Letos so dobili naraščaj dnevnih gekonov Roberta Mertensa ter rumenoglavih dnevnih gekonov. Tudi zato Simon Cirkulan razmišlja o še enem Luskarji so največji red plazilcev z več kot deset tisoč vrstami. Najbolj znani so kače in kuščarji, manj pa kolutniki. Da so lahko dejavni, morajo telo segreti na ustrezno temperaturo. Njihovo telo pokrivajo rožene luske in ploščice in po tem je ta velika skupina plazilcev tudi dobila ime. Veliko luskarjev je do danes že izumrlo, predvsem veliko izgubo beležijo v Afriki. prostoru za predstavitve živali, saj postaja tisti v Celjskem domu vedno bolj zaseden. Med obiskovalci so poleg obročkastorepih makijev zlasti priljubljene majhne opice zlatoglavi leviči in beloglavč-ki. Prvi par ima od lani že tretji zarod, tokrat dvojčke. »Zanimivo je opazovati, kako se imajo radi, smo kar ganjeni ob tem, ko jih gledamo,« je dejal Cirkulan. »Starejši vzgajajo mlajše in se učijo skrbeti za mladiče ter pomagajo staršem. Ljubezen med njimi je neverjetna in mi bi se lahko iz tega marsikaj naučili.« Par beloglavčkov je imel doslej enega mladička, ki je že skoraj odrasel, samica pa je ponovno breja in konec leta pričakuje naraščaj. »Pri obeh parih je bila to ljubezen na prvi pogled,« pove v smehu Simon Cirkulan, ki upa, da bo tako tudi v primeru dveh samčkov pritlikavih marmozetk, ki so najmanjše opice na svetu. Dobili so ju iz živalskega vrta v Linzu in poskusili bodo dobiti še samico. »V enem od naslednjih projektov bomo namreč osveščali ljudi, da opice in po-lopice niso hišni ljubljenčki. Z družbenimi omrežji postajajo marmozetke priljubljene in jih lovijo v naravi, zato je vrsta vedno redkejša.« Foto: SHERPA - - -- Luskar]i so živali z nestalno telesno temperaturo, ki je odvisna od temperature okolja Da so lahko '■■,"-'"' aktivni, morajo telo seqreti na ] , .. *4 določeno temperaturo Njihovo leio 4 pokrivajo rožene luske in ploščice in "vV\V5 todi dobila ime Luskarji se levijo |мг ........ SÄäsr-1»- Luskđrj, znanstveno im* največji red plazilcev z vec ko 10300 vrstami. Znanstveniki so jih glede na sorodnost umestili v več skupin. Najbolj poznani so kače (Serpentes] in kuščarji (Lacertilia), manj poznani pa kolutniki (Amphisbaenia). Prav te živali so v zgodovini burile domišljijo ljudi in jih navdihovale pri snovanju različnih pripovedk, ljudskih izročil in pravljic o *so«önofiL nstveniki Številne table z zanimivimi podatki o živalih dopolnijo tisto, kar je na ogled v terarijih. Desno zgoraj je drevesni gad, ki res nekoliko spominja na zmaja. (Foto: arhiv Tropske hiše) Obiskovalci se bodo lahko tudi dotaknili nekaterih živali, kot so kameleon, mlečna kačica ali leopardji gekon. Ted ni ko ve zgodbe Št. 44 / Leto 77 / Celje, 3. november 2022 Stenska poslikava Tomaža Milača Ulična umetnost za lepše mesto Mnogi so čudovito poslikavo velike stene na prehodu med Staro grofijo na Muzejskem trgu in Umetniško četrtjo v Celju opazili že v času, ko jo je celjski slikar Tomaž Milač še ustvarjal. Že takrat so bili odzivi pohvalni in spodbudni, česar je bil zelo vesel. S prvim tovrstnim projektom ulične umetnosti je prebil led in upa, da bi na podoben način lahko povsem drugače zasijal še kateri drug del mesta. TATJANA CVIRN Slikar je že nekaj časa snoval poslikavo oziroma mural na kateri od mestnih sten, ki so puste in prazne in kar kličejo po tem, da bi jih po- risali grafitarji, kar se včasih razume kot vandalističen poseg. S tem projektom je želel tem površinam na legalen način dodati neko svojevrstno Avtor je med ustvarjanjem poslikave veliko ur preživel na gradbenem odru. identiteto in s tem prispevati k oživitvi podobe mesta. Med domišljijo in resničnostjo »V Celju sem skušal najti >slepe< stene, ki bi jih bilo mogoče tako oplemeniti, in to z dovoljenjem pristojnih ustanov. Zakaj ne bi v Celju naredili nekaj takšnega, kar poznamo iz tujine?« bile videti Prijavil se je na razpis Zavoda Celeia Celje za promocijo celjske ustvarjalnosti v mestu. Zavod je projekt finančno podprl in Milač se je lahko lotil dela. Kar nekaj časa je vložil tudi v pridobivanje ustreznih soglasij in dovoljenj. »Zavedam se, da v mestu ne smem delati ničesar na svojo roko. Na srečo nisem imel posebnih težav, že na začetku so bili odzivi pozitivni.« Mesec dni je ustvarjal po-slikavo, ki je že prej kot risba nastala na računalniku. »Hotel sem slog pop art, da bi bila slika barvita. Želel sem, da bi bila to vesela scena, ki energijsko dvigne obiskovalca. Nisem hotel naslikati neke zaključene zgodbe, ampak gre za preplet preteklosti in sodobnosti, za moj domišljijski svet, povezan z liki iz resničnega življenja,« je pojasnil avtor, ki je pred tednom pripravil tudi uradno odprtje murala. Vsak torej lahko ustvari svojo zgodbo ob naslikanih likih kraljice, konja, ženske v narodni noši z mobitelom v roki, s Cankarjem, ki nas gleda ... Na gradbenem odru Avtor je projiciral osnutek poslikave na steno, da je lahko naredil oris. Povsem brez težav seveda ni šlo, a se je vedno srečno izšlo. Pri tem mu je na pomoč priskočil celo Finec, ki je bil na obisku v Celju in se poklicno ukvarja s Tomaž Milač in Nina Šafranko s poslikavo v ozadju, ki je na ogled na prehodu med Muzejskim trgom in Umetniško četrtjo v Celju. »Treba je bilo dobro narediti, da niti kolegi ne rečejo, da sem blefiral ...« podobnimi zadevami, zato je lahko Milaču hitro pomagal. Mesec dni je nato celjski umetnik ustvarjal na več metrov visokem gradbenem odru in potrpežljivo barval like posli-kave. Pri nekaterih podrobnostih mu je pomagala Nina Šafranko, ki se pri njem uči osnov slikarstva. Uporabljala sta akrilne barve in razpršilo, na koncu je slikar vse skupaj prebarval še z zaščitno emulzijo, da bo poslikava obstoj-nejša. Kot zanimivost: oba sta podpisana pod poslikavo, a v abecedi gluhonemih, s čimer sta želela doseči, da bi se vsi lahko poistovetili s poslikavo. Led je prebit Če je bilo mogoče na začetku nekaj dvomov, kaj bo na- stalo, so že prvi ogledi mimoidočih, vprašanja in pohvale pokazali, da so ljudje projekt dobro sprejeli. Tomažu Milaču sta veliko pomenili tudi podo-ra in pomoč okoliških ustanov, kot sta muzej in knjižnica, ki so prepoznale vrednost tovrstnega vizualnega doprinosa mestu, sploh na območjih, kjer se sprehajajo Celjani in turisti. »Hotel sem, da bi se ljudje poistovetili s tem in da bi rekli, da je to dobra stvar v mestu. Grafiti so pri nas običajni, poslikave oziroma murali pa ne ravno. Čeprav imamo v Celju poslikavo na fasadi MCC že vrsto let in je mnogi niti ne opazijo več,« opozori umetnik, ki je zadovoljen, da je tako prispeval delček k lastni prepoznavnosti. Že vrsto let je dejaven na celjski in slovenski umetniški sceni. Kot samostojni kulturni delavec je razpet med razmišljanjem o tem, kje bo razstavljal in kaj bo prodal, in med umirjenostjo ter usmerjenostjo v delo. »Težko je pri preklapljanju teh svetov.« Letos je imel razstavi v Trstu in Nazarjah. Čas korone zanj ni bil tako usoden kot morda za ustvarjalce na drugih umetniških področjih. Razstav resda ni bilo, je pa lahko v miru ustvarjal. »Teden pred zaprtjem vseh kulturnih ustanov zaradi korone sem imel odprtje razstave v Sežani, ki je bila nato odprta nekaj mesecev. V šali pove, da je bila to najdaljša razstava, a z najmanj gledalci . Foto: SHERPA Martina Režek iz Prenova fotohiše Novi častni občan društva Sožitje str. 30-31 Pelikan str. 24 Laškega Jože Sadar 22 INTERVJU Miran Rauter, direktor in lastnik celjskega podjetja Hermi Z novo tovarno do izjemne rasti Olimpijsko geslo Hitreje, višje, močneje, ki ga je kot odličnega smučarja spremljalo leta 1994 na zimskih olimpijskih igrah v Lillehammerju, je očitno sopotnik Mirana Rauterja tudi od leta 2002, ko mu je oče predal družinsko podjetje Hermi. Takrat se je ukvarjalo predvsem s proizvodnjo strelovodne in prenapetostne zaščite, danes izdeluje tudi kabelske police in lestve ter konstrukcijske sisteme za sončne elektrarne. Hermi je bil uspešen že pred dvajsetimi leti, danes sodi med najbolj uspešna srednje velika podjetja v državi. Odkar ga vodi Miran Rauter, je število zaposlenih povečalo za dvajsetkrat, prisotno je v večjem delu Evrope, uvršča se med najbolj uspešne gazele, lani je zgradilo novo tovarno in za trikrat povečalo svoje proizvodne zmogljivosti. Na seznamu ima že več kot sedem tisoč izdelkov, ki so plod lastnega znanja in razvoja. JANJA INTIHAR Veliko prej kot olimpijski komite je Miran Rauter olimpijskim željam dodal še besedo »skupaj«. Nikoli, ko govori o podjetju, ne pozabi poudariti, da so za njegov uspeh in njegovo rast zaslužni vsi zaposleni. Ob tem ves čas tudi skrbi, da je delovno okolje v podjetju zdravo in spodbudno. Hermi ste prevzeli pred dvajsetimi leti. Kakšno je bilo podjetje takrat? Zelo drugačno. Zaposlenih nas je bilo le šest, in čeprav je vsak imel svojo zadolžitev, smo morali vsi delati vse. Bili smo mladi, polni energije, imeli smo veliko idej, a manj izkušenj, kot jih imamo danes. Ta skupina šestih je še vedno v podjetju, a se ji je pridružilo zelo veliko sodelavcev. Hermi danes v Sloveniji zaposluje že 120 ljudi, v svojih hčerinskih podjetjih v tujini 25. Očetov način dela pred dvajsetimi leti, ko mi je predal podjetje, je bil izjemen. Vendar danes, ko se svet vrti drugače, najbrž ne bi bil tako uspešen. Tako kot ne bi bil uspešen, če bi takrat delal tako, kot delamo danes. Danes je trg veliko bolj nasičen, konkurenca je še večja. Ko sem zakorakal v poslovni svet, sem se moral zelo truditi, ves čas sem se spraševal, ali je podjetje na pravi poti. Vrata se takrat niso odpirala pogosto. se pohvalimo tudi z veliko prepoznavnostjo. K rasti podjetja je pripomoglo tudi to, da je kljub covidu gradbeništvo cvetelo po vsej Evropi. Zdaj nam gre na roko tudi množično uvajanje obnovljivih virov energije. Vsi naši štirje proizvodni programi so namreč izjemno pomemben del sončne elektrarne, saj izdelujemo približno polovico vsega, kar je zanjo potrebnega. To, da je pri nas mogoče dobiti konstrukcijske sisteme za te elektrarne ter strelovode, prenapetostne zaščite in kabelske police, je postalo naša velika prednost. Ponudnikom sončnih elektrarn je lažje, če lahko na enem mestu najdejo več izdelkov in tudi tehnično podporo. Je postavitev sončne elektrarne na strehi Lidlovega distribucijskega središča v Arno-vskem gozdu doslej največji projekt Hermija? Bil je eden večjih pred tremi leti. Takšnih projektov je zadnja leta veliko. V Sloveniji in tudi na trgih, kjer imamo hčerinska podjetja, skoraj ni večjega projekta, kjer kot dobavitelj opreme in svetovalec pri projektiranju ne bi bil zraven tudi Hermi. Med zadnjimi večjimi je sončna elektrarna Zlatoličje na obrežju Drave, opremili smo tudi sončne elektrarne v stanovanjskih naseljih, na strehah tovarn in skladišč. Sodelujemo tudi »Politika me ne zanima. Vem, da se svet vrti na nek način, in verjamem, da lahko politika pomaga gospodarstvu. Marsikaj je tudi naredila. Kjer ne more pomagati, pa gospodarstveniki najdemo svojo pot.« Kakšen je bil vaš cilj pred dvajsetimi leti? Se ne spomnim več. Da bo podjetje tako zraslo, zagotovo nisem pričakoval. Moj največji izziv je bil iti zunaj slovenskih meja. Že oče je bil uspešen in prepoznaven, podjetje se je razvijalo, jaz pa sem si rekel, da se bo treba tudi v tujini postaviti na startno črto in se v dirki pomeriti z drugimi podjetji. In se, seveda, ob tem tudi kaj naučiti. Ali oče še vedno bdi nad podjetjem? Je še vedno siva eminenca v ozadju? Še vedno se zelo zanima za podjetje. Pred kratkim smo praznovali prvo obletnico nove tovarne, hkrati smo imeli družinski dan in dan štipendistov. Seveda je prišel tudi oče, ki je zelo nestrpno čakal na ta dogodek. Bil je zelo čustven, kakršen bom najbrž čez leta tudi jaz. Dejal je, da se bo zdaj, ko ima že 84 let, poslovil od podjetja. Sicer pa je bil v prvih letih, ko se je umaknil iz Hermija, a je nad njim še vedno bdel, predvsem naš mentor. Povedal je, kaj delamo prav in kaj narobe, tudi okaral nas je včasih. Zdaj nas spodbuja in pohvali, saj se sami ne znamo ustaviti in si reči, da delamo dobro. Kakšen je danes Hermi? Je v svoji dejavnosti še vedno prvi v Sloveniji? V svoji dejavnosti še vedno močno vodimo. Začeli smo s strelovodno opremo, danes smo krepko prvi v zaščiti pred udarom strele, vodimo tudi v proizvodnji kabelskih polic. V zadnjem obdobju smo se uveljavili tudi s konstrukcijskimi sistemi za sončne elektrarne. Težko ocenim, ali smo tudi na tem področju prvi, a smo zagotovo med najboljšimi. Uspešni nismo samo doma, ampak tudi v tujini, kjer imamo štiri hčerinska podjetja. Naš položaj na trgu se krepi, lahko manjkajočo tehnologijo, nato bomo razmere reševali z drugačnim delom zaposlenih, kar bo zelo velik izziv. V prihodnosti bomo najbrž morali začeti razmišljati o prizidku. Ste zaradi nove tovarne zaposlovali? Letos smo zaposlili malo več kot dvajset ljudi in še zaposlujemo. Tudi v hčerinskih podjetjih na Hrvaškem in v Srbiji smo pred kratkim povečali število zaposlenih. Hčerinsko podjetje imate tudi v Avstriji. Je lažje poslovati na Balkanu oziroma v nekdanjih jugoslovanskih republikah ali na zahodu? Najbolj preprost odgovor bi bil, da v balkanskih državah. Vendar ne vem, ali je pravi, če upoštevam končni uspeh. Avstrija je zelo zahteven trg, ne samo zaradi jezika, ampak tudi zaradi drugačnega delovanja trga. Na Madžarskem na primer delamo zelo dobro, enako na Slovaškem in v Romuniji, uspešni smo tudi na Bavarskem. Letos smo začeli bolje delati v Italiji in Švici. Pravzaprav ne morem reči, da je na Balkanu lažje. Smo pa morali na Miran Rauter je družinsko podjetje Hermi prevzel leta 2002. Takrat se je ukvarjalo predvsem s proizvodnjo strelovodne in prenapetostne zaščite, danes izdeluje tudi kabelske police in lestve ter konstrukcijske sisteme za sončne elektrarne. Hermi je bil uspešen že pred dvajsetimi leti, danes sodi med najbolj uspešna srednje velika podjetja v državi. trgih, kot sta Avstrija ali Nemčija, prilagoditi svojo ponudbo in jo nadgraditi. Tu ne mislim na izdelke, ampak na dokumentacijo. Izkušnje z zahoda nam pomagajo na drugih trgih, zato smo na njih uspešnejši, saj smo kupcem boljši partner ali dobavitelj. Lahko navedete katero od teh izkušenj? Klasifikacija Etim je na primer ena od njih. Gre za standard digitalizacije tehničnih izdelkov, ki je za elektroinstalacijski material na zahodu potreben, če hočeš biti dobavitelj velikih sistemov, kot je na primer Sonepar, eden največjih svetovnih veletrgovcev z električnimi izdelki. Označevanje svojih izdelkov oziroma njihove embalaže smo nadgradili s QR-kodo, ki uporabnikom omogoča dostop do naših spletnih strani, kjer so v več jezikih zapisani podrobni opisi izdelkov ter obsežna tehnična