Izhaja k r vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo In pošiljajo uredništvu lista »Mire v Celovec, Pavličeva ulica SL 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani Usta napišejo, druga stran naj bo prazna. L Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvu lista „Mir“ v Celovca, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Leto XXXII. Celovec, 5. malega srpana 1913. St. 27. Vabilo na nartibo. Vse cenjene naročnike prosimo, da ostanejo zvesti „Miru“ tudi v drugi polovici leta 1913. Koroški Slovenci! Zavzemite se za svoje glasilo bolj kakor dosedaj! Z naročnino zaostale naročnike vljudno prosimo, da čimprej storijo svojo dolžnost. List stane mnogo in se morajo stroški zanj redno plačevati. Uredništvo in upravništvo. Einspielerjeva slavnost v Svečah. Na temni, trnjevi poti, ki jo moramo hoditi koroški Slovenci v negotovo prihodnost, nam je prisijal svetel, solnčni žarek, poln blagodejne toplote : Einspieler- jeva slavnost v Svečah dne 2 9. junija. — Slaviti Andreja Einspielerja ob stoletnici njegovega rojstva in ob petindvajsetletnici njegove smrti je bila nam koroškim Slovencem (sveta in sladka dolžnost! Ne samo dolžnost, ampak prisrčna potreba! — Skrb je bila samo ta, bo-li slovesnost dostojna? — Zdaj, ko je minil ta lepi dan, lahko pravimo: lepo je bilo. Slovenska krščansko-socialna zveza, ki je prevzela nekako oporoko Einspielerjevo, vzgojiti v katoliško - narodnem duhu koroške Slovence, je priredila torej to slavnost. Marljive roke fantov in deklet iz Sveč so bile spletle vence in postavile slavoloke! — Na prija-znem travniku1, obdanem od sadnih dreves, so pobožna srica postavila oltar za slovesno mašo. V vseh sosednjih farah se je razglasila slavnost s prižnic. Ljudstvo so dušni pastirji vabili v Sveče kot na kako božjo pot! Cela slavnost, cele Sveče, cel 29. junij je bil v 1’esnici velik cerkveni praznik za Rož! — To smo ravno ho- teli. Praznovati smo hoteli Einspielerja kot vzor-duhovnika, kot moža, ki je večnolepa, životvorna načela katoliške cerkve razširjal med Slovenci. Kot nalašč obhaja katoliška cerkev ravno to leto 16001etni Konstantinov jubilej, kojega vsebina in pomen je v besedah : »V tem znamenju boš zma-g a 1« tako kratko in jasno izražena. Takoj nam je bila dana priložnost, združiti oboje v eno lepo harmonijo; kajti preganjanje, ječe, mučeništvo, katoliška vera, Einspieler, koroški Slovenci so pač glasovi, ki so se zlivali že od nekdaj v harmoničen zbor. Cerkvena slovesnost. Zgodaj že, od 6. ure naprej, so se vrstile maše v cerkvi pred Najsvetejšim! »Orli« so v ličnih uniformah stali na častni straži pred Najsvetejšim, Kristusu v čast, ljudstvu v spodbudo! — Ljudstvo se je gnetlo okrog spovednic in okrog mize Gospodove! Ko se je bilo ljudstvo pokrepčalo z mesom in s krvjo Zveličarjevo, smo stopili ven na prosto! Nosili smo Kristusa v slovesni procesiji skozi naša polja in po cvetličnih livadah, da je Kristus blagoslavljal Sveče! Pred baldahinom je stopala četa čilih Orlov. Na prazničnem prostoru pod milim nebom se je potem vršila slavnostna pridiga in pontifikalna maša, G. župnik S v a t o n je z mogočnim glasom pripovedoval 1500 koroškim Slovencem o pokojnem Andreju! Rešil je častno svojo nalogo in slovesno in častno so zvenele njegove besede, ko je dokazoval, da vse, kar imamo zdaj, Mohorjevo družbo, »Mir«, katoliško organizacijo, prav vse izvira od Einspielerja! Zaklical je ob koncu ljudstvu, naj se oprime slovenske kršč.-soc. zveze, ki jei vsaj deloma prevzela Einspielerjevo oporoko. Pri pontifikalni maši je vzbujalo pozornost šentjakobsko pevsko! društvo »Rožica«. — To je bilo v resnici cerkveno petje! Te priproste besede* »Pred Bogom pokleknimo« so se valile tako milo in slovesno čez neštete množice in so tako neprisiljeno dvignile naša srca v nebeške višave, da smo vsi čutili: To je pravo petje, to je petje, ki blaži in navdušuje, to petje je bila naravnost molitev. Ne poznamo pevovodje; pravijo mu menda gospod Ravtar! — Ostanite, tako pravimo mi, med nami ter nas učite še v bodoče takega petja! Po pontifikalni maši je na Adamovem vrtu g. monsig. Valentin P o d g o r c razvil v velikih, mogočnih potezah Einspielerjevo delovanje. Govor g. msgn. Podgorca. Govornik se je spominjal Einspielerjeve osebe. Udeleževal se je njegovih zborovanj, obiskoval ga je v njegovi delavnici, udeles žil se njegove zlate sv. maše in nazadnje nosil z drugimi bogoslovci krsto Einspielerjevo. Einspieler je eden najslavnejših mož Koroške. Kakor se mora iti iz mesta, da se vidi, kako je stolp visok, tako je treba da mine časa, predno se more cetaiti tak mož. Minula so po njegovi smrti že leta, a Andreja se ne pozabi. Bil je iskren prijatelj mladine: izboren katehet! Kot tak zgled vsakemu duhovniku. Naj duhovnik spozna, kaj mu je šola, kjer ga otroci spoštujejo in jim je dober katehet takorekoč prvi za Bogom. Odrasli so pa podobni polju, o katerem govori evangelij : en del semena pade na trdo pot, drugi med trnje, tretji na plitva tla in če se le četrtinka prime, se mora duhovnik na kolenih Bogu zahvaliti. Predstojniki so Andreja spoznali kot izbornega kateheta in ga poklicali kot veroučitelja na realko v Celovec. Ta služba je bila težavna tudi v Einspielerjevi dobi, v kateri se je, ne manj kakor danes, delalo zoper cerkev in pripravljajo mladeniče na odpad od vere. Služba veroučitelja v srednjih šolah je silno težavna. Stari so imeli rek: Quem dii odere pae-dagogum fecero (kogar Bog kaznuje, da mu posel učitelja.) Dijak je uporen, sirov in nehvaležen — kakor je neužitno nezrelo jabolko, čas šele pride, da dozori. Govornik je poznal vseučiliščnega profesorja, ki je pravil, kako so častili dijaki-realci svojega ka- Podlistek. Celovška čitalnica. (Po virih spisal F. K.) (Dalje.) Prva veselica celovške čitalnice 1. 1872. se je vršila dne 20. januarja. Spored je bil sledeči: 1. »Slovan«, pevski zbor. 2. »Liepa naša domovina«, zbor. 3. »Povodni mož«, deklamiral prof. pl. Kleinmayr. 4. »Strunam«, osmospev. 5. »Srbska popotnica«, zbor. 6. O važnosti čitalnic je govoril župnik in vneti rodoljub Matija Maj ar. 7. »Kje dom je moj«, zbor. 8. »Naprej zastava Slave«, zbor. Béseda v Prešernov spomin. Kakor je priredila »Slovenska Čitavni-ca« že Vodnikovo bésedo, tako je počastila spomin pesnika-prvaka Prešerna 4. februarja 1. 