m 284. tf UuKljin!, o četrteR, dne 10. decembra 1908. Velja po poŠti; tsai celo leto naprej K 26'— 88 pol leta „ „ 13'— ua četrt leta „ „ 6 50 ftfi en mesec „ 2'20 V upravnlStvu: sa celo leto naprej K 22.40 s« pol leta „ „ 11.20 sa četrt leta „ „ 5.60 sa en mesec „ „ 1.90 Xa pošllj na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. (Uredništvo 1« v Kopitarjevih ulicah Si 2 (vhod Čez - dvorISJe nad tiskarno). — Rokopisi se f«* vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74, f za slovenski narod Leto XXXVI Inseratl: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 6 ,, V reklamnih noticah stane; enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, IzvzcmSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo Je Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, Inserateln reklamacije. OpravntSkcga telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Brez nas proti nam. Čudne so niaksime avstrijskih državnikov. Kna vlada jih od druge podeduje. Smo sicer v tein in onem oziru silno moderni, z marsi'ktero napravo se celo pred vsemi drugimi državami ponašamo, čeprav se nove misli v Avstriji porode pozno, še pozneje pa izvedejo. Kadar izpeljemo reformo kazenskega prava, jo bomo brezdvotna tako, da bomo prekosili v marsičem vsa druga, vendar treba pomisliti, da se pri nas normalen in nenormalen zločinec, delavec in gospod, mlado in staro, moško in žensko kaznuje po I. 1852 vzakonjenth načelih, ki pa večji-del slone vsa na kodeksu iz leta 1803 . . . So pa stvari pri nas, ki časov teka prav nič ne poznajo. Tako imamo na primer pri nas narodnostno vprašanje, ki ■ne tvori kakor drugod postranske zadeve, katero državniki od slučaja do slučaja rešujejo, kakor vedo in znajo, marveč je za obstoj države najbistvenejšega pomena. In ravno, kar se tega vprašanja tiče, delajo avstrijske vlade od pamtivefka enako; vsak ministrski predsednik se sklicuje, kar se narodnostnega vprašanja tiče. na to. da je Avstrija čisto posebne vrste organizem, katerega umevajo negovati samo izkušeni možje, na poseben način modri, vešči vseh tozadevnih receptov. V resnici pa se pri nas ta stvar nabija na vednoisto kopito, ker naše vlade ne vedo, da nič ni tako nepreračunljivo in kočljivo kakor ravno narodnostni problemi, psihologija rase, in da tvorijo za državo nevarnost, ako se takoj in pravično ne rešijo. Rešitve pa se naši državniki ogib-Ijejo kakor neimenujga blagoslovljene vode in neki baron Beck je za to taktiko celo iznašel modro ime »srednje črte«. O tej stvari deli razglabljati bi se reklo odpreti arhiv našega stoletnega, če ■računamo od časa probuje naše nacionalne zavesti, več kot polstoletnega narodnega trpljenja. Dovolj je, če pribijemo nekaj faktov iz najnovejše dobe. Vsaka vlada v Avstriji se drži načela zahtevati od Jugoslovanov ravnotoliko kakor od vseli drugih, vladati pa brez njih in jim tudi ničesar ne dati. Pri državnih jaslih ni za nas grižljeja, čeprav jih nič menj nc polnimo kakor vsi drugi. Severne dežele dobe vse — Nemci, Poljaki in tudi Cehov v tem oziru ne izvzamemo. Dalmacija pa i stoji, kakor pravkar čujemo, pred nevarnostjo ljudske lakote, v Istri imamo vinsko krizo, Kranjci tudi ne živimo bogve-kako sijajno, dočim gališki deželni fondi svojo jetiko zdravijo ob državnih blagajnah. Če se pa vsled skrajne sile kak državnik spomni na potrebo pokulturjenja dalmatinske obali, trobijo v svet, da so iznašli in ustvarili novo Indijo Koroni andrjo. Zdaj smo Bosno anektirali. Človek bi mislil, da je tisti, ki je to samonasebi silno pametno stvar zamislil, jo tudi dobro premislil. Ne mislimo na zunanje zapletljaje; tisti, ki namreč pri tej priliki kričijo o svetosti pogodb, se še nikoli nobene niso držali. ne, kar se tiče posameznih dežela, ne, kar se tiče kronanih glav, varovanih po ustavi . . . Bosna je kot del skupne monarhije nemogoča, če se obenem jugoslovansko vprašanje v 'svojem celem obsegu ne reši! To je, kar slepci vidijo, ne vidi pa naša vlada, ker se 'boji tiste peščice pravih Mažarov, katere bi lahko čez noč udušili, ako bi Ogrski dali pravično volivno reformo. Bi niti ne bilo treba, da bi bila preveč pravična. Bosna bo breme državi, ako se ne bo naslanjala na Jugoslovane. bo ravno to, kar je svojčas Turčiji bila, ravno to, kar bo morda sprednja Indija v kratkem Angliji! Če bodo v Bosni vladali po starem sistemu, bodo še dolgo imeli opraviti z velesrbsko idejo, če pa bodo v Bosni moderno, na Hrvaškem pa po Rauchovo, Hrvati tega nasprotja ne bodo mirno požrli. In kaj bo z Dalmacijo, ki ie pravzaprav del Bosne in katero bodo morali s prometnimi zvezami odslej še tesneje z njo zvezati? In Slovenci? Ali vlada misli, da bomo v zavesti, da imamo dva milijona jugoslovanskih bratov več, da se nanje naslonimo, tako ponižno in brez odpora prenašali naval nemštva na naše meje, ki se dan na dan krčijo, kakor smo doslej? Zdi se res, da vlada tako misli. Ni dolgo temu, so Italijani z revolverji Nemcem dokazovali, da jim gre univerza. Bilo je zadosti. Še Tittonija ne bi bilo treba, da je prijazno opomnil našo vlado, naj Lahom da, kar je njihovega, ako noče izgubiti svoje zaveznice — še tega ni bilo treba, kajti naša vlada bi bila tudi brez tega Italijane za njihovo streljanje obdarila s pravno fakulteto. Čelo v Trstu jo je pripravljena postaviti, dasi bi morala vedeti, da s tem zgradi irredentovcem dom, kakor si lepšega sami ne morejo želeti in v (katerega se bodo brezdvoma ho- ! dili gret mladi neodrešenci iz Benetk pa i doli do Palerma. Vrhtega pa bi se kaj slabo podala univerza v tistem Trstu, ki za svoje avtohtonsko slovensko prebivalstvo nima niti ljudske šole. Baron Bienerth je res dejal, da dobe Lahi pravno fakulteto, če jo pa Slovenci, tega ni povedal. Tako ravna vlada v tistem trenotku, ko Jugoslovane rabi bolj kot očesa v glavi! Tako pridobiva vlada zaise Jugoslovane, ki tvorijo najmogočnejši jez proti irredenti in brez katerih je resnično in trajno, organsko vtelešenje novih dežela na jugu iluzorično! Nihče nam ne more očitati nelojalnosti. Sovražnikom monarhije zelo neradi potiskamo v roke orožja. Toda slepota naših državnikov je tako daleč prispela, da je pogubna državi sami. Delj molčati bi bilo greh. In zato odobrujemo korak jugoslovanskih poslancev, slovensko ljudstvo umeje in podpira opozicijo proti vladi. Ako nočejo z nami za nas vladati, naj pa vladajo proti nam brez nas, brez naših glasov. Tudi gospodje okoli »Reichs-poste«, ki bi radi z našo pomočjo zgradili »Veliko Avstrijo«, pa so zadovoljni s tem, kar vlada z nami počenja, naj si to zapomnijo! Slovenci se ne bomo pustili več bagatelizirati. ' proti narodnosti ali stranki, ampak proti življem, ki hočejo narodne strasti izrabiti v to, da oslabe državo v jako nevarnem trenotku. Ako pa je naša država kljubovala raznim viharjem, gotovo se ne sme ustrašiti raznih svojih sovražnikov, ki pred vso Evropo razglašajo njen razpad. Ko pa se vlada prepriča, da je v Pragi zagotovljen javni mir, bode vlada preklicala naglo sodbo. tako. Državni 3bor. Dunaj. 9. decembra. Baron Bienerth snubi. Začetkom današnje seje je baron Bienerth v imenu svoje vlade prečita! lepo sestavljen govor, ki naj bi pojasnil parlamentarne razmere ter omgočil staro koalicijo. Češki radikalci so mu priredili mačjo godbo s piščalkami in krikom. Ker pa so zopet ostali osamljeni, utihnila je polagoma tudi godba. Običajno je, da v vsaki proračunski razpravi ministrski .predsednik razvije svoj program, ki naj ie vodilo tudi vladni večini. Ker pa izjavljajo češki poslanci, da ne glasujejo za nujnost drž. proračuna, dokler ni preklicana v Pragi nagla sodba, zato se je baron Bienerth bavil najprvo s tem vprašanjem. Nagla sodba v Pragi. Ta je 'bila proglašena, kakor izjavlja baron Bienerth, ko so bili dani vsi zakoniti pogoji in vsa druga normalna sredstva niso mogla zagotoviti javnega reda in varnosti. Nagla sodba pa ni naperjena Za parlament. Nato se je baron Bienerth bavil z raznimi predgovorniki. Odgovarjal je najprvo dr. Adlerju, ki mu je očital, da hoče ubiti parlament. Baron Bienerth izjavlja z vso odločnostjo: Jaz hočem parlament, verujem v parlament, kar je v moji moči, hočem storiti, da se okrepi parlamentarizem. Zato sem bil tudi vesel, ko nagla sodba ni razburila parlamenta. Veseli me tudi, ker naglašajo mnogi z menoj, da dijaki ne smejo dobiti v roke političnega vodstva. Vlada hoče tudi skrbeti, da bodo akademiki zopet dijaki. (Burno pritrjevanje.) Italijanska fakulteta. O načinu, kako hočejo italijanski dijaki priboriti pravno fakulteto, so akti sklenjeni. Takih izgredov nihče nc more zagovarjati. Navzlic temu pa vlada prizna Italijanom pravico do pravne fakultete. Imeli so že svojo pravno fakulteto, ki pa so jo, izgubili. Obžalovati morajo torej izgubo, zato so na slabšem. Vlada pa jim hoče ustreči. Zato bode že meseca prosinca zbornici predložila načrt zakona za ustanovitev italijanske pravne fakultete. Poslanec Hribar: Kaj je s slovensko pravno fakulteto? Narodna sprava. To pravico je Italijanom priznal tudi nemški posla uec dr. Stolzel, ki je sploh jako toplo priporočal narodno spravo. Isto naj bi storili tudi češki zastopniki. Vedni boj ne koristi nikomer. Boj ni rned strankami, ampak med narodoma, ki sta po zgodovini vezana drug na drugega in dovolj močna, da drug drugega ne uničita. Tudi slaba sprava je boljša nego dolga pravda. Popolna sprava je sicer nemogoča, vendar pa premirje, ki omogoči miren in stvaren razgovor o mnogih skupnih vprašanjih. I11 tako premirje je nujno potrebno že z ozirom na vnanji položaj in mnoge nujne gospodarske predloge. LISTEK. Otok zokladov. Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M. (Dalje.) »Ne, ne da bi potopili čoln,« je rekel. »Vztrajati morate, gospod, ako izvolite, vztrajati, dokler ue opazite, da pridete daije.« Poskušal sem in polagoma spoznal, da nas je gnal pritok še dalje proti zapadli, dokler nisem naravnal čolna bolj proti vzhodu ali skoro ravno pravokotno k potu, po katerem bi morali voziti. »Na ta način nikdar ne pridemo do obrežja,« sem rekel. »Ako je to edina smer, v kateri moremo voziti, moramo pač voziti«, je odvrnil kapitan. »Držati se moramo proti toku navzgor. Vidite, gospod,« je nadaljeval, »ako bi vozili proti izkreevališču, je težko reči. kje bi prišli do obrežja, ne glede na to, da bi nas utegnili roparji napasti; v tej smeri pa, v kateri sedaj vozimo, moremo priti iz toka in voziti potem ob obrežju nazaj.« »Tok je že slabši, gospod,« je rekel Gray, ki je sedel spredaj. »Sedaj lahko nekoliko bolj počasi vozite.« »Hvala, moj dragi,« sem rekel, prav kakor da bi se ne bilo ničesar zgodilo med nami; na tihem smo se namreč dogovorili. da ravnamo z njim, kakor da bi bil eden izmed nas. Naenkrat se je kapitan zopet oglasil in mislim, da je bil njegov glas nekoliko spremenjen. »Top!« jc vzkliknil. »Mislil sem na to,« sem rekel, kajti bil sem prepričan, da je mislil na bombardiranje trdnjavice. »Nikdar ne morejo spraviti topa na obrežje, in ako bi se jim posrečilo, ga ne morejo vleči skozi gozdove.« »Poglejte nazaj, zdravnik,« jc rekel kapitan. Mi smo popolnoma pozabili na dolgi dcvetfuntni top in tamkaj smo videli na veliko našo grozo petorico lopovov, kako so sc sukali okoli njega, odvrgli njegovo suknjo, kakor so imenovali močno smolnato odejo, v katero je bil zavit. In ne samo to; v istem trenutku smo se tudi spomnili, da smo pustili na ladji kroglje in smodnik za top in da bi zamogli z nekoliko udarci s sekiro lupežniki vse dobiti v roke. »Izrael je bil Flintov topničar,« je rekel Gray s hripavim glasom. Ne glede na vsako nevarnost smo naravnali sedaj čoln naravnost proti izkreevališču. Prišli smo tako daleč i/, toka, da smo vozili dalje proti cilju. Toda najhujše pri tem je bilo, da smo v sedanji smeri obrnili celo svojo stran proti liispanioli in smo tako tvorili tarčo kakor vrata kakega skednja. Videl in slišal sem, kako je oni lopov z obrazom, rudečim od žganja, izpustil na tla krogljo. »Kdo je najboljši strelec?« je vprašal kapitan. »Gospod Trela\vney,« sem rekel. »Gospod Trela\vney, prosim, ali morete ustreliti enega teh mož, gospod? Handsa, ako mogoče,« je rekel kapitan. Trela\vncy .ie bil hladen kakor jeklo. Pogledal jc na ponvico svoje puške. »No,« je zavpil kapitan, »počasi s to puško, gospod, sicer prevrnete čoln. Vsi naj stoje mirno in drže ravnotežje, kadar bo meril.« Sodnik jc vzdignil puško, veslanje jc prenehalo in mi smo sc nagnili na drugo stran, da vzdržimo ravnotežje, in vse smo izvršili, tako dobro, da nismo zajeli niti kapljice vode. Na ladiji so mej tem top zasukali in Hands, ki je stal z nabijalnikom pri cevi, je bil radi tega najbolj v nevarnosti. Vendar nismo imeli sreče, kajti ravno ko je Trela\\ ne\ ustrelil, se je pripognil, kroglja je žvižgala nad njim in eden izmed ostalih štirih je padel. Na njegov krik so odgovorili ne samo njegovi tovariši na krovu, temveč tudi mnogobrojni glasovi na obrežju; in ko sem pogledal v tej smeri, sem videl, kako so ostali razbojniki v gručah prihajali izza drevja in hiteli proti svojim čolnom. »Čolni prihajajo tukaj, gospod,« sem rekel. Dalje torej!« je zavpil kapitan. »Sedaj ne smemo gledati na to. ako ga potopimo. Ako se nam ne posreči priti do obrežja, je vse izgubljeno.« »Samo en čoln se pripravlja na odhod. gospod,« sem pristavil, »možje drugega čolna pa pridejo najbolj gotovo po bregu naokoli, da nas vjamejo.« •Zelo bodo morali teči. gospod,« je odvrnil kapitan. > Mornarji na suhem, vsaj veste! Vendar nisem mislil nanje, temveč topova kroglja jc. ki sem jo imel v mislih. Kroglje za kegljanje! Ilišina moje žene ne bi mogla zgrešiti; povejte nam, sodnik, kadar boste merili, da se ustavimo.« (Dalje.) Koalicijska v!ada. V nadaljnem govoru je baron 15ie-nerth priporočal koalicijsko vvlado Iz strank, ki so tvorile prejšnji kabinet. Torej Nemci, Čehi in Poljaki naj si razdele vladno oblast ter skrbe tudi za zanesljivo vladno večino. Sedanja uradniška vlada ima od vladarja nalog, da ugladi pot novi koaliciji treli največjih skupin. Končno prosi baron Bienerth, naj zbornica dovoli začasni proračun. Kje so Jugoslovani? Opravičena jeza zgrabi človeka, ko znana lajna v Gosposki ulici poje vedno staro pesem o narodni spravi. In ta narodna sprava naj se ustvari edino le na Češkem. Mi smo gotovo prvi, 'ki priznamo brez ovinkov veliki pomen češkega in nemškega naroda za avstrijsko državo. Po zgodovini, kulturi, številu in davčni moči sta brez dvoma prva v Avstriji. Stalna in trdna vlada je nemogoča proti Čehom ah Nemcem. Toda oba naroda, češki in nemški, sta ie prva med enakimi. Mi ne priznamo narodov prve in druge vrste. Ali so Jugoslovani pribe-račili v habsburško državo? Prostovoljno so se združili pod habsburškim žezlom v obrambo države proti turški nevarnosti. Država 'pa, za katero so dolga stoletja prelivali svojo kri, žrtvovali svoje imetje, jih ne pozna, tudi ne v trenotku, ko si prisvaja dve novi jugoslovanski pokrajini in ko se utegne odločevati bodočnost države na jugoslovanskih tleh! To ni samo pozabljivost, marveč črna nehvaležnost ali staroznana avstrijska zaslepljenost. Baron Bienerth vabi rn prosi stranke, naj dovolijo državni proračun, kateri zagotavlja severnim in nemškim planinskim deželam izdatna denarna sredstva, dočim na jugu preti lakota. Baron Bienerth Italijanom z medom maže usta in jim zagotavlja pravno fakulteto, dočim se niti z besedico ne spominja jugoslovanskih zahtev in potreb. Po hodnikih zasopljeni tekajo vladni priganjači, da dobe za proračun dvetretjinsko večino, za kulisami pa se /?bira prejšnja koalicija pri egipčanskih loncih. In jugoslovanski poslanci naj nosijo drva in vodo na ognjišče sitih narodov. Kdor ima čast in oblast, ta naj nosi tudi odgovornost. V nadaljni razpravi so govorili Kunšak, Mahler, Masaryk, Glabinski in Conci. Kunšak se je bavil s soc. demokrati, ki povsod kriče o terorizmu strank, a sami proglašajo naglo sodbo. V dokaz navaja razne dogodke ob .volitvah. Mahler. gališki žid, ostro graja nemško dijaštvo, ki razgraja na univerzah proti zionistoin in dijakom nenemških narodnosti. Masaryk je jako dolgočasno govoril o izgredih v Pragi. Podpišemo pa malone ves njegov govor. Pritrjujemo mu. naj se mladina uči in pripravlja za svoj poklic. Le tako morejo koristiti svojim narodom pozneje tudi kot politiki. Uradnik naj je v prvi vrsti služabnik državi in javnemu blagru. ne pa hujskač. Dr. Conci pa je utemeljeval zahtevo italijanske univerze in sicer v Trstu, češ, da nai si narod sam izbira sedeže kulturnih zavodov. Volitev podpredsednikov. Danes so se zopet nadaljevala pogajanja med strankami o podpredsednikih. Pernerstorfer in Steimwender utegneta biti jutri izvoljena brez boja. Niso pa se mogli zediniti o drugih dveh kandidatih. Na mesto dr. Zaoka se je večina čeških poslancev zedinila za dr. Hrubana, ki pa menda odstopi na korist agrarcu Za-zvorki. Jugoslovanska >Narodna zveza« vzdržuje kandidaturo posl. Pogačnika. Italijani. Rumuni in Rusini pa bodo volili Jr. Coneija. Odločile bodo torej druge stranke. Glasovanje o