IMMHMg VESTNIK LETNIK XXXVH) CELOVEC, PETEK, 18. MAREC 1983 Poštni urad 9020 Ceiovec Verlagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. ŠTEV. 11 (2114) Kert: Slovenci v ALO niso generalno zastopstvo koroških Slovencev S socialistično konferenco županov in z ljudskostrankarskimi volil-nimi potovanji sta obe vetiki stranki začeli svoj intenzivni volilni boj. Volilni boj seveda razgiba tudi politične dejavnike znotraj manjšine. Slovenski socialisti znotraj Zveze slovenskih organizacij so se zadnji teden sestali s predsednikom kluba socialističnih poslancev Fischerjem jn mu tolmačili predvsem svoje predstave v manjšinskem vprašanju, ki naj bi jih socialistična stranka bolj upoštevala. Tudi ljudska stranka se je trudila navezati stike s slovensko manjšino. Po njeni želji naj bi na Mockovem volilnem zborovanju v Borovljah zapel boroveljski slovenski ^bor, na razgovor pa so povabili tudi predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev, do katerega je prišlo v sredo zvečer v Velikovcu. S tiskovno konferenco je zadnji teden predstavila svoje kandidate in program tudi Alternativna lista Koroške, ki je kot drugega kandidata izvo-iiia Pliberškega občinskega politika Frica Kerta. Fischer sprejel slovenske socialiste Za iznešena vprašanja je dr. Fischer pokazal razumevanje ter obljubil, da bo interese slovenskih socialističnih funkcionarjev zastopal pri strankinem vodstvu. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad tem, da se je našla pot take oblike kontaktov ter naglasil pripravljenost, da v bodoče pride do kontinuirane izmenjave mnenj. Kandidati in cilji Alternativne liste Ob svojem obisku na Koroškem is predsednik kluba socialističnih Poslancev v parlamentu dr. Heinz Fischer prejšnji teden sprejel tudi delegacijo slovenskih funkcionarjev koroške SPO. V delegaciji so bili Ludvik Ogris, dr. Zdravko Velik, Hanzi Ogris in Miha Kuhar, ki so jih slovenski člani SPO na svojem nedavnem posvetu v Celovcu izvolili ia svoje govornike. Fischerja so govorniki slovenskih socialističnih funkcionarjev sezna-s problemi, s katerimi se kot Slovenci srečujejo znotraj stranke. Obenem pa so mu tolmačiti tudi Pereča vprašanja in zahteve osredjih organizacij koroških Slovencev ^ zvezi s prizadevanji za uresničitev pravic v smislu člena 7 avstrijske državne pogodbe; pri tem so ga obvestili o potrebah in težnjah koroških Slovencev, ki so poznane številnih tozadevnih predlogov, Posredovanih zvezni vladi. PREBERITE Stoletnica smrti Karla Marxa str. 2 Aula slovenica razstavlja fotografije Joca Žnidaršiča str. 3 Zaključek 8. Rožan-skega izobraževalnega tedna Vesti iz Rinkol Franci Wicgele svetovni prvak str. 4 str. 5 str. 8 Z leve na de:no: Ffic Kert, dr. Wo!f-gang Hotiinger in mag. Marie-Lui!e Bach ,,Slovenci v okviru Alternativne liste niso generalno zastopstvo koroških Slovencev", je povedal na tiskovni konferenci drugi kandidat Alternativne liste Koroške, Fric Kert, frakcijski vodja EL Pliberk. Na noben način pa se tudi ne pojmujejo kot tretja sita med koroškimi Slovenci, je dodal Kert. Slovenci v tej stranki tudi ne sodelujejo, ker se bi radi poskrili, je zavrnil Kert deželnega glavarja, temveč zato, ker je v njej avtonomno mogoče zastopati stališča koroških Slovencev. V ostalem so predstavniki koroških alternativcev označili etablirane stranke kot okamenele, njihovim mandatarjem pa očitali, da