1872. ,, Dolgo Slovenci niso pravično cenili na-sega prvega pesnika — Prešerna, ker je neomejeno vladal v slovenskem slovstvu oče BJeiweis, ki ni imel pravega zmisla za hčer-kpžjo, — za pravo poezijo. Bila je doba političnih bojev, ko je vsak domorodec mislit da mora koristiti narodu tudi z verzi, čeravno so bili prav šepavi. Šele »Slovenski Glasnik« je bil leposloven list v besede pravem pomenu. Anton Janežič ima zaslugo, da je vzgojil mlad, čil literaren rod — Jurčiča, Levstika, Stritarja, S. Jenka. V zadnjih letnikih »Glasnika« se je oglasil tudi že go-riški slavček Simon Gregorčič. Le bobneča beseda govornikova je veljala kaj, in zato so cenili le domoljubne pesni. Koseski je s svojimi bobnečimi verzi navduševal mladino, ki je čutila le patos njegovih besed, ki pa ni spoznala jedra prave poezije. Šele Jurčič in Stritar sta Prešernu zopet priborila ono mesto v slovstvu, ki mu po pravici gre. Izdala sta 1. 1866. v »Klasju z domačega polja« Prešernove »Pesmi«. Stritar je napisal izdaji lep životopis in estetično kritičen uvod. In tako je prišla do veljave zopet prava poezija, do veljave je prišel zopet Prešeren. In zato se ne smemo čuditi, če so se ga spomnili tudi celovški Slovenci in priredili Prešernovo bésedo. Kakor razvidno iz programa, je vodil Prešernovo bésedo prof. Julij pl. Kleinmayr, ki je takrat služboval na celovški gimnaziji pod starim častitljivim ravnateljem M. dr. J. vitezom Burgerjem, kateremu je sledil leta 1873. ravnatelj L. Schmued. Slavnost se je vršila v Schroderjevi dvorani. Nagovor je imel tedanji osmošolec, sedanji tinjski prošt Gregor Einspie- ler. Pevski zbor je nato zapel »Slovansko himno«, kateri je sledila »Lipa oživljena«. »Slovesnostni« govor je govoril sedmošolec Eric. Zbor je nato zapel Prešernovo »Strunam«, kateri je sledila »Byvali Čechove«, ki jo je pel tudi zbor. Sedmošolec K e k je igral na goslih potpouri iz Balfijeve opere »Ciganka«. Na klavirju ga je spremljala gospodična Janežičeva. Sledila je »Elegija« na gosli s spremlje-vanjfun glasovirja. Nato se je oglasil zopet zbor, ki je zapel »Domovini« ter »Plahe deklice«. Zopet je nastopil osmošolec Gregor Einspieler, ki je deklamiral Prešernovega »Učenca«. Sledili sta dve pieci na gla-sovir. Zbor je zapel »Šopek narodnih pesmi«, ki jih je zložil Kocjančič. Kot prvo pesem je zapel zbor »Slovensko himno«, kot zadnjo »Slovana«. Tako se je vršila ta domoljubna slavnost. — Težko je za nas, ki zbiramo po raznih virih suhoparne podatke iz te dobe, opisati pravo razpoloženje in duha, ki je vladal takrat na Koroškem in v Celovcu. To bi prav mogel oceniti le Gregor Einspieler — živa priča iz tedanje dobe. In če so že Vošnjakovi »Spomini«, ki jih je izdala »Slovenska Matica«, velezanimivi in nam pojašnjujejo marsikatero temno točko iz našega kulturnega in političnega življenja, tembolj bi bili zanimivi spomini Gregorja Einspielerja, ki je veliko deloval v teheta. Seve: Einspieler je bil vesel mož, temeljito izobražen in spreten govornik, tak verouičtelj je moral imponirati. V tej službi je Einspieler ostal do zadnjega. A ni ostal le pri službenem delu: goreč duhovnik je videl, da se je treba proti nasprotnikom vere boriti s tistim orožjem, katero rabijo oni, da je treba z društvi boriti se proti društvom, s časniki zoper časnike, s shodi zoper shode. Pred francosko revolucijo so ljudje tudi molili, a niso znali nastopiti zoper brezverce z enakim orožjem in prišla je nesreča; Bolgari so izkusili pri Čataldži, da z vso svojo hrabrostjo zoper Turke niso nič več zamogli,, ker tam niso imeli takih topov kakor Turki. Zato je Einspielerjevo bistro oko zapazilo, da je treba časnika in je ustanovil nemški krščanski časnik za Koroško. Čudovito je delo v tem časniku! Andrej Einspieler je še pri svoji zadnji zlatomašniški slovesnosti tožil, da je sam, sam ! Sam pisati vsak teden časnik"poleg dela, ki ga je imeli kot društveni organizator, to je delo vsega občudovanja vredno. A to še ni vse. Einspieler je spoznal, da potrebujejo tudi Slovenci na Koroškem svoj časnik in je ustanovil »Mir«, ne da jih uči mirovati, marveč »Mir hočemo napraviti zoper Nemce,« to je »zid« hočemo napraviti, je dejal prijateljem. In tudi s tem se Einspielerjevo delo ni končalo. On je tudi usta-novnik katoliškega rokodelskega doma! v Celovcu. Einspielerjevo delo še obstoji: med njegovimi napravami je naj slavnejša! Družba sv. Mohorja v Celovcu. V tem naj se kaže ljudstvo, da vsaka hiša postane ud te Družbe. Izhaja še Einspielerjev »Mir«. Vsaka hiša naj bo naročnik na ta list. Duhovniki naj sodelujejo, dopisujejo naj tudi fantje in dekleta slovenskih društev, da bo list tem bolj zanimiv. Rož je Einspielerja porodil. Dolžan je njegovemu spominu, da ohrani svoj slovensko - katoliški značaj. Einspieler je začrtal slovenskemu ljudstvu na Koroškem program za šole, za politiko in socialno življenje: tega programa še nismo dosegli, morebiti smo od tiste dobe le slabeli, ne v vsem sicer. V zadrugah imamo organizovanih 9000 slovenskih posestnikov,, ki oskrbujejo 7 milijonov našega premoženja, to je veliko. A na drugi strani je nastopanje nasprotnika vedno bolj drzno in se že upa vsiljevati se na sveto mesto, da bi tam branil govoriti ljudstvu v maternem jeziku in prepovedal otroke učiti v domači slovenščini. Vedno bolj se množijo ljudje, ki hite kakor izgubljeni sinovi od svojcev in ne vidijo, kako ima zanje pripravljene službe nasprotnik: službe svinjskih pastirjev. Naj veje Einspielerjev duh zanaprej nad Slovenci in nad Rožem, da ostane rod zvest starim svetinjam: veri, domu in cesarju! Popoldne. Ob pol 1. uri popoldne se je ljudstvo nekoliko odpočilo in kosilo. Po blagoslovu ob pol 3. uri je nastopila naša avantgarda, naš ponos, koroški »Orli« ! Pod vodstvom načelnika Maleja je korakala Četa 34 Orlov dol na travnik ter tam kazala ljudstvu, kaj je red, kaj je gibčnost, kaj je lepo vzraslo telo. Komu ni priigrala solza veselja v oči, ko je gledal to zdravo mladino iz Podjune, iz Celovca, iz Roža,, ki se ne briga za godbo, za harmoniko, za vasovanje, ampak ki je tako zavzeta za narodno delo! Alkohol! — Pohotnost! vrgli bomo vaju iz Koroške, ako bo korakalo enkrat na stotine Orlov po koroških tleh. Na shodu, ki se je poteim vršil na vrtu Adamove gostilne, je poveličeval g. administrator Ivan Žel moč Evharistije v preteklosti in sedanjosti! Dobesedno res je, kar je govornik tako dobro poudarjal! Vse naše delo je za nič, ako ne bodo naše organizacije vodile ljudstva k studencu žive vode, k Evharistiji. Žalibog je bil državni poslanec Franc Grafenauer po nepričakovani oviri zadržan; zato je mesto njega v kratkih besedah pojasnil podpredsednik zveze zgodovinski pomen Konštantinovega jubileja. Celo prireditev izvencerkvene slavnosti je vodil predsednik slov. kršč.