začasnem proračunu se vrši v ponedeljek ali pa v torek. Z Balkana. Srbskih in črnogorskih čet ni v Bosni in Hercegovini. Popolnoma neosnovana so poročila, da so vdrle čete v Bosno. V Bosni in ob meji je popolnoma mirno. Srbške ob meji porazdeljene čete imajo ukaz, da morajo ostati mirne in da ne smejo vdreti v Bosno. Nič ni tudi znanega, da bi vdrle črnogorske čete v Bosno ali v Hercegovino. Ustava za Bosno in Hercegovino. Sarajevska uradniška visoka gospoda govori, da skupno finančno ministrstvo izdeluje že načrt ustave za Bosno. Obe zbornici se zato nista pečali z aneksijsko predlogo, ker hočeta, da razpravljata zbornici o aneksiji, ko bosta že poznali ustavo. Avstrija In Turčija. »Šuraj Umet« poroča, da se je posvetoval avstrijski poslanik Pallavicini z velikim vezirjem, kako bi se doseglo sporazumljenje glede na Bosno in Hercegovino. Avstro-Ogrska želi, da se sporazumno s Turčijo udeleži konference, na kateri naj se konstatira fait accompM. Da je pa to mogoče, mora Turčija ustaviti bojkot. Veliki vezir je odgovoril, da bojkot nima nič opraviti z vladnimi posli. Vladi ni mogoče, da vpliva na ljudsko voljo. Ne glede na bojkot mora Avstrija delati za sporazumljenje. Nadalje piše »Šuraj Umet«, da Aehrenthal priznava potrebo sporazuma z Rusijo in s Turčijo. Veliki vezir sodi, da je zdaj pravi trenutek za sporazum s Turčijo. Bojkot odpravi Avstro-Ogrska le, če da Turčiji zadoščenje. Avstrija mora prevzeti del državnega dolga za Bosno iu Hercegovino, pritrditi mora izpremembi carinskega tarifa in pa, da bo na konferenci podpirala Turčijo. Bojkot proti našemu blagu je pa še hujši, kakor je bil. Zdaj so celo potopili en čoln nekega avstrijskega parnika. Trdi sc, da Pallavicini odpotuje. Avstrija igra zidaj res vlogo, ki ui ravno taka, da bi ji bilo čestitati. Še pobijati prično Turki Avstrijce, Aehrenthal bo pa po svojem poslaniku posredoval. Aehrenthalovo sposobnost kaže pač v najlepši luči zdaj protiavstrij-ski bojkot v Turčiji. t Zveza Francoska, Angleška in Rusija. V Peterburgu dvomijo, da sklene Iz-volski alianco Francoska, Angleška in Rusija. Taka zveza je izključena, dokler ne bo imela Angleška 300.000 do 400.000 mož močne armade. Srbi iu Črnogorci. »Wr. AI Ig. Ztg.« piše, da belgrajski politiki niso navdušeni za vojsko. Osobito pomiruje Pašič. V Črnigori je pa ljudstvo zelo navdušeno za vojsfko. Vojsike pa najbrže ne bo, ker je knez Nikolaj obljubil Rusiji, da brez njenega dovoljenja ne napove vojske. V solunsko pristanišče je prišla 9. t. m. druga velika pošiljatev vojnih potrebščin, tretja pride 20. t. m. Srbske finance. Za oboroženje so vzeli Srbi 16 milijonov frankov, ki še niso 'bili porabljeni za zgradbo železnic. V Cetinje so poslali 1 >300.000 frankov. Zgradbe železnic so ustavili. Mirovno razpoloženje je vedno večje z ozirom na žalostne srbske finance. Za oboroženje so že porabili 9 milijonov. Skupščina ni imela nobene seje že od 21. oktobra. Popolnoma izmišljena so poročila o po prestolonasledniku uprizorjeni zaroti proti kralju, da bi se odpovedal prestolu. Avstrijski manifest Arnavtom. S k o p 1 j e , 10. decembra. »Vardar« poroča, da med Arnavti kroži manifest, ki naglaša, da je Avstro-Ogrska s tem, da se je odrekla svojim pravicam do Sand-žaka, mnogo storila za združenje Albancev in njihov napredek. Nadalje Obsega program Avstrije v Albaniji ustvaritev književnega jezika za vse Albance in ustanovitev albanskih šol. »Vardar« trdi, da je bil ta manifest sestavljen v avstro-ogrskem konzulatu v Skoplju. Dnevne novice. Izjava. Ozirom na notico priJb-čeno pod naslovom »Kdor zna pa z n a« v številki 94. »Slovenca« z dne 24. aprila t. I., s katero se je dolžilo gospoda dr. Gustava Ciregorina, odvetnika v Trstu, da materijelno izkorišča list in tiskarno »Edinost«, izjavlja podpisano uredništvo, da obžaluje, da se je dalo po dopisniku zavesti v priobčenje gornje notice, s katero se je neutemljeno obdolže-valo gospoda dr. Gustava Gregorina pred-bacivanega mu nečastnega dejanja, dočim se je podpisano uredništvo moglo prepričati, da omenjeni gospod vodi brezplačno in z tnaterijelnimi žrtvami list »Edinost« nad 14 let, a tiskarno »Edinost« nad K) let. — Uredništvo »Slovenca«. ; Izjava. Gospod deželni poslanec Ciril Pire nas toži pri tukajšnjem porotnem sodišču, ker se mu je v našem listu očitalo denuncijantstvo. Sedaj prekliče-mo in obžalujemo vse žalitve, ki so dale povod omenjeni tožbi. — V Ljubljani, dne 10. decembra 1908. Uredništvo »Slovenca«. -f- Deželnozborske volitve na Kranjskem in dolžnost vseli naših somišljenikov. Le malo dni nas še loči od deželno-zborskih volitev. V teli dneh jc dolžnost vseh naših somišljenikov, delovati na to, da se razvije zanimanje za volitve v po"ni meri. Tudi brez boja nc smemo mirovati! Vsaka občina nai skrbi, da z veliko udeležbo pokrije morebitno presenečenje v i kaki drugi občini. Socialni demokratje so j razvili živahno agitacijo iu ni izključeno, 1 da sc semtertje ne pridružijo ljudje, ki bi s tem pokazali svoje narodno izdajstvo in svoje kmetu sovražno stališče. Naši somišljeniki naj z dobro organizrano udeležbo naših volivcev preprečijo vsako presenečenje! Somišljeniki, organizirajte za volitve takoj vse naše volivce, da bo četa, ki bo stopila na volišče, ogromna in tudi vsem nasprotnikom krščanske in ljudske misli imponujoča. Pokažimo vsem, da trdno in neomajno stoje trdnjave Slovenske Ljudske Stranke! + Pozor volivcem in zaupnikom S. L. S. kočevskega in ribniškega volivnega okraja. Pri popisovanju glasovnic naj sc pazi, da se zapiše pravilno kandidatovo ime: dr. Vladislav Pegan, odvetnik v Ljubljani. Napačno je ime Vladimir. + Pozor volivci v predstojništvo delavske zavarovalnice v Trstu! Volitve se vrše dne 16. t. m. Za tc volitve je skupen odbor, ker le tako je tu mogoča zmaga proti italijanskemu terorizmu. Mnogo volivcev še ni doposlalo glasovnic! Stvar je nu;na! Zaupniki naj vplivajo, da volivci takoj z obratno pošto odpošPejo glasovnice na naslov: Josip Lenarčič v Ljubljani, pisarna trgovske zbornice. + Naša krščanska organizacija vzporedno z narodno probujo od dne do dne napreduje. — Zadnjo nedeljo so mladeniči v Št. Vidu nad Ljubljano iz lastne iniciative priredili sestanek vseli mladeničev ljubljanske okolice, katerih se je zbralo blizu 200, F. Terseglav in J. Podlesnik sta povdarjala, kako krščanska organizacija dosledno in nemoteno nadaljuje po poti. ki so jo začrtali buditelji katoliškega preporoda na Slovenskem. S tako moderno in času primerno organizacijo na krščanskih temeljih se ne morejo ne Francozi, ne Italijani ponašati in tudi avstrijske nemške krščanske socialce v marsičem prekašamo, kar se tega tiče. Mla-deniška organizacija je pri nas že zdai veliko boljša kakor kjerkoli drugod med katoličani. Ona je rezerva za vse naše organizacije, vir prenavljanja in presnavljanja. Kar je v svojem početku bila, to ostane tudi zanaprej, bojna organizacija proti svobodomiselstvu stare, že precej razdra-pane šole in novega, živejšega kova. Liberalizmu in socialni demokraciji smo slej-Koprej sovražniki. Z vnemo, ki nc samo, da jc ista kot prvi dan, ampak vednobolj raste, bomo našo misel razširili in zanesli v zadnjo slovensko kočo. Zdaj je mlade-niško-telovadnih odsekov že 40 in to komaj po preteku dveh let. Goriška napreduje in na Dolenjskem se ustanovi v kratkem nov odsek. Notranjska nič ne zaostaja za Gorenjsko, zna jo celo prekositi. Zato je velike graje vredno, ako ponekod še ne umevajo vsega pomena mladinskega gibanja. Liberalci so nedavno v nekem prelepem gorenjskem kraju ustanovili mladeniško društvo, kar dokazuje, da ne mislijo slogi žrtvovati svojih načel, kar ie tudi čisto prav. Sramotno pa je za nas, če se pustimo kje iznenaditi. Naša deviza mora biti: V vsako vas telovadni odsek! Ce se nasprotniki organizirajo, nič hudega: le mi ne smemo zaostajati, temveč biti nasprotno povsod prvi, kakor smo dozdaj bili. Stojimo na straži proti strupenemu narodnemu sovražniku, stojimo pa ravnotako na straži proti sovražniku ljudstva, liberalizmu! Krasna je naša mladina; ne hodi sicer na ulico, ker se pripravlja v šoli izobrazbe in je previsoke cene, da bi zgolj hrulila — iz nje, iz njene društvene šole bodo izšli apostoli krščanske in narodne misli! Izvajanjem so mladeniči navdušeno aplavdirali. Govorili so potem mladeniči sami in zastopniki posameznih odsekov so poročali o svojem delovanju ter o društvenem življenju v okraju sploh. Lep dan, ki je pokazal, kako zveste bojevnike ima naša ideja iu kako je naš naraščaj