dokumentacija. Zaradi te klasifikacije, ki jo Slovenija šele uvaja, je naše podjetje že danes povsod sprejemljivo kot dobavitelj. Vsak naš izdelek je označen tudi s številko, s katero zagotavljamo sledljivost vseh operacij izdelave in uporabljenih materialov. Če ima kupec težave z našim izdelkom, kar se sicer zgodi zelo redko, lahko takoj izsledimo, iz katerega materiala in kdaj je bil narejen, na katerem stroju, kdo je delal polproizvod, kdaj ga je sestavljal in kdaj pakiral. Takšna pravila veljajo v avtomobilski industriji, za našo dejavnost niso obvezna. A smo se kljub temu že pred leti, ko še nismo vedeli, kam bo šla naša pot, odločili, da bomo na tem področju tekmovali z velikimi. Kar sem navedel, je samo delček digitalizacije našega poslovanja. Videti je zelo preprosto, ampak je za to bilo treba več let dela. Pri digitalizaciji smo zdaj na na tri četrt poti, do cilja najbrž ne bomo prišli, saj gre razvoj zelo hitro naprej. z jedrsko elektrarno, kjer pripravljajo večji tovrsten projekt. Konstrukcijski sistemi za sončne elektrarne ter drugi naši izdelki so nameščeni že na več kot sto tisoč objektih. Lani ste v industrijski coni v neposredni bližini sedeža podjetja postavili novo tovarno. Kaj ste pridobili z njo? Preprosto povedano - z njo smo potrojili svoje proizvodne zmogljivosti. Največja pridobitev je nova tehnologija, ki smo jo namestili. Naj navedem samo popolnoma avtomatizirano proizvodno linijo za kabelske police, s katero smo letno zmogljivost izdelave teh polic za elektro-instalacije povečali za nekajkrat. Od zamisli do prevzema linije je minilo več kot dve leti in pol. Proizvajalec je potreboval kar enajst mesecev, da jo je skonstruiral in sestavil, nato je pol leta trajal še poskusni zagon. Ko smo postavili novo tovarno, smo bili prepričani, da bomo imeli dovolj prostora za nekaj let. Gradili smo jo v času covida in takrat nihče ni vedel, da se bodo razmere na trgu spremenile in se bo povpraševanje po naših izdelkih povečalo. Odločitev o tovarni je bila vsekakor tvegana, še zlasti ker gre za našo doslej daleč največjo naložbo. Koliko je tovarna stala, doslej še niste razkrili. Zakaj nikoli nočete govoriti o vrednostih Hermijevih naložb? Ker se mi to ne zdi pomembno. Nočem, da bi podjetje cenili po tem, koliko milijonov je namenilo za neko naložbo. Bolj pomembno je, za koliko je povečalo svoje proizvodne zmogljivosti. Če sem prav razumela, kljub novi tovarni že težko sledite povpraševanju? V tem trenutku so zmogljivosti dovolj velike. Do konca leta bomo tovarno zapolnili z INTERVJU 23 Od leta 2017 do lani je Hermi svoje prihodke povečal za 2,3-krat. Kakšno rast pričakujete letos? Natančnih številk še ne vem, a lahko že rečem, da bomo v primerjavi z lani zrasli še za najmanj 30 odstotkov. Rast je res izjemna, podobne številke pričakujem tudi v hčerinskih podjetjih. Takšne medletne rasti podjetje še ni imelo. Mislim, da ne. Že lani smo v primerjavi z letom 2020 zelo povečali prodajo, kar pomeni, da bomo v samo dveh letih podvojili prihodke. V zadnjih letih se je v našem podjetju na vseh področjih zgodilo zelo veliko novega. Prej smo narediti kakovosten izdelek ter poleg tega projektantu in investitorju tudi svetuje, kako poiskati najboljšo rešitev za posamezen projekt, to vsekakor pomeni uspeh. Kateri izdelek Hermija bi postavili na prvo mesto? Težko vprašanje. V vsakem našem proizvodnem programu jih je nekaj. Eden zadnjih, ki ga od lani tržimo pod zaščiteno blagovno znamko Fast Klick, je kabelska polica z ino-vativnim sistemom spajanja brez uporabe vijakov in orodja. Za to inovacijo smo dobili državno priznanje, zaščitili jo bomo tudi z evropskim patentom. »Če bo več slovenskim podjetjem uspelo ohraniti družinsko lastništvo, bo to izjemna konkurenčna prednost našega gospodarstva.« deset let imeli približno enako rast in smo vedeli, kaj nas čaka. Zdaj se vse dogaja občutno hitreje. Vas ni strah tako velike in hitre rasti? Ne vem. Tako kot sem na eni strani vesel rasti, na drugi strani z vso resnostjo gledam na naš razvoj. Zavedam se, da hitra rast lahko prinese tudi veliko pasti. Podjetje je živa stvar. Kar je danes dobro, je lahko jutri manj dobro, zato je treba biti ves čas previden. Je inovativnost tista, ki podjetju omogoča tolikšno rast in ga poganja naprej? Inovativnost je zagotovo naša največja dodana vrednost. Danes imamo na seznamu že več kot sedem tisoč izdelkov, med katerimi so paradni konji tisti, v katerih je največ našega znanja in razvoja. Na trgu uspeš, če imaš inovativne izdelke in kupcem nudiš tudi dobro tehnično podporo. Če je namreč proizvajalec sposoben Imate v podjetju veliko težav zaradi visokih cen energije, dragih materialov in dolgih dobavnih rokov? Na vedno dražje surovine in dolge roke dobav smo se že navadili in smo se jim prilagodili. Trenutno so naš največji izziv dragi energenti. Tako kot najbrž večina drugih podjetij tudi v Hemiju še nimamo sklenjenih pogodb za prihodnje leto in nestrpno čakamo, kaj bo z napovedano cenovno kapico. Od nje bo zelo odvisno, kako se bo slovensko gospodarstvo razvijalo v letu 2023. Nekaj podjetij je že ustavilo del svoje proizvodnje, nekaj jih takšen ukrep napoveduje. Pričakujete kakšne težave tudi v vašem podjetju? Vsi naši partnerji pravijo, da imajo dela dovolj, a so postali zelo previdni. Kaj bo prinesla ta previdnost, ne vem. Menim, da imajo težave v Sloveniji predvsem tisti, ki opravljajo dodelavne posle. Res je, da sem zaradi težav z energenti zelo previden. V Celju ocenjujemo in tako ugotavljajo tudi v naših hčerinskih družbah, da bi prihodnje leto prvo in drugo četrtletje lahko bili dobri. Toda če se bodo v Nemčiji, od katere je slovensko gospodarstvo zelo odvisno, razmere začele slabšati, se bo enako čez nekaj mesecev zgodilo pri nas. Treba je torej biti ves čas na preži in čakati, kaj se bo zgodilo, ter se takoj odzvati na spremembe. Hermi je član Kluba slovenskih podjetnikov, ki bo v drugi polovici novembra pripravil Festival podjetništva. Podjetja bodo javnosti, zlasti mladim, odprla svoja svoja vrata. Boste pri tem sodelovali? Naše podjetje je že ves čas odprto za javnost. Redno sodelujemo z osnovnimi in s srednjim šolami ter fakultetami v Celju, tudi zato, ker imamo veliko štipendistov. Pred dnevi smo podpisali še dve pogodbi in pričakujem, da se bo do konca leta število naših štipendistov povečalo na trideset. Še posebej dobro sodelujemo s celjskim in z velenjskim šolskim centrom. Ne samo štipendisti, ki jih imamo tam, tudi drugi njihovi dijaki lahko pri nas opravljajo prakso, omogočamo jim tudi ogled proizvodnje. Letos ste praznovali abrahama. Vas kljub temu, da imate pred sabo še veliko let dela, kdaj prešine vprašanje, komu boste predali podjetje? Seveda me, a odgovora nanj še nimam. Zelo si želim, da bi podjetje ostalo v družinski lasti. Tako kot oče pred mano tudi jaz delam z vsem srcem, enako velja tudi za moje najbližje sodelavce. Stebri gospodarstva na zahodu so družinska podjetja, v njih delajo četrte ali že pete generacije. V Sloveniji imamo drugo, ponekod že tretjo generacijo. Prehodi med generacijami so zahtevni, marsikdaj se zgodi, da družine svoja podjetja zaprejo ali prodajo. Ne vem, kako bo s Hermijem, a si resnično želim in za to si bom prizadeval, da bi tudi naše podjetje imelo tretjo, četrto, peto generacijo. Če bo več slovenskim podjetjem uspelo ohraniti družinsko lastništvo, bo to izjemna konkurenčna prednost našega gospodarstva. Foto: Andraž Purg - GrupA »Označevanje izdelkov oziroma njihove embalaže smo nadgradili s QR-kodo, ki uporabnikom omogoča dostop do naših spletnih strani, kjer so v več jezikih zapisani podrobni opisi izdelkov ter obsežna tehnična dokumentacija. Zaradi te klasifikacije, ki jo Slovenija V I •• v I • ■ • šele uvaja, je naše podjetje že danes povsod sprejemljivo kot dobavitelj. Vsak naš izdelek je označen tudi s številko, s katero zagotavljamo sledljivost vseh operacij izdelave in uporabljenih materialov. Takšna pravila za našo dejavnost niso obvezna. A smo se kljub temu odločili, da bomo na tem področju tekmovali z velikimi.« »K rasti podjetja je pripomoglo tudi to, da je kljub covidu gradbeništvo cvetelo po vsej Evropi. Zdaj nam gre na roko tudi množično uvajanje obnovljivih virov energije. Vsi naši štirje proizvodni programi so namreč izjemno pomemben del sončne elektrarne, saj izdelujemo približno polovico vsega, kar je zanjo potrebnega. To, da je pri nas mogoče dobiti konstrukcijske sisteme za te elektrarne ter strelovode, prenapetostne zaščite in kabelske police, je postalo naša velika prednost.« L -Ш i k - 24 KULTURNA DEDIŠČINA Nagovor Tončka Kregarja na odprtju galerije, ki jo je odprl z županom Bojanom Šrotom. V ozadju se vidi stekleni Pelikanov atelje. (Foto: SHERPA) Z leve: avtorja prve razstave v Galeriji Božena Egon Horvat in Helena Vogelsang ter direktor Muzeja novejše zgodovine Celje Tonček Kregar in arhitekt Matija Kovač (Foto: TC) Počasi dobivata novo podobo tudi zgornji dve nadstropji Pelikanove hiše. Na fotografiji sta Tonček Kregar in konservator-restavrator iz MNZ Robert Zapušek v »električnem« ateljeju. (Foto: TC) Prva razstava v novi Galeriji Božena predstavlja izbor Pelikanovih ženskih portretov in se imenuje Lepota je ženskega imena. (Foto: SHERPA) Prenova Fotohiše Pelikan: kletna Galerija Božena je odprta Kot da bi šel Pelikan na malico Lepota je ženskega imena se imenuje prva razstava, ki jo je Muzej novejše zgodovine Celje pred tednom odprl v prostorih nove Galerije Božena. Urejena je v kletnih prostorih Pelikanove hiše v Razlagovi ulici 5 v Celju, ki jo muzej zadnji dve leti pospešeno prenavlja, potem ko je stavbo kupila Mestna občina Celje. Fotohiša Pelikan je postala prostor fotografske, tehniške in kulturne dediščine ter spomina na priznanega fotografskega mojstra. TATJANA CVIRN Muzej je obiskovalcem že doslej ponujal oglede in fotografiranje v steklenem Pelikanovem ateljeju s konca 19. stoletja. To je edini tovrsten primer ohranjene kulturne in tehniške dediščine v Sloveniji ter eden redkih v Evropi. Ko bo prenovljena še Pelikanova hiša v celoti, bo povezana s steklenim ateljejem in tako bosta obiskovalcem na ogled edinstvena fotografska dediščina in okolje, v katerem sta bivala Josip Pelikan in njegova družina. Za zdaj je prenovljena klet, kjer je vrata odprla Galerija Božena. Lepota je ženskega imena Celje je s tem dobilo nov razstavni prostor, ki bo namenjen predstavitvam tako fotografske dediščine kot sodobne fotografske ustvarjalnosti. Ime je dobil po mlajši Pelikanovi hčeri Bo-ženi, ki je v hiši stanovala in delala vse življenje. V duhu poimenovanja nove galerije je bila postavljena tudi prva razstava. Na ogled je izbor Pelikanovih portretnih, promenadnih in drugih fotografij žensk. Avtorja razstave sta Helena Vogelsang in Egon Horvat. Med 40 tisoč Pelikanovimi fotografijami, ki jih hrani muzej, je skoraj 1.500 portretov žensk. Avtorja sta jih za razstavo izbrala 47. »Izbor ni bil povsem preprost,« je povedal Egon Horvat. »Fotografije sva razvrstila v več kategorij in nato iz vsake izbrala po nekaj najbolj primernih. Dodala sva tudi dva akta in menim, da sva s pomočjo oblikovalca postavitve razstave uspela doseči cilj iz njenega naslova.« Posebnost Pelikanove fotografije pri bližnjih portretih so številne sence, česar danes skoraj ne srečamo več, je povedal Horvat, ki računa, da bo v Pelikanovi dediščini, ki jo je muzej prejel pred leti, še veliko materiala za nove razstave. Nefotogeničnih žensk ni bilo? Med ženskimi portreti so najrazličnejši, eni so nastali v ateljeju, drugi v zunanjem okolju, na sprehodu ... »Vsak prikazuje v objektiv ujeto lepoto žensk in njihovo vpetost v takratno družbo. Tako lahko občudujemo nevesto v belem, telovadnice iz sokolskega društva, udeleženke gospodinjske šole v Šentjurju, slikarko Jelico Žuža pri delu, balerino Erno Kovač ... Večina portretov je nastala v času, ko je Pelikan fotografiral še v naravni svetlobi v svojem steklenem ateljeju v Celju ali v Rogaški Slatini,« je pojasnila Helena Vogelsang, ki je opazila, da je Pelikan znal voditi portretiranke in jih ujeti v pravem trenutku. Zato se zdi, kot da nefotogenične ženske takrat niso obstajale, saj je mojster pri vseh znal poudariti njihovo lepoto, ženstvenost, čutnost in tudi ranljivost, pravi kustosinja. Koristno porabljen čas korone »Pred tremi leti smo v kletnih prostorih, ki so bili videti povsem drugače, pripravili jubilejno razstavo ob 120-letnici hiše. Takrat smo oznanili začetek projekta Fotohiša Pelikan in namero, da bomo v njej pripravili celovito muzejsko-kulturno in galerijsko središče, ki bi obiskovalca vodilo skozi zgodovino fotografije od konca 19. stoletja do danes,« je o začetku zahtev- Tonček Kregar: »Čutimo odgovornost, da za bogato zapuščino poskrbimo v najboljši možni meri.« nega projekta povedal direktor Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Tonček Kregar. Datuma odprtja ni upal napovedati, saj snovalci niso imeli še ničesar razen ideje in dobre volje. Izkoristili so čas korone, ko so bili muzej zaprti in je bilo za projekt prenove hiše na voljo več časa in energije. Sledile so priprava projekta, pridobitev gradbenega dovoljenja in razglasitev stavbe za spomenik lokalnega pomena, kar so bili pogoji, da se je muzej lahko prijavil na razpise, izbral izvajalca in zagotovil začetna sredstva. Hiša je dobila novo streho, fasado, stavbno pohištvo ... »Dve nadstropji sta v glavnem pripravljeni za muzejsko postavitev, potrebne so še zaključne instalacije. »Iz hiše smo pred prenovo odpeljali trideset kom-bijev gradiva in med tem materialom bomo morali opraviti izbor za postavitev razstave, nekdanjega stanovanja in >ele-ktričnega< ateljeja. Podstrešje, ki bo zadnje na vrsti, bo namenjeno za depo, sejno sobo ...« Celoten vložek v prenovo hiše je doslej znašal približno Helena Vogelsang: »Nefotogenične ženske takrat niso obstajale, saj je mojster Pelikan pri vseh znal poudariti lepoto, ženstvenost, čutnost in tudi ranljivost.« 560 tisoč evrov, od tega je MOC prispevala 45 odstotkov, ministrstvo za kulturo je dodalo 18 odstotkov, drugo so lastna sredstva muzeja. »Tudi sponzorji so nam zelo priskočili na pomoč,« pravi Kregar, ki predvideva, da bodo za dokončanje prenove dveh nadstropij in vgradnjo dvigala potrebovali še sto petdeset tisoč evrov. »Upamo, da bomo hišo v celoti lahko odprli konec prihodnjega leta in s tem obeležili 80 let muzeja.