-soc. zveze g. di\ Valentin Rožič, ki je obenem zastopal tudi »Družbo sv. Mohorja«. Ob koncu se je zahvalil vsem činite-Ijem, ki so sodelovali pri tej slavnosti. Koroška posebnost. Ob koncu nam je omeniti še neko zadevo, ki je prava koroška specialiteta in ki nas vedno jasno spominja, da smo v koroškem vilajetu! Nekaj Orlov (3 do 4) je prišlo ob kakih pol sedmih zjutraj v uniformah po cesti iz Šent Janža v Sveče; hoteli so iti k procesiji. A v Bistrici so jih orožniki ustavili, češ, »Orli« se ne smejo nikjer v uniformi pokazati. — Fantje so se vrnili ter odložili in zakrili glavne Orlove znake : čepico in pas; zakrili so tudi rdečo srajco! Toda v drugič so jih orožniki ustavili ter jih tudi tako niso pustili naprej. Medtem so prišli tudi v e 1 i k o vjik-F » Orli« brez čepic. Fantje, ki drugih jopičev in hlač niso imeli, so bili v zadregi! Šli so še enkrat nazaj,,, tako da so približno 2 do 3 ure hodili sem in tja. Medtem prispe nek orožnik v Keznarjevo hišo v Sveče, kjer so se sveški »Orli« pripravljali za častno stražo in za procesijo! Ta jih je nahrulil, da sploh nikjer in nikdar, niti v cerkvi, niti v procesiji ne smejo nastopiti v uniformah! Komisar Wolfsegger je seveda takoj izjavil, da glede cerkvenega opravila nima nobene ingerence ter se lahko »Orli« v okviru cerkvenega slavlja prosto gibljejo! —- Ko so se hoteli »Orli« (16) v uniformah pridružiti po stranski poti čez polje javnem življenju na Koroškem. Žalibog so se Korošci — naši predniki, premalo brigali za zapuščine mož - veljakov, ki so delovali med nami, raztreseni so njih »udje« po vseh vetrovih sveta, veliko pa se jih je sploh izgubilo za vedno. Ti dokumenti pa tvorijo našo kulturno zgodovino. In zato je naša sveta dolžnost, da rešimo to, kar se še rešiti da. Pri posameznih osebah se take reči po~ izgube, ustvariti je treba društvo, ki se bo za to zanimalo in ki bo imelo nalogo, graditi slovensko koroško zgodovino. Dobrodošli pa so, kakor že omenjeno, tudi spomini — memoari — naših, v boju osivelih rodoljubov! Prešernova slavnost »Slovanske Čitav-nice« v Celovcu, ki so jo priredili pod vodstvom prof. pl. Kleinmayra celovški dijaki, je vzbudila tudi širom slovenske domovine pozornost. »Narod. Čitalnica v Rojanu« je poslala sledeče pismo: »Mili bratje! Od peneče Adrije pozdravljajo Vas zvesti sinovi majke Slave ter obračajo oči na Vaše delovanje. Iz tisočerih prs kličemo od slavjan-skih obalov: Živeli slovenski dijaki v starodavnem G o r o t a n u ! ! ! Živela Slovenija!!! V Rojanu, 3. februarja 1872. — Za odbor: Holmar, tajnik.« Tudi Slov en c i iz Uk e v so poslali brzojavko predsedniku »čitavnice« RoBba-cherju: »Ukovski narodnjaki pozdravljajo slovenske dijake in rodoljube v Prešernov spomin pri Schdderju zbrane. Za vse: Sbarbi na.« A tudi go riški t o v a r i š i - d i j a k i niso pozabili svojih celovških rojakov in so brzojavili: »Celovškim dijakom v Schòder-jevei dvorani, Celovec. Živeli! Vam bratje pridruženi slavijo v duhu Preširna, dokler ne pokažejo dejansko. Goriški dijaki.« Lepo so počastili slovenski dijaki v Celovcu spomin pesnika Franceta Prešerna. (Dalje sledi.) Kresovi gore!... Kresovi gore !... Nad vse veličasten prizor z domačih se nudi nam gor: Povsod i nešteti kresovi ;... kar nese oko na okrog je kakor nebesni obok — kot zrli po zemlji bi novi. Kresovi gore !... Mir božji v to noč je razlit,... kresov mnogobrojnih odsvit veselje v človeku podžiga, zato pa vrh lepih gora, kjer biva Slovenec doma, obraza otožnega ni ga. procesiji, prileti orožnik z nasajenim bajonetom! Nismo vedeli, koga bo nasadil na bajonet! Šele, ko se mu je pojasnilo, da Orli ne morejo v gačah hoditi ter se pred celo procesijo na polju v uniformo obleči, se je vdal! — Cel dan so komisar in orožniki patrulirali: Vsaka rdeča srajca ali surka jih je tako zbodla, prav dobesedno tako kot bika rdeča cunja. — Seveda se med tisočerimi ljudmi živ krst ni jezil nad Orli kot edino-le orožniki. Spet enkrat sta bili Avstrija in Koroška rešeni! — Pomislite! Orli! rdeče srajce! krepka, čila slovenska mladina, čepice, surke, čistost, treznost, abstinenca! To vendar ni ko r o š k o ; nato okrajno glavarstvo in nemčurske občine niso navajene. Kaj je v deželi navadno! Hreščeče harmonike, pijančevanje,, ples in take podrobnosti! In zares! Kot nalašč, da se pokaže v celi abotnosti postopanje oblasti, je tik pred cerkvijo, pred nosom vseh 1500 Slovencev, komisarja in orožnikov bila godba v nasprotni gostilni! Tako torej. Mi delamo za poštenost, za zmernost, za vero ! Nosimo Kristusa okrog, slavimo sv. Evharistijo, se navdušujemo ob starih mučenikih za vse najtežje čednosti: glejte ga spaka, tam vmes pa igra lascivna godba svoje odurne, večno-enakomerne: Tam-tam-tam! Bog se usmili Avstrije! Naše katoliške fante gonijo po polju z bajoneti, g o d b a pa sme obenem podirati, kar mi zidamo! Vendar bi bila slika netočna, ako ne bi pristavili sledečeiga: Iz vsega prizora veje le en sam duh, to je duh okrajnega glavarja pl. Rainerja. Komisar in orožniki se ravnajo pač po njegovih točnih navodilih! — To je oni Rainer, ki hoče veljati kot katoliški mož, ki se zna sladkati Slovencem,, ki pa pozna samo e n o merilo, enega gospoda, en ozir, en strah: to je nemški V o 1 k s r a t, nemško-narodno stranko! Vemo, v katerem grmu tiči zajec! Kari j èra, to Vam je vse! Vest, pravica je vam toliko vredna, kolikor vam ne škoduje na vaši poti v šesti ali peti razred! — Pleča Slovencev so pa tista, ki nosijo take gospode v višje karijère. — Bolj bičate Slovence, višje dojdete! — Tako, da se vsaj razumemo! — V Svečah g. poslanec Grafenauer ni prišel do besede, boi pa na Dunaju, kakor vam drago! f Druga vojska na Balkanu. Mladi balkanski narodi so si izvojsko-vali prostost. Pobili so Turka in sedaj sanjajo o veliki svoji bodočnosti. Začeli so misliti, kateri izmed njih bo nosil na Balkanu veliki zvonec. Bolgari že vidijo v mislih svojo veliko, mogočno Bolgarijo, Srbi pa,, ki niso dobili prave posesti ob Jadranskem morju, hočejo do Egejskega morja. Brez odprtega dohoda do morja Srbija ne Na davno preteklost nazaj spominja kresov nas sijaj, ko naši pradedje Slovenci so še solnce po božje častili, darove malikom palili in tavali v smrtni so senci.