pripravljen braniti sadove katoliških shodov, kakor jih je prejel in podedoval od svojih učiteljev in voditeljev! + »Vaterland« od 8. t. m. prinaša o narodni združitvi Jugoslovanov informativen članek od slovenske strani. Povdarja pomen aneksije in jugoslovanskega vprašanja, ki je s tem v bistveni zvezi, naglaša nesolidarnost ostalih nacionalnih strank v parlamentu, vsled česar pridobiva solidarna jugoslovanska parlamentarna enota veliko na pomenu, in naglaša potem tudi ugodno pozicijo, ki si jo je na ta način pridobil krščansko-socialni element, kateri je med Jugoslovani v ogromni večini. Dopisnik opozarja na slovenski krščanski akademiški naraščaj, ki relativno daleč prekaša celo nemški, omenja krepko zadružno organizacijo in zmago krščansko-demokratiške misli nad liberalno na Slovenskem. V tej luči jc združitev Jugoslovanov pridobitev v narodnem in krščansko - organizatoričnem oziru. Volivna shoda v Zatičini in Šent Vidu. V torek sta bila volivna shoda v Zatičini in v Šent Vidu. V Zatičini jc bil po dolgih letih to prvi shod. na katerem se je predstavil kandidat S. L. S. d r. I v a n Zajec. Za njim je govoril deželni poslanec Mandelj. Volivci so kandidaturo dr. Zajca brez ugovora odobrili. Popoludne pa se je vršil volivni shod v Zatičini, ua katerega je prihitelo iz vseh krajev šent-vidske fare nad 200 volivcev. Izvajanja kandidata dr. Zajca so kmečki volivci z velikim odobravanjem poslušali ter se izrekli soglasno za njegovo kandidaturo. V sodnih okrajih Litija, Radeče, Višnja gora se je doslej že vršilo nad 15 shodov. Skoro povsod se je predstavil in govoril novi kandidat S. L. S. dr. Ivan Zajec. Kliub temu, da ni protikandidata od liberalne strani, je zanimanje za volitve tako, kot še nikdar preje. Veliko pripomorejo k temu tudi Čobalove zgage in njegova vsiljivost v sodnih okrajih Litija in Radeče. Neslani Cobal se kmečkim volivcem ponuja, kakor ponuja vsiljivi žid svojo slabo kramo. Pa ne bo ničesar izpečal; kmečko ljudstvo in pošteno delavstvo dobro ve, da od ljudi Čobalove sorte nimajo ničesar pričakovati. Kmetje in pošteni delavci vedo. da ie njih kandidat d r. I v a n Z a j e c, zdravnik v Ljubljani, ki je odločen pristaš 5. L. S., stranke pozitivnega dela. Demokratke fantazije privoščimoČobalu in njegovim vernim. Pa še v drugem oziru so ti shodi prava sreča za kmečko ljudstvo. Ljudje izpregiedujejo tudi v krajih, kjer se ;e doslej šopirilo nekaj liberalnih magnatov. V Št. Janžu se dela dan in mrtvaški zvon že oznanja smrt puhlemu liberalizmu. Tudi na Vačah ne more učitelj s svojo liberalno šajtrgo nikamor ve'č naprej. Prihodnjo nedeljo je v tem volivnem okraju zadnji volivni shod na Krki. Predstavi se kandidat dr. Ivan Zajec. Volivci krške fare: Prihitite v obilnem številu na shod! + V Dravljah pri Kovaču bo v petek, 12. t. m„ ob 7. uri zvečer volivni shod »Kmečke zveze« za ljubljansko okolico. Vabljeni so vsi somišljeniki volivci Slovenske Ljudske Stranke«. + Volivni shodi. Dr. Vladislav Pegan je imel 8. t. m. dva zelo dobro obiskana shoda, in sicer dopoldne v Sodražici (pod predsedstvom župnika Travna), drugega popoldne v Loškem potoku (pod predsedstvom župnika Pravharja). Na obeh shodih so volivci soglasno sklenili voliti in agitirati za kandidata S. L. S. dr. Pegana. Shoda v Loškem potoku so se udeležili tudi volivci iz Travnika in iz Kočevske Drage. + »Hrvatsko imanje«. Pod tem imenom se snuje novo obrambeno društvo, ki obsegaj vso »hrvatsko domovino«, to je: Hrvatsko, Slavonijo. Dalmacijo, Bosno in Hercegovino, Reko z okolico. Istro, Trst in Medjimurje! Društvo naj preprečuje izseljevanje Hrvatov iz domovine, vrača izseljence nazaj domov, gmotno in prosvetno dviga Hrvate, varuje hrvatske koristi doma in v tujini in goji v Hrvatih ljubezen do narodov, s katerimi so pod istim vladarjem. V to svrho bo nakupovalo v domovini zemljišča, ki pridejo na prodaj, ter jih naseljevalo s Hrvati, stopilo z ogrsko vlado v poganjanje, da se izselijo Madjari s Hrvatske in Hrvati z Ogrske, skrbelo bo Hrvatom za zaslužek doma, podpiralo dijake, ustanovilo pokojninski zaklad itd. Društvo vabi v svoje kolo tudi Slovence, katerih prispevki bi se posebej zaračunali. Pokojninski zaklad bi bil skupen. Predsednik in tajnik upravnega odbora in nadzorni odbor naj bi bili skupni, a njih članovi morajo biti Hrvati. Skupne zadeve bi se reševale skupno (Trst). + Kanonično umeščen je bil včeraj č. g. Valentin Zabret na župnijo Št. Vid pri Ljubljani. + Učiteljske vesti. G. Slavoj Dimnik, učitelj v Postojni, je imenovan za su-plenta na c. kr. pripravljalnih razredih za srednje šole v Trstu. — Za provizorični učiteljici na šoli pri sv. Petru v Ljubljani sta imenovani gdčni. Albertina Vajda in Angela Kraiker. — V VIL činovni razred sta pomaknjena šolski svetnik profesor dr. J. Bezjak in profesor Alojzij Virbnik. — Šolske službe so razpisane v Radencih, Ambrusu in Selu. + »Društvo slovenskih profesorjev« bo imelo svojo glavno skupščino v nedeljo, dne 27. decembra 1908, ob 10. uri dopoldne (nadaljevanje eventueino ob treh popoldne) v mali dvorani ljubljanskega »Narodnega doma«. Dnevni red: I. Ogo-vor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo preglednikov. 5. Volitev osmih odbornikov. 6. Slučajnosti, oziroma posebni predlogi društvenikov. — V smislu pravil ($ 11, 4) mora biti vsak predlog, ki bi naj prišel na dnevni red, priobčen odboru vsaj teden dni pred glavno skupščino. + Zopet klic od meje. Piše se nam: Ze opetovano smo opozarjali vso sloven-sk o javnost, s kako brutalno silo deluje ves nemškonacionalni aparat, da bi potisnil jezikovno mejo pri St. Ilju preko Drave. Št. Ilj v Slov. goricah, ta krasim kraj, kjer jc prebival že od nekdaj izključno slovenski živelj, ta Št. Ilj in vsa okolica bo sčasoma docela ponemfiila in deloma polutrijanila, če nas Slovenci iz sre-jišča ne bodo dovolj zdatno podpirali, [irat j e, pomagate nam lahko na dva najina. 'kupite naša posestva in drugič podpirajte nas v prosvetnem delu, pri je I u za izobrazbo našega ljudstva. Sedaj ju spet v sami šentiljskj občini več zelo epih kmetij na prodaj, za katera se že Siidmarka« poganja. Rojaki mili iz (ranjske in Primorske, prosimo Vas, pojdite in rešite obmejne brate pogina! Kupite naša posestva, ki so na prodaj, da jih ie dobi »Siidmarka«. Naslove Vam pove uredništvo »Slovenskega Gospodarja« v Mariboru. — Šentiljski Slovenci imajo pa uidi željo, za svoje ognjišče si postaviti skromno zbirališče »Društveni dom«. Ze tekom dobrega meseca se je nabralo nekaj čez 300 K. Rojaki, rojakinje, odprite svoja blaga srca in hitite hudo st iskanim obmejnim bratom na pomoč! Naše ljudstvo je sedaj še v ogromni večini, a izobrazbe in organizacije triu manjka. Zato nam je treba zbirališča, katerega sedaj nimamo nikjer. Pomagajte šentiljskemu Bralnemu društvu« k stavbi »Društvenega doma«. — Iz metliške okolice se nam piše Pravo se je pogodilo, da se je mesto od-stopivšega kandidata za novomeški, metliški in Črnomaljski okraj - g Zurca iz Kandije postavilo po zaupnikih S. L. S. na zaupnem shodu v Novem mestu dne 4. t. m. vrlega župana g. Martina Matjašiča v Rosalnieah h. št. 39. Kandidat Matjašič je vrl mož in kremenit značaj. + Iz Šebrelj na Goriškem. V nedeljo dne 29. novembra t. I. je imela »Kmečka Zveza« za Cerklansko javen shod v Še-breljah. Shodu je predsedoval šebreljski župan Ant. Rejec, kateri je otvoril shod in dal besedo gospodu deželnemu poslancu in županu cerklanskemu Ant. Kosmaču. Ta je obrazložil postopanje poslancev S. L. S. pri zadnjem zasedanju dež. zbora iu podal kot načelnik cestnega odbora poročilo o stavljenih prošnjah na dež. zbor za gradbo mnogih cest na Cerklanskem, koje pa so zasedaj ostale nerešene. Obrazložil je tudi pomen novoustanovljene živinorejske zadruge v Cerknem, kojemu poročilu so udeleženci z unemo sledili. G. kaplan Kos poročal je o delovanju dež. zbora v zadnjih šestih letih, koji je osnova! deželno hipotečno banko, ustanovil dežel-no zavarovalnico za živino, prevzel užitni-•/io v svojo^ režijo itd. G. župni upravitelj Ivančič v Šebreljah pojasnoval je pomen strank; naj si ima stranka kakršnokoli ime, mogoče je le dvoje, ali je katoliška ali liberalna; na to je predlagal naj se izreče zaupnica gosp. Kosmaču, ker se je z odobravanjem sprejelo. Nato je bil dobro obiskani in čez linpol ure trajajoči shod zaključen. — K aretacijam radi dogodkov pri pogrebu Oberdankove matere. Iz Trsta nam poročajo z dnč 10. decembra: Pri hišni preiskavi v stanovanju aretiranega Jr. Mussafia, odvetniškega