« Zahtevnost projekta Razstavo v Galeriji Božena je oblikoval arhitekt Matija Kovač iz celjskega biroja Zgrad-bazamisli, ki je tudi projektant celotne prenove hiše. »Prenove smo se lotili s spoštovanjem in z razumevanjem dediščine meščanske stavbe iz 19. stoletja in jo prenovili z upoštevanjem sodobnih standardov. Šlo je za korenite posege, kot so menjava celotne talne konstrukcije, razvlaževanje, zagotavljanje statične stabilnosti, postavitev novega ostrešja in medetažne plošče . Vse to smo izvedli v odličnem sodelovanju s strokovnjaki celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine in se sploh ne vidi, da je šlo za tako korenito prenovo. Opirali smo se na duh časa, predvsem v >električ-nem< ateljeju, kjer smo kljub zamenjavi stavbnega pohištva in nekaterih elementov uspeli doseči, da bo videti tak, kot da je Pelikan šel le na malico,« je povzel Matija Kovač. Nekdanjega »električnega« fotografskega ateljeja se starejše generacije Celjanov še spomnijo, saj se je v njem marsikdo fotografiral. Ta del bo povezan s steklenim ateljejem in bo tvoril celoto. V drugem nadstropju, kjer je bilo stanovanje družine Pelikan, bo mogoče videti, kako so celjski meščani živeli v prvi polovici 20. stoletja. Obnovljena Pelikanova hiša bo tako pomemben prispevek k ohranjanju dragocene dediščine mesta in obogatitvi njegove ponudbe. Hišo v Razlagovi ulici 5 je postavil fotograf Johann Martin Lenz leta 1899 skupaj s steklenim fotografskim ateljejem. Leta 1919 se je vanjo vselil Josip Pelikan z družino. Hči Božena je v njej živela do smrti leta 2018. Ob prazniku Občine Laško z županom Francem Zdolškom Občino čakajo veliki projekti V občini Laško je letošnje leto obogateno s številnimi jubileji. Občina je leto razglasila za leto planinstva, saj v Planinskem društvu Laško obeležujejo kar tri častitljive jubileje: sto let ustanovitve planinskega društva, 70 let od odprtja planinskega doma na Šmohorju ter 110 let od smrti Laščana Frana Orožna, geografa in ustanovitelja Slovenskega planinskega društva. Ob tem Čebelarsko društvo Laško slavi 120-letnico, pred 160 leti je bila ustanovljena Laška pihalna godba ... To dokazuje, da je v občini živahno društveno življenje, ki bogati skupnost, pravi župan Franc Zdolšek. Bogatijo jo tudi številni projekti, ki jih je občina uresničila v zadnjem letu. Župan Občine Laško Franc Zdolšek (Foto: SHERPA) BOJANA AVGUŠTINČIČ »Ponosen sem na delovanje naših društev. Njihove visoke obletnice potrjujejo, da so bili naši predniki na vseh področjih izjemno dejavni. Trenutno v občini deluje približno 80 društev, od kulturnih, športnih do drugih. Njihovo dejavnost s sofinanciranjem podpira tudi Občina Laško. Slednja ima tudi naziv Čebelam prijazna občina, s čebelarji v veliki meri sodelujejo tudi podjetja. Thermana je leta 2013 dobila naziv Čebelam prijazno podjetje. Med je stalnica v naši turistični ponudbi. Tudi godbeniki so ena od gonilnih sil pri vseh praznovanjih, na proslavah in dogodkih v občini. V zadnjih dvajsetih letih so svojo dejavnost še popestrili z mažoretno skupino in tako predstavljajo Laško ne le po vsej Sloveniji, ampak tudi zunaj njenih meja. Ponosni smo tudi na planince, ki uspešno delujejo in zelo dobro skrbijo za svoje premoženje. Želim si, da bi vsa društva še dolga leta tako uspešno delovala.« V kakšni formi je Občina Laško? Menim, da v dobri. Je med manj zadolženimi slovenskimi občinami. Seveda moramo, če hočemo uresničiti projekte, čim bolj izkoristiti potencialne finančne vire. Tako si za vsako naložbo prizadevamo pridobiti tudi državna ali evropska sredstva. Občina svojo uspešnost in razvojno usmerjenost dokazuje tudi s številnimi priznanji in certifikati. Destinacija Laško je osvojila naziv Slovenia Green Platinum, kar je najvišji certifikat Zelene sheme. Prejela je tudi certifikat Unescove globalne mreže učečih se mest, naziv Čebelam prijazna občina ... Kako pomembna so ta priznanja za občino in za ljudi? Pomenijo predvsem potrditev, da smo na pravi poti, glede na to, da se je struktura gospodarstva po prodaji pivovarne bistveno spremenila. V letu 2008 je Laško stopilo na pot turizma, pri čemer me veseli, da tudi vse druge dejavnosti ostajajo v naši lokalni skupnosti. Zavedam se, da teh priznanj ne bi bilo brez truda številnih posameznikov, tako zaposlenih v občini, Stiku Laško kot tudi občank in občanov, ki sodelujejo pri teh projektih. Na vsakega smo v občini izjemno ponosni. Kot ste dejali, brez opravljenega dela in rezultatov tudi priznanj in nagrad ne bi bilo. Marsikaj ste v občini postorili v zadnjem letu. Katere pomembnejše projekte bi izpostavili? Veliko jih je. Zelo pomemben projekt je obnova železniške infrastrukture z gradnjo mostu čez Savinjo v Marija Gradcu, z novimi podhodi v Laškem in Rimskih Toplicah ter z navezovalnimi cestami, ki zaledje občine povezujejo z Laškim. V občini smo ponosni na novo krožišče v središču mesta, ki smo ga zgradili v sodelovanju z direkcijo za infrastrukturo. Izpostaviti želim tudi ureditev športnih površin, od prostora za tenis do igrišča Gorana Dragića. V Rimskih Toplicah raste dolgo načrtovana in težko pričakovana športna dvorana, ki predstavlja velik finančni zalogaj. Del sredstev zanjo je prispevala država. Urejamo tudi druge športne in rekreacijske površine v občini, kot so manjša igrišča, nameščamo fitnes naprave ... Uredili smo Laško hišo, s katero želimo nadgraditi blagovno znamko Okusiti Laško. Pomembna pridobitev je tudi rudarski muzej v Govcah, ki je plod prizadevanj in dela upokojenih rudarjev. Dela tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo. Kakšni so načrti na področju cestne infrastrukture (v sodelovanju z direkcijo za infrastrukturo)? Občino čakajo veliki projekti. Čim prej želimo sprejeti občinski podrobni prostorski načrt za nov most v Rimskih Toplicah. Pripravljamo tudi projekt za brv v Šmarjeti. Aktivno sodelujemo pri pridobivanju vseh dovoljenj za spremembo poteka ceste Hra-stnik-Zidani Most z gradnjo novega mostu čez Savinjo v Zidanem Mostu, ki bo rešil ozko prometno grlo v tem kraju. Na navezovalni cesti Rimske Toplice-Jurklošter želimo poleg obnove cestišča zgraditi most čez Gračnico proti Zidanemu Mostu, v pripravi so projekti za obnovo delov cestišča navezovalne ceste Laško-Šentrupert. Zelo pereče je tudi stanje ceste Jagoče-Svetina, ki jo želimo urediti. Prav tako na obnovo čaka cesta od Zgornje Rečice proti Zavratom . Kako napreduje gradnja kolesarskih povezav v občini, zlasti povezava Celje-Laško? Trenutno se v občinski upravi glede dveh odsekov povezave Tremerje-Laško usklajujemo z naravovarstve-niki. Upam, da bomo čim prej našli ustrezno rešitev in da bo tudi ta del kolesarske poti v dolžini štirih kilometrov kmalu urejen. Želimo si čim bolj ravninsko traso, s čimer bi omogočili tudi invalidom in pešcem prijetno ter varno pot od Celja do Laškega. Dosegli smo dogovor z direkcijo za infrastrukturo in direkcijo za vode, usklajujemo se še z Zavodom RS za varstvo narave in z ribiči. Medtem je kolesarska pot od Laškega do Zidanega Mosta, ki smo jo uredili z državo, že na voljo kolesarjem. Večna tema v laški občini je zagotavljanje poplavne varnosti. Tudi na tem področju je bil letos narejen pomembnejši premik, kajne? Že dlje časa so v načrtu ukrepi, ki bodo zagotovili Laščanom večjo varnost pred poplavami. Zato je Občina Laško naročila izdelavo projektne dokumentacije za protipoplavne ukrepe od Marija Gradca do Udmata. Hkrati je v pripravi projekt za gradnjo protipoplavnih ukrepov v Debru in Rečici. Ti ukrepi so osnova za začetek gradnje stanovanj. V Rečici je predvidena gradnja približno 70 stanovanj, od tega približno 40 za mlade družine in za neprofitni najem. Obenem Thermana v Debru načrtuje širitev doma starejših. Ena od težav v občini so plazovi. V zadnjem času največ skrbi povzroča plaz v Stopcah, ki kljub opravljeni sanaciji še vedno ogroža vas. Predvideni so nadaljnji ukrepi. Kako napredujejo novi projekti za zavarovanje vasi? Plaz se je sprožil pred tremi leti. Občina je decembra 2019 prestavila vodohran za vas Stopce in napeljala novo omrežje do kmetijskih gospodarstev. Letos je bila končana prva faza sanacije plazu z dokončanjem zgornje pilotne stene. To je bila osnova za varovanje stavb v neposredni bližini in lokalne ceste. Vendar ti ukrepi ne zadoščajo za zaščito vasi. Trenutno pristojni izvajajo dodatne raziskave nad vasjo, ki jo želimo zaščititi z betonsko strukturo ter s postavitvijo zagatne stene na izvoru plazu. Računamo, da bo projekt v naslednjih mesecih pripravljen in da bomo lahko z državo objavili razpis za nadaljevanje ukrepov. Žal to ni edini plaz v občini. Vse plazove, ki ogrožajo hiše ali komunalno infrastrukturo, si prizadevamo čim hitreje urediti. Glede na število plazov v občini je to zelo težko, saj občina z lastnimi sredstvi vsega ne more opraviti, sredstva okoljskega ministrstva za ta namen pa so tudi omejena. Letos smo v občini uredili približno pet plazov. Zelo kritičnih jih je še pet ali šest, med drugim plaz v Breznem, ki ogroža stanovanjsko hišo, ter več manjših, ki ogrožajo posamezne dele cestišč. Kako napreduje projekt gradnje prizidka k zdravstvenemu domu v Laškem? Končno smo pridobili gradbeno dovoljenje zanj. Pridobivanje vseh dovoljenj v naši državi terja veliko časa. Upam, da bomo pri razpisu za izbor izvajalca, ki bo objavljen ta mesec, dobili ponudbo, ki bo ustrezala finančnim zmožnostim občine in tudi kriterijem države. V številnih občinah so morali letos razpise za podobne projekte razveljaviti zaradi nedopustno visokih cen. Opažam, da se naposled cene vendarle nekoliko umirjajo, kar je verjetno tudi posledica nekoliko dražjih kreditov. Na Šmohorju so načrtovane nove rekreacijske površine, ki pomenijo razširitev turistične ponudbe v občini. Kaj vse je predvideno in kdaj naj bi se začelo urejanje območja? Še letos se bo začela gradnja počivališča za avtodome. Dokončan je že del objektov s sanitarijami in tuši za obiskovalce Šmohorja. Planinsko društvo je tudi že v veliki meri obnovilo planinski dom. Občina je tik pred sprejemom občinskega podrobnega prostorskega načrta za to območje. Predvidena sta še ureditev rekreacijskih površin ter manjši prostor za kampiranje oziroma glamping. 26 OBČINA LAŠKO PRAZNUJE Jože Sadar novi častni občan Laškega Pri razvoju mesta pustil neizbrisen pečat Najplodnejši del svojega življenja je posvetil Pivovarni Laško, kjer je izdatno prispeval k njeni rasti in razvoju. Pomemben in dragocen je tudi njegov prispevek k razvoju kraja, v katerem živi že vse življenje. Uspešen gospodarstvenik Jože Sadar je velik pečat pustil tudi na družbenem in kulturnem področju ter v laški košarki. S ponosom se ozira na prehojeno pot ter na rezultate dela in prizadevanj. »Vedno me je vodila misel, da je prav, da kot občan Laškega za lepše in kakovostnejše bivanje v mestu naredim še kaj več kot samo obveznih osem ur službovanja. Rezultatov seveda ne bi mogel doseči, če ne bi imel okoli sebe skupine podobno mislečih ljudi z enakimi cilji,« pravi častni občan Laškega Jože Sadar. BOJANA AVGUSTINCIC Rodil se je v delavski družini v Rečici pri Laškem. Mati je bila gospodinja, oče je bil rudarski inženir. Po drugi svetovni vojni se je družina preselila v Laško, kjer je Jože obiskoval osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Celju, nato se je vpisal na študij ekonomije v Ljubljani. Po njem se je najprej kot štipendist za leto zaposlil v Železarni Štore. Kako ga je pot zanesla v pivovarstvo, mu ni povsem jasno, saj so sinovi običajno nadaljevali poklicno pot svojih očetov. V šali doda, da ga je očitno privabil vonj po pivskih tropinah, ki se je pri proizvodnji piva širil po Laškem: »Tega vonja sem se res naužil in očitno me je pripeljal v pivovarno, kjer sem nato ostal 35 let, vse do upokojitve.« Složno sodelovanje V pivovarni je Jože Sadar najprej delal na področju na- ložb. Po odsluženi vojaščini je postopoma napredoval v vodjo komercialnega sektorja in bil vse do upokojitve član nadvse uspešne vodstvene ekipe podjetja. Ta čas je podrobneje opisal v knjigi Laški pivovarji v obdobju 1963 -2003, ki jo je leta 2015 izdal v samozaložbi. »Pri razvoju prodaje najbolj prepoznavne blagovne znamke piva Zlatorog in na številnih potovanjih sem spoznal mnoge kraje. Vse to me je vodilo k razmišljanju, da želim doprinesti k razvoju mesta, v katerem živim,« pojasni Jože Sadar. Pri tem je imel srečo, pravi, da so ga pri teh prizadevanjih podpirali tudi takratni občinski voditelji z županoma Jože-tom Krašovcem in Jožetom Rajhom na čelu, družbeni in kulturni delavci Stane Kužnik, Jure Jan, Jože Majcen, dekan Jože Horvat ... ter pivovarniški delavci Jože Stanič, Tone Turnšek, Jože Sadar je najplodnejši del svojega življenja posvetil Pivovarni Laško, in razvoju. Janko Remic, Franc Rojnik, Janko Deželak, Gorazd Še-tina, Bojan Košak, Marjan Zor ... Razdelili so si naloge in prostovoljno delovali na različnih področjih razvoja mesta in občine. »Različna ideološka prepričanja ali strankarska razmišljanja nas niso razdvajala. Nekateri zaposleni smo bili bolj levo usmerjeni člani kolektiva, nekateri tudi člani zveze komunistov, drugi v vodilni strukturi so bili pripadniki desno usmerjenih ideologij. Težav zaradi ideološke pripadnosti ni bilo. Delovali smo s ciljem, da bi nekaj naredili za kraj. Enako dobri delovni odnosi so bili tudi kasneje v samostojni Sloveniji.« Jože Sadar dodaja, da se mora za naziv častnega občana Laškega zahvaliti vsem omenjenim. Pivovarna živela z okoljem Pivovarna je vsako leto veliko denarja iz poslovno ustvarjenega dobička namenjala za hitrejši razvoj občine. Med drugim je financirala gradnjo kulturnega centra v Laškem, obnovo gradu Tabor in mestnega mostu, gradnjo nove športne dvorane Tri lilije, sofinancirala je projekte v osnovnih šolah in vrtcih, obnovo cest, vodovodov, elektrifikacije ... Pomagala je tudi pri financiranju obnove sakralnih objektov v občini, med drugim pri prevozu križa s helikopterjem izpred cerkve sv. Martina na vrh Huma leta 1991. »Pivovarna je živela z okoljem, pri razvoju kraja je pustila neizbrisen pečat. V letih 1975-1995 je zanj letno namenjala približno sto ti- kjer je izdatno prispeval k njeni rasti soč evrov v denarju takratne valute,« v svoji knjigi Laški pivovarji navaja Jože Sadar. Danes ni več tako, dodaja: »Današnji lastnik, nizozemski Heineken, za razvoj občine ne prispeva skoraj nič. To se ob prepočasnem razvoju občine močno pozna.