so se preveč oddaljili od ba%e, katerih interesov ne zastopajo več. Oni sami se bodo pri- zadevali za živo demokracijo, ki je povezana s prizadetimi, za varstvo okolja, za večjo demokracijo v gospodarskih in socialnih vprašanjih, za nenasilno reševanje problemov, za večje upoštevanje žensk ter za uresničevanje manjšinskih pravic. Kot prvega kandidata so alternativci imenovali dr. Wolfganga Hol-zingerja, celovškega univerzitetnega asistenta, ki je že večkrat pokazal svoj pozitivni odnos do manjšine. Izmed 18 kandidatov so na listi poleg Kerta še trije Slovenci, in tudi ženske (7) so močno zastopane. Povedano pa je tudi bilo, da pride na vrsto koroški Slovenec, če bi alternativci poleg osnovnega mandata dobili na Koroškem in Štajerskem še dodatni mandat. OVPin Slovenci V okviru svojih volilnih prizadevanj skuša ljudska stranka pridobiti tudi slovenske glasove (na Koroškem bi jih skupno rada pridobila 8000). Želela si je posebno volilno zborovanje Mocka za Slovence, nato je skušala pridobiti pevski zbor SPD Borovlje za volilni nastop, vse to ji ni uspelo. Osrednje vodstvo ljudske stranke pa je, zgleda mimo keroške stranke, osebno povabilo na sprejem in razgovor v sredo zvečer v Velikovec člane predsedstva NSKS. Nekateri člani predsedsta NSKS so se udeležili tega razgovora z Mockom in Knaflom in Grilc je ocenil, da je razgovor bil v toliko pozitiven, da Mock ni več vztrajal na sosvetih, kot predpogoj za reševanje manjšinskega vprašanja, temveč ga je uvrstil tekorekoč v paket, enakovredno z drugimi odprtimi vprašanji slovenske manjšine. Po volitvah naj bi prišlo še do temeljitejšega razgovora. Volitve in manjšinska politika Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je nadstrankarska narodnopolitična organizacija. Njena glavna naioga je, da se zavzema za enakopravnost koroških Siovencev in vodi borbo za izpoinitev čiena 7 državne pogodbe. Torej se ZSO prvenstveno bavi z narodno poiitiko in ne toiiko s strankarsko poiitiko. Zato tudi ne more in noče deiati voiitne propagande za eno aii drugo stranko oziroma voiitno skupino. Kijub temu pa je jasno, da ZSO ne more biti vseeno, kdo koga voii in kakšen je izid posameznih voiitev. Kajti od izida voiitev, od razporeditve poiitičnih sit in njihovega vpiiva je končno tudi odvisno, kakšna je uradna poiitika v tistih vprašanjih, ki živijenjsko zadevajo obstoj in razvoj siovenske narodne skupnosti na Koroškem. V boju za narodno enakopravnost iščemo koroški Siovenci podporo vseh resničnih demokratov. Tako je treba tudi v zvezi z voiitvami videti, kdo je soiidaren z nami in kdo so tiste siie, ki ujete v tristrankarski proti-manjšinski pakt zavirajo prizadevanja za demokratizacijo in narodno enakopravnost. Mock posebej za Slov. vestnik V tem smisiu bo Siovenski vestnik kot giasiio ZSO v prihodnjih tednih skušat prdestaviti posamezne stranke oziroma votitne skupine predvsem v tuči njihovega odnosa do manjšinske potitike, do reševanja naših živ-tjenjskih vprašanj. Krog tega predstavtjanja začenjamo danes na drugi strani z objavo pogovora s predsednikom Avstrijske tjudske stranke (OVP) dr. Atoisom Mockom. Gibanje neuvrščenih je potrdilo svojo težo kot vest sodobnega sveta „Nekateri so želeli, da bi gibanje zamrlo, poskušali so ga razbiti, toda tukaj v Delhiju smo jih razočarali. Čeprav se pri nekaterih vprašanjih razhajamo, celo skregamo, smo odločno