koncipijenta in načelnika društva »Giovine Trieste«, ki ie poklonilo vence z italijanskimi traki za Oberdankovo mater, se je našlo večje število veleizdajalskih letakov, nanašajočih se na obešenje Oberdahka, kakor tudi več slik istega. Aretacija dr. Mussafia in drugih članov navedenega društva, se je izvršila na podlagi S 65 kaz. zakona. Res vandalizem. Slovensko planinsko društvo je postavilo lansko leto celo vrsto napisnih tablic ob potih na Nanos. Ravnokar smo dobili poročilo, da so neznani Zlikovci podrli kol iu tablico na Pleši, tablico pri razgledišču Počivalnik in tablico z napisom: »Planinska pot slovenskega planinskega društva«. Kdo je izvršil to »kulturno delo«, ni težko dognati, kajti na kolu vrh Pleše so zajedno pritisnili nemški kolek društva »Peutsches liaus« v Trstu. Značilno je, da so pustili laški turisti, katerih največ prihaja na Nanos, naše naprave vedno na miru, dočim je grmanska kri koj vzkipela pred slovenskim napisom. — »Podporno društvo za slovenske velikošolce na Dunaju« je za mesec december razdelilo čez 1000 (tisoč) kron med revne slovenske akademike, ki so v zadnjih dneh mnogo trpeli, ker je bila niensa academica« zaprta. — Odbor. — Nesreča na železnici. Včeraj je prišel v Trbovljah med odbijače 171etni delavec Martin Zorine, katerega so na desni nogi tako poškodovali, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico. — Proti dr. Amrušu, županu v Zagrebu. ki pri vladi ni priljubljen, ker svoj čas ni hotel pozdraviti barona Raucha, ko je prišel kot ban v Zagreb, jc zdaj nastopila lastna stranka, madžaroiv^ka ve-čitia občinskega odbora. Seja, ki je bila sklicana, da sklepa o proračunu, ni bila sklepčna ter jo je nadžifpan odgodil. Na 'a način, da dr. Anirušu ne dovolijo proračuna. ga hočejo vreči. Nasledoval ga Imenda odvetnik Šal. — Državno redarstvo v Pulju bo štelo 180 redarjev in 14 civilnih agentov, brez konceptnih in drugih uradnikov. Novi brigadir. Poveljnikom 55. pehotne brigade v Trstu je imenovan GM Ivan baron Kirchbach, doslej poveljnik 12. pehotne brigade v Celovcu. Umrl je v Zamašku v Istri župnik Anton Ragusin. — Radi klica »Živela Srbija!« so v Pragi aretirali neko dekle in jo obtožiii veleizdaje. — Suša v zimi. Na Ježici in sploh na Posavju so skoro vsi vodnjaki suhi, če so tudi globoki nad 25 metrov; vrstoma jih morajo zopet in zopet poglobiti. Tisočaki so se že porabili. Kdaj bo kaj z vodovodom, o katerem je bilo že toliko govorjenja? Kakšne pretirane pogoje bo stavil magistrat? Včeraj, 9. t. m. je v Mali vasi pri Polšetu pri poglobenju vodnjaka padel 23 metrov globoko neki delavec; zlomil si je nogo in se na glavi težko ranil; prepeljali so ga v bolnišnico. Zrakoplov. Iz Zagradeca se nam piše: Dne b. t. m. med 10. in II. uro videli so pri nas zrakoplov, ki je plul v smeri proti jugu. Bil je precej velik, vendar lju-dij v njem niso mogli zapaziti. — Na železnici Trebnje-Št. Janž je pretečem teden neki lopov blizu postaje na Puščavi položil čez tir smrekov drog in ga celo z žico pritrdil. Strojevodja je zapazil drog. a bilo je že prepozno. Stroj in en voz sta šla čez. Gladko je odrezal stroj ležeči drog, a gorje bi bilo, če bi bil drog hrastov. Strašna nesreča bi se bila lahko zgodila. Ali ne zasluži tak lopov, na mestu vislic? Upamo, da ga dobimo. Promet na tej železnici je velik, bodisi osobni ali tovorni. Po novem letu začno voziti tovorni vlaki. Na Puščavi se blesti napis »Freistritz«. Naši dobrovoljni ljudje si ta napis razlagajo tako-le: Fei—stric, to je dober stric. — Odkod dobiva „Lega Nationale" dohodke? O priliki zadnjih protiavstrijskih demonstracij v Italiji je razglasil del dijaštva geslo, naj bi se v znamenje protesta proti dunajskim dogodkom po vsej Italiji pobiralo prispevke za „Lego Nationale". Ker pa bi to šolskemu društvu, ki bi moralo biti nepolitično, vtegnilo nakopati sitnosti pri avstrijski vladi, predlagala je „Corriere dela Sera", naj bi se vsi ti prispevki poslali italijanskemu društvu „Dante Alighieri", češ, da „domače društvo, ki čuva vse brate, bližnje in daljše vselej in povsod, te svote gotovo dobro vporabi." Nabrane zneske dobi torej najprej društvo »Dante Alighieri", od njega pa razni dalmatinski pa istrski in tržaški nemaniči, ki potem velikodušno po-lože neprimerno visoke darove na oltar „Lege Nationale." — Razstava v Turlnu. V času od aprila do oktobra leta 1911. ob 50 letnem jubileju proklamacije Italije se bo vršila v Turinu mednarodna industrijska in obrtna razstava. Za pojasnila in tozadevne tiskovine se je obrniti na „Commissione esecu-tiva deli Esposizione Internazionale nel 1911." Torino, Via Po Nro. 2. Program in klasifikacija te razstave je v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani na vpogled. — Na prvem zborovanju združenih slovenskih esperantistov ob priliki zadnjega svetovnega esp. kongresa v Draždanih se je povdarjala z navdušenjem ustanovitev prvega slov. esp. krožka. Da izvrši naš krožek (Maribor, ob parku 1. 111.) prvo svojo večjo nalogo, da izda namreč popolno slovnico esp jezika za Slovence, se obrača esperantni krožek zopet na slavno občinstvo z nujno prošnjo, da nas podpira v večji meri ko doslej z — naročil'. (Knjiga bode stala 2 K ter se bo razpošiljala po poštnem povzetju ) — Šarlatanstvo iredentarjev. Združeni goriški neodrešenci. namreč ultra-liberalci, mazzinijanci in socialisti, napovedali so bili za v nedeljo opoludne velik javen ljudski shod v dvorani društvenega gledališča, na katerem bi se imelo svečano protestirati proti dogodkom na dunajskem vseučilišču in za ustanovitev laške univerze v Trstu. Za govornike so bili večni vseučiliščnik Giovanni Stecchina, ki ie imel govoriti o dogodkih na Dunaju; potem drugi stari obiskovalec graške univerze ter poznani poulični razgrajač iu voditelj vseh demonstracij, Ermani Mar-cuzzi. V imenu mazzinijanske stranke bil bi govoril poznani tržaški napetnež Dio-mede Benco in v imenu socialistov laški podanik in goriški dopisnik tržaškega glasila socialistov, stavec v tiskarni tukajšnjega lista Gazzettino popolare«, ki piše jako nepristransko, Alfredo Callini. nekdanji Kalin. Ker so pa v nedeljo blagoslovili v Vidmu zastavo iredentističnega društva »Trento-Trieste«. so sklicatclii goriškega shoda prekasno naznanili poll-;ični oblasti svoj namen, tako da je bila ta prisiljena iz formalnega pogreška prepovedati nedeljsko zborovanje. To zamudo so pa laški junaki zagrešili nalašč, da so imeli povod na videmski slavnosti ropotati proti zatiranju Italijanov v Avstriji. česar so se prav izdatno poslužili. — Pod imenom »tržaški udeleženci«, katerim so se pridružili tudi Goričani, dospela je v Videm ob eni in pol cela tolpa najstrast-nejših iredentistov iz Avstrije. Ze med vožnjo po Eurlaniji so dajali odduška svojemu mišljenju; ko so pa stopili na laško zemljo, postali so besni sovraštva do dežele, v kateri se mastijo in uživajo vse ugodnosti precartanih otrok. Kar so počenjali pri blagoslavljanju zastave, potem po mestu in na vrtnitvi v obsovraženo domovino, tega se ne sme opisati, ker bi gotovo preveč ugajalo državnemu pravdniku, a misli si lahko vsakdo, kdor le količkaj pozna te viteze, kaj so vse počenjali. Omenjeno naj bo, da so njih dejanja ostro obsojali Videmci in se čudili, da javni državni organi niso preprečili ostudnih dejanj podanikov sosednje države. — Sledi naj samo še kratek opis zastave društva -Trento-Trieste«. Je, kakor samo ob sebi razumljivo, v italijanskih barvah, v sredini sta grba avstrijskih mest Trsta in Tridenta, nad njima zlata peterovoglata laška zvezda, pod grbom ima zastava umetno gubo, ki zakriva goriški, istrski in dalmatinksi grb, pod njo je napis v zlatih črkah: »Vincet amor patriae«. — Heilovci po deželi. Predvčerajšnjim je šlo zopet iz Ljubljane par nadutih nemških lovcev na deželo; okolu Medvod, po ljubljanskem barju, okolu Šmaria in Grosupljega, po kranjski okolici in okolu Vrhnike heiiajo ti ljudje in se prav izlivajoče vedejo baš ob času, ko gredo ljudje dopoldan ob 10. uri k službi božji. Po končanem lovu pa se ti nacijonalci Bismarkovega kalibra vedejo še bolj pro-vokatorično. Pijani kot mavre se zaletavajo v mirne ljudi in zabavljajo, potem pa, če jih kdo »z mrzlo vodo polije«, pa kriče ti kranjski Prusi, da je naš priprosti kmet neolikan in nedostojen. Zato pa: Kmetske občine, dajte lov domačim ljudem v najem! — Iz Horjula. Jubilejno slavnost smo vrlo lepo praznovali. Na predvečer 2. decembra je bila vsa vas razsvetljena, močni streli so se oglašali z bližnjih hribov iri