« Sledi pustil na številnih področjih Jože Sadar je bil dejaven na številnih področjih. Aktivno je deloval v delovnih organih pivovarne, družbe- no-političnih organih občine, bil je delegat v skupščinskih in samoupravnih organih občine, različnih komisijah, še posebej na področju gospodarstva, ter v organih krajevne skupnosti. Dve leti je bil predsednik sanacije v lesnem podjetju Bor Laško z 250 zaposlenimi, ko se je to znašlo v težavah. Podjetje so uspešno rešili rdečih številk. Med letoma 1974 in 1978 je bil predsednik Krajevne skupnosti Laško. V tem času so se v mestu Laško končno začele asfaltirati ulice in poti, v vaseh pa graditi vodovodi ... Neprecenljiva je njegova vloga pri zagotavljanju vrhunskih razmer za košarko in športa kot celote v Laškem, predvsem pri gradnji dvorane Tri Lilije. V rokometu in košarki je aktivno deloval kot igralec in kot funkcionar. Košarkarski klub Laško je vodil približno 22 let. Pod njegovim vodstvom je klub postal pomemben športni kolektiv ne le v državi, ampak tudi v Evropi. »V letu 1999 so se laški košarkarji uvrstili v tekmovanja prve evropske lige. Takrat je bilo to nepojmljivo. Bili smo klub iz mesta s pet tisoč prebivalci, ki je igral v krajih, kjer so bile samo športne dvorane tako velike, da so lahko gostile do 25 tisoč gledalcev,« slikovito ponazori. Jože Sadar je prejemnik pomembnih družbenih priznanj, med njimi bronastega častnega znaka Turistične zveze Slovenije (1974), priznanja Občine Laško 2. julij za izredne uspehe in dosežke pri pospeševanju gospodarskega in družbenega razvoja občine (1978), priznanja Lesnine Ljubljana za uspešno sanacijo podjetja Bor Laško (1984), naziva častni član kluba, ki mu ga je podelil Košarkarski klub Laško za 22-letno vodenje kluba (1999), priznanja zlati grb Občine Laško za izreden prispevek k razvoju košarke v Laškem (2002) ter naziva častni občan Laškega (2022). OBČINA LAŠKO PRAZNUJE 27 Častni občan Laškega je s svojim strokovnim in požrtvovalnim delom, z znanjem, nasveti, s strokovno pomočjo in predlogi doprinesel k razvoju kraja in življenja v njem, je med drugim zapisano v utemeljitvi priznanja. Velik pečat je Jože Sadar pustil tudi v Turističnem društvu Laško in v odborih za prireditev Pivo in cvetje. Pivovarna je prireditev v celoti financirala preko Turističnega društva Laško, ob tem pa tudi del njegovega letnega programa. »Za prireditev in dejavnost društva smo namenjali pribli- žno štiristo tisoč takratnih nemških mark,« se spominja Jože Sadar. Zasluge ima tudi za razvoj Laške pihalne godbe, ki jo je med letoma 1979 in 2001 tudi vodil. V tem obdobju, ko je godbo pod okrilje vzela Pivovarna Laško, so orkester opremili z novimi glasbili in oblekami ter ustanovili mažoretno skupino, ki je s pihalno godbo v ponos Laškemu. Obogatili turistično ponudbo Ker Jožetu Sadarju za marsikaj ni vseeno, so se v družinskem podjetju odločili, da bodo od pivovarne odkupili nekdanji Hotel Hum in ga vključili v turistično ponudbo Laškega. Hotel so preimenovali v Hotel Špica, ga temeljito prenovili ter tako pripomogli k dvigu kakovosti gostinsko--hotelske ponudbe v mestu. A z njegovim odprtjem so imeli smolo. Le osem dni po odprtju prenovljenega hotela marca 2020 je bila namreč razglašena epidemija koronavirusa in hotel so morali za sedem mesecev zapreti. To je bil velik udarec tudi v finančnem smislu, pravi Sadar. Tudi sicer opaža, da je korona v družbi pustila velike posledice. »Virus je ljudi oddaljil od navad, ki so jih bili vajeni pred epidemijo. Opažam, da se številni danes vedejo drugače, kot so se pred korono.« Zase pravi, da skuša živeti kot pred epidemijo in početi stvari, ki ga veselijo. Igra golf, tenisu se je moral po operaciji kolen odpovedati, pravi. Sinu pomaga pri vodenju hotela, drugega dela nima, dodaja. »Časa imam zdaj preveč. Ne tako kot včasih, ko sem vstal ob petih zjutraj, se peljal v Šmarje, kjer sem imel vinograd, tam postoril, kar je bilo treba, in se do osmih vrnil v Laško. Sredi dneva sem že bil na sestanku v Beogradu ali Splitu in zvečer spet doma ...« Foto: SHERPA Kdo so občinski nagrajenci? Občina Laškosvoj praznik obeležuje 7. novembra v spomin na prvo omembo Laškega kot irgav pisnem viru, to je v listini Leopolda VI. leta 1227. Na osrednji občinski slovesnosti bodo podeljena tudi najvišja občinska priznanja. Po več letih bodo v Laškem spet dobili častnega občana. Ob tem bodo podelili še zlati grb, tri srebrne grbe in štiri bronaste. PRODAJA in PREM0NTAZA PNEVMATIK po ugodnih cenah. Matjaž Bezgovšek, s. p. Brstovnica 7č 3272 Rimske Toplice GSM: 041 755 617 E-pošta: info@stamaks.si Izkoristite izjemno ponudbo in pokažite zimi zobe! UJINK — HflUS Naziv častni občan bo prejel uspešen gospodarstvenik, ki je pomemben pečat pustil tudi na družbenem področju in v laški košarki, Jože Sa-dar. Prejemnik zlatega grba bo Andrej Brunšek za dolgoletno uspešno delo na področju strelstva. Srebrne grbe bodo prejeli Anton Šterban za dolgoletno predano delo na področju planinstva, Drago Pušnik za delo na kulturnem in družbenem področju ter Boštjan Vrščaj za prispevek na področju turizma, kulturnega in družabnega življenja v Laškem. Z bronastimi grbi bodo nagrajeni Alojz Primon za predano delo na področju radioamaterstva in gasilstva, dr. Alenka Hren Medved za prispevek pri odkrivanju in ohranjanju zgodovinskih dejstev na območju laške občine, Sara Čopar za vrhunske dosežke v športnem plezanju ter Stanko Verstovšek za dosežke na področju ultrakolesarstva. BA Jože Sadar je bil ves čas zelo dejaven tudi na družbenem in kulturnem področju ter v laški košarki. Pred nekaj leti so se v družinskem podjetju odločili, da bodo od pivovarne odkupili nekdanji Hotel Hum in ga vključili v turistično ponudbo Laškega. MONTING SK- Podjetje MONTING SK, d.o.o., je zelo uspešno kovinsko-predelovalno podjetje z več kot 25-letno tradicijo, ki se ukvarja s sledečimi dejavnostmi: • Strojegradnja, strojna obdelava, • Izdelava in montaža tehnološke opreme za proizvodnjo kamene in steklene izolacijske volne, • Izdelava in montaža tehnološke opreme za druge industrijske panoge, • Razrez in preoblikovanje pločevine, plazemski in plamenski razrez, vodni razrez raznih materialov, • Izdelava in obdelava velikih, težkih in/ali kompleksnih zvarjencev ter drugih specialnih konstrukcij, • Neporušitvene kontrole zvarov, analiza kemične sestave materiala, • Peskanje črnih in nerjavnih materialov, barvanje, • Montaže, obnove in remonti razne tehnološke opreme doma in po svetu. Vsem občanom in občankam čestitamo ob občinskem prazniku! MONTING SK, d. o. o., Spodnja Rečica 80C, 3270 Laško №lo@moMini-slLsl ивесшишзв Nudimo Vam: • brezplačne meritve in svetovanje ter izdelavo ponudb • odličen pet, šest in sedem komorni profil TROCAL s trojnim tesnenjem priznanega nemškega proizvajalca • več stopenjski prezračevalni sistem z nagibom • varnostno okovje Winkhaus - activ Pilot • vhodna in garažna sekcijska vrata • vse vrste senčili • komarniki • police les, PVC, kamen, umetni kamen TROCAL G\ 101 Tel.: 041 708 276 ali 040 172 505 E: info@interalta.si, www.interalta.si Leto se zaključuje in spet je čas za praznovanje zaključka starega leta s svojimi poslovnimi partnerji, sodelavci, prijatelji. HOTEL ŠPICA LAŠKO 3* Sup TRG SVOBODE 1, 3270 LAŠKO 03 734 33 30, info@hotelspica.com www.hotelspica.com Dobrodošli na decembrske zaključke v Restavracijo Špica Laško! 28 OBČINA LAŠKO PRAZNUJE Jože Ojsteršek v Laški pihalni godbi igra že 70 let Življenje posvetil glasbi in postavil pomembne mejnike Laška pihalna godba letos praznuje 160 let. V njej že 70 let igra Jože Ojsteršek. Prejemnik plakete za ambasadorja godbeništva ima tudi zasluge za pomembne razvojne mejnike v godbi. Med drugim je zaslužen za ustanovitev mažoretne in bobnarske skupine. Čeprav jih šteje že več kot osemdeset, je še vedno dejaven in poln idej. Z bogatimi izkušnjami in nasveti se še vedno vključuje v delovanje društva, s svojim zgledom in z vztrajnostjo je vzor vsem mlajšim generacijam godbenikov. Še vedno tudi igra, a ne le pri laški, temveč tudi pri veteranski godbi Gambrinus. BOJANA AVGUŠTINČIČ Laščan Jože Ojsteršek je odraščal v kmečki družini s sedmimi otroki. »Vedno smo z veseljem pričakovali konec večjih kmečkih del, ko se je pelo in igralo in je oče zaigral na orglice, drugi pa so dodali ritem z udarjanjem ob les, mladi pa so zaplesali po starih smrekovih podnicah,« se spominja zgodnjega otroštva. Glasba ga je spremljala tudi med odraščanjem. Starejši brat Franc se je medtem pridružil laški godbi in za igranje v njej navdušil tudi Jožeta. Podporo je imel tudi pri očetu, ki je bil ponosen, da so v godbi igrali kar trije njegovi sinovi. Prvo vajo pri laški godbi je imel Jože Ojsteršek decembra 1952, ko je klarinetist Ferdo Karat skupino mladih navdušencev začel učiti igrati na trobilna in pihalna glasbila. Vse od takrat Jože Ojsteršek ostaja zvest Laški pihalni godbi in je njen dejaven član. Ustanovitev svojega ansambla Ob igranju v godbi so trije Ojsterškovi bratje radi zaigrali tudi domače »viže«. S harmoniko, klarinetom in trobento so igrali na »liko-fih«, godovnih dnevih in »ofi-ranjih«, dokler ni brat Milan odšel k vojakom. »S starejšim bratom sva nato leta 1958 ob pomoči mentorja Ferda Karata ustanovila kvartet v sestavi harmonika, klarinet, trobenta in bariton. Uspešno smo igrali valčke in polke takrat priljubljenih Avsenikov in znanega kralja polk ter valčkov Jankoviča iz Amerike. Hitro smo dobili povabila za igranje na veselicah. Z mojim odhodom k vojakom se je skupina razšla,« pripoveduje Jože Ojsteršek. Glasbi in igranju je ostal zvest tudi med služenjem vojaškega roka v Dubrovniku, kjer je začel tehtati odločitev, kako bo svojo poklicno pot nadaljeval po prihodu iz vojske. Poklic mizarja, za katerega se je izučil, namreč ni bil dovolj za njegove vizije, pravi. »Posrečilo se mi je, da sem zadnje leto služenja vojske postal >trubač< velike vojašnice v Dubrovniku. Imel sem možnost vaditi trobento tu di po osem ur na dan. Z delovanjem in igranjem je Jože Ojsteršek zgled mlajšim generacijam in je že 70 let dejaven član Laške pihalne godbe. Pridružil se ji je davnega leta 1952 kot dvanajstletni mladenič. Za igranje -iL godili ga je navdušil starejši brat, takrat že dejaven član godbe. (Foto: Andraž Purg - GrupA) M&NTOUBS Mitja Moškotevc s.p., Mestna ulica 2, 3270 Laško mmtours@siol.net, www.mmtours.si AVTOBUSNI PREVOZI, TURISTIČNA AGENCIJA 051 668 700 Imeli smo tudi ansambel, ki je štel šest do deset inštru-mentalistov, s katerim smo igrali na proslavah ob dnevu JLA (Jugoslovanske ljudske armade, op. p.), za silvestro-vo ter za oficirje in njihove družine.« Razočaranje Ko je Jože Ojsteršek davnega 26. julija 1962 po odsluženem vojaškem roku z lesenim kovčkom stopil z vlaka v Laškem, se je njegovo življenje še močneje prepletlo z glasbo. »Takratni kapelnik Laške pihalne godbe Alojz Cov-nik mi je pomagal, da sem dobil vabilo na sprejemno avdicijo pri policijski godbi v Ljubljani. Med čakanjem na datum avdicije sem si že priskrbel vse dokumente za sprejem, toda pred avdicijo so mi sporočili, da bom moral eno leto pri policiji delati kot policist, šele nato bom redno sprejet v policijski orkester. To je bilo zame veliko razočaranje. Tega pogoja seveda nisem sprejel. Vrnil sem se med leaarje in ob delu z diplomo končal višjo šolo,« se spom inja1 Še istega leta (1962) se je vpisal v glasbeno šolov Celju, kjer je hitro izdeloval letnike v oddelku za trobento in kontrabas kot dopolnilnem glasbilu. Ob rednem igranju ve laški godbi je jeseni 1962 začel igrati tudi v ansamblu na takrat priljubljenih plesih v Rimskih Toplicah Laškem, naDobrni in v Cel-u. Kriza in razcvet Pri laški godb i je nas tala rahla kriza. Kot pravi Jože Ojsteršek, so ostali brez ka-pelnika in brez pravih prostorov. Iz dvorane gasilikega doma sogodbenike preselili v neurejene prostore ikladišča starih zaporov. Na pomoč j (2 priskočila Glaabena šola Celje. Mesto dmgenta v godbi je prevzel takrarni profesor trobente Stanko Pojavnik in i §> Iii / /^хдтнЦ. it Jože Ojsteršek je zaslužen tudi, da je Laška pihalna godba leta 2002 dobila svoj društveni prapor in z njim prvič ponosno zakorakala kot gostja iz Slovenije na odmevni paradi »plehmuzik« na Dunaju. (Foto: Andraž Purg - GrupA) nato profesor Franc Zupanc. Kmalu so dobili tudi svoj društveni prostor za vaje v takratnem Sokolskem domu v Laškem. Za potrebe godbe je Jože Ojsteršek kot prostovoljec mladino začel poučevati trobila in pihala. Kot prvi kril-ničar godbe je bil petnajst let namestnik kapelnika. Po dvajsetih letih igranja prve krilnice je zasedel mestotro-bentača, kjerje vztrajal nadaljnjih dvajset let. Zadnjih trideset let je zvest svoji pozavn i. Prelomno leto za Laško pihalno godbo je bilo 1985, ko jpokroviteljstvo prevzela Pivovarna Laško. Takrat se je; začel njen razcvet, se spominja Ojsteršek: »Imeli smo veliko nastopov po vsej Sloveniji in zunaj njenih meja. V vodstvu godbe smo spoznali, da je nastop uspešen, če je prijeten in zanimiv za uho ter oko.« Tako se je porodila ideja o ustanovitvi mažoretne skupine, eden glavnih pobudnikov pri tem jebil ravno Jože Ojsteršek. Začetki niso bili lahki, pravi, saj nekateri člani godbe niso podpirali njegovega prizadevanja za delovanje mažoret. Začetkilaških mažoret Bilo jee zgodaj jeseni 1989-ko sc- se v laški godbi s takra- Vsem občanom in občankam iskreno čestitamo ob prazniku Laškega! KolektivEEA Medved EEA Medved d.o.o. Elektroinstalacije / Elektromehanika / AKU servis s.b. / Trgovina Medved Podšmihel 1c, 3270 Laško Tel. št.: 03 733 89 70 / E-mail: info@eea.si / www.eea.si OBČINA LAŠKO PRAZNUJE 29 DOBRE GUME, VEČJA VARNOST! (ontinentalS Ш a Jože Ojsteršek je bil eden glavnih pobudnikov ustanovitve mažoretne skupine. Ta je nepogrešljiva spremljevalka Laške pihalne godbe že od leta 1989. (Foto: SHERPA) kalo. Leta 1997 so na občnem zboru podprli njegov predlog o ustanovitvi bob-narske skupine, ki je danes prav tako nepogrešljiv dodatek Laške pihalne godbe na vseh večjih nastopih na prostem, pri paradah in izvedbi šov programa. Znana je tudi po samostojnih nastopih. Po 70 letih igranja v Laški pihalni godbi je Jože Ojsteršek še vedno dejavno vpet v njeno delovanje. »Vsakomur ni dano, da lahko po toliko letih še nastopa s sedanjo glasbeno izobraženo mladino. Ponosen sem, da sem dejaven član godbe že toliko let,« pravi. V Laški pihalni godbi pa so ponosni nanj. Pri njegovem glasbenem udejstvovanju ga ves čas podpira tudi njegova družina, za kar ji je, kot poudarja, neizmerno hvaležen. tnim kapelnikom sosednje radeške godbe Jožetom Rusom dogovorili, da Radečani Laščanom posodijo svoje ma-žorete za nastop na nogometni tekmi Dinama in Hajduka na stadionu Maksimir v Zagrebu. Toda na dan odhoda je sledilo razočaranje. »Jože Rus nam je brez obrazložitve sporočil, da njihove mažorete ne gredo z nami,« se spominja Jože Ojsteršek. Nastop na stadionu pred 80-tisočglavo množico so laški godbeniki kljub temu uspešno izvedli. Takrat je padla tudi odločitev o ustanovitvi svoje mažore-tne skupine. Jože Ojsteršek se je že v naslednjih dneh podal v akcijo. Dogovoril se je za sestanek z vodjo trboveljskih mažoret Emo Zalezina, ki je pomagala pri osnovah postavitve mažoretne skupine. Nato se je Ojsteršek odpravil v OŠ Primoža Trubarja Laško k takratni ravnateljici Ireni Mulej, da bi prosila učiteljico telovadbe, naj med učenkami zbere dekleta, ki bi bila primerna za mažorete, ter prevzame vodenje mažoretne skupine. »Ta učiteljica je bila Majda Marguč, ki je uresničila moje vizije in popeljala laške mažorete skozi obdobja generacij med elito,« je ponosen Jože Ojsteršek. Čeprav so bila na začetku dekleta ob godbi nekakšen tujek, saj nekaterim godbenikom ni bilo pogodu, da so mažorete nastopale pred godbo, so kmalu postala njen nepogrešljiv okrasek. Danes so v Laški pihalni godbi na svoje mažorete izjemno ponosni, saj na državnih in evropskih tekmovanjih nizajo uspeh za uspehom ter se postavljajo ob bok najboljšim. Bobnarska skupina Idej, kako še popestriti in obogatiti nastope godbe, Jožetu Ojsteršku ni zmanj- Jože Ojsteršek je za svoje delovanje v Laški pihalni godbi prejel več priznanj. Zveza slovenskih godb mu je letos podelila plaketo za ambasadorja godbeništva. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Tel: 041 794 272 Email: info@servislipovsek.com MATEJAZUPANC S. P., Belovo 14, 3270 LAŠKO popravilo strojev in naprav PRODAJA IN SERVIS drobne kmetijske mehanizacije - motorne žage, vrtne kosilnice, kose z nitko, vrtni traktorji, čistilci, pihalci listja, vibro plošče, agregati, snežne freze,... Znamke: Husqvarna, Jonsered, Mcculloch, Lavor, Comet, BCS, Ferrari, Grilo, Ugodno in vedno na zalogi tudi razni rezervni deli kot so olja, verige, meči, glave laksov, zaščitna oprema - rokavice, čevlji, hlače, čelade,... NZE AVTO SERVIS Janez Janže s.p., Letuš 81, Šmartno ob Paki, tel.: 03 891 50 61, gsm: 041 707 287 ZIMSKIH PNEVMATIK! (gnfinenlal VlEDESTEIN UHIHBWIL ЖТОИЗНАМА иоооргЕлн KVULDA Ичшт C g TVR Tir«*t.n« Na zalogi tudi terenski in dostavni program. V UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! V _ _У AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO in LIČARSTVO; MENJAVA IN PRODAJA VETROBRANSKIH STEKEL, ZAVAROVALNIŠTVO GENERALI POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOOPTIKA, AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIČNI PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi imamo zavore, sklopke, krmilne mehanizme, podvozja, blažilce, svečke, brisalce, metlice, svetilne enote, filtre za različne tipe vozil). ODKUPUJEMO IN RESTAVRIRAMO STARODOBNIKE ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO TUDI RABLJENA VOZILA, KI SO NA OGLED V SALONU Vemimont Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1993. Njegova dejavnost je bila vseskozi tesno povezana s področjem predelave rudnin. Z visokimi proizvodnimi zmogljivostmi proizvajamo kamene agregate za potrebe gradbeništva in dmgih industrij. Dejavnost i podjetja: drobljenje in sejanje kamenih agregatov storitve s težko gradbeno mehanizacijo Podjetje VEMIMONT vsem občankam in občanom čestita ob prazn iku občine Laško in se osem svojim strankam zahvaljuje za zaupanje. Vemimont d.o.o., Cesta na Lahomšek 20,3270 Laško www.valmont.si VALSIMONT PROIZVODNJA IN STORITVE, D. O. O. KIDRIČEVA ULICA 13, 3270 LAŠKO IZDELAVA IN STROKOVNA MONTAŽA: PVC-STAVBNEGA POHIŠTVA ALU-VHODNIH VRAT SEKCIJSKIH IN ROLO GARAŽIH VRATA ZUNANJIH IN NOTRANJIH SENČIL KOMARNIKOV ZAKLJUČNA DELA MERITVE IN SVETOVANJE NA TERENU BREZPLAČNO! 30 PROSTOVOLJSTVO NAS BOGATI Predana pomoči osebam z motnjami v duševnem razvoju »Starši se z drugačnostjo otroka nikoli ne sprijaznijo« Da bi bili čim bolj samostojni, da bi lahko živeli v partnerstvu, našli zaposlitev ... To je le nekaj želja oseb z motnjami v duševnem razvoju. O njih velikokrat spregovorijo z Martino Režek, delovno inštruktorico v Varstveno-delovnem centru Šentjur. Z njo se ne srečujejo le ob uricah, ki jih preživijo v tem javnem regijskem zavodu, ampak tudi v prostem času in ob številnih dejavnostih, saj je že četrti mandat predsednica društva Sožitje Šentjur. TINA STRMCNIK V otroštvu si je želela, da bi postala vzgojiteljica. Življenjska pot jo je namesto v igralnico popeljala v proizvodnjo. Leta 1991 je zaradi stečaja podjetja Emo energetika izgubila službo. V obdobju iskanja zaposlitve so jo povabili k javim delom. Ponudbo je z veseljem sprejela, a dela ni bilo dovolj za osem ur dnevno. Zato je sprejela še nekaj zadolžitev v Varstveno-de-lovnem centru Šentjur, ki je v tistem obdobju ravno odprl svoja vrata. Kmalu je postala prostovoljka v društvu Sožitje. Osebe z motnjami v duševnem razvoju je med drugim vozila na usposabljanje v Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. »Fantje in dekleta so me sprejeli. Začutila sem, da lahko dobro sodelujem z njimi,« se spominja. Kmalu je dobila zaposlitev v omenjenem varstveno-delovnem centru, sočasno se je krepila njena povezanost z društvom Sožitje, kjer je opravljala različne naloge. Zadnje štiri mandate ga vodi kot predsednica. Dragocen občutek vključenosti Po izobrazbi je strojna tehnica. V Emo energetiki se je ukvarjala z načrtovanjem detajlov. Izkušnje, ki jih je pridobila v industrijski panogi, ji pridejo prav v čevljih delovne inštruk-torice v VDC Šentjur. Vsako novo nalogo, ki jo uvedejo v centru, z lahkoto razdeli na dele, kar nekaterim njenim kolegom predstavlja več težav. Varovanci varstve-no-delovnega centra s pomočjo zaposlitve pod posebnimi pogoji ohranjajo spretnosti, razvijajo nove, krepijo delovne navade. Po besedah sogovornice jim možnost opravljanja dela daje pomemben občutek vključenosti v družbo. »Radi povedo, da gredo v službo. Ko ustvarjajo, se počutijo koristno in sprejeto. Denarna nagrada, ki jo prejmejo vsak mesec od prodanih izdelkov ali opravljenega dela v kooperaciji, je za marsikoga kot plača.« Šentjurski VDC med drugim sodeluje s podjetjema Vivapen in Tekom, saj zanju varovanci opravljajo nekatera dela. V sklopu lastnega prodajnega programa centra izdelujejo predvsem uporabne predmete, saj ljudje nimajo radi »lovilcev prahu«. V šentjurski delavnici sešijejo ogromno blazin, tudi takšnih, ki so polnjene s sivko. Ponosni so na množico predpasnikov, ki so jih ustvarili za najrazličnejše priložnosti. Center se z izdelki prilagaja trgu in spremlja odziv kupcev. »Razmislek o tem, kaj bi še lahko delali, je moja poklicna bolezen. Ko vidim kaj, kar mi je všeč, razmišljam, kako bi izdelek lahko prilagodili, da bi ga varovanci lahko izdelali sami. Pomembno »Želela sem biti vzgojiteljica, a ker je bil vpis tisto leto tako velik, nisem bila sprejeta v program predšolske vzgoje. Zato sem se vpisala v srednjo strojno šolo. Danes opravljam poklic, podoben tistemu, o katerem sem sanjala v otroštvu.« je še to, da lahko pri ustvarja nju sodelujejo vsi.« Drug od drugega se učimo Medtem ko je VDC organiziran kot javni zavod, deluje društvo Sožitje na prostovoljni osnovi. Omenjeno društvo denar med dru gim črpa iz Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, prijavlja se na različne razpise, včasih prejme donacije »Sodelujoči v VDC in društvu delamo z roko v roki, saj sta oba namenjena istim osebam,« je pojasnila Režkova. Takšen primer je Folklorna skupina Mavrica, ki ima vaje v prostorih VDC, pri čemer društvo poskrbi za noše, prevoze in pomaga pri prijavi na nastope. VDC društvu Sožitje prostore odstopi še za izvajanje različnih programov, delavnic, izobraževanj. Še posebej pester je program vseživljenjske-—ga učenja, kjer so zastopane različne vsebine. Člani šentjurskega društva so na primer dvakrat sodelovali na državnem fotografskem natečaju Zveze Sožitje, po zaključku natečaja je s pomočjo prijavljenih fotografij izšel koledar. »Presenečena sem bila, kakšni izdelki so nastali glede na razpisano temo. Osebe z motnjami v duševnem razvoju vsako tematiko vidijo zelo široko. Od njih se lahko >zdravi< ljudje veliko naučimo, saj nas pri ustvarjanju velikokrat omejujejo različne prepreke.« »Ko sprejmem nov izziv, se najprej sprašujem, ali mi je bilo tega treba. A ko je delo opravljeno, me to napolni z energijo in mi da nove moči. Od oseb z motnjami v duševnem razvoju se ogromno naučim in rastem kot oseba.« Preizkušnja, ki pretrese družino Starši oseb z motnjami v duševnem razvoju se združujejo v klubu, imenovanem Čaj ob petih. Na teh srečanjih izmenjujejo izkušnje, se pogovarjajo in prisluhnejo strokovnim predavanjem. Nazadnje so gostili logoterapevtko Polonco Teršek. Društvo Sožitje Šentjur za svoje člane med drugim pripravlja še druženja, izlete, a tudi poseben štiridnevni seminar, namenjen celotni družini. Starši prisluhnejo strokovnim predavanjem, spremljevalci prostovoljci takrat poskrbijo za njihove otroke. Rojstvo otroka z motnjami v duševnem razvoju namreč pretrese vso družino, njeni člani potrebujejo strokovno podporo in možnosti, da se razbremenijo. »Na naših druženjih se mame velikokrat >odprejo<, povedo, kako so se soočile s tem. Čeprav so starši oseb z motnjami v duševnem razvoju zelo močni, se nikoli ne sprijaznijo s tem, da je njihov otrok drugačen. Vse življenje se sprašujejo, zakaj se jim je to zgodilo. Spremlja jih travma. Nekateri partnerji si niso v oporo, žal med njimi prihaja do očitkov. To so res težke preizkušnje.« Sanje o večji samostojnosti Martina Režek podobno kot številni drugi strokovni delavci in prostovoljci pogosto sliši želje oseb z duševnimi motnjami. Osebe z lažjo motnjo si želijo, da bi se lahko zaposlile zunaj VDC. Čeprav zakonodaja to omogoča, v praksi žal ni veliko tovrstnih možnosti. Želja nekaterih je, da bi živeli v partnerstvu, da bi imeli fanta ali dekle. Sogovornica opaža, da se v družbi nekatere meje počasi premikajo, a predsodkov in železnih navad je kljub temu še vedno veliko. Premalo je tudi stanovanjskih enot. Ko v našem okolju zraste kakšna takšna stavba, so tamkajšnji prostori hitro zasedeni. Pojasnila je, da so v tovrstne enote velikokrat vključene obnemogle osebe z motnjo v duševnem razvoju ali osebe, za katere ostareli starši ne morejo več skrbeti. Ob tem se možnost samostojnega življenja izmuzne mlajšim osebam z motnjami v duševnem razvoju. »Moji otroci so ob dopolnjenem osemnajstem letu dobili pravico, da so se odselili in si ustvarili svojo družino. Samostojno življenje bi morali ob zadostni pomoči omogočiti tudi osebam z motnjami v duševnem razvoju. Njihovi starši bi se med tednom spočili, konce tedna bi nato preživeli skupaj, ko bi se lahko drug drugemu bolj posvetili.« Poudarila je, da so nekateri varovanci varstveno-delovnih centrov zelo sposobni. Radi pomagajo drug drugemu, tudi v družini opravljajo številne naloge in na svoja pleča prevzamejo del »Da opravijo naloge, ki jih >zdravi< ljudje naredimo z lahkoto, morda osebe z motnjami v duševnem razvoju vložijo veliko truda in časa. Prav se mi zdi, da jih pohvalim in spodbujam. Tudi jaz imam rada, če me kdo pohvali, da sem kaj dobro naredila.« PROSTOVOLJSTVO NAS BOGATI 31 »Moja služba je zelo lepa. Ko stopim zjutraj skozi vrata, mi varovanci velikokrat rečejo, da sem lepa, povedo mi, da me imajo radi. Če sem slabe volje, me vprašajo, ali me je mož razjezil,« se nasmehne. Svojo sled v družbi pusca tudi kot predana prostovoljka gasilka, in sicer od leta 1979. Je gasilska častnica prve stopnje, v preteklosti se je udeleževala posredovanj, zdaj tekmuje kot gasilka veteranka. »Osebe z motnjami v duševnem razvoju človeka sprejmejo ali pa ne. Imajo zelo močno razvito čustveno področje, takoj prepoznajo, kdo je do njih iskren. Če se jim kaj ne zdi dobro ali prav, to takoj jasno in glasno povejo.« Martina Režek s Kamenega je že četrti mandat predsednica društva Sožitje Šentjur, ki vključuje osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove starše, podpornike in strokovne delavce. odgovornosti, ki ga zmorejo nositi. Ocenila je, da se je status oseb z motnjami v duševnem razvoju v zadnjih dveh desetletjih sicer močno izboljšal. Zadnja leta so upravičeni do dodatka za nego in pomoč ter do osebne asistence, po dopolnjenem osemnajstem letu so upravičeni do invalidnine. »Okužila« tudi družinske člane Kako dejavno je društvo Sožitje Šentjur, priča tudi več tisoč kilometrov, ki jih člani letno s svojim kombijem prevozijo po državi in čez mejo. Organiziran prevoz razbremeni starše oseb z motnjami v duševnem razvoju in pomaga k večji vključenosti v dejavnosti. Glavni voznik kombija je Martinin mož Bojan, ki med drugim skrbi za vzdrževanje vozila. Čeprav družina Režek v svoji sredini nima osebe z motnjami v duševnem razvoju, pri dejavnostih društva Sožitje kot prostovoljki velikokrat pomagata tudi obe Martinini hčeri, Urška in Barbara. Slednja je prav po zaslugi prostovoljskega dela spoznala svojega moža, ki je bil prav tako spremljevalec prostovoljec. Program vseživljenjskega učenja je danes paradni konj Zveze Sožitje. Vsako leto se ga udeleži 900 oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki jih spremlja približno 350 prostovoljcev. Martina Režek zadnjih dvanajst let vodi dejavnosti za osebe z najtežjimi motnjami v duševnem razvoju, ki potrebujejo največ podpore. Njen izziv je poiskati vsebine, s pomočjo katerih se udeleženci povežejo. Skupaj se odpravijo na ogled znamenitosti, uživajo ob doživetjih. Osrečujejo jih preproste reči, ko se na primer odpravijo na kavico in s terase opazujejo dogajanje. »Vesela sem, da se imajo lepo kljub številnim omejitvam in oviram. Tudi osebe, ki jih je treba negovati, hraniti in ne morejo govoriti, z mimiko in vedenjem pokažejo, da so zadovoljne.« Foto: SHERPA novi tednik H^ Več informacij: narocnine@nt-rc.si, telefon 03/422-51 -71. ^H Spletna prijava in pogoji: www.novitednik.si/postanite-narocnik 32 MLADIM JE MAR št 44, з. rS Za zeleno mesto Eni bi radi več dreves, druge motijo Dijaki četrtega letnika umetniške smeri Gimnazije Celje - Center imajo že vrsto let možnost, da v mesecu prostora na terenu pridobijo dragocena spoznanja o pomenu trajnostnega prostorskega razvoja in njegove racionalne rabe. To znanje jim bo koristilo na nadaljnji izobraževalni poti ali pa bodo le bolj osveščeni kot občani in bodo lahko prispevali k spremembam. Šola je že sedmo leto v sodelovanju z Zavodom Metro SR izvedla delavnice z imenom Enajsta šola pod mostom. Tema letošnjih je bilo zeleno mesto. Zelena dnevna soba dijakov Gimnazije Celje - Center opozarja na pomen javnih zelenih površin v mestu. Ob koncu delavnic Enajsta šola pod mostom so mladi predstavili svoje ugotovitve in predloge. TATJANA CVIRN Zaključke delavnic so mladi predstavili pred šolsko galerijo AQ GCC v celjski umetniški četrti, kjer so postavili zeleno dnevno sobo. Ta simbolično prikazuje pomen javnih zelenih površin mesta, ki so lahko prostor druženja, počitka, sproščanja, in sicer podobno kot naše dnevne sobe. Obiskovalce mesta postavitev spodbuja, naj na javnih zelenih površinah Celja kakovostno preživijo prosti čas. Takšne površine so naše skupno dobro, treba jih je skrbno načrtovati, zanje skrbeti in jih tudi primerno uporabljati ter jih ohranjati za prihodnje generacije. Dijaki so na dogodek povabili tudi županske kandidate, da bi predstavili svoje poglede na prostorski razvoj mesta. Povabilu sta se odzvala dva od petih, Matija Kovač in Primož Brvar. Dobri in slabi primeri Delavnice so dijaki pod mentorstvom urbanistke dr. Mojce Furman Oman izvedli na terenu, kjer so ugotavljali dobre in slabe rešitve v mestu. »Ozelenitev mesta bi po našem mnenju lahko prispevala k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in bi imela še druge učinke, saj zelene površine prispevajo k čistejšemu zraku, poleti znižujejo visoke temperature, so bivalni prostor za živalske in rastlinske vrste in tudi nudijo možnost prehranske samooskrbe.