Stran 373.
Kmetijstvo.
Kolika pri konjih.
Grizenje je splošno  ime  za  različne bolezni v trebuhu in v črevih. Kolika (grizenje) pride hitro, pa
mm
Stran 374
tudi hitro preide — časih pa že v nekaterih urah žival umori. Klanje napada vsa plemena naše domaČe živine; najrajši in največkrat pa vender konje. V naslednjem hočemo govoriti o koliki pri konjih.
Kolika (grizenje) je najbolj razširjena notranja bolezen pri konjih Med sto notranjimi konjskimi boleznimi je gotovo štirideset kolik; od sto na koliki obolelih konj jih počez pogine 15 do 20.
Koliko napravlja preobilna, napačna ali izprijena klaja. Posebno rada pride kolika po rži. Zategadelj je najbolje, da z ržjo konj ne krmimo ali jim le zelo malo rži dajemo. Najboljše žito za konje je oves, kateri daje moč in ne napenja. Sveža detelja, posebno sparjena, kaj rada provzroča koliko; torej moramo s to klajo vedno previdno krmiti. Navadno zbole konji radi na koliki ob nedeljah, ko v hlevu stoje in obilno krme dobivajo; pa tudi takrat nastane rada kolika, kadar sestradana živina prav hitro žre in se potem takoj upreže in s polnim trebuhom podi. Pri mli-narskih konjih se kolika večkrat iz tega vzroka prikaže, ker mlinarji veliko suhe moke krmijo, kar konje močno napenja. Klaja, ki začne hitro v želodcu vreti na pr. premlada trava in detelja, sparjena in sveža krma, zelo rada provzroča koliko. Nadalje prištevamo vzrokom kolike nabasanje želodca in črev s klajo ali z blatom; temu pravimo navadno, da se je živini zaprlo. Koliko povzročajo nadalje kamni v Črevih, kjer se večkrat napravijo; posebno ako so kamni veliki, nadlegujejo čreva. Isto velja tudi, ako se v črevih obilo glist zaradi. Večkrat nastane klanje v trebuhu na ta način, da se črevo zavije okoli črevesa in eno črevo drugo tako stisne, da ne more blato naprej. Včasih se črevo porine v drugo črevo in blato tudi ne more naprej. Koliko provzročajo tudi druga zelišča, kakor tudi preostra zdravila. Prehlajenje vsake vrste tudi napravlja ujedanje. Posebno je prehlajenje takrat nevarno, kadar mokra in potna živina stoji na prepihu ali se pa vroča živina napije mrzle vode.
Bolezen pride hitro. Konj postane nemiren, ne-pokojen, stopa semtertja, večkrat se ozira po trebuhu in bije po trebuhu z zadnjima voglama, s prvima pa koplje po tleh, ter maha z repom semintja. Konj se večkrat vleže in plane zopet kvišku, stoji mogoče nekaj minut mirno, ako se bolečine ponove, se zopet vrže na tla, ter zopet kmalu ustane. Konj se večkrat pripravlja k blatu in k scanju, pa spravi iz sebe le jako malo ali pa čisto nič. Kadar je kolika hujša, se meče konj brezobzirno na tla, se valja, leži na hrbtu ia nateguje noge krčljivo na trebuh. Zatem skoči kvišku, czira se po trebuhu in se iznova vrže na tla. To se večkrat ponavlja. Konj ne žre in ne pije, škriplje z zobmi, sope težko in naglo in ima gobec vroč in suh. Toplota kože se preminja, noge in ušesa so navadno mrzla. Žival se začne potiti in trepetati po vsem životu.
Zelo nevarna znamenja pri koliki so: Ako se konj davi ali celo bljuje. To je znamenje, da je želodec počil, kajti sicer konj nikdar ne bljuje. Ako konj sedi, kakor pes, ali s prednjima nogama kleči in vzadi stoji. Ako se hitro napne, je to znamenje, da so se čreva zavila ali pa da je kako črevo počilo. Kadar se žival vedno k blatu pripravlja in nič dru-zega iz sebe ne spravi, kakor malo žlema, takrat so čreva z blatom preobložena. Kadar se konj začne močno potiti in je pot mrzel, ali kadar se konj brezobzirno na tla meče, je to vedno slabo znamenje.
Splch se ne moremo nič dobrega nadejati, ako kakega pol dneva od konja čisto nič blata ne gre in se grizenje sploh ne potolaži.
Ker je kolika vedno nevarna bolezen, je najbolje, da se precej pošlje po živinozdravnika in se mu naznani, da je v hlevu kolika, zato da lahko zdravilo kar seboj prinese. Dokler živinozdravnik ne pride, ali če ga sploh ni pričakovati, naj se stori tako le:
Konju se dobro nastelje, da se metaje ob tla ne obtolče. Vrata in okna je zapreti, da ne vleče mrzla sapa na bolno žival. Ako se konj ne meče in ne valja, naj ga pusti na njegovem prostoru; ako bi se pa metal na tla. ga je treba izprevajati, da se ne bo valjal, Velikokrat se zgodi, da se Čreva pri valjanju zavijejo in na ta način blato ne more naprej. Tedaj ne more nobeno zdravilo nič pomagati; konj je izgubljen.                                                   (Konec prih.)
stran 394.
Kmetijstvo.
Kolika pri konjih.
(Konec.)
Po tem, kar smo doslej navedli, je menda lahko razumeti imenitno pravilo:
^Na koliki bolni konj se ne sme valjati; ako bi se vender hotel, prepeljujte ga, da mu zabranite valjanje. Ako bi konj ne hotel hoditi, mu morate z biCem pomagati. Konja polijte po trebuhu in hrbtu s kafrovcem ali terpentinovim oljem, potem pa naj ga štirje možje tako dolgo s slamo drgajo, da se posuSi. Zatem se konj gorko zadene. Mej tem se napravi žajfnica, katera se konju vsako četrt ure v ritnik brizglja. Predno se pa to stori, se s pooljeno  roko   konju  previdno seže
v ritnik (črevo) in se blato odstrani. To se ne sme nikdar opustiti, ker včasih pridejo precej po otrebljenju vetrovi, kar je vselej dobro znamenje. Za notranje zdravilo dajte pol litra kamiličnega čaja, v katerem raztopite pol funta Glauberjeve ali grenke soli. Bolje in pripravneje pa je, da vzamete pest kamilic, pol funta grenke soli in zmeSate z rženo moko. Tema prašku se prilije nekoliko vode ter se napravi testo, ki se da konju. Pri konju je vedno bolje in pripravneje, da zdravila z moko zmesimo v testo, kakor pa da bi vlivali tekoča zdravila. Zgoraj omenjeno zdravilo se pol dne trikrat ali štirikrat ponavlja, ako bolezen poprej ne jenja. Dobro je tudi četrt litra črne kave, kateri primešamo malo ruma ali žganja; to zdravilo je povsodi pri rokah in se je že večkrat dobro obneslo. Priporoča se tudi laško ali laneno olje po četrt litra nakrat, vsako uro pa se ponavlja. Ako to ne pomaga v nekoliko urah, je slabo znamenje. Vender pa kmetovalec ne more in ne sme pri svoji živini nič di^uzega storiti, kakor to, kar smo doslej povedali.
Nekateri nevedni in nespametni mazači dajejo proti koliki petrolej, terpentinovo olje, kolomaz, smrdljiva jajca, scalnico in počenjajo različne take bedarije. To je odločno odsvetovati.
Pravila za našega kmeta, kateremu je zbolel konj, so naslednja:
1. Pošlji hitro po živinozdravnika in mu povej, da imaš v hlevu koliko, zato da zdravila seboj prinese, ker tu je vsaka minuta draga;
2 Daj konju dovolj nastelje in ne puščaj mu, da bi se valjal;
3.  Drgaj konja dobro po trebuhu in hrbtu, koder si ga poprej polil s kafrovcem in trpentinovim oljem, potem konja dobro odeni;
4.  Odstrani blato iz ritnika previdno s pooljeno roko in brizgljaj konju pridno;
5.  Za notranje zdravilo daj kamiličnega čaja z grenko soljo ali laškega, kakor tudi lanenega olja, ali pa črne kave z rumom;
6.  Opusti vsako drugo zdravljenje, ker to more le živinozdravnik.
Končno nam je omeniti še ene konjske bolezni, ki ima enake znake, kakor kolika, t. j. zaprtje scal-nega mehurja. Vzrok tej bolezni je prehlajenje, ki pro-vzroči krč v mehurjevem vratu. Včasih pa bolezen provzroči tudi kamenje ali pesek, ki se dela v mehurju, ter pride v scalo in je zapre. Tako bolni konji se obnašajo kakor oni, oboleli za koliko; oni polegajo in skačejo zopet kvišku, ter skušajo scati, a brez uspeha. Če se gre z roko v ritnik, otiplje se napolnjen in napet mehur. Pripeti se, da poneha krč in spusti konj vodo, vsled česar ponehajo bolečine in nemir. Mogoče je pa tudi, da mehur poči, potem je seveda nagla smrt neizogibna. Pri zaprtju scalnega mehurja je najprej konja po trebuhu dobro obdrgniti, kakor je bilo gori popisano, ter mu  je  ravno tako v
stran 395.
ritnik brizgljati. Prav dobro je, iti z roko v ritnik, ter previdno pritisniti na napeti mehur. Pri tem delu je paziti, da se ritnik kaj ne opraska ali sploh ne poškoduje. Kot notranje zdravilo je konju dati »/^ litra kamiličnega čaja, pomešanega z 10 grami opijeve tinkture. Vsekakor je pa precej poslati po živinozdrav-nika, ki edin lahko odstrani ovire v scalu.