* Pač žalosten bil je ta vek, ko'hodil je narod vsevprek po temi paganskih navad. — Vsaj »v to globočino gorja ni milost sijala z neba, ki vernim je sladke tolažbe zaklad. * Rojstni god sv. Janeza Krstnika imenujemo mi Slovenci navadno kres. Ime kres pa nas spominja na že davno pretekle dneve, ko so naši predniki še hodili po temi nevere in so solnce kot božanstvo častili. Sv. Janez Krstnik je bil »luč v razsvetljenje narodom«. (Izaija 49, 1—7.) Tudi slovanski apostoli, sv. brata Ciril in Metod, sv. Modest,, apostol Korotana (katerega truplo, kakor se meni, počiva v več-nolepi Gospa Sveti v stranski kapeli sv. Križa), se lahko nazivljajo »luč v razsvetljenje in zveličanje narodom«, saj je po njih neumorni požrtvovalnosti zažarela med nami luč svete vere. Zato zažigamo Slovenci v spomin in slavo teh dveh slovanskih apostolov kresove. more nikdar postati močna država. Grčija pa se trese za Solun, ki ga je v prvi vojski proti Turkom kot prva zasedla; boji se mogočne Bolgarije in vidi v Srbiji svojo varno zaveznico. Tako si je čisto naravno razlagati spor med Bolgari ter Srbi in Grki. Srbski in bolgarski državniki so si zelo prizadevali, da rešijo spor mirnim potom in v zadovoljstvo Rusije. Srbska vlada se je že podvrgla ruski razsodbi, in ko sta se srbska in bolgarska vlada zelo zbližali in je bil ves svet, ki je poznal bolgarsko in srbsko vladno politiko, uverjen, da bo vse lepo mirno izšlo, sta armadi, bulgarska in srbska, prekrižali 1’ačune svojih vlad. Pokazalo se je, da so bile armade močnejše kakor vlade. Zato so vlade očitale druga drugi, da so začele vojsko, ne da bi jo napovedale. Slavnih zmag pijane armade so začele na svojo roko vojsko. Po vseh poročilih iz Srbije in Bolgarije je soditi, da je začela vojsko bolgarska armada, morda celo ne brez vednosti bolgarske vlade. To je čisto naravno. Bolgari so prišli v veliko zadrego. Na vzhodu se prepirajo za ozemlje s Srbi in Grki, na severu pa preži večja Rumunija, kako bi v ugodnem trenotku zagrabila Bolgare in jim ugrabila Dobrudžo. Na jugu pa Bolgari tudi še niso na čistem s Turki. Drzni, kakor so se izkazali Bolgari že v turški vojski, niso hoteli, pa tudi niso mogli čakati, če niso hoteli nasproti Srbom popustiti. Zato so brez napovedi vojske napadli Srbe, ki so se sicer dobro pripravljali, niso pa še pričakovali bolgarskega napada. Z veliko premočjo so Bolgari napadli srbske in grške postojanke v Makedoniji in prekoračili po manjših, pa hudih bojih reko Vardar. Bolgari imajo, kakor se kaže, drzen načrt. Z veliko premočjo hočejo naglo, tako-rekoč z orjaškim sunkom ločiti grško in srbsko vojsko, kar se jim je z zavzetjem Gevgelija pravzaprav že posrečilo, in potem v vsej hitrici pobiti grško in srbsko armado, predno se bosta še ti dve zavedli, kako močan da je sovražnik in kje da prodirajo njegove glavne čete. Če bi tako Bolgari z naglim udarcem premagali Srbe in Grke, potem pa bi čisto mirno lahko čakali — Romuncev. Bolgari so se tudi tokrat izkazali kot izvrstni vojskovodje. Toda sedaj nimajo opraviti s — Turki, ampak z junaško srbsko vojsko. Z Grki seveda ne bi imeli posebno hudega opravila. V prvih večjih spopadih so Bolgari tudi, čeravno z velikimi izgubami, zmagoslavno prodirali in se je srbska vojska, ki je v precejšnji manjšini,, začela umikati. Zadnja poročila pa se glasijo, da so na. severu začeli Srbi prodirati in (odbili bolgarski napad. Toda ni izključeno, da Srbi udre j o na severu v Bolgarijo. Kako bo konec vojske, pač ni mogoče prerokovati. Če bi sodili po premoči, potem bi morali prorokovati zmago Bolgarom, seveda v slučaju, če Romunija ne poseže pravočasno vmes. Posledic te žalostne, bratomorne vojske pa ni mogoče presoditi. Nič ni skritega, da so za Srbijo druge, večje Usmilil pa dobri se Bog je svojih ubogih otrok poslal jim može je velike ... in ti, na zveličanja pot privedli zabredli so rod in strli ničzmožne malike. Kresovi gore !... Kjer »Virunum« slavni je stal, na groblju njegovem od tal, svetišče k nebesom se dviga, davnine naj dražji rubin, pradedov najlepši spomin, ko bila je strgana pekla veriga. Kresovi gore !... Da ti Gospasveta zares, si vredna, da Korotan ves s ponosom se nate spominja!... O bodi, kot dedom nekdaj, potomcem še vedno sedaj visoka, verska svetinja. Stanislav Gosposvetski. države. Naši državniki, diplomati, so vedno imeli za svojo največjo modrost, manjše države drugo proti drugi hujskati, so se postavili — seveda bolj prikrito — za Bolgarijo, Rusi pa za Srbijo. Zato tudi ni mogoče povedati, kaj vse lahko nastane iz druge balkanske vojske. V naslednjem objavljamo najvažnejše brzojavke: Spopad ob Zletovski reki. I. o n d o n , 27. junija. Po vesteh,, ki so včeraj prispele, so napadli Bolgari srbske pozicije na desnem obrežju Zletovske reke med Kratovo in Kočano. V sredo ob 1. uri popoldne se je borilo na bolgarski strani 12.000 mož. Srbi so imeli na razpolago veliko število topov, dobro pa so jim tudi služile strojne puške. Artilerija, je branila pozicije do 6. ure zjutraj. Nato je prešla v ofenzivo srbska pehota in je potisnila Bolgare z bajonetnim napadom na levo obrežje. Spopad je bil izredno ljut in je zahteval mnogo žrtev. Belgrad, 27. junija. Vojno ministrstvo je dobilo od vrhovnega poveljstva v Skoplju obvestilo, da so imeli Bolgari pri spopadu ob Zletovski reki 377 mrtvih in ranjenih. Srbi so izgubili 198 mož. Vodja Sandanski. Belgrad, 28. junija. (Izvirno poročilo.) Iz zanesljivega vira poročajo, da je znani bolgarski vstaški vodja Sandanski •odpotoval na parniku avstrijskega, Lloyda iz Soluna v Albanijo. V Albaniji bo Sandanski organiziral vstaške čete proti Srbom in Grkom. Boj za Gjevgjeli. Pariz, 1. julija. Tukajšnji listi prinašajo podrobna izvirna poročila o Gjevgjeli. Srbi so naravnost obupno branili mesto, a njih število je bilo veliko premajlno. Ko so uvideli, da je vsak odpor zaman, so trikrat s hrabrim bajonetnim naskokom naskočili Bolgare in jih vsetrikrat vrgli iz mesta. Ko so Bolgari dobili konečno še večja ojačenja, in je tudi artilerija otvorila silen ogenj na srbsko posadko, so se morali Srbi vsled prevelike bolgarske premoči umakniti in zapustiti mesto. Srbsko vrhovno poveljstvo dobilo nalog, da nastopi. Belgrad, 1. julija. Vlada je srbskemu vrhovnemu poveljstvu dala nalog, da vsled napada bolgarskih čet potrebne vojaške odredbe nemudoma izvede. Srbija odklanja odgovornost. Belgrad, 1. julija. Včeraj zvečer je srbska vlada izročila bolgarskemu poslaniku noto,, v kateri srbska vlada izjavlja, da je trditev Bolgarije, da so srbske in grške čete bolgarske pri Zletovu in Elelvteriji na-pajdle, neresnična. Srbija razpolaga z ne-ovržnimi dokazi, da so bolgarske čete včeraj ob 2. uri 30 minut ponoči otvorile ogenj. Očividno vé, da je bil bolgarski napad pripravljen. Srbija odklanja vsako odgovornost za posledice in odločno zavrača vse obdolžitve. — Tiskovni urad pripominja k temu: Včeraj izročena bolgarska protestna nota nosi značaj zistematične pripravljenosti