« Dijaki so fotodokumentira-li dobre in slabe prakse. Med dobre so uvrstili vrtičke v mestnem jedru, zeleno Savinjsko nabrežje, dostopen mestni gozd, drevorede ob ulicah ..., med slabe pa popolnoma asfaltirane nekatere mestne vpadnice, pomanjkanje zelenja v mestu, neurejene zelenice v soseskah ... Z anketo med prebivalci in obiskovalci Celja so ugotavljali, kakšen je njihov odnos do zelenih površin mesta. Anketiranci so menili, da sta za kakovost bivanja v mestih pomembni bližina in urejenost javnih zelenih povr- šin. V Celju po njihovem mnenju najbolj primanjkuje zelenih površin v stanovanjskih soseskah in otroških igrišč. Najbolje so ocenili Šmartin-sko jezero, kjer želijo še bolj urejene poti, in Celjsko kočo, predlagali so ureditev pešpoti ob Savinji do Žalca, postavitev klopi . O tem, kako težko je pri urejanju prostora ustreči vsem pričakovanjem in zahtevam občanov, ob čemer morajo strokovne službe upoštevati strokovna izhodišča in zakonodajo, je povedala vodja sektorja za prostorsko načrtovanje, promet in varstvo okolja v MOC Alenka Cizej: »Vsak teden dobivamo pripombe občanov sosesk, da jih motijo tamkajšnja otroška igrišča in hrup z njih, pritožujejo se, da so drevesa prevelika, da imajo težave z mrčesom ...« Dijaki so predlagali tudi ozelenitev območja med Gimnazijo Celje - Center ter Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje, s čimer bi nastal kakovosten skupni prostor za druženje mladih. Foto: SHERPA Mag. Gorazd Furman Oman iz Zavoda Metro SR: »V lokalnem okolju bomo morali poskrbeti, da bomo lahko živeli z viri, ki so na voljo. Globalizacija ne more biti več izgovor, treba se bo povezovati glede dobrih praks v svetu. Delavnice so primer, da se stvari da premikati. Dobro bi bilo, če bi dijaki kasneje kot odgovorni ljudje v družbi skušali prenesti spoznanja o pomenu prostora v svoje okolje.« PRTJE IOVEMBER ^ / - www. zastavljalnica-celje .si STAREJŠI VOZNIKI 33 Junija lani je imelo veljavni vozniški izpit 361.161 voznikov, starejših od 61 let. To je 27 odstotkov vseh imetnikov veljavnega izpita. Od tega jih je bilo 615 v skupini nad 90 let. Starejšim voznikom začnejo pešati sposobnosti vožnje, pogosto se pojavi tudi demenca. (Foto: Pixabay) Pozorni morajo biti tudi svojci Voznikov z demenco, ki so popolnoma prepričani, da lahko vozijo, tudi ko zaradi napredovanja bolezni to že ni več varno, zelo pogosto tudi bližnji ne morejo prepričati, naj se odpovejo vožnji. V tem primeru je ključno sodelovanje z izbranim zdravnikom oziroma s specialisti, v kolikor se voznik že zdravi pri njih. Včasih na resnost in napredovano bolezen žal opozori šele nastanek prometne nesreče. Zato je ura ali dve obnovitvene oziroma kondicijske vožnje pod vodstvom strokovnjaka lahko tista, ki vozniku pokaže realne omejitve, s katerimi se že sooča zaradi bolezni. Mnenje takšnega strokovnjaka bo morda voznik z demenco lahko lažje sprejel, kot pa če ga k opustitvi vožnje nagovarjajo bližnji, četudi v imenu varnosti njih samih in drugih udeležencev v prometu. Nujno je, da oseba opravi pregled pri osebnem zdravniku, ki bo po ugotovitvi znakov demence pacienta napotil k specialistu. Sožitje za večjo varnost AVP v sodelovanju z generalno policijsko upravo, Darsom, Rdečim križem Slovenije, Zvezo društev upokojencev Slovenije in drugimi že od leta 2015 za starejše izvaja projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu, ki je brezplačno. Od leta 2017 je pri tem sodelovalo več kot 3500 voznikov seniorjev, odpeljali so več kot 500 svetovalnih voženj, letos so izvedli 19 delavnic, na katerih je bilo prisotnih 400 udeležencev, do konca leta je načrtovanih še 9 delavnic. Prijavi se lahko vsak starejši voznik, ki ima željo izpopolniti svoje znanje in vozniško kondicijo. Z delavnicami želijo pomagati tudi tistim, ki se ne želijo podati na pot, po kateri še niso vozili, sicer pa obvladajo vožnjo po določeni relaciji, ki je zanje utečena in jim je dobro poznana. Koliko 90-letnikov ima v Sloveniji še veljavno vozniško dovoljenje? Starejši vozniki povzročijo največji delež smrtnih nesreč V zadnjih dneh sta se na slovenskih cestah zgodili hudi nesreči, ki sta ju povzročila voznika, starejša od 80 let. Oba sta umrla. Preverili smo, kako je s starostjo in varnostjo za volanom. MIHA RAIČEVIČ V Sloveniji še vedno odmeva tragična prometna nesreča na ljubljanski obvoznici, ki jo je povzročil 86-letnik. Zavil je na odstavni pas, nato pa pol-krožno obrnil in vozil v nasprotno smer po prehiteval-nem pasu. Trčil je v osebno vozilo, pri tem pa sta umrla on in voznica osebnega vozila, v katero je trčil. Še dva udeleženca nesreče sta bila huje poškodovana, trije pa lažje. Dan pozneje pa je 87-le-tni voznik v Ljubljani, ki se mu je nenadoma poslabšalo zdravstveno stanje, zapeljal na teraso gostinskega lokala, kjer so se nahajali gosti. Dve osebi sta bili poškodovani, ena huje, druga lažje, voznika pa so oživljali in prepeljali v ljubljanski klinični center, kjer je nato umrl. Kritična skupina voznikov To sta samo zadnja dva primera nesreč, ki sta ju povzročila voznika, starejša od 80 let. Agencija za varnost prometa (AVP) ugotavlja, da je lani v nesrečah, ki so jih povzročil starejši od 64 let, umrlo 22 ljudi. Glede na starost povzročitelja je to tudi najbolj kritična skupina voznikov, saj so druge starostne skupine povzročiteljev terjale manj žrtev. Glede na število umrlih v nesrečah so na drugem mestu povzročitelji, stari od 55 do 64 let. V nesrečah, ki so jih povzročili vozniki iz te skupine, je lani umrlo 19 ljudi. AVP poudarja, da se je v zadnjem petletnem obdobju delež umrlih zaradi povzročiteljev iz dveh najstarejših skupin udeležencev povečal. Leta 2017 je delež umrlih v nesrečah, ki so jih povzročili starejši od 64 let, znašal 14 odstotkov, leta 2021 pa se je povečal na 19 odstotkov. Tudi delež v starostni skupini od 55. do 64. leta se je povečal, in sicer z 9 odstotkov v letu 2017 na 17 odstotkov v letu 2021. To pomeni, da je v nesrečah, ki so jih lani povzročili vozniki, starejši od 55 let, umrlo 36 odstotkov vseh umrlih na slovenskih cestah. Letošnja statistika Tudi letos je statistika podobna. V nesrečah, ki so jih povzročili vozniki, starejši od 65 let, je umrlo 17 ljudi. Ti vozniki so skupno do konca septembra povzročili 1855 nesreč, v katerih je bilo 137 ljudi huje poškodovanih, 631 pa lažje. Povzročitelji v starostni skupini od 55 do vključno 64 let so povzročili 1580 nesreč, v katerih je umrlo 13 ljudi, 113 je bilo huje poškodovanih, 606 pa lažje. Največ nesreč (2668) so sicer lani povzročili vozniki, stari med 25 in 34 let, poroča AVP. V teh je umrlo 18 ljudi, 103 udeleženci so bili huje poškodovani, 1011 pa jih je utrpelo lažje poškodbe. Letos je trend malenkost drugačen. Največje število nesreč (2010) so do konca septembra povzročili vozniki, stari med 35 in 44 let. V teh nesrečah je umrlo 9 udeležencev, 103 so bili huje poškodovani, 785 pa je bilo lažje poškodovanih. AVP navaja tudi podatek, da so lani zabeležili največ smrtnih žrtev ravno med starejšimi udeleženci v prometu. 27 žrtev je bilo starejših od 64 let, 13 med njimi jih je bilo tudi povzročiteljev. Osem od teh povzročiteljev jih je bilo voznikov osebnih vozil, dva sta bila kolesarja, po eden pa so bili pešec, voznik motornega kolesa in voznik traktorja. Umrli so še štirje kolesarji, starejši od 64 let, ki pa niso bili povzročitelji nesreč. Starejši z več izkušnjami, a ... Po eni strani imajo starejši vozniki dolgoletne vozniške izkušnje, po drugi strani pa se v prometu, ki je vse bolj zgoščen in zapleten zaradi novih predpisov in sprememb cestne infrastrukture, lahko soočijo z več težavami kot mlajše vozniške generacije. Nekateri starejši sami spoznajo, da ne morejo več varno za volan, a se težko odpovejo vožnji. Zaradi vse pogostejše pojavnosti de-mence pa se svojega stanja niti ne zavedajo. Zato AVP apelira na svojce in bližnje, da so pozorni na spremembe v vedenju starejšega imetni- ka vozniškega dovoljenja in ga spodbudijo k obisku osebnega zdravnika. V Sloveniji se ocenjuje, da ima demenco že več kot 35.000 oseb, a je precej tudi nezabeleženih bolnikov. Osebe z demenco pogosto menjujejo strani (levo, desno), ne prepoznavajo barv semaforja, prometne signalizacije ter so nepozorni na vrsto drugih okoliščin in na cestno-prometne predpise. Pogosto so dezorientirani, se ne znajdejo, predvsem na novih poteh ali v okoliščinah, kot je zelo gost promet. Vse to predstavlja visoko stopnjo tveganja za nastanek prometne nesreče. Kako lahko starejši vozniki podaljšajo vozniški izpit? Do leta 2011 je zakonodaja omogočala samodejno podaljševanje dovoljenja do 80. leta starosti. Nato pa je novela zakona o voznikih določila, da morajo vozniki, starejši od 70 let, za podaljšanje izpita za največ pet let predložiti zdravniška potrdila, da so telesno in duševno zmožni za vožnjo avtomobila. Podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja je lahko tudi krajše in omejeno na rok, določen v zdravniškem spričevalu o telesni in duševni zmožnosti upravičenca za vožnjo motornega vozila, ki ga izda izvajalec zdravstvene dejavnosti. Na pregledu za podaljšanje vozniškega dovoljenja pri specialistu medicine dela, prometa in športa preverijo vid, krvni sladkor in kognitivne sposobnosti, saj se pri teh letih pogosto začne demenca. Kandidati za podaljšanje vozniškega staleža morajo izpolniti tudi vprašalnik. Če osebni zdravnik ali specialist potrdi bolezen, zaradi katere varna vožnja morda ni več možna, mora oseba opraviti preglede že pred omenjeno starostjo. Zdravnik lahko določi tudi omejitve za vožnjo, kot so prepoved vožnje na avtocestah, vožnja samo določene razdalje od doma, vožnja do določene hitrosti ali samo podnevi, voznika pa lahko napoti tudi na preizkus vožnje v šoli. PERPETUUfPJAZZILE • . • . * • V oUa\via ' &Lc 12.NOVEMBER 2Q22 DVORANA GOLOVEC CELJE 4 ЈмРУда VABLJENI NA KONCERTNI SPEKTAKEL! VSTOPNICE NA WWW.EVENTIM.SI IN PETROL 34 BRALCI POROČEVALCI Za dekleta, stara od osem do enajst let, ki sicer blestijo na domačem parketu, saj so državne prvakinje in podprvakinje, je bilo to prvo veliko tekmovanje. Ob razglasitvi rezultatov so tako tekle solze sreče. Zaplesale in postale evropske plesne podprvakinje Mlade plesalke džeza in sodobnega plesa Plesne šole TBA so se pred dnevi z evropskega prvenstva v Skopju vrnile s srebrom, druga ekipa se je v hudi konkurenci uvrstila na peto mesto. Za dekleta, stara od osem do enajst let, ki sicer blestijo na domačem parketu, saj so državne prvakinje in podprvakinje, je bilo to prvo veliko tekmovanje. Ob razglasitvi rezultatov so tako tekle solze sreče, priznavajo dekleta. Kakšna se je utrnila tudi trenerkama Manci Langus in Patriciji Crnkovič, saj sta prvič z dekleti dosegli takšno uvrstitev. »V hip hop sekciji so v naši plesni šoli TBA že beležili uspehe, za nas, džezarje, so pa na evropski ravni to prvi večji uspehi. Držimo pesti še za svetovno prvenstvo, ki bo v Sloveniji konec novembra,« sta napovedali. Dekleta, ki trenirajo tudi do šestkrat na teden, tekmovalnega programa ne pilijo vsak dan, temveč plešejo predvsem koreografije, s katerimi ohranjajo gibčnost, moč in kondi-cijo. Tudi zato ni strahu, da bi se koreografij naveličale. Tudi sicer se plesa nikoli ne naveličajo, zatrjujejo v en glas, čeprav večkrat ob njem ni časa za druge konjičke. Dekleta so namreč na začetku sezone opravila avdicijo za tekmovalo skupino, kjer so treningi seveda pogostejši kot pri drugih plesnih skupinah. »Nimam ravno veliko časa za druge konjičke, ker mi ples veliko pomeni. Ples mi je vse,« je opisala enajstletna Tara Jug, ki pleše že od četrtega leta, tekmovalni skupini pa se je pridružila pred štirimi leti. Podoben tekmovalni staž ima tudi preostali ducat deklet. »Jaz sem začela plesati pri štirih letih, potem sem nekaj časa plesala duo, štiri leta pa že tekmujem solo. To mi je »ful fajn«,« doda Eva Drobne. »Meni je všeč, ker ne plešemo čisto klasičnega baleta, ampak se lahko izražaš tudi na malo drugačen način. Da izraziš nekaj, česar z besedami ne moreš. Ko je glasba zraven, je to sploh nekaj posebnega,« je zelo odraslo opisala še Ema Skaza. Kot dodajajo, so s plesom stkale tudi nova prijateljstva. Prihajajo sicer kar iz štirih občin: Šentjurja, Celja, Vojnika in Laškega. Skupini odličnih plesalk sestavljajo Tara Jug, Eva Drobne, Kaja Perčič, Pia Peperko, Lara Antolič, Lija Kolar, Izabela Stušek, Lara Rudolf, Nea Tisa Gračner, Enja Mladeno-vič in Ema Skaza. Upajo, da bodo s svojim talentom inc z ljubeznijo do plesa očarale še sodnike na svetovnem prvenstvu konec novembra v Ljubljani. Vesele bodo tudi domačih navijačev, saj spodbuda tako kot pri drugih športih tudi pri plesu dobro dene. MAMICE PLESALK Slišala prisluhe in za devet let izginila Tako pripoved o deklici Cam začne Hra-stničanka Ana Kaluder, ki je izdala svoj fantazijski prvenec. Glavno vlogo v njem nameni dekletu, ki odkrije, da je pol človek in pol sirena. Po letih življenja med sirenami morajo te zaradi onesnaženja in človekovega vpliva zapustiti morje ter se preseliti na kopno, kjer se pravi zaplet šele začne. »V slovenščini nimamo ravno veliko fantazijskih del z omembe vredno vlogo siren. Če sem pošten, takšnega dela sploh ni,« je izid knjige pospremil predsednik Celjskega literarnega društva Bojan Ekselenski. »Za sirene kot glavne osebe v knjigi sem se odločila, saj je morje zares skrivnostno in ne vemo, koliko neodkritega je še tam spodaj. V vsaki od treh zgodb so sirene izpostavljene novim izzivom, in prav to jim pomaga, da bolje spoznajo sebe in svoje sposobnosti, kar naredi mnoge preobrate in zanimivosti v knjigi,« pravi avtorica. V zgodbo je vpletla tudi medvrstniško nasilje, najstniško hrepenenje po ljubezni z uresničljivo nežnostjo in