rakete so švigale visoko v zrak. Požarna brainba je napravila obhod z balončki po vasi. Navdušeni slava in živio-klici so doneli iz grl domoljubnih Horjulcev. — Drugi dan dne 2. decembra pa je priredil čipkarski tečaj krasno veselico. Dvorana je bila nad vse lpo ozaljšana, in občinstvo jo je napolnilo do zadnjega kotička. Nato je sledil spored slavnosti, ki je bil jako mnogovrsten in zabaven. Culi smo več milo-donečih in veselih pesmi iz grl naših deklet. Pri veselici so sodelovali tudi fantje >'S. k. izobraž. društva«, ki so udarjali na tamlburice nekaj jako mičnih pesmi. Koncem veselice so se razdelila našim vrlim čipkaricam darila, ki jih je doposlal c. kr. osrednji čipkarski tečaj dunajski za naše slavlje. Na tem mestu bodi izrečena najtoplejša zahvala čipkarskemu vodstvu dunajskemu, ki tako lepo skrbi, da se gojen-ke izobražujejo v čipkarstvu in jih vsestransko podpira. Hvala pa tudi gdč. Mu-niliovi, ki se je potrudila, da je 'slavnost tako krasno uspela. LjubljansKe novice. lj Nemce pozivajo »Deutsche Stim-men«, naj se volitev v splošno skupino dne 14. t. m. popolnoma vzdrže. lj V telovadnici tukajšnje realke letos ne bo volišča, ker je »Kranjska hranilnica* ta prostor mestni občini odrekla. lj »Slovenska filharmonija« v Zagrebu. Merodajni činitelji so vprašali v Zagrebu, ako bi se pri tamkajšnjem občinstvu moglo računati na zanimanje in prijazen sprejem »Slovenske filharmonije« v svrho prireditve koncerta. Zagrebški listi z veseljem pozdravljajo misel in dohod Slovencev v Zagreb, zlasti še zato, ker Zagreb nima lastnega orkestra. lj Bolezen gospodične Nigrinove, gledališke igralke v Belgradu, se še ni obrnila na boljše. Bolnica je vedno pri zavesti in govori docela mirno o smrti. Ves čas bolezni je umetnica bila predmet nežni pozornosti, ne le svojih tovarišev, marveč tudi širših krogov svojih občudovalcev. Ugledne gospe iz najvišjih krogov ji strežejo in donašajo dan za dnevom darov in krepčil. Ij Slovanska tovarna cikorije pri Ljubljani. Gospod Sehantel svojih tozadevnih travnikov in njiv pri tovarni za lep ni prodal kaki tuji tovarni, temveč slovanski tvrdki »Kolmski tovarni na ka-vovč nahražky, akciovi podnfk česlkomo-ravskeho kupeetva v Koline«. Ij Umrl je včeraj zvečer učitelj gosp. Jožef Potrato, star 22 let. sin svetnika deželne sodnijc. Naše najiskrenejše sožalje! Ij Rezervirani sedeži pri filharmonič-nem koncertu? Na razna vprašanja, da li bo v nedeljo pri popoldanskem filharmo-ničnem koncertu dobiti tudi rezerviranih sedežev, smo pooblaščeni v nastopno pojasnilo. Le radi razlike v izberi boljših se- dežev se pač ne bodo izvajale nikake razlike med obiskovalci. Kjer bo prostora in kateri sedež bo komu bolj ugajal, tja naj sede. Kdor pa vendar hoče delati izjemo, naj zato tudi plača za sedež, ki si ga preje Izbere, 50 vinarjev več. Komur se to premalo zdi, lahko stori tudi prostovoljno kako večjo izjemo v prid »Slovenski filharmoniji«. Da takih izjem na škodo jedna-kosti ne bo preveč, za to je skrbljeno. Oziralo se bode v prvi vrsti na člane in rodoljube iz dežele. Tozadevno obrniti se ie na upraviteljstvo »Slovenske filharmonije«. Sedeži se prodajajo v trafiki gospe Češarkove v Šelenburgovih ulicah. Ij Proti delavstvu. Na Martinovi cesti se uporabljajo za kopanje materiala ob železniški progi samo prisiljena. Čemu neki to? Drugi delavci pa čakajo na delo in — stradajo. Ij Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri se poje šestič opereta »Valčkov čar«. — V nedeljo popoldne noviteta »Grof Monte Christo«, zvečer zadnjič opereta »Netopir«. — Dne 15. in 17. t. m. opera »Carmen«. Ij Košut in — dr. Žerjav. Korespondenca »Magyar Tudosito« je pooblaščena izjaviti, da trgovinski minister Košut nikdar ni poslal emisarjev v Ljubljano, ki bi naj pridobili Slovence za Madjare. Žerjava torej na Ogrskem še ne poznajo. Ij Umrli so: Fran Mihelič, posestnik, 42 let. Kolezijske ulice 8; Karol Spinar. c. in kr. major v pok., 79 let, Karlovska cesta 20; v bolnici: Mariia Micelii, strežnica; Marija Steblaj, gostija, 66 let; Ivana Zvokelj. kurilčeva žena, 28 let; Manami pl. Kreysa, zasebnica, 15 let. Ij Neki ljubljanski trgovec je ponujal svoje blago tudi v zagrizeni celjski »Vali tarici«. Nekega dne je dobil nato dopisnico. na kateri je bilo brati: »Vašega blaga ne maram niti zastonj, ker ste inseri-rali v sovražnem nam nemškem listu. Slovenskim trgovcem je dovolj slovenskih časnikov na razpolago, da objavijo v njih inserate!« Ij Smolo je imel v ponedeljek, leta 1866. v Podražu pri Trati rojeni delavec Ivan Peternel, ki je zaradi ropa in tatvine odsedel že 12-letno ječo. Mož je v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah cel dan presedel in ko se ga je zvečer krošnjar Marko Domjanovič preveč navlekel, mu je Peternel izmaknil zavitek perila in ga dal odnesti po nekem kleparju na južni kolodvor. Vso stvar je opazoval neki strojnik in takoj šel za tatom in ga dal aretovati. Istega večera je našel neki kotlarski vajenec v Predilnih ulicah tatov zavitek, v katerem je bil poleg drugih reči častniški zaslužni križec in poštnohranilnična knjižica z vlogo 2 K, v kateri je pa sam ponaredil na 818 K. Aretovanec prizna, da je-ponaredil knjižico, a o tatvini noče ničesar vedeti. Oddali so ga sodišču. Ij Peč podrl. V Konjušnih ulicah je nek mož vrgel izpod strešja svojo boljšo polovico, potem zapodil iz stanovanja otroke, naposled se je znesel še nad pečjo jn jo podrl. Če ne bode hotel zmrzo-vati, bode vsekako moral postaviti novo peč. Ij Ljubljanski sekstet svira danes zvečer v kavarni »Avstrija«. Vstop prost. lj Našel se je zlat prstan. Lastnik naj vpraša v »Rokodelskem domu«. Ij Opozarjamo na današnji inserat akcijskega društva I. belovarskega paro-mlina v Belovaru na Hrvaškem, ki je oddal tukajšnje svoje zastopstvo trgovcu g. Maksu Lavrenčiču. ITALIJANSKO VSEUČILIŠKO VPRAŠANJE. Nemci sadijo, da se ustanovi italijanska pravna fakulteta na Dunaju; Italijani sicer sodijo, da se ustanovi fakulteta na Dunaju, a kljub temu živahno agitirajo za italijansko vseučilišče v Trstu. SHOD HIŠNIH POSESTNIKOV. Na Dunaju so otvorili shod avstrijskih hišnih posestnikov. Zastopanih je 187 društev hišnih posestnikov in 8 zvez, ki zastopajo 37.000 hišnih posestnikov. JUBILEJNO LETO IN DRŽAVNI URADNIKI. V parlamentu se je pričelo delovati na to, da 'bi sc jubilejno leto vštelo državnim uradnikom glede službenih let in pokojnine dvojno. Nekateri poslanci so tudi za to, da se državnim uradnikom letos izplača dvojna plača. Finančni minister je izjavil, da je tudi on za to, da pa more to željo uresničiti le parlamentarni kabinet. Telefonska In brzdam poročllr. ZMAGA »NARODNE ZVEZE« V PARLAMENTU. Dunaj, Ki. dec. Danes se je v parlamentu izvojeval boj za podpredsedniška mesta. Italijani v zvezi z Rumuni in Ru-sini so storili vse, da bi vrgli kandidata jugoslovanske »Narodne zveze«, Pogačnik a in da bi pripomogli do zmage svojemu kandidatu 'dr. C o n c i j u , katerega so podpirali tudi nemški svobodo-misleci z vlado na čelu. Vlada je nastopila proti Pogačniku, izgovarjaje se na zunanji položaj in na opozicijonelno stališče Jugoslovanov. Kljub temu je Pogačnik pri volitvi podpredsednikov zmagal z veliko večino, kar je tem večjega pomena, ker je bil kandidat Jugoslovanov, ki so proti vladi v opoziciji. Ko je Pogačnik zavzel svoje mesto, je takoj v slovenskem jeziku izjavil, da nastopa svoje mesto kot izvoljeni kandidat jugoslovanske delegacije. Za podpredsednike so bili izvoljeni: Celi Z a z v o r k a z 363 glasovi, Nemec S t e i n \v e n d e r z 357, socialni demokrat P ernerstorfer z 336, Pogačnik z 282 glasovi. Dr. Conci je ostal v manjšini z 108 glasovi. PRORAČUN ZA LETO 1909. Dunaj, 1(1. decembra. Vodja finančnega ministrstva je danes državnemu zboru predložil proračun za leto 1909. Proračun ima prebitek 61.190 K, zahteva pa finančno ministrstvo letos 155 milijonov kron več kot lani. Proračun je jako nepovoljen, ker je mali prebitek pravzaprav deficit. NOVI ARETIRANCI. Zagreb, 10. dec. Iz Banata javljajo, ' da so ondi osumljeni veleizdaje in areti- * rani dr. Aleksič, dr. Boškovič in dr. Pajič, ker so v zdravicah govorili, da se treba otresti mažarskega jarma. V Brodu je obtožen razžaljenja Veličanstva dr. Cvijanič. STAVKA PRAVNIH PRAKTIKANTOV. Praga, 10. dcc. Stavka pravnih prak- i tikantov se nadaljuje. ZADUŠNICA LJUBLJANSKIM ŽRTVAM V BELGRADU. Belgrad, 10. dec. Danes je priredila vseučiliška mladina v tukajšnji Saborni cerkvi svečano zadušnico v Ljubljani padlim žrtvam. V sprevodu je