Bolgarije za vojsko. Nota govori o dogodkih, ki so se izvršili pozneje, nego so se izvršili. Bolgarska brzojavna agencija je poročala o napadih, še preden so se zgodili. To dokazuje nelojalno postopanje Bolgarije. Dokaz te nelojalnosti je tudi, da je Bolgarija srbskega poslaniškega kurirja v Cari-brodu zadržala. Bolgarija je otvorila sovražnosti, ne da bi se držala običaja. Sfecftenpferd- lilijnoinlečHata milo prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma. Po 80 h povsod. Dnevne novice in dopisi. Koroški Slovenci in koroške Slovenke — pohitimo na katoliški shod v Ljubljano, da bomo priča sijajne manifestacije naših bratov iz vseh avstrijskih slovanskih dežel. Naši župni uradi imajo zglasilnice in vsa potrebna navodila že v rokah. Tako kot na Kranjskem in v župnih cerkvah ostale Slovenije naj se prihodnjo nedeljo govori tudi po koroških cerkvah s prižnic o pomenu katoliškega shoda, o Konstantinovem jubileju, o posvetitvi slovenskega in hrvaškega naroda, o Brezmadežni, da se dvigne ljudstvo na pot prisostvovat tem veličastnim prizorom. Udeležniki s Koroške naj se t a-k o j oglašajo pri svojih župnih uradih, ker morajo župni uradi zglasilnice odposlati že do 20. julija, udeležniki iz Celovca naj se pa oglašajo pri »Slovenski krščansko-socialni zvezi« v Celovcu. Koroški Slovenci in Slovenke, skrbite tudi za udeležbo v svojih prekrasnih narodnih nošah! Za katoliški shod so došle zadnje rešitve železnic. Zglasilnice so se pričele razpošiljati. Najprej dobe zglasilnice najbolj oddaljeni, v par dneh jih pa dobe že vsi župni uradi. Prosimo, da se razvije povsod najživahnejša agitacija tako, da bo agitač-no delo za udeležbo v glavnem že opravljeno, ko pridejo zglasilnice. Nujne so skupne agitačne in organizatorične seje vseh naših društvenih odborov v posameznih župnijah. Opozarjamo tudi, da, bodo župani in občinski svetovalci naših slovenskih občin tvorili v slavnostnem sprevodu skupno s poslanci posebno skupino. Na katoliškem shodu v Ljubljani naj se s katoliškim slovenskim ljudstvom zbero tudi vsi slovenski župani in občinski svetovalci! Osebne vesti. Mariborska »Straža« poroča, da je naš koroški rojak gosp. dr. Ivan Arnejc, c. kr. profesor na mariborski gimnaziji, s 1. julijem vpoklican za službovanje v c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje. — Cesar je vpokojenemu genei-alu Jovanoviču podelil plemstvo s pridevkom pl. »Hambar«. — Avstrijskemu konzulu v Solunu Avgustu Kralu je cesar izrekel svoje najvišje priznanje; konzulu Hallu v Bitolju in Vaclavu Lejhancu v Valoni je podelil red železne krone 3. razreda in podkonzulu Rudnaju v Draču vitežki križec Franc Jožefovega reda. Primicija. Vsled nepričakovanih, nenadoma nastalih zaprek g. Ciril Kandut ne daruje svoje prve sv. maše, kakor je bilo prej naznanjeno, v Maloščah, ampak na Brnci. Vsi iz bližnje okolice in sosednjih župnij so prijazno povabljeni. Celovški kolodvor — slavnoznani — še vedno nadaljuje škandale. Minulo nedeljo, dne 29. julija, se ni postreglo slovenski stranki z listkom v »Beljak« na vljudno in razločno slovensko zahtevo. Komentar nepotreben !... Dvomimo pa zares, da bi preziranje Slovencev od strani ženskih služabnic na celovškem kolodvoru zboljšalo položaj napol falitne južne železnice. Škandali v velikovškem okraju. Pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu je nameščen živinozdravnik Schurer. Bil je prej redno tudi eden v Pliberku, toda tam je mesto živinozdravnika že dokaj let izpraznjeno in se ne smatra potrebno namestiti še kakega zdravnika. Imamo topej edinega za celi velikovški okraj. Kakor je znano, je sedaj čas, ko napade svinje rdečica. Proti tej bolezni se je dosedaj obnesla kot edina pomoč — pravočasno stavljenje osepnic. Tega seveda ena sama oseba za cel okraj nikakor ne more izvršiti. Ako gre zdravnik v Tolsti Vrh, ga pač že rabijo na Djekšah ali v Galiciji! Umevno je, da on edini nikakor ne more opravljati vseh poslov živinozdravnika. Nadalje ima še m'nogo dela v pisarni okrajnega glavarstva. — Vrhutega je oni zdravnik §© jako neuljudien človek, ki ne gre nikamor, ako ni pozvan od okrajnega glavarstva in če bi imel posestnik vsled njegove trme še toliko škode. Tako se je pri-godilo lansko leto, da je nahrulil nekega kmeta, ki je bil pri njem zaradi stavljenja osepnic svinjam: »Kaj ste pa prej imeli, ko se tega sredstva proti rdečici še ni poznalo?« Kmetu so poginile vse svinje. Tako vlada vobče v celem okraj-niem glavarstvu strašno razburjenje vsled takega postopanja živinozdravnika, kakor tudi vsled velike škode, ki jo imajo posestniki pri svinjah, katera pa bi se lahko za-branila, ako bi se skrbelo za dovolj zdravnikov. Beda ljudstva trka na vrata okrajnega glavarstva, ki je pa pod sedanjim novim vodstvom popolnoma gluho za trpljenje ubo ge ga kmetskega ljudstva. Odpomoglo bi se lahko, ako bi se osebe, ki se na zdravljenje živine že malo razumejo, kakor nekateri kovači ali pa tudi dijaki, ki pohajajo medicinske fakultete in so sedaj na počitnicah, pritegnile k stavljenju osepnic. Veliko instrukcij bi pač ne potrebovali. Vpeljal bi se tudi lahko poučni tečaj, kjer bi se niekatere osebe, ki želijo opravljati stavljenje osepnic, v to svrho izurile. To bi ne stalo veliko, ubogemu kmetskemu ljudstvu pa bi se veliko pomagalo. Ker se bodo zahteve po stavljenju osepnic svinjam leto za letom le še množile, bi bila pač dolžnost vlade, da se v tem oziru kaj ukrene. — Deželno vlado pa poživljamo, da stori v tem oziru svojo dolžnost ter reši kmete trpine strašne škode in bede. Nagle smrti je umrl celovški podžupan, cesarski svetnik Viljem pl. Dietrich. Na potu na goro Grlica, kamor nameravajo zgraditi železnico,, ga je zadela kap in je bil pri priči mrtev. Dopolnil je 58 let. V Celovcu je bil znana oseba in nasproti Slovencem zmernega mišljenja. Ob velikanski udeležbi Celovčanov je bil pokopan v Trnjivasi pri Celovcu v sredo, dne 2. t. m. N. v m. p.! Kako so nam Nemci prijazni. »Freie Stimmen« vsako leto ob gotovem času, menda po zapiskih v koledarju, objavljajo razne napade na katoliško Cerkev, na slovenske duhovnike in na razne slovenske naprave. Sedaj so objavile grdo notico, v kateri pozivajo Nemce, da naj bojkotirajo hotel »Trabesinger« v Celovcu, češ, da je slovenska last. Slovenci, zahajajte v to gostilno, ki je nemškim nacionalcem trn v peti samo zategadelj, ker sprejema pod svojo gostoljubno streho vsakega človeka enako, Nemce in Slovence! Kaj vse poroča uradna »Klagenfurter Zeitung«. Z naslovom »pravne posledice ne? nemških dopisov na koroške občine« poroča uradna Celovčanka