romantiko, prijateljstvo, socialno povezanost in celo podjetništvo. Ana Kaluder je sicer maturantka Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje. Ob začetku študijske poti načrtuje že novo knjigo, tokrat se bo lotila pisanja kriminalke. ŠK Ana Kaluder je izdala svoj fantazijski prvenec. Oktobrski orjak med paradižniki Orjak s Frankolovega tehta kar 1,4 kilograma. Letošnja jesen gre na roko tudi vsem pridelovalcem paradižnika. Hamdija Ibrahi-mović s Frankolovega nam je pred nekaj dnevi v uredništvo poslala fotografijo paradižnika velikana, ki ga je utrgala prejšnji teden. Ker orjak, ki tehta kar 1,4 kilograma, še ni prezrel, se je odločila, da bo še nekaj časa krasil njeno kuhinjo. Na vprašanje, ali si ga bo z domačimi privoščila svežega ali ga bo uporabila kot sestavino za kakšno slastno jed, odgovarja, da bi bil kar greh, če bi ga pojedli kako drugače kot svežega, saj je še popolnoma zdrav. Kot pravi, je njena skrivnost pridelave, da ga ima pokritega s folijo. Razen norveškega solita, ki je bogat s kalcijem, mu naša bralka ni dodajala drugih gnojil. Na sadiki je še polno plodov, ki še zorijo, zato si lahko do prve zmrzali zagotovo obeta še kakšen velik sadež. NT Učenci OŠ Frana Krajnca V OŠ Frana Kranjca praznovali Erasmusove dneve Med 13. in 15. oktobrom so po vsej Evropi praznovali Erasmusove dni. Tudi naša šola se je pridružila, saj smo v šoli pravkar končali Erasmusov projekt KA1 z naslovom Priložnosti za učenje in širjenje znanja, za katerega smo leta 2020 pridobili evropska sredstva v vrednosti 16.953 evrov. S tem uspešno prenašamo primere dobrih praks med učence in delavce v šoli. Glavni namen projekta je vključevanje timskega dela in sodelovalnega učenja, zato želimo učence opremiti z ustreznimi orodji, ki spodbujajo empatijo, sodelovanje, pozitivno psihosocialno klimo, motivacijo in veselje do učenja v skupini. Prav tako želimo z ustreznim pristopom in novimi znanji tehnik sproščanja pomagati učen- cem pri odpravljanju stresnih situacij in zagotavljanju dobrega psihofizičnega počutja v šoli. Želimo, da se učenci v šoli čim bolje počutijo in uspešno premagujejo težave pri učenju in ocenjevanju znanja ter imajo dobre odnose s sošolci. Zato smo v šolski vsakdan vnesli več oblik sprostitvenih dejavnosti in učence naučiti številnih tehnik sproščanja. Želimo jim omogočiti dejavnosti, ki spodbujajo pozitivna čustva in razvijajo pozitivno razpoloženje. Na ta način želimo razvijati tudi področja odnosov, komunikacije, zdravega življenjskega sloga in pozitivnega mišljenja. Tako smo začeli uvajati spro-stitveno-rekreativni odmor, ki je tematsko obarvan in vsebuje različne sprostitvene dejavnosti, jogo, meditacijo, ples in gibanje na prostem ter nasploh učence uvaja v zdrav življenjski slog. Tako želimo ustvarjati ravnovesje med delom in sproščanjem. Sprostitveno-rekreativni odmor je namenjen vsem učencem od 1. do 9. razreda. Učenci se po svoji lastni izbiri odločajo, katero sprostitveno dejavnost bodo obiskali, pri čemer stremimo k temu, da jih spoznajo čim več. Dejavnosti izvajamo enkrat mesečno, posamezne elemente vključujemo v pouk, razredne ure in druge dejavnosti tudi pogosteje. Aprila bomo imeli naravoslovni dan, ki bo v celoti namenjen tej vsebini. To je hkrati tudi priložnost, ko lahko poudarimo, koliko dobrega v naše organizacije in naša življenja prinaša sodelovanje v programu Erasmus+. VLASTA PREVOLŠEK BRALCI POROČEVALCI 35 Košarkarski turnir v Centru za varstvo in delo Golovec Evropski teden športa v Celjskem mladinskem centru V sklopu Evropskega tedna športa 2022, ki je bil med 23. in 30. septembrom, so tudi letos v Celjskem mladinskem centru organizirali več dogodkov, s katerimi spodbujajo socialno vključenost in enake možnosti v športu, pod sloganom #Be-active #Beadaptive. Dogodki so bili kot lokalne dejavnosti v okviru evropskega projekta Adaptive Sport Programs (ASP), katerega koordinator je MCC. Začeli so se v petek, 23. septembra, ko so v Centru za varstvo in delo Golovec organizirali košarkarski turnir. Svoje sposobnosti pod košem so merili zaposleni in prostovoljci Celjskega mladinskega centra, dijaki Gimnazije Celje - Center ter varovanci CVD Golovec. Turnir je bil na igrišču CVD Golovec, ki so ga prenovili lani, prav tako v organizaciji Celjskega mladinskega centra. Celjski mladinski center je v sodelovanju z OŠ Gla-zija organiziral športni dan za vse učence osnovne šole. Dogodek je bil tudi praznično obarvan, saj OŠ Glazija v šolskem letu 2022/23 obeležuje 50. obletnico. Evropski teden športa se je v Celjskem mladinskem centru nadaljeval v petek, ko je bil turnir v namiznem tenisu. V napetih dvobojih je svoje spretnosti preizkusilo devet igralcev v dveh kategorijah. Zadnji dogodek v okviru Evropskega tedna športa, pohod na Celjsko kočo z VDC Šentjur, najprej načrtovan za sredo, 28. septembra, je bil teden kasneje, torej v sredo, 5. oktobra. Spremembi datuma je žal botrovalo nestanovitno in deževno vreme. Odločitev, da pohod prestavijo, se je izkazala za odlično, saj je pohodnike na vrhu poleg raznovrstnih športnih dejavnosti pričakalo sonce. Sodelavci in prostovoljci Celjskega mladinskega centra so tako z uporabniki VDC Šentjur preživeli prekrasen dan. TR Kdo so najboljši planinci v orientaciji? Planinsko društvo Žalec je organiziralo 1. planinsko orientacijsko tekmo v Savinjski ligi za sezono 2022/23. Tekmovanje je bilo na Ponikvi pri Žalcu in v njeni okolici, udeležilo se ga je 38 ekip v šestih kategorijah, skupaj 152 tekmovalcev. Zbirališče, start in cilj vseh ekip so bili pri gasilskem domu na Ponikvi pri Žalcu. V kategoriji A, ki zajema učence do vključno 6. razreda osnovne šole, so zmagali učenci iz POŠ Vransko-Tabor (Martin Juhart, Lea Lopan, Neja Kos, Jaro Petrovič, Jurij Juhart). V kategoriji B, v kateri so učenci do vključno 9. razreda osnovne šole, so slavili mladi člani PD Polzela (Manca in Nace Jazbec, Leonida in Teodor Tominšek ter Jure Lešnik). Med mladino (do vključno 20. leta) so se najbolje izkazali člani PD Galicija (Maks Jelen, Blaž Krulec, David Zupanc, Leon Kovač Murko). Med člani (od 18 let) so slavili predstavniki PD Vransko (Aljaž Kolar, Luka Kolar, Lara, Borštner, Jure Marko) in PD Polzela (Matija Jazbec Lucija Jazbec, Tanja Jazbec). Med starejšimi člani (od 45 let) so to bili Uroš Lešnik, Mirko Jegrišnik, Evgen Tominšek in Stanka Tominšek Kužnik iz PD Polzela. Med družinami je zmagovalka prihajala iz PD Žalec (družina Zuža: Eva, Luka, Jure).TT Na fotografiji je ekipa Kampeljci PGD Polzela, ki je zasedla prvo mesto v kategoriji člani, starejši od 45 let. Sestavljali so jo Uroš Lešnik, Mirko Jegrišnik, Evgen Tominšek in Stanka Tominšek Kužnik. Gasilska vaja v občini Braslovče Gašenje požara in evakuacija iz stavbe Kronoterma V občinski vaji GPO Braslovče je sodelovalo vseh sedem gasilskih društev s sedmimi vozili za prevoz moštva (GVM) in s petimi vozili za prevoz opreme in vode (GVC). Sodelovali so tudi gasilci PGD Žalec z avtolestvijo, vajo je izvajalo 90 gasilcev. Operativna taktična vaja, ki se je imenovala Gašenje požara in izvedba evakuacije iz objekta podjetja Kronoterm v Trnavi, je bila izvedena v okviru meseca požarne varnosti. Zajemala je gašenje požara na industrijskem objektu in oskrbo ponesrečencev ter dobavo požarne vode gasilskim enotam. Vodja vaje Igor Kotnik, podpoveljnik GPO Braslovče, je povedal, da so vsi, ki so sodelovali v vaji, svoje delo opravili brez napak, še posebej se je zahvalil podjetju Kronoterm. Zupan Občine Braslovče Tomaž Zohar, ki je v vaji sodeloval z gasilci PGD Parižlje, se je ob koncu zahvalil za tvorno sodelovanje na vseh področjih in poudaril, da brez dobrih in kakovostnih vaj tudi ni uspešnega posredovanja na pravih intervencijah. TT Kam je šla zdrava pamet? Na preprosto vprašanje ni lahko najti preprostega odgovora, so ugotavljali udeleženci simpozija z naslovom Marija Terezija, na pomoč. Več kot 50 učiteljev iz osnovnih in srednjih šol Slovenije je na dvodnevnem dogodku prisluhnilo kolegom in njihovim rešitvam pri sodobnih izzivih poučevanja. Udeleženci so največ zanimanja pokazali za tehnike učenja in razvijanja kritičnega mišljenja, podjetništva, finančne pismenosti in em-patije. Izjemen tehnološki na- predek v povezavi z zadnjima dvema letoma dela na daljavo je družbi prinesel udobje, hitrejše delo in procese, odnesel pa veliko znanja, splošne razgledanosti in praktičnih življenjskih veščin, ugotavljajo avtorji simpozija. »S kolegi učitelji smo tu zato, da najdemo načine, kako delati, da nas bodo šolarji sploh še poslušali, znali pridobljeno znanje uporabiti in kritično razmišljati,« je povedala ravnateljica Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje Saša Silovšek. Osrednja gosta simpozija, dr. Jure Ga- šparič in dr. Jerca Legan Cvi-kl, sta s slušatelji osvetlila pomanjkanje osnovnih znanj mladih danes, nato so sodelujoči pedagogi predstavili svoje najboljše prakse za delo z mladimi. Ti po raziskavi ene od udeleženk v več kot polovici primerov na elektronskih napravah preživijo od 3 do 5 ur dnevno. Razmišljali so še o nekaterih drugih izzivih sodobnega časa, med njimi o srečevanju z drugimi kulturami, izkustvenem učenju in samostojnem reševanju problemov. ŠK Utrinek s simpozija (Foto: Matic Turnšek) 36 AKTUALNA PONUDBA POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Ekipa pravnikov Centra za pravno pomoč in Tvoje odškodnine Na MariDorsK) cest) 69 v Celju, diagonalno od Citycentra Celje, je odprt Center za pravno pomoč, v okviru katerega deluje tudi Tvoja odškodnina. Tvoja odškodnina Z našim znanjem do visokih odškodnin Tvoja odškodnina je odškodninska pisarna, ki deluje pod okriljem pravne pisarne Center za pravno pomoč. Strankam zagotavljamo kakovostno svetovanje glede možnosti uveljavljanja odškodninskih zahtevkov v primeru: • prometnih nesreč • poškodbe na delovnem mestu • poškodbe na javni površini • ostalih dogodkov, zaradi katerih posameznik utrpi materialno ali nematerialno škodo. Po pregledu zadeve za vas poiščemo najboljšo možno rešitev in v celoti izpeljemo postopek uveljavitve odškodnine. Uvodni razgovor, na katerem nam predstavite okoliščine dogodka, je brezplačen, plačilo za naše delo je v celoti odvisno od uspeha pisarne v postopku uveljavitve odškodnine. Povedano drugače -pisarna je v svoje znanje prepričana do te mere, da se v primeru neuspeha pri uveljavljanju odškodnine v celoti odpoveduje plačilu za svoje delo. Postopke na željo stranke izvajamo tudi brez obiska pisarne, s pomočjo elektronskih medijev in telefonskih razgovorov. novi tednik УМш 2 Ш\ЛУј! BRO VSE ZA PISARNI • Prodaja, najem in servis multifunkcijskih naprav -^BS • Celovita ponudba pisarniškega materiala W: birobit.si T: (03) 425 6100 www.radiocelje.si www.novitednik.siwww.radiocelje.si PODLISTEK 37 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Edvard ^ v ■ v Gorsic (11) (12. 3. 1937-18. 6. 2002) Edvard Goršič je po letu poučevanja na glasbeni šoli v Šentjurju prevzel tudi umetniško vodstvo Moškega pevskega zbora skladateljev Ipavcev, s katerim je prve uspehe požel že v prvem letu delovanja, kar je v zbor privabilo številne mlade pevce. Skupaj z Mešanim pevskim zborom »France Prešeren« so leta 1972 izvedli nekaj skupnih koncertov z vsebinskim poudarkom na Ipavčevih pesmih. Imeli so tudi druge nastope v sklopu spremljevalnih aktivnosti ob postavitvi spomenikov Benjaminu, Gustavu in Josipu Ipavcu v šentjurskem Zgornjem trgu. Leta 1974 so skupaj z najboljšimi slovenskimi zbori posneli ploščo z dvaj- setimi najlepšimi Ipavčevimi vokalnimi skladbami. Edvard Goršič je v repertoar zbora začel vključevati tudi zahtevnejša glasbena dela. Zbor se je leta 1978 udeležil tekmovanja Naša pesem v Mariboru, kjer je prejel bronasto plaketo. Edvard Goršič je zbor uspešno vodil osemnajst let. Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev leta 1973 (arhiv Konrad Frece). »Nikoli ni bil med nastopom negotov, že med generalno vajo nas je s svojo šegavostjo bodril, nato pa se je malo pred nastopom poglobil vase, v molk in se pri tem ni dal motiti. Tik pred nastopom nas je postrojil in nam na šaljiv način »vdahnil« takšno koncentracijo in samozavest, da smo brez treme prišli na oder« (Rado Frece). Se nadaljuje. Dr. Alenka Hren Medved, Osrednja knjižnica Celje Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Koncert Ipavcev v cerkvi sv. Jurija v Šentjurju leta 1983 (arhiv Konrad Frece). Poleg Celjskega pevskega društva, Moškega pevskega zbora skladateljev Ipavcev je Edvard Goršič v letih 1975-2002 vodil tudi moški pevski zbor iz Dramelj. ZORAN JANKOVIC - Ljubljanski župan priznava: Ce ne bi delal nič, se z mano nihče ne bi ukvarjal JANŠEV ANŽE IN KUČANOVA NATAŠA - Zakulisje predsedniških volitev VEDRANA RUDAN - Katarina Keček sprašuje provokativno hrvaško kolumnistko JANJA VIDMAR - Mladinska pisateljica v intervjuju: Spolno dozorevanje je še vedno tabu tema ALBUM S CELJSKEGA Pri cmkarniških barakah, 1958 To je ena izmed redkih fotografij, fotografiral nas je gospod Štifter, ki mi jo je uspelo ohraniti in mi v daljni Avstraliji budi spomine na čas otroštva, ki sem ga z družino preživljal v t. i. cinkarniških barakah. Prispeval: Ignac Brglez (Melbourn, Avstralija) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Oče Ignac, sestra Bernarda in »moja malenkost«. 38 RAZVEDRILO Ko babica čuva psa... Oven Tehtni ca шШ Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Prvi dan kot pilot Kontrolni stolp: »Lahko sporočite svoj položaj?« Jaz: »Sem v bližini oblaka, ki je videti kot lev.« Kontrolni stolp: »Ste lahko malo bolj natančni?« Jaz: »Simba.« Elektrika Spomnim se, ko mi je oče dal denar, da grem plačat položnico za elektriko. Namesto tega sem si šla kupit srečko, s katero lahko zadeneš nov avtomobil. Ko sem prišla domov, sem očetu povedala, kaj sem naredila in sem bila tepena. Drugo jutro, ko se je oče prebudil in odprl vrata, je pred našo hišo stal popolnoma nov avtomobil. Vsi smo jokali, posebej jaz, ker je bil to avtomobil električarjev, ki so nam prišli izklopit elektriko ... In takrat sem bila tepena še enkrat. Preutrujen Gospodinjska opravila so bila ženska naloga, toda nekega večera je Mateja prispela domov iz službe in našla otroke okopane, perilo se je pralo v pralnem stroju. Večerja je bila na štedilniku in miza pogrnjena. Bila je presenečena! Izkazalo se je, da je Miha prebral članek, v katerem je pisalo: »Ženske, ki delajo polni delovni čas in morajo same opravljati gospodinjska opravila, so preutrujene, da bi seksale.« Naslednji dan se je Mateja pohvalila svojim prijateljem. »Imeli smo odlično večerjo. Miha je celo pospravil kuhinjo. Otrokom je pomagal narediti nalogo in zložil in pospravil perilo. V večeru sem res uživala.