soglasni za enotnost, pripravljeni smo si složno prizadevati za mir, razvoj in enakopravnost med državami in narodi vseh ras in veroizpovedi na svetu." Tako je v govoru, s katerim je minulo soboto zaključila sedmo srečanje najvišjih predstavnikov neuvrščenih držav v New Delhiju, poudarila indijska predsednica Indira Gandhi, ki bo v prihodnjih letih predsedovala gibanju. Na tem srečanju je bila zastopana dobra polovica človeštva, katerega življenjska vprašanja so obravnavali naj višji voditelji 99 držav z vseh ce-I n sveta. Čeprav so prišle tekom šestdnevne razprave do izraza tudi določene razlike v ocenjevanju posa- Pliberški delavci še vedno v negotovosti glede ohranitve delovnih mest Prvi delni uspeh so delavci pliberške pivovarne brez dvoma že zabeležili: vodstvo štajerskega podjetja Sfeirer-Brau, v katerega okvir spada tudi pivovarna pri Stihu, je pod pritiskom sindikatov in javnosti začasno odložilo sklep o ukinitvi proizvodnje piva v Pliberku. S tem pa negotovost prizadetih delavcev seveda še ni odstranjena, marveč je le začasno odložena, kajti v pristojnih krogih je opaziti vse premalo resnega prizadevanja, da bi čas, ki so ga pridobili z odložitvijo dokončnega ukrepanja, res v polni meri izkoristili za iskanje takih rešitev, s katerimi bi bila ohranjena slej ko prej ogrožena delovna mesta. In podobno izgleda tudi glede nadaljnje usode tovarne Stefitz, kjer trenutno še nihče ne ve povedati, kako bo šlo naprej. Se najmanj pogojev za preokret v pozitivno smer in s tem za reševanje trenutnih gospodarskih težav v Pliberku — in podobno seveda tudi v drugih občinah — pa bo mogoče doseči s takšno miselnostjo, kot jo je bilo zaslediti pri nekaterih izmed tistih diskutan-tov, ki so prejšnji teden v koroškem radiu obravnavali sedanji težki položaj v pliberški občini. Iskati krivdo le pri drugih in videti sedanje težave skoraj izključno samo kot posledico stabilizacijskih ukrepov v Jugoslaviji — tako argumentiranje je, milo rečeno, le preveč poenostavljeno. In to je svojim sogovornikom iz drugih strank oz. frakcij tudi dovolj jasno povedal zastopnik pliberške EL Fric Kert. Stabilizacijski ukrepi v sosednji državi so brez dvoma imeli določene posledice tudi za naše domače gospodarstvo, je dejal Kert. Toda korenine sedanjih težav so mnogo globlje, da bi smeli vzroke videti samo v tem. Rešitve iz trenutnih težav bi morali iskati predvsem doma — v občini, v deželi in v državi — in ne bi smeli čakati, da nam jih bo kdo prinesel na krožniku. Zlasti pa bi moralo tako reševanje potekati na ravni enakopravnega poštevanja in sodelovanja vseh delov prebivalstva. S podobnimi težavami, kot jih imajo v pliberški občini, so konfrontirani seveda tudi v številnih drugih krajih. Ne glede na to, kje se pojavljajo take težave, pa za vse velja eno: povsod gre za delovna mesta, za ljudi in njihovo usodo. Zato pa bi tudi morali stremeti za tem, da bi obravnavanje in reševanje takih problemov ostalo izven volilno-taktičnih prerekanj, pri katerih se morata resnost in stvarnost pogostokrat umakniti demagogiji in poplavi neuresničljivih obljub. meznih vprašanj, je bilo vendar v ospredju vedno tisto, kar neuvrščene druži in moralno zavezuje k skupni akciji: želja po miru in pravičnejših odnosih med državami in narodi, tako na političnem kot na gospodarskem področju. In to je bilo izpovedano tudi v zaključnih dokumentih