šlo več tisoč ljudstva od vseučilišča v cerkev. Sv. službo je opravilo 19 duhovnikov. Žrtve je proslavljal pravnik Djavo. Navzoči sta bili slovenska in češka kolonija in vsa bei-gradska društva z zastavami, na katerih so bili pripeti črni traki. Zadušnice so se udeležili tudi predsednik narodne skupščine^ z vsemi poslanci in vsi profesorji vseučilišča. Na poslopju univerze in p:; celem mestu plapolajo v znak žalosti črne zastave. BELGRADSKE ŠTUDENTKE ZA LJUBLJANSKE ŽRTVE. Belgrad, 10. decembra. Študentke belgradskega vseučilišča so priredile danes v pravoslavni Saborni cerkvi »pomen i molestvije« svojim \bratom, žrtvam v Ljubljani in Pragi. Ob 9. uri zjutraj so se zbrali pred univerzo ter odkorakali kor-porativno v cerkev: študentke, študenti z društvom »Obilič«, kolo »Srbskih sester« in odbor Srbkinj, žensko židovsko društvo, češka kolonija »Lumir«, belgrad-sko pevsko društvo »Stankovič«, židovsko pevsko društvo »Jakšič«, »Kara-Djor-dje«, »Miloševac«. »Kačanski«, »Abraše-vič«, zbor »bogoslovja« Sv. Save, »Dušan Silni«. »SokOl«. Raz mnogo hiš plapolajo črne zastave in v črnino zavite narodne trobojnice. Prodajalnice so zaprte. VOJAŠKA REVOLUCIJA V SRBIJI? Zagreb, 10. dec. »lirv. Pravo« poroča iz Zemuna. da je ves srbski častniški zbor v posebni spomenici pozval prestolonaslednika Jurja, da stopi na čelo vojske. Kraljevič je nato zahteval od očeta, naj odpusti ministrstvo in častnike zarotnike, ker bi sicer moral on stopiti na čelo častniškega zbora. Kralj je to sporočil ministrstvu, ki je izjavilo, da je prestolonaslednik bolan in da ga je treba zapreti. — V Nišu je izročilo 400 častnikov polkovniku Bojoviču spomenico, s katero zahtevajo pomiloščenje obsojenih protizarotnikov, ker bi drugače nastala revolucija s prestolonaslednikom na čelu. RACE IZ BELGRADA. Belgrad, 10. dec. Vest, ki jo je neki slovenski list prejel iz Belgrada, da jc namreč ruski minister Izvolskij v dumi govoril o aneksiji ter izjavil, da je Rusija nikoli ne bo priznala, je od konca do kraja izmišljena. Izvolskij v dumi sploh še ni prav nič govoril, niti se ne vč, kdaj bo govoril. POGODBA MED SRBIJO IN ČRNOGORO. Belgrad, 10. decembra. Pogodba med Srbijo in Črnogoro določa, da se morata obe vlasti vzajemno podpirati. Za dežele, ki so pod drugo oblastjo, določa pogodba: Črnogora dobi Hercegovino, del Sandžaka in Albanijo, črnogorski del morja se razširja s Kotorjem. Srbija dobi Dubrovnik. Bosno in drugi del Sandžaka ter Skoplje. Za slučaj, da ena dinastija izumre, pride oblast nad obema državama v roke preživeče dinastije, ako to odobrita skupščini. Srbija plačuje za vzdrževanje črnogorske vojske primerno vsoto. ZAHTEVE ČRNOGORCEV. London, 10. decembra. »I imes« objavlja noto, ki jo je črnogorska vlada izročila zastopnikom velesil, akreditiranim v Cetinju. Črnagora zahteva predvsem Spič, ki da za Avstrijo nima nobenega pomena, če se ona odpove pravicam iz S 29. berolinske pogodbe. To pa še ni vse, kar Črnogora zahteva kot odškodnino. TURŠKA MORNARICA V GRŠKIH VODAH. Atene, 10. dec. Javno mnenje je zelo razburjeno, ker je turško ladjevje dobilo ukaz, da se nemudoma poda v grške vode. RUMUNIJA NE DOVOLI PREVOZA SRBSKIH KONJ. Bukarešt, 10. dec. Vlada izjavlja, da ni mogla dovoliti prevoza konj, nakuplje-nih na Ruskem za srbsko vojsko, ker razsaja na Ruskem konjska kuga. Konje prepeljejo deloma skozi Bolgarijo deloma čez Turško. TURŠKI PARLAMENT. Carigrad, 10. dec. Turški parlament se sestane prihodnji četrtek. Parlament bo otvoril sultan z nagovorom. VELIKE TURŠKE VOJAŠKE VAJE. Carigrad, 10. dec. Velike turške vojaške vaje okolu Drinopblja so se danes začele. Danes ponoči je vojaštvo spalo na prostem. Ne verujte, da zlo preide samo od sebe. Če ste bolni, morate takoj iskati pomoč, kajti zanemarjena bolezen ie tem hujša. Kašelj, bolečine v prsih, zasliženje, pomanjkanje teka, hriipavost, nočni pot, slabost, medlost so često znaki nevarne bolezni. Ako se pokažejo taki simptomi, ne čakajte, ampak naročite si takoj Or-kenys Lmdenhonig-sirup, ki olajša kašelj, pomirja kri, lahko pretrga 'sliz. ustavi nočni pot, poboljša tek, poveča telesno težo, olajša dihanje, odpravi zaspanost in zabrani razvoj bolezni. Če naročite eno veliko steklenico za 5 K, noslovite pismo aLi poštno nakaznico na »Apostel - Apo-theke« v Budimpešti, Josefsring 64, Depot 30. Uošo postaja veliko lažja, že po uporabi prve doze SCOTT-ove emulzije in in to olajšanje bo vsak dan večje. To je izkušnja tisočerih tekom minulih 32 let. J m. r- JFr Kgp il Pristna le s to znamko — ribičem — kot poroštv. znakom za skot-tov način. SCOTTova emulzija pomnoži čudovito splošno moč. Tek in spanje se povrneta in zboljša prebava. ;250 4 Gena izvirni steklenici 2 X 50 vinar. Dobi se v vseh lekarnah. TRŽNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 10 decembra. Pšenica za april 1276 Pšenica za oktober 1. 1909 . . 11-15 Rž za april 1. 1909. 10 56 Oves t a april . 875 Koruza za maj 1. 1909 . . 7-47 Efektiv 10 ceneje Sestra Hildegarda Rohrmann ; urSulinskega konventa na Dunaju, j se srčno zahvaljuje ker so ji po vporabi želodčne tinkture lekarnarja PICCOLIJA v Ljubljani, c. in kr. dvornega dobavitelja, papeževega dvornega dobavitelja, prešle hude želodčne bolečine. T steklenica 20 vinarjev. Naročila po povzetju. 3089 3 Mesta r s* tega posebnega obvestilu 3228 , Potrtim srcem naznjamo vsem t J! sorodnikom, prijateljem in znancem ' pretužno vest. da je naša preljubljena B3S ■i mati, oziroma tašča in stara mati, p, ' 1 gospa 1 Marija Grajzer, zasebnica danes po dolgi, zelo mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 65. letu svojega življenja ob šestih zjutraj v Gospodu zaspala. Truplo blage pokojnice bode v hiši žalosti, Dunajska cesta štev. 32. blagoslovljeno in v soboto, 12. decembra ob 3. uri popoldne v grobišče pri sv. Križu položeno. Sv. maše za pokojničino dušo se bodo brale v raznih cerkvah. Rajnica bodi priporočena v molitev. Ljubljana, 10. decembra 1908. Ivan in Alojzij sinova; Frančiška in Apolonija hčeri; Josip Hafner zet; Antonija Grejzer-rojena Golob siriaha; vsi vnuki in vnukinje. Vsem vlč, gg. sobratom, prijateljem in znancem priporočam v molitev svojo preljubo mater, gospo Marijo Koritnik i ki jo je dne 8. decembra pievideno s sv zakramenti za umirajoče Vsemogočni poklical v blaženo večnost. Pogreb bo v četrtek, lo. t. m. ob 9. uri dopoldne. Polhovi Oradec, 9, dec. 1908. Anton KoritniK tfkn&i mm 1 Mesto vsakega drugega nazaaalls MeteoroJogično poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm. 2 1 ! brezvetr. del. jasno oblačno ! 0 34-5 j-0-9 ! sl. svzh. |del. jasno! Srednja včerajšnja temp. —4 1", norm.—0 9". 3229 Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nepozabni sin in brat Josip Potrato učitelj, po dolgi bolezni v 22 letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče danes ob 5 uri popoldne mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v petek, dne 11. decembra ob i/-23 popoldne iz hiše žalosti Stari trg 21. na pokopališče k sv. Križu, Ljubljana, 9. decembra 1908. Rodbina Jos. Potrato c. kr. dež. sod. svetnik. Sprejmem ~ ključavničarskega preddelavca takoj v trajno delo. Jakob Pr«želJ, vodovodni inštalater in ključavničar v N >vem mestu, 3222 3-1 ^^^vrdka Zabret & Huter J Britof pri Kranju 31 9 3-3 išče na jako ugodnem kraju z lepim sadnim vrtom. Polja, travnikov in gozda za domačo potrebo; vsa poslopja v dobrem stanju. Več se i've pri lastniku v Grebinju št. 2, Spod. Koroško. 