o nekem Alešu Ar-nejcu, pristojnemu v Blatograd, ki je bil na Ogrskem v zavodih za otroke. Občina Blatograd je prejela iz Ogrskega poziv, da naj plača stroške za 13 let starim Arnej-cem. Ker se je občina branila plačati, je zadeva prišla na upravno sodišče, ki je odločilo, da občina ni dolžna poravnati stroške, ker je prejela iz Ogrske poročila in terjatve v ogrskem jeziku, ki ni deželni jezik. Slednje pa je »Klagenfurter Zeitung« zamolčala, da bi javnost varala, češ, le nemško se sme pisati, ne pa morda v kakem drugem — vsakdo na Koroškem si bo seveda mislil — slovenskem jeziku. Slovenščina je pa na Koroškem deželni jezik, ravno tako kakor nemščina! Tako varanje javnosti je za uradno glasilo značilno! Cvetlični dan na j'užni železnici. Slovenski javnosti naznanja podpisano; društvo glede cvetličnih dni na južni železnici sledeče: Na Dunaju se je na predlog nekaterih uradnikov pod pokroviteljstvom uprave južne železnice započela akcija za ustanovitev »otroškega zavetišča« (Kinderheim) za uslužbence južne železnice. Na čelo prireditve se je postavila uprava južne železnice s svojimi funkcionarji; v razne odseke pa so postavljeni predstavitelji raznih internacionalnih in nemških železničarskih organizacij. Tako sestavljeni osrednji odbor na Dunaju je sestavil načrt za prireditev cvetličnih dni po vseh progah južne železnice. Cvetlični dan, oziroma dnevi naj bi se vršili 5., 6. in 7., ali pa 12., 13. in 14. julija. Učinek cvetličnih dni bi občutilo potujoče in prevažujoče občinstvo. Prvemu bi se na postajah vsiljevale sveže cvetlice, drugemu pa odkupni listki (Enthebungskarten), seveda ne — zastonj. Do tu bi humanitarna akcija morda zaslužila velčalimanj podpore s strani slavnega občinstva. Toda osrednje vodstvo podpisanega društva, ki zastopa svoje delovanje po> vseh progah južne železnice na Slovenskem, si šteje v dolžnost, opozoriti vso slovensko javnost na dejstvo, da je dunajski osrednji odbor za ustanovitev otroškega zavetišča v izključno Slovencem nasprotnih rokah. V tem odseku najdemo zastopnike nam Slovencem sovražnih in si hoče svoje denarne dohodke ohraniti na vedno isti višini, mora na to paziti, da vsled bolezni ni prisiljen prenehati služiti. organizacij. Vodstvo prireditve pa, v katerem ni zastopnika slovenskih železničarjev, slovenskega naroda vobče, ne zasluži našega splošnega zaupanja. Kdo more jamčiti, da bodo dobrot zavetišča deležni otroci slovenskih staršev ravno tako kakor oni nemških železničarjev? V tem oziru imamo slovenski železniški uradniki zelo bridke izkušnje (Kurstiftunga Eisen-bahnbeamtenverein-a). Hote ali nehotet je osrednji odbor na Dunaju prezrl poklicane zastopnike naših narodnih organizacij. Dolžnost vse slovenske javnosti je, da odreče temu (sedanjemu) osrednjemu odboru na Dunaju in njegovim akcijam svojo pomoč s tem, da ne kupuje cvetlic in ne plača odkupnih listkov. Podpisano društvo, za ko-jega ugled gre tu v prvi vrsti, prosi, da slavno občinstvo juvažuje navedeno okol-nost in se z vso silo upre proti prireditvi cvetličnih dni po Slovenskem. — V Trstu, dne 28. junija 1913. — Za osrednje vodstvo »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov«: V. Černigoj, predsednik; J. Dolinar, B. Podbregar, podpredsednika. Pod vlak Je hotela. Ko se je jutranji osebni vlak v Vuzenici dne 26. junija odpeljal proti Spod. Dravbergu,,, je strojevodja zapazil ob progi neko žensko, ki je hotela skočiti pod vlak. K sreči jo je odbijač le oprasnil in vrgel na stran. Vlak se je ustavil in so krvavečo žensko prepeljali z istim vlakom v Spod. Dravberg, od tam pa v bolnišnico v Slov. Gradec. Ženska si je pretresla možgane in zadobila hude zunanje in notranje poškodbe. Konj in voz v Dravi. Vozniki so na glasu, da niso posebni sovražniki alkohola. Tudi trije posestniki, ki so vozili les,, so 26. junija precej globoko pogledali v kupico. Zato je eden izmed njih pri Rožeku zavozil v Dravo. Voznika so rešili, konj, vreden 600 kron, je pa utonil. Kdaj bodo postali ljudje pametni in bojo nehali pijančevali? Nova pošta. V Mlinarah so s 1. julijem dobili pošto, v katere delokrog pripadajo iz bruškega poštnega okraja sledeči okraji: Mlinare, Vodičjavas, Stobica, Zg. Tehanče, Spod. Tehanče, Žužalče, Novi Grad (Novi Bekštanj). Puljska defravdacija pred celovškim sodiščem. V puljskem občinskem svetu so bile poneverjene velike svote. Pri porotni obravnavi v Rovinju so pa bili obtoženi oproščeni. Državni pravdnik je vložil zoper oprostitev ničnostno pritožbo, veš, da je predsednik porote Tomase Galante sorodnik glavnega obtoženca, da je bil celo podkupljen in je vplival na druge porotnike pri pravoreku. Vsled tega je kasacijsko sodišče odredilo novo obravnavo in sicer v Celovcu. Poizkušen samoumor. Osemnajst let stari ključavničarski pomočnik Friderik Lesjak se je, v Celovcu doma pri starših ustrelil v desno sence s Robertovo pištolo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. Delovodska šola za elektrotehnike na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se otvori s pričetkom šolskega leta 1913/14, to je dne 17. septembra 1913. Delovodska šola za elektrotehnike ima nalogo, pripravljati obiskovalce s sistematičnim poukom teoretično in praktično za njihov prihodnji poklic tako, da bodo lahko opravljali posle delovodij, monterjev, strojnih risarjev itd. Učna doba traja dva celoletna tečaja. Učenci so redni ali izredni. Za vsprejem je treba dokazati: 1. da je prosilec dovršil 17. leto, oziroma, da ga dovrši v tistem solarnem letu, v katerem je vstopil; 2. da je dovršil ljudsko šolo in 3. da se je izučil kakega mehanično-tehničnega ali elektrotehničnega obrta, ali pa da ima vsaj triletno prakso v takem obrtu. Pri vstopu se je izkazati z naslednjimi listinamii: a) krstni (rojstni) list; b) zadnje ljudsko-šolsko izpričevalo; c) morebitna izpričevala o obrtnih učiliščih, v kateie je) hodil prosilec za časa učenja pri mojstru (obrtna nadaljevalna šola, javna risarska šola, razni kurzi itd.); Ker pa je vsakdo izpostavljen prepihu,mrazu, vlagi in drugim škodljivim vplivom, naj bi previden človek imel doma vedno Fellerjev prijetno dišeči zeliščni esenc-fluid z zn. „Elza-fluid“, da si pri nevralgičnih boleznih na licu, pri glavo- in zobobolu ali bolečinah v ušesih more takoj pomagati. Tudi lajša d) učno izpričevalo, oziroma delavsko knjižico; e) od domačega župana izdano potrdilo o neomadeževanem vedenju; f) v dvomljivih slučajih domovinski list. Vpisovanje sc vrši v dneh 15. in 16. septembra. Vpisnina znaša 2 K, šolnina 5 K, delavniška taksa 6 K. Ubožni učenci lahko dosežejo