zasedanja, v katerih so udeleženci zavzeli jasna in zelo konkretna stališča do vseh perečih vprašanj današnjega sveta. Izraz soglasnih stališč, doseženih v dolgotrajnih in včasih tudi zelo utrudljivih pogajanjih, sta predvsem politična in gospodarska resolucija, ki s svojimi stališči predstavljata programski temelj bodočega dela neuvrščenih. V politični resoluciji so nanizana stališča do vseh najvažnejših mednarodnih kriznih žarišč, pri čemer je glavni poudarek na obsodbi vseh ohhk vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. V gospodarskem dokumentu pa neuvrščeni pozivajo k novim mednarodnim odnosom na tem področju ter se zavzemajo za kolektivno in solidarno reševanje svetovne gospodarske krize. Pri nakazovanju poti in oblik reševanja perečih problemov neuvrščeni opozarjajo predvsem na dve glavni nevarnosti, ki danes bolj kot kdajkoli grozita človeškemu rodu: nevarnost jedrskega spopada in nenehno poglabljanje prepada med razvitimi in nerazvitimi. Zato posebno odločno obsojajo politiko obeh velesil oziroma blokov, ki teži po nadaljevanju blokovske delitve sveta, ter se zavzemajo za takojšnjo prepoved uporabe in preskušanja jedrskega orožja, za jedrsko razorožitev pod učinkovitim mednarodnim nadzorstvom in pogajanja o splošni razorožitvi. Pri tem pozivajo velesile, naj opuste oblastiželjnost, željo po nadvladi in premoči in naj razrešijo skupne probleme z resnimi in iskrenimi pogajanji, medtem ko neuvrščenim velja poziv, naj medsebojne razlike uredijo izključno po miroljubni poti. V gospodarskem delu deklaracije pa se zavzemajo predvsem za takojšnje ukrepe mednarodne skupnosti za vzpostavitev nove mednarodne gospodarske ureditve. Tako je delhijski vrh znova potrdil pomembno vlogo, ki jo ima gibanje neuvrščenih kot vest sodobnega sveta in kot glas človeštva. Mock:,Nobenih centralnih šol -to mora veljati tudi na Koroškem! Poseben predvoHini pogovor s predsednikom ljudske stranke Dr. A/ocF, prej FrgtFim jte v zvezi z grgJijčgMjFimi DrvgtZ Jejg/Z, Jg zvezng v/gJg ni MgreJZ/g vsegg Jz: FZ pojpej:'/g J:'g/og z mgMjjZno zrz oJjtrg-M:/g ovire zg mgnjjZMjFe josvete. Zg ForojFe 3/ovence jo FZstvene ovire zg-Fon jgm, trZjtrgnFgrjFZ Jporgzgm, Mg Fgterem zgFon teme/ji, zzz Frezprijtoj-MOJt josvetov. Dgj Foste, če Fojte po-Jtg/Z zvezni Fgnc/er, ngreJZ/Z, Jg FZ MgJomejtZ/Z zgFon o ngroJnZF jFgpi-ngF z rešitvijo, s Fgtero je Fo mgnj-šing /gFFo Jtrinjg/g? DJgj Fo vgjg JtrgnFg ZzstopZ/g zz trijtrgnFgrsFegg jporgzgmg? ZgFgj jtrgnFe tgFo vztrg-jgjo pri mgMjjZnjZF jojvetZF? Če Fi to FZ/ rej mgnjjiMgm ngF/onjen grezrzz), je gz: venJgr ^oroj^z' ^/o^ezzcz' ne F: FrgnZ/Z?/ A/oeF,- Najprej je treba priznati, da so tu seveda nasprotna gledanja, ki so prav gotovo na Koroškem težavnejša kot na Gradiščanskem, vendar če giedamo stvari realistično, vetja isto kot za Gradiščansko. Za odstranjevanje nasprotij je potreben pogovor in ne motk. Zato sem žeto obža-tovat, da je bita v pogovoru med zvezno vtado in koroškimi Slovenci skoraj tri leta dolga pavza. Šele pred kratkim je bil spet tak pogovor, zame je to zelo pozitivno. Toda prepričan sem, če bi po letu 1976, ko je bil zakon o narodnih skupinah sklenjen, sistematično nadaljevali te pogovore, bi bili danes že za dober konec dalje. Pred vsako novo formalno ureditvijo je dialog bistvena predpostavka. Zdaj pa k vsebini, glede katere obstajajo različna mnenja. Odkrito vam rečem, da imam izstop iz tristrankarskega sporazuma za napačnega, kajti potem ne bi prišla v prvi vrsti boljša ureditev za koroške sodeželane slovenskega porekla, temveč bi takoj izbruhnil hud notranjepolitičen prepir med tremi strankami. Vedno sem pravil, da je bila tedanja rešitev seveda minimalna rešitev, toda bila je vendarle rešitev, katere nosilec so bile vse tri stranke. Drugič pa sem rekel tudi, kar zadeva manjšinske sosvete, izhajamo iz tega, da koroški Slovenci tega zakona ne akceptirajo kot rešitev. To seveda nič ne spremeni. Toda doslej je bila vsaka pot h kakemu vladnemu mestu pot po miloščine, treba si je bilo izprositi termin, potem so bili tudi razgovori, potem so dobili neke koncesije. Manjšinski sosvet pa je prvič nekaj, kjer lahko manjšina izsili, da se sestane neke vrste pogovorni parlament med večino in manjšino, in ima uradno platformo, da na zvezni ravni zastopa svoje interese. Tedaj so mi seveda koroški prijatelji iz slovenskih vrst rekli, to pa pomeni priznati zakon. Pa sem jim rekel, ne, saj hvalabogu živimo v družbi, kjer lahko vsakdo kritizira zakon. Gre za to, da se izrabi neka nova ustanova. Zdaj pa seveda mislim, če bom dobil odgovornost, da je treba začeti s tem, da se dialog spet institucionalizira. To mora biti pogovorni proces, v katerem se odpravljajo zadržki, kjer se pove, kaj si predstavlja ta, kaj si predstavlja drugi. Osebno imam vtis, da bi bili ob določenih ugodnostih nasproti slovenski manjšini na Koroškem le pripravljeni uporabiti sosvet. ToJg zgFgj ravno jojvet? A/ocF; Lahko bi bila tudi kaka druga institucija, to je vsekakor mogoče. Samo, če hočemo ustvariti drugo institucijo — saj naj bo uradna, naj bo močan zastopstveni organ manjšine nasproti večini — potem se začnejo strankarska pogajanja zaradi novelizacije, in pri kompliciranosti materije, kjer smo se svojčas pogajali Mock na volilnem potovanju po Koroškem od 1972 do 1976, bi potrebovali najmanj spet toliko časa. Tak pogovor bi se zavlekel do leta 1987 ali 1988, zastopniki manjšine pa bi z vso pravico rekli: še vedno so nerešeni problemi, ki so odprti že deset, petnajst, dvajset let. Če zJgj pgjtimo zgFon o MgroJ-n:F jFgpingF — FgFo je Fojte /ot:7i FonFretnZF vprgjgnj iz opergtivnegg Fo/eJgrjg ForošFZF .Slovencev, G' jo gFtgg/ng? 37 Foste prizgJevg/Z zg rešitev, FZ Im preJviJevg/g Jvojezične grgJne otroške vrtce ng /gžnem Do-rošFem? 3e Foste zgvze/i zg gojpo-JgrjFo gjmerjeno jreJnjo šolo j j/o-vfMsF:m nčnim jeztFom, torej zg trgovsko gFgJemijo? A/ocF,- Kar zadeva poklicnoizobra-ževalne šole, sem sploh za to, da damo v izobraževalni politiki poklicno-izobraževalnemu šolstvu močnejši poudarek. To bi se moralo po mojem mnenju uveljaviti tudi v manjšinski politiki. Sicer bi pa splošno rekel naslednje: naravno je, da manjšina postavlja zahteve, ki ji koristijo, da so seveda te zahteve vedno malo večje, kot jih je mogoče v očeh večine uresničiti. Lahko bi si predstavljal, če neka vlada hoče prepričati manjšino, da naj gre v tak uradni gremij kot so manjšinski sosveti, da bi zvezali nekakšen paket in rekli: prosim, kaj bi bilo, če bi sodelovali v sosvetu, če tu pa tam naredimo kako koncesijo. Jaz bi vzel ta katalog zahtev in se najprej pogovoril z zastopniki manjšine, nato pa še z zastopniki koroške večine, to je zelo zapleten proces, in bi rekel, kako bi zvezali tak paket, ki sicer ne odgovarja