3223 5-1 knjigovodjo | zmožnega dvojnega knjigovodstva in laščine. Prošnje naj se pošljejo naslov do 15. t. rornji ^ Globoke izpod cene prodajam radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, zimske suknje in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice. Konfekcijska trgovina lJre W TO TO OT TO Miklavže? ali božični dar pridnim otrokom je p;;č dobra knjiga. Kdor- hoče vzgojiti dobi'« oirofe'-, naj jim, da prebirat; korii>inc knj ga. Povesti, ki napeljujejo k dobremu zgledu, ki kažejo nasledke slabega dejanja i n poveličujejo Cednostno življenje, vplivajo na mladino navadno boli vpešno kakor beseda bodisi resno opominjevanje ali strugo grajanje. Upamo, da nam torej Miklavž ne zameri, če ga opomnimo na nekatere za slovensko deco posebno koristne knjige. Za manjše otroke priporočamo v prvi vrsti posamezne vezane letnike lista: 53 £C Oti okom; prijatelj, učitelj in voditelj urejuje Anton Kržič. P"leg resnobno podučnih, kratkočasnih pove-stic obsega .Angelček" tudi mnogo gradiva za kratkočasno zab.ivo in nedolžno šalo. Otroke razveseljujejo tudi podobe, katerih je v listu v izobilju. Vsak letnik tega krasnega lista obsega navadno okoli 200 strani in ima velikost 12>/2 X 19>/2 cm Kljub lepi obliki in zelo mnogostranski vsebini velja vsak letnik »eian samo 80 vin»c;c«. nvm ^tmmCn S tem niso plačani niti tiskovni stroški, še manj pa vezava itd Vendnr pa velja ta znižana cena do novega leta Dobijo se še vsi letniki od leta 1894 pa do leta 1906. Na »Angelčka' naj bi Mikhvž ja ne pozabil, če podari vsakemu pridnemu otroku vsaj en letnik, še bolje pa več letnikov bo napravil s tem mladini veliko veselje, a jej tudi mnogo koristil. a— — «1 Za mladino, ki je že iz prve detinske dobe, pa se posebno priporoča: ,,Caso lis a podobami sa slovensko mlaiiiao." Ta list skrbi, da ima vedno raznovrstno vsebino mikavno, podučno in zabavno v prozi in in poeziji, krasi ga mnogo podob. Vsebina je zelo mnogosttanska, oblika še večja kakor pri ,Angelčku" in se dobi vsak letnik do novega leta tudi s»o znižani ceni in sicer us«'k sjoaiant I©*«;}« 00 K 3,— KEKassETCTKTisHm rsc^csrassiraBraiMz« KMESEKciMesiijBssisaaasaB iNu razpolago so še letniki: 889, 'JO, 91 in od letnika 1893 do letnika 1907. Priporočamo tudi krasne 19 " ano^e in sicer 1. zv.: Ljub te s.oif sovražnik«I II. nat. Cena 40 v 2. zv.: Maron krš '.a ski tlečok i. L ba a a. Cena40v. 3. zv.: Marijina otrci.a. Povest iz kavkaških gora. Cena 40 v. 4. zv.: Pnšlii ludek. Povest. II. natis. Cena 4(i v. 5 zv.: Ujet ik morskega roparja. Povest. Cena v. 6.zv.: Arutniiijaii'8; intlijsk. knezn. Povest Cena4 .'v. 7. zv.: Milt.no.i suž ji. Cena 60 v. Tri In.lija ske povesti. Cena 00 v. Kraj i i neriak Cena GiJ v. Z'"•>■: i »in Cena 40 v. RiieCa in bela vrtnica. Cena 40 v. Korejska brsta. Cena 60 v. Boj m zm ga. Cena 60 v. Prisi.pa hu onskeflH glavarja. Cena 60 v. Annelj suž nj r v. Cena 40 v. 7.1 tokopl. Cena 60 v. P vič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo 8. zv. : 9. zv.: 10. zv.: U. zv.: 12. zv.: 13. zv.: 14. zv.: 15. zv.: 16. zv.: 17. zv.: Cena 60 v. 2988 10—10 Vsak zvezek velja trdo vezan 20 vin. več. m Icstnesa pridelka turdke aaessa t$iaw « e-. n koulč. nim (opdIo) 24 in 20, r rnao 32 pol litre Itd,, 1645 se toži u Sodni sKlh ulicah Sfeu. 4, In nu Rimski cesti šteu. Toči se tudi pivo iz zag ^bske delniške pivovarne. Delniška družba, z dr u ženili ni P* a ¥ aren Zialec in Laško Specialiteta: flSalvaiiv<" (črno pivo a la monakovsko). Zaioga Spodnja Šiška (telefon št. 187). ======== Pošiljatve na dom sprejema restavrater »Narodne^ doma" g. Kržišnik. (Telefon št. 82.) — Velika božična prodaja! Angleško skladišče oblek, O. BERNATOVIČ, Priporočam ueliko zalogo oblek za dame, gospode, deklice, dečke In ot'oke po zelo znižani ceni. nsrarkv.nii num nun n n mmi ihiihijblb <&0M(atarsfv0 in podoSarstvo. ° Slavnemu občinstvu, osobito pavele-insiHi duhovščini in cerkvenim predstoj-miStmom vljudno nasnanjava, da sva fod tmrdko 318 44-2 SotzUU £e6ar ustanovila kiparsko (podotarsko) obrt ter hdoloranjo oltarjev v Ljubljani, Turjaikl trg it. /- Priporočava st torej sa vsa ta strokovna dela ter pošiljava rasne načrte brta-plačno Ha vpogled. — Isvrševala bodev» vsako igročeno delo oestno, umetHiS.it>, rutina in po smernik cenah, Prliranltii pintnm no tir,i i n ifin/r y talogi bodo vedno rasna raspel.i trn •kvlrji m cerkvene in druge $»dob<. M odličnim spoštovanjem £ Soizl ml. i JEe6ar f»lu Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje. Sedaj: Mi.i!ošičeva cesta 6, pritličje v lastni hiti nasproti .Uniona' za frančlšh. cerkvijo 2379 1 prej ra Kongresnem trgu štev. 2, I. Ljudska posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo sprejema hranilne vloge vsak de- m || Q| brez kakega odbitka, tako, da lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure L L sprejme vložnik od vsacih vlože- popoldan ter jih obrestuje po * |U nih 100 K čistih 4 K 50 h na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za naiapanje po pošti so poštno hran. položnice na razpolago. — Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun, ter daje istim posojila proti vknjižbi, z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptirajo. V Ljubljani, dne 31. oktobra K>08. Dr. Ivan Šuštcrilč, Josip Slika, stolni kanonik predsednik in iineinelj komturneea križca podpredsednik. Franc Jožefovega reda z zvezdo. Odborniki i Anton Belec, posestnik, podjetnik, Imejitelj zlatega zasluženega križca in trgovec v Št Vidu nad Ljubljano. — Fran Povse, vod|a, grašcak, državni in deždni poslanic, vitez reda železne krone III. vrste, lasinik zlatfga zaslužnega knžca 1 kro >o in pnpež vega častnega kilžca ,,Pro Lcclesia et PonMfice". Anton Kobi, posestnik in trgovec Hreg p. R. — Karol Kauschcgfj, veleposetnik v Liubijani. — Mati|a Kolar, stolni dekan v Ljubljani. — Ivan Krofjar. svetnik trgovske in norme zbornice v Ljubljani Franči&ck Lcskovlc, hišni posestnik in blagajnik Ljudske posojilnice — Ivan Pollak ml ,'o amar — Karol Pollak, tovarnar in posesinik v Lju- bl|uni. — Gregor Sllbar, župnik na Rudniku. 1 1 1 1 1 I 1 i 1 | m Ki ===== Anton Kre jči = Ljubljana, Wolfove ulice štev. 5. priporoča svojo bogato zalogo najmodernejše in najfinejše kožuhovine, klobuVrot? in čepio, Prevzame tudi vsa v to stroko spadajoča —------ popravila proti najnižji ceni. ———----- Kupuje tudi vsakovrstne kože divjačine in jih najbolje plačuje. Blago in cene solidne. 2540 10 ki kašlja, če je hripnv, zasluzen, nima praw ga teka, če zapazi da pojemSjn teža telesa, če sc ponoči jjo i", se čuti slaboten in izpeh^n, ali zapazi nevarne znake na družini, naj takoj naroči Orkeny jev lipov med (sirup), da prepreči nadaljno razširjanje bolezni. 3058 12—2 Črkeny-jev I pov med (s rup^ prekaša vsa podobna sredstva, pomiri kašelj in bljuvanje krvi, izvrstno topi sliz, zboljša tek in odpravi nadležni slabeči nočni pot. V angleški razstavi odlikovan z zlato kolajno. Vzcrčna steklenica stane 3 K. 1 večja steklenica 5 K, in 3 velike steklenice, poštnine prosto 15 K. Naroča se proti povzetju ali če se pošlje denar naprej pri edinem izdelovatelju Orkenyjeva lekarna pri ..Apostolu", Budapešta, Josefsrlng 64, — Depot 30. r t Slovenci Slovencem S/ A | Zelo važno za trgovce in obrtnike j Ker imam še precejšnjo zalogo reklamnih koledorleuzol.1909 in je sedaj skrajni čas, da si j'h vsakdo nabavi, zahtevajte vzorce katere radevolje pošiljam na ogled. == Cene so brez konkurence ~ tako da mi je mogoče s tiskom in blokom vred oddajati *sr komad po lo vin. Vsem Slovencem se priporoča 3078 (20—8) Fr. IgiiČ, Llubliana, fetni tri 11. z ss o. ar CL ■n O ar 3 O - "* ■!»"»» ................"J v—_______) -t Podpiraimo se medsebojno! V slogi je moč! Sj Prvotna slika Matere Božje na Su. Gori pri Gorici katero je podaril Oglejski patrijarh Marko Grimani svetišču leta 1544., slikana na cedrovino, 3208 3 3 .je nsi|iro€liy v Gorici pri trgovcu s starinami Ivan Gyra ulica Contavalle št 7. mmmtmmmmtimmmmimmmmmtimm Vinske sode nekaj skoro novih, dobrih in močnih, od 600 do 1000 litrov proda po nizki ceni FRAN GASCIO 1233 Salenburgove ulice št. G. 4 O ^ c a L. c C o +J co rt N -s p D 7? O Marijin trg štev. 1.1 Največja zaloga najfinejših == barv ===== za umetnike, od dr. Sdionfelda & Co. Fine oljnate barve za študije, akvarelne trde in tekoče, tempera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronce. Pristno in kovinsko zlato, srebro in aluminium v listih. Štampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tuši. Slikarsko platno in papir. Palete, škatlje za študije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. :: slikarski vzorci in papir za vzorce po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične, ===== prstene in rudninske barve. == :: Priznano najboljše in najizdatnejše :: za pleskarje, stavbne in pohištone mizarje in liišne posestnike itd. : :: priporoča :: Prva kranjska tovarna oljnatih barv, Hrnežev, lakov in steklarskega kleja. - Prodaja najboljšega mizarskega _ lima po najniži ceni, ■ karbolioeja i samo boljše vrste, gipsa alabastra in stukaturnega za podo-2961 barje in zidarje. 1 Ustanovljeno 1832. = :: Zahtevajte cenike! :: aaaaamMgggBMMBBMMMBMl Podružnice Spljet, Celovec -_In Trst - Delniška glavnica - K 3,000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve uiice sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po čistih %% Kupuje in prodaja srečke iu vse vrsle vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. Podružnice Spljet, Celovec in Trst Kezervnl fond K 300.000.