« »Kaj pa potem?« so jo vprašali prijatelji. »Ahhh, to ... Miha je bil preveč utrujen.« Sposojen avtobus Dva pivska prijatelja se po celodnevnem popivanju pozno zvečer odpravljata domov. Janez: »Kako bova pa prišla domov? Predaleč je za peš, za taksi nimava več denarja, zadnji avtobus je že tudi odpeljal ...« Ivan: »Glej, a ni tole avtobusno parkirišče? Bom splezal čez ograjo in si sposodil avtobus, ti pa straži.« Rečeno storjeno. Janez čaka 5, 10, 20 minut. Končno mu je dovolj in pokliče Ivana: »A boš ali ne boš?« Ivan: »Saj bi, samo ne najdem avtobusa številka 3, ki vozi na najini progi.« Janez: »Saj vseeno, vzemi tistega s številko 2 in se bova peljala do krožišča, od tam bova šla pa peš!« Klobuk Na križarjenju starejša gospa stoji na premcu in si z obema rokama drži klobuk, saj bi ji ga drugače močan veter odpihnil. Mimo pride gospod in jo ogovori: »Oprostite, gospa, ne vem, ali veste, ampak veter vam je dvignil krilo, vse se vidi ...« Gospa: »Saj vidite, kako piha, obe roki potrebujem, da si držim klobuk.« Gospod: »Ampak spodaj se vam res vse vidi ...« Gospa: »Gospod, vse to, kar vidite, je staro 85 let, klobuk sem pa včeraj kupila.« Eno jabolko na dan odžene vsakogar stran, ce ga vržeš dovolj у^ОСПО- in živali nimajo pravice voliti? Ker nas je težko prevarati... ■ Osredotočite se na sedanjost in na današnji dan, saj situacija od vas zahteva konkretne rezultate in ne dolgoročnega načrtovanja. Vaša pričakovanja v partnerstvu bodo lahko v tem obdobju nerealna, zato ne delajte zaključkov, ki bi vas lahko drago stali. Vaš vladar je še v tem času retrograden, zato vam lahko na pot postavlja ovire in težave, zaradi katerih boste še bolj vztrajni na poti do uspeha. Mars biva v dvojčkih, zato je vaša energija prodorna. 3\k Bila sem v trgovini in poskusila dvojne paj- kice, eno obleko in trojne kavbojke. Nazadnje sem kupila burek, ki mi je edini »pasal«. Ko se je žena vrnila domov s pivom, na televiziji poiskala nogomet in se začela slačiti, je mož dojel, da avta ne bo mogoče popraviti. Mož je prišel pozno domov in mi hitel razlagati, kako je z Markom cel večer hodil od gostilne do gostilne. Jaz sem poslušala in bila tiho. Tudi Marko je v omari poslušal in bil tiho. Zakaj otroci Lev Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Srce vas bo vleklo na eno stran, razum bo hotel na drugo. Ne bodite prestrogi do sebe, dovolite si, da kdaj pomislite tudi na druge, lepše stvari. Vaša vladarica biva v vašem znamenju in vam prinaša veliko očarljivost ter možnost, da obrnete življenje v svoje dobro, na svojo stran. V ljubezni se vam nasmiha čisto posebna sreča, če boste le imeli pogum, da boste prestopili ovire v svojem srcu. škorpijon Za počitek se v teh dneh ne boste odločili, čeprav vam bo energije kronično primanjkovalo. Zgodi se lahko, da vas bodo na družinskem področju še dodatno obremenili. Uvesti morate red in disciplino ter narediti izbor zadev, ki vam jemljejo dragoceno energijo. Ovire, ki se vam postavljajo na pot, boste v tem času uspešneje prebrodili in čakali na trenutek, ko boste ponovno poleteli. Končno ste obrnili nov list in se podali na pot, ki vas vodi do sreče. Ne delajte si odvečnih skrbi, saj ste že v preteklosti poskrbeli za vse varnostne ukrepe. Tokrat vas res ne bo nič presenetilo, mirno in preudarno boste razmišljali o kaosu v svoji okolici. Vsi okoli vas bodo pričakovali več kot samo obljube, vi pa se ne boste uspeli premakniti z mrtve točke. Sledite svojemu šestemu čutu. Če ne veste, kam naj vas vodi korak, počakajte, da trenutek mine. Strelec Dvojčka Veliko boste razmišljali, kaj je prav in kaj ne. Vaša moč presoje v tem obdobju ne bo najboljša, saj boste lahko zaradi površnosti zanemarili pomembne stvari. Vzeli si boste veliko časa za notranje ravnotežje, kar bo v tem obdobju nekoliko lažje, saj je vaš vladar ponovno v gibanju. V mislih boste delali načrte in bili optimistični. Ovire in omejitve boste tokrat spregledali in občutek ujetosti bo minil, kar vam bo dalo veliko energije. Rak Znašli se boste v nenavadni situaciji, saj boste po eni strani želeli biti v središču pozornosti, po drugi strani pa se boste umikali v samoto. Zaradi spremenljivega razpoloženja ne smete obremenjevati okolice. Vaš vladar je še na zadnjih stopinjah kozoroga, zato boste čutili potrebo, da bi zadeve postavili na pravo mesto. Otresti se morate strahu in blokad ter v sebi poiskati občutek varnosti. Kozorog Če boste jezo in razočaranje predolgo zadrževali v sebi, se bosta stres in slabo počutje stopnjevala do mere, ko bosta lahko postala velik problem. Na delovnem področju boste veliko bolj cenjeni, če se boste naučili odpraviti svojo samovoljo. Nekoliko bolj občutljivi boste zaradi trenutnih razmer, zato se nikar ne zapirajte vase, temveč o problemih, ki vas tarejo, spregovorite. Željo po tem, da bi se dokazali, morate skrbno nadzorovati, saj lahko mimogrede naredite večje napake. Situacija zaradi bivanja Saturna, vašega vladarja, še na zadnjih stopinjah vodnarja nikakor ne bo lahka, pot si boste morali utirati počasi in čakati, da pridejo ugodnejše možnosti za napredovanje. Bolj skrbno morate paziti na zdravje, saj vam sporne situacije jemljejo dragoceno energijo. Vodnar 101 Čeprav se najbolj počutite, ko ste dejavni, vam svetujemo, da tempo prilagajate svojim sposobnostim. Upočasniti morate zadeve na vseh področjih. Če tega ne boste storili, vam največ težav preti zaradi ovir, ki se vam postavljajo na pot. Upoštevati jih boste morali do te mere, da ne boste zaradi samovoljnega ravnanja napravili večje napake. Zaupajte v svojo moč presoje. Osebi, ki vas bo nadlegovala, ne boste preveč zamerili vsiljivega vedenja, saj vas bo po eni strani celo zabavala. Čeprav se zavedate, da ne morete spreminjati sveta okoli sebe, se lahko potrudite, da spreminjate stvari v sebi. Polni ste notranjih trenj, včasih izgubljate tla pod nogami in se ne počutite varno. Kmalu se bodo zadeve umirile, kmalu bo prišel tudi vaš trenutek, ko boste ponovno polni energije, da boste lahko premikali gore. Ribi Devica Misli vam bodo uhajale na vse strani, težko boste dosegli primerno raven zbranosti. Občasno boste celo podvomili o lastnih sposobnostih, kar bo popolnoma odvečna misel. Vaš vladar je neposreden in prenehal bo omejevati napredovanje, zato boste veliko lažje stopali po poti, ki ste si jo zastavili. Iz malenkosti se rodijo velike stvari, boste razmišljali in se prepustili novemu valu čustvene energije, ki bo prišel popolnoma spontano. Prav je, da nekaj pozornosti namenite ljudem, ki so vam v preteklih dogodkih pomagali, ko ste potrebovali pomoč. Pred vami je krajša pot, vzemite si zanjo dovolj časa, saj je hitenje v tem času nepriporočljivo. Dobro boste preučili vse možnosti, ki se vam ponujajo, da boste lahko tudi v tem spornem obdobju napredovali. Zaupajte svojemu šestemu čutu. HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. RAZVEDRILO 39 Nagradna križanka novi tednik Nagradni razpis Vedm г mm^j / 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majica NT&RC KUPON 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 Ime in priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si SUDOKU 542 1 2 7 5 4 5 9 9 4 1 2 9 8 5 6 7 8 4 2 6 9 4 1 7 7 5 8 SUDOKU 233 2 9 1 7 8 6 1 3 5 3 6 6 5 7 8 1 2 9 3 6 9 3 4 5 2 7 6 REŠITEV SUDOKU 541 REŠITEV SUDOKU 232 8 2 4 1 5 3 6 9 7 9 3 6 2 7 8 1 5 4 5 7 1 9 6 4 2 3 8 7 4 5 3 9 6 8 1 2 3 8 2 5 1 7 9 4 6 1 6 9 4 8 2 5 7 3 2 5 7 8 4 1 3 6 9 6 9 8 7 3 5 4 2 1 4 1 3 6 2 9 7 8 5 2 6 5 4 7 8 9 3 1 8 7 9 6 1 3 4 2 5 1 3 4 9 2 5 6 8 7 9 1 8 5 4 2 7 6 3 4 2 3 7 9 6 1 5 8 6 5 7 8 3 1 2 4 9 7 9 6 3 5 4 8 1 2 3 4 1 2 8 7 5 9 6 5 8 2 1 6 9 3 7 4 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 8. novembra. Geslo iz številke 43: Dan spomina na mrtve Izid žrebanja Knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majico NT&RC prejmejo: Ksenija Dokler iz Nove Cerkve, Tilika Kosaber iz Zreč in Olga Dečman iz Šentjurja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. V naših križankah vam besede ne bodo španska vas. Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljše. www.trik.si 40 PISANI SVET Organizacijo dobrodelnega koncerta je tokrat prevzel 4. d-razred Gimnazije Celje - Center. Dobrodelnost za otroke in živali Pred kratkim je Gimnazija Celje - Center proslavila 110 let častitljive šolske zgradbe in pripravila druženje generacij ter koncert šolskih zasedb. V okvir praznovanja je sodil tudi predpočitniški dobrodelni koncert, ki so ga dijaki pripravili že petnajsto leto zapored. Za Malo hišo s Pilšta-nja in Zavod Muri z Vranskega so zbrali pet tisoč evrov. Organizacijo je tokrat prevzel 4. d-razred v sodelovanju z Društvom GCC, ki povezuje nekdanje dijake šole. S sošolci, z učitelji, s starši in podporniki so zbrali pet tisoč evrov. Podarili jih bodo Mali hiši na Pilštanju, kjer pomagajo otrokom in mladostnikom iz družin v stiski, ter Zavodu Muri, ki nudi pomoč brezdomnim živalim in osvešča o pravilni skrbi zanje. Na koncertu z imenom Dobrodelnost na vrvici so nastopili slovenska pevka Nuša Derenda in zasedba Pamži, učiteljski GCC kvintet, harfistka Aja Urlep in trobentač Lovro Guben-šek ter šolska zasedba The Šlagers z vokalnima solistoma Alenko Vozlič (LeniStar) in Davidom Polancem. Dogajanje je dopolnila prodajna razstava poslikanih srajc, ki so na ogled v šolski Galeriji AQ GCC v celjski umetniški četrti. Foto: arhiv GCC Promocija vojske na celjskem sejmišču Slovenska vojska bo od 9. do 11. novembra v sodelovanju z Direktoratom za obrambne zadeve Ministrstva RS za obrambo na celjskem sejmišču že drugič letos organizirala sejemsko promocijsko prireditev V službi domovine. Tokratna prireditev je v prvi vrsti namenjena dijakom srednjih šol, ki jo bodo obiskali v okviru predmeta aktivno državljanstvo. Obiskovalci si bodo vsak dan lahko ogledali nastope gardne enote, predstavili se bodo tudi nekateri vrhunski športniki športne enote. Obiskovalci prireditve se bodo lahko preizkusili v vojaških veščinah na trenažerjih in simulatorjih vojaške oborožitve ter se zapeljali z oklepnimi vozili Svarun in Valuk. Poskusili bodo lahko tudi pekovsko pecivo iz vojaške premične pekarne. Vojaške enote bodo na tleh in v zraku s statičnimi in z dinamičnimi predstavitvami predstavile opremo in vozila, ki jih pripadniki različnih rodov in služb uporabljajo pri usposabljanju in delu na terenu. Te predstavitve bodo na ogled v hali L in pred njo. Tam bo na voljo kar nekaj preizkusov vojaške opreme in simulatorjev. Obiskovalci bodo lahko na preizkušnjo postavili svoje veščine pri streljanju z zračno puško ali streljanju na poligonu za airsoft. Prav tako bodo lahko uporabili nočnogled in laserske merilne naprave ter več različnih simulatorjev. Plezali bodo lahko tudi po umetni plezalni steni, si ogledali prikaz borilnih veščin in se naučili temeljnih postopkov oživljanja ter videli, kaj počne vojaški pes. JF, foto: Andraž Purg - GrupA Ana Vodišek je bila prav tako med tistimi našimi zvestimi naročniki, ki so po žrebu prejeli nov električni žar. V njenem imenu ga je prevzela hči Jožefa Gorišek. (Foto: SB) ta, naj maturantke. Veselimo ki ga prejmejo tudi vsi novi se z našo naročnico, da ji je naročniki Novega tednika. žreb namenil električni žar, SB Ure ustvarjanja so prinesle uspeh Do konca leta bo v prvem nadstropju Osrednje knjižnice Celje na ogled razstava nakita Celjanke Darje Trivan. Gre za edinstven ročno izdelan nakit v tehniki »beading«, ki pomeni nizanje perlic, kar so poznali že pred tisočletji. Kot je povedala avtorica, ki izdelke, je pred desetimi leti prvič tako predstavlja svoje spoznala to tehniko izdela- Iz kolekcije Slovenski ornament ve nakita, ko je v trgovini za ustvarjanje kupila prvi material, druga znanja je našla na spletu. Najprej je izdelke, ki zahtevajo dolge ure potrpežljivega nizanja, izdelovala zase, nato se je krog tistih, ki so pri njej naročale nakit, širil. V povezavi s Katarino Karlovšek in na osnovi dediščine njenega dedka Jožeta Karlovška, raziskovalca ljudske umetnosti, je nastala kolekcija Slovenski ornament, ki je prav tako na ogled v knjižnici. Po spletu naključij je ustvarjalka spoznala našo vrhunsko manekenko Bernardo Marovt, ki jo je navdušilo Darjino delo in je postala ambasadorka njenega nakita. Prav za Bernardo je Darja ustvarila kolekcijo Bernie, ki jo je manekenka nosila tudi na predstavitvi v knjižnici, kjer je zanimiv dogodek povezovala modna poznavalka Vladimira Skale. Več o Darji in njenem delu boste lahko prebrali v Praznični Petici. TC, foto: SHERPA Špica sever v korist celjskemu kajakaštvu »Naš kajakaški klub je najbrž edinstven v svetu, saj ima edini ob svojih prostorih še gostinski objekt. Gostišče je največji pokrovitelj kluba. In dokler bom na čelu kluba, bo tako,« je poudaril predsednik Kajak-kanu kluba Nivo Celje Dušam Konda, ko je stal pod nadstreškom nove zgradbe ob Špici, imenovane Špica sever. Najbrž bo klub prostor oddajal za zaključene skupine. Na odprtju je igral klarinetist Goran Bojčevski, pel je Kastelo, zaplesali so člani Folklorne skupine mestne četrti Slavka Šlandra. Odprtje nove čolnarne je bilo pred enajstimi leti. Gostinski del najprej ni bil pod klubskim okriljem. Kasneje je v celoti zaživel, toda potrebe za pripravo hrane ob večjih tekmah in koncertih so bile iz leta v leto večje. »Pekli in kuhali so pod milim nebom. Ko je deževalo, članom moje ekipe ni bilo lahko. Za Špico sever je zaslužnih veliko pokroviteljev in mojih ljudi, Vojo, Cima, Borči, Lazo, Lojz, Kluka, Joža, Miran, Grega, Pavli, Tit in Milko. Bog mi oprosti, če sem koga pozabil. Da, seveda. Ti, Buc si tudi vedno z nami,« je ob odobravanju zbranih v svojem slogu govoril Konda, ki mora za delovanje kluba letno priskrbeti 130 tisoč evrov. DŠ, foto: DŠ Časopis mora biti vedno pri hiši »Že ko sem bila otrok, je bil časopis vedno pri hiši,« nam je zaupala Jožefa Go-rišek, hči v naši naročniški akciji izžrebane Ane Vodišek z Reke pri Laškem. »Zelo dolgo ga že imamo naročenega. To je edini časopis, ki mamo razveseli, ko jo vsak četrtek pričaka v nabiralniku,« nam je zaupala Jožefa. »Mama rada bere. Ogromno knjig je prebrala. Slednjih pri 76 letih žal ne more brati več, časopis pa še vedno bere z velikim veseljem.« Naša naročnica Ana rada kuha, zato se zelo razveseli kakšnega recepta, objavljenega v Novem tedniku ali kateri od naših prilog. Tudi našo zbirko Kuharske bukve ima in predvsem iz kuharske knjige rada pripravi kakšno domačo jed. Sicer pa jo v Novem tedniku zelo zanimajo novice iz domačega kraja, trenutno tudi volitve, osmrtnice, z veseljem pomaga tudi otrokom pri kakšni akciji, kot je bil npr. izbor naj maturan-