vsakomur v polni meri, toda kjer eni rečejo, večina se trudi, drugi pa rečejo, no dobro, pa se začnimo pogovarjati na ravni manjšinskih sosvetov. Vprašanje poklicnega šolstva je prav gotovo relativno najlažje ali najmanj težavno. Druga so težavnejša, toda jasno mi je, če hočemo najti skupno rešitev, morajo na obeh straneh biti koncesije. Govor:/:' jte o tem, Jg je prepriče-vgnje ForošFegg preFivg/jtvg Jo/go-trgjeH proces, ngjFrž tgJi zgto, Fer ngF/onjenost Jo mgMjšine n: ze/o zg-jZJrgng. V tej zvez: je voJjg ForošFe gjigvne j/nžFe neFoč Jejg/, Jg je Fo-rošFi PPeimgtJienjt Jej7tor^Jtre?WM orggw:zgc:;g, FZ priprgv/jg teren zg /jgJj^o jtrgn^o („recFtJextreme Vor-Je/Jorggn;'jgt:on Jer OVP"). Z/i je Jtrinjgte j tgFim mnenjem? A/ocF/ Prav gotovo ni organizacija, ki pripravlja teren za ljudsko stranko, sicer se ne bi tudi deželni glavar Wagner tako zelo prizadeval za njene simpatije. Sem tudi zelo previden, če gre za dekvalifikacijo nekega gibanja kot desno ali levo ekstremnega, ker pač to v splošnem, če ni očitno dokazljivo v teoriji in praksi, samo obremenjuje politično klimo in ne privede do pomiritve in' do rešitve problemov, temveč do razkuritve atmosfere, če je to komu prav ali ne. Problemi se skoraj nikoli ne rešujejo, če gori, če so čustva razvneta, temveč se deloma rešujejo prepozno in sploh ne, ali pa če se rešujejo, potem največkrat, ko je prišlo do določene pomiritve. To je npr. razlog zato, zakaj tako obžalujem, da po letu 1976, ko se je začela pomiritvena faza, tega nihče ni masivno izkoristil za pogovor, kajti tedaj bi gotovo več uspelo. Dgj prgvite F tem%, Jg je vZJni po-/ZtZFZ ForošFe /jgJjFe jtrgrz^e reJno gJe/ežgjejo pr;reJ:Yev /Č/JD, tg&o ^o: Jrgg: po/:'t:T: tgJ:', N j tew jeveJg vg/or:z:rgjo fo zvezo? Afoc^.- Poglejte, dokler neko gibanje ni v teoriji in praksi nedemokratično, je posebna odgovornost politikov, da se tam pojavijo in si stvar f/VgJg/jevgnje Mg 3. jfrgM:') SLOVENŠCtNA V JAVNOSTI: Diskriminacija se nadatjuje ' tudi po uradni poti Kadar hočejo, znajo obtasti Jedi ze!o hifro ukrepati. Dne 1. marca tega leta sta osrednji siovenski organizaciji poslali deietnemu Šolskemu svetu za Koroško skupno vlogo, v kateri sta posredovali svoje predloge k takoimeno-vanemu šolskemu poizkusu ,,3-semestrski trgovski koleg za Slovence". In komaj teden dni nato [spomnimo se primera, o katerem smo poročati v eni od zadnjih številk našega lista: za odklonitev prošnje Slovenske prosvetne zveze glede pevskih vaj Koroškega partizanskega pevskega zbora v prostorih slovenske gimnazije v Celovcu je isti urad potrebovat več kot dva meseca!) je deželni šolski svet že odgovoril. S pismom od 8. 3. 1983, št. 42-31/83, je sporočil, da vloge ne more obravnavati, ker je napisana v slovenščini in zato ne odgovarja določilom zakona o narodnih skupinah iz leta 1976 ter odredbe k temu zakonu iz leta 1977, ki določa, pri katerih sodiščih, upravnih oblasteh in drugih uradih je slovenski jezik pripuščen dodatno k nemškemu kot uradni jezik. Slovenskima organizacijama pa je širokogrudno prepuščeno, da pošljeta takšno vlogo, ki bo odgovarjala določilom omenjenih pravnih predpisov — torej v nemščini, kajti na Koroškem in za koroške oblasti očitno še vedno velja nacistični predpis „Karntner sprich deutsch!". Ponavlja se torej stara pesem, da oblasti takorekoč uradno diskriminirajo Slovence in njihov jezik; pri tem se sklicujejo na zakonodajo, ki jo imenujejo ..evropski vzor", v resnici pa pomeni eklatantno kršenje določit člena 7 državne pogodbe. V primeru deželnega šolskega sveta je diskriminacija še posebno očitna: @ Zavrača slovenske vloge, čeprav je pristojen za celo Koroško in glede manjšinskega šolstva za vse Slovence — ne samo za tiste, ki jim sedanja zakonska ureditev protiustavno krati njihovo mednarodnopravno zajamčeno jezikovno enakopravnost, marveč tudi za one, ki jim celo zakon o narodnih skupinah priznava določene pravice. @ Odreka pravico uporabe slovenskega uradnega jezika slovenskima osrednjima organizacijama, ki sta splošno priznani kot legitimno predstavništvo siovenske narodne skupnosti na Koroškem — Slovencev ne samo v tistih krajih, ki jih ..vzorni" zakon izloča iz območja veljavnosti določi) o slovenskem uradnem jeziku, marveč tudi v ..privilegiranih" občinah, ki jih zajema izvedbena odredba k zakonu o narodnih skupinah. Tako deželni šolski svet pri svojem diskriminiranju Slovencev in njihovega jezika ne krši samo določil člena 7 državne pogodbe, marveč ravna prav tako tudi v nasprotju z zakonom o narodnih skupinah, na katerega pa se ravno sklicuje, ko zavrača slovenske vloge. Lepšega spričevala, kot si ga „pravna država" Avstrija s takšnim ravnanjem svojih oblasti izstavlja sama, ji gotovo ne bi mogel dati nihče drugi. Za ohranitev miru Erhard Zach, znani južnokoroški mirovni kantavtor Boriti se za ohranitev miru pomeni na Koroškem tudi zoperstaviti se protimanjšinski politiki in vsem predsodkom v tej zvezi, je bila ena izmed ugotovitev na prvem koroškem mirovnem srečanju, zadnjo soboto in nedeljo na celovški univerzi. Okoli 150 predvsem mladih Korošcev obeh narodnosti se je udeležilo tega srečanja, katerega kulturni višek je bil v soboto zvečer, ko so nastopili številni umetniki s pesmijo in glasbo za razorožitev in za ohranitev miru. Heino Fischer, Peter Raab, Janko Messner, skupina Kundalini, in drugi so umetniško oblikovali zahteve po vsestranski razorožitvi sveta, izpostavili pa bi le radi velikovškega učitelja Er-harda Zacha, ki je s svojo pesmijo o „Ruf der Heimat" požel največ aplavza. Biti za ohranitev miru pa pomeni tudi, informirati se o ozadjih oboroževanja, o tehnologiji in o političnih mahinacijah. Zato se je okoli 70 aktivistov koroških mirovnih iniciativ v soboto in nedeljo zbralo v delovnih (WgJg/jefgMje Mg 3. JtrgM:') V tew reJMM o/?Z?gjg vej jvet jto/etM;co JMirt; MMj/ecg vehTgMg, je v zgoJovm: č/ocejtvg zgpKjfJ MiorJg Mgjg/o/Jje /rgzJe, G j:T je Mgj-^o/;' vJt;jMJ e/ovfjG' HM?. Do tegg jpozMgMjg je je JgMej Jo^opg/ JoM:g/g vej jvet, MeoJ-v:'jMO oJ jtg/Tčg, ZJ gg zgvzeM:g eJeM w Jr«g; Jo Je/g A*gr/g A/grxg. Po vsem JvetM jo v zgJMj;T feJM:7? prirej:/; Jtev:/Mg zgjeJgMjg, j:?Mpoz:je ;M jrečgMjg jf/o-zo/ov, e^0M0?M0v ;M po/;f;Tov, Jo prefeŽMO o/?rgVMgvg/: OJMOVMO vprgjgMje: A"gj MgtM po-/MeM; Xgr/ A/grx J%Mej? /M ^g&or je rgz/;&M-jejo po svoj;/: po/:t:ČM;7? preJjtgvg/? :M zgjto-pgjo /Mtereje rgz/:ČM:T rgzreJov, fg^o jo rgzKM:/j:vo pr:j/: Jo povse?M rgz/iČM:'/? ugotovitev :M j^/epov. Tn je eM^rgt že J^orgj veČMo Jtgrg Jrgzg, čej, MMj/jeMje ;M :'Jeje Kgr/g A/grxg zg JgMgjMj; čgj M/jo KJtrezMe, jo MejoJo/?Me, zgjtgre/e,- Jg je Zu/o A/grxovo Je/o morjg gporg^Mo zg čgj :M Jo/*o fg^o:M:eMovgMegg zgoJMjegg ^gpitg-/izMM, tojg JgMej je je ^gp;tg/:ze?M MteMJg -že ig^o ;