na podlagi posebnih, na deželno vlado naslovljenih prošenj oproščenje plačevanja šolnine in delavniške takse. Umrl je v Celovcu izdelovatelj raznih inštrumentov Mihael Stranzl. Preiskave pri mesarjih. Zdravstvena oblast celovškega okrajnega glavarstva je dne 1. t. m. preiskovala pri mesarjih v Št. Rupertu mesarije in je našla vse v vzornem redu pri mesarju Gustavu Schlagerju, ki ima dve prodajalni prekajenega mesa v Celovcu. Pri drugih mesarjih ni bilo snažno, pri enem je pa komisija konfiscirala nad 20 kg prekajenega svinjskega mesa. Take preiskave so vse hvale vredne! »Matica Slovenska«. — (Razpis častne nagrade za leposloven spis.) »Matica Slovenska« razpisuje častno nagrado 300 K za daljši leposloven spis poljubne vsebine. Vložiti ga je treba do 1. maja leta 1914 pod posebnim geslom; pisateljevo ime bodi v kuverti, ki je zaznamovana z dotičnim geslom. Razume se, da prejme avtor za nagrajeni spis poleg nagrade tudi običajni honorar. Drobne vesli. Anglikanski duhovnik Johns Cooper iz Be'aumont-Cuma na Angleškem je pred kratkem umrl v starosti 99 let. Tri dni pred smrtjo je poklical katoliškega duhovnika, vpričo katerega se je odpovedal anglikanski razkolniški veri. Zapustil je pismo, v katerem poroča, da je prestopil v katoliško cerkev, ker j,e po dolgoletnem študiranju spoznal, da je katoliška Cerkev edino prava. — V Slavoniji je bilo dne 26. junija tako silno neurje, da je voda odnesla več mostov in porušila več hiš. Utonilo je več oseb. — V Celju se je z revolverjem ustrelil v glavo gimnazijec Robert Grillich, Dunajčan, menda vsled slabega učnega uspeha. Ranil sei je precej hudo, pa bo menda okreval. — V nedeljo, dne 6. julija, bo daroval na Brezjah novo mašo č. g. p. Hinko Požlep. Novomašnik je član hrvaške frančiškanske provincije sv. Cirila in Metoda. — V Šmiklavžu pri Mariboru so se vršile dne 26. junija občinske volitve, pri katerih so v vseh treh razredih zmagali Slovenci. — V Ameriki je huda vročina ter je vsled vročine za kapjo umrlo 33 oseb. — Obesil se je dne 26. junija t. 1. čevljarski mojster Lovrenc Javornik na Javorniku pod Sv. Joštom. Omračil se mu je um. — Toča je potolkla poljske pridelke posestnikom iz Voki a in Vogljan pri Kranju. Prizadeta so zlasti žita, katera oškodovani kar kosé. — Na južnem kolodvoru v Trstu so prijeli 15 let starega Jožefa Hajeka, ki je poneveril tvrdki Habridek v Bošicah na Češkem 2000 kron in pobegnil. Pri njem so našli še 160 kron. — V nekem dunajskem hotelu je neki neznanec zadavil lahkoživko Marijo Schmidt in jo oropal. Morilca še niso izsledili. Direktna odprava prtljage preko Dunaja s prevozom med dunajskimi kolodvori s cestnimi vozovi. Direktna odprava prtljage preko Dunaja se s 1. julijem 1913 raztegne na brzovozni promet z ogrskimi progami c. kr. priv. družbe južne železnice, s kraljevimi ogrskimi državnimi železnicami lin c. kr. priv. železnice Košice-Oderberg. Natančnejše določbe so v kurzni knjigi, ki izide 1. julija 1913 in v posebnih izveskih na po^ stajah. Proces proti splitskemu županu Kaia-liniču. Kakor znano, je državno pravdni-štvo uvedlo kazensko preiskavo proti P. Kataliniču, županu v Splitu, radi njegovega govora, ki ga je imel meseca novembra lanskega leta povodom manifestacije v proslavo zmage balkanskih narodov nad Turki. Proti županu je bila vložena obtožnica in za razpravo proti njemu je naj višje sodišče delegiralo deželno sodišče v Celovcu. Sedaj bolečine pri skrnini in protinovih bolečinah. To ni samo reklama, ampak je potrjeno od mnogih zdravnikov. 12 steklenic tega nepogrešljivega ohranjevalca zdravja pošilja franko za 5 kron lekarna E. V. Feller, Stubica, Elza-trg št. 67 (Hrvatsko). Ka..... je celovško sodišče, vrnilo kazenske spise proti županu Kataliniču preiskovalnemu sodniku v Splitu v svrho, da izpopolni preiskavo,, češ, da so dosedanji rezultati preiskave nezadostni. Kakor se torej zdi, celovško sodišče ne smatra krivde splitskega župana za; zadostno dokazano, zato ni izključeno, da bi se ob koncu ne ustavilo kazensko postopanje proti županu Kataliniču, Anglež o dogodkih na Balkanu. Znani angleški pisatelj dr. W. R. Seton Watson, je prepotoval v zadnjem času ves Balkan in se preko Rumunske vrnil na Dunaj. Nasproti dopisniku »Slovenskega Dennika« (Slovaškega Dnevnika), ki izhaja v Budimpešti, se je med drugim izrazil o dog|odkih, ki se pripravljajo na Balkanu, tako^le: »Pio mojem mnenju je bolgarska vladaželjnost v resnici nevarna obstanku Srbije in Grške. Zato se čudim, da srbski ministrski predsednik Pašič odnehava nasproti Bolgarski. In prav radi tega ne verujem vestem iz Bel-grada, ker sem prepričan, da pripravlja Pašič v vsi tajnosti neko iznenadenje za Evropo. Srbska vojska je izredno dobra. Bil sem na vseh bojiščih in se prepričal, kako naravnost sijaj1,no so streljali srbski topničarji. Streljali so z neverjetno točnostjo in v najkrajšem času uničili vse turške baterije. Zato si ne morem misliti, da bi se Srbi bali nove vojske. Nasprotno, v vojski je silna struja, ki hrepeni maščevati Slivnico. Ministrski predsednik Pašič in njegovi so-trudniki so izredno spretni politiki, ki imajo dalekosežne načrte za bodočmpst. O Paši-čevih načrtih in o tem, kar sem izvedel v Bukareštu, ne morem povedati vsega, kar Vem. To pa lahko naglašam, da deluje Pašič z rumunskim ministrom na to, da se osnuje nova balkanska zveza, v katero bi poleg Bolgarije, Srbije, Grške in Črne gore vstopila tudi Rumunska. Ustanovitev takšne zveze bi pomenjala za jugoslovanske države več kakor zmagoslavna vojna. Misel širše balkanske zvezje postaja na Rumun-skem vsak dan bolj popularna, ker bi se poleg ostalih razlogov jugoslovanske države in Rumunska preko take balkanske zveze povzpele v Evropi na višino sedme velesile in bi postale samostalnle tako nasproti trozvezi, kakor tudi nasproti trojnemu sporazumu.« — Ali se bo uresničilo to, kar napoveduje Scotus Viator? Vzpričo najnovejših dogodkov je to pač zelo dvomljivo. Globasnica. (Blagoslovljenje novega vodovoda in zborovanje.) V nedeljo, dne 6. julija, se vrši ob 9. uri dopoldne slovesno blagoslovljenje novega vodovoda. Popoldne ob pol 4. uri pa priredi tukajšnje izobraževalno društvo zborovanje; na sporedu je poučni govor ter dve izvirni lepi igri: »Strahovi«, ki jo igrajo dekleta, in »Skriti zaklad«, ki ga bodo kopali fantje. Vabijo se vsi prijatelji mladine ter poštene zabave, sosebno sosedna društva. Ldbuče. (Izgubil) se je v ponedeljek, dne 16. junija, Martin Pikalo, p. d. Radarjev v Spodnjih Libučah; odšel je od doma ob treh popoldne, češ, da pojde na Brezje; ob šestih so ga videli v Črni od koder se je obrnil proti Štajerskemu. Trpi na hudi bož-jasti ».Valentinovi bolezni); star je 21 let, srednje velik, malo črno obraščen; na sebi je imel cajgaste hlače, telovnik iz lodna, hodno srajco in črn klobuk, odšel je bos. Ker se dozdaj še ni česar ni zvedelo o njem, se prosi, naj bi vsak, kdor bi vedel za kako sled o njem, ^ to sporočil ali občinskemu uradu v Libučah ali pa župnemu uradu v Pliberku. Bruca. (U n i k u m.) Tu sem v naš kraj dopisuje neki gospod — Slovenec seveda — večkratni urednik slovenskih listov, svojim slovenskim svojcem vsa pisma, vse dopisnice in vse razglednice v nemškem jeziku!!! Ali ne verjamete? Seveda, kaj takega človek ne verjame prav lahko! V kakšnem jeziku opravlja ta gospod svojo korespondenco, je pravzaprav njegova privatna stvar, toda pisati nasi o v e v slovenskem jeziku, moramo zahtevati od vsakega poštenega Slovenca, kajti to je javna zadeva vseh Slovencev. Marija na ZiM. (Pogreb mučenic e.) V četrtek, dne 26. junija, smo ob obilni udeležbi pokopali rajno Majarjevo mater iz Rut. Rajnica je bila leta in leta polna ran po vsem telesu, a je nosila hudo bolezen tako potrpežljivo in vdano v voljo božjo, da je bila vsem, ki so videli to potrpežljivost res prelep zgled. Zdaj jj. je pač že vso to Jobovo potrpežljivost Bog povrnil. Rikarjavas. (Zahvala.) G. pl. Burgar je v imenu celovške lovske družbe »St. Hubertus« podaril 100 K v namen, da se znesek razdeli med po toči z dne 27. maja oškodovane kmete - posestnike tukajšnje občine. Blagemu daritelju se tem potom najiskre-neje zahvaljuje za lepi znesek: Županstvo Rikarjavas, dne 28. junija 1913. Župan: Val. Pice j. Kazaze pri Dobrlivasi. (Razno.) Načelnik naše hranilnice in posojilnice Šimen Tratnik, po domače Tratnik v Kazazah, si je poiskal družico za življenje, da ž njo deli zanaprej veselje in žalost, srečo in nesrečo. Poročen je bil namreč 22. junija z Marijo Nižine iz kamenske župnije'. Nevesta je bila rojena v naši župniji, v katero se je sedaj po smrti svojega prvega moža zopet vrnila. Da bi bilo srečno! — Naše izobraževalno društvo si je uredilo kot prvi večji sad svojega delovanja lepo knjižnico. Mnogo najzanimivejših knjig slovienskega slovstva, zabavne ter poučne vsebine, je sedaj članom na razpolago. V knjižnici se nahaja nekaj vezanih letnikov »Bogoljuba«, »Dom in Sveta«, mnogo zvezkov »Slovenskih večernic« ter »Ljudske knjižnice«, gospodarski in gospodinjski spisi ter nekaj knjig za smeh in kratek čas. Knjižnico dičijo tudi nekateri životopisi znamenitih mož. Bodočim vojakom bo služila zlasti knjiga krščanski vojak, mladeničem sploh knjigi: Mladeničem ter Peter Barbarič; možem: Vojska na daljnem vzhodu in prvi d,el knjige Vojska na Balkanu z neštetimi slikami. Ženam in dekletam bosta ugajali posebno knjigi: Slovenska kuharica ter Gospodinjstvo; vsem pa gotovo krasna Knjiga o lepem vedenju. Naj dragocenejši kras knjižnice je pa brez dvoma knjiga vseh knjig: Sveto pismo starega in novega zakona, vezano v izvirne platnice. Vsé knjige, katerih je sedaj 155 in katere imajo skupno vrednost nad 200 kron, so zaznamovane z društvenim pečatom ter zaporednimi številkami. Društveniki, vzemite in berite! Knjige se izposojujejo vsako nedeljo dopoldne in popoldne. — Za naše društvo je darovala na svojem zadnjem občnem zboru hranilnica in posojilnica v Sinčivesi 50 kron, za katere se društveniki iskreno zahvaljujemo. Št. Peter pri Vašinjah (Prvi napredek.) V naši občini opažamo pod novo ero vendar že nekak napredek; pozna se že na zunaj vpliv nemškutarskega prvega občinskega svetovalca, g. A. Steržeta, katerega so poslali kolovodje velikovške nemškuta-rije v Št. Peter delat pemško politiko. Pokazati je treba celemu svetu tudi dejanski, da naša občina ni slovenska, marveč — — durch und durch taitsch. In kot »Be-kràftigung der deutschen Gesinnung« moramo seveda imeti napise na kažipotih v nemškem jeziku, à la »SchloB« Wallersberg. Namenjeni so ti napisi gotovo velikovškim burgarjem, kot privlačna sila, kajti drugače bi gotovo ne našli sem k nam, oziroma g. Steržetu. Upamo, da bodo sedaj prihajali v večjem številu. Le škoda, da ni več volitev — bilo bi jih kar dovolj, brez kažipotov. — Umevno je, da pika nemškutarčke slovenska občina, edina tostran Drave; hočejo jo vsled tega spraviti v boljšo harmonijo z drugimi. Vtaknejo jo torej v nemško obleko, da bi ljudje, ki pri dej o semkaj, bili mnenja, da se nahajajo kje sredi Prusije, pod vlado Viljema II. Mi pa svetujemo tistim, katerim ne prija naše slovensko ljudstvo, kateri ne morejo poslušati slovenske govorice in katerim sploh mrzi, kar je slovenskega, da ne hodijo k nam, in če so že tukaj, naj gredo tja, kjer slišijo vedno le svojo blaženo nemščino. In kdor hoče imeti vse nemško okrog sebe, naj se takoj premesti — na Nemško, kjer bo gotovo; ves srečen, in kjer mu ne bo treba sprejemati slovenskih denarjev, ki nimajo »nobene vrednosti«. — Vprašamo občinsko ppedštojništvo, kaj neki misli, da napravi v slovenski občini — kažipote z edino nemškimi napisi? Vprašamo ga tildi, mu je li znan sklep občinskega odbora glede napisov na kažipotih in tablah, da morajo biti dvojezični napisi? Ali je morebiti že prišel gospod »Graščak« in prvi svetovalec pri občini do take moči, da dela lahko na svojo pest, ne upoštevaje odboitni-ških sklepov? Kot občani, ki bodemo morali plačati kažipota, zahtevamo glede tega odločnega pojasnila in tirjamo kažipota z napisi v obeh jezikih, ne pa samo v blaženi nemščini. Kdor noče razumeti slovenski, tistemu ni treba pohajati v našo občino, ostane naj tam, kjer lahko gleda cel dan nemške trobojnice in »plavi plevel« ter se ra-duje nad Heil-klici. — Več občanov. Prevalje. (Proti šolskemu zakonu.) Znano je na Koroškem ponemčevanje v ljudskih šolah, ki so za slovenske otroke prave mučilnice. — Tudi pri nas si hoče g. nadučitelj Jurkovič splesti zadnji biser v krono svojega ponemčevalnega delovanja s tem, da razdeljuje v šoli slovenskim otrokom: »Jahrbiichlein fiir die sùdmàrkische Jugend«. Mi Prevalj čani vam povemo, da ne pošiljamo svojih otrok zaradi tega v šolo, da bi postali odpadniki, ampak da bi se kaj ža življenje koristnega nati čili. Sicer itak vemo, da učitelj ne more dati otroku tega, česar sam nima, zahtevamo pa odločno, da ne iztrgate našim otrokom ljubezni do maternega jezika po takih spisih, katere si raje ohranite zase. Znan bi vam moral biti državni temeljni zakon avstrijski, da se imajo otroci vzgajati k ljubezni do rodnega naroda, ni pa smisel tega zakona, da se smejo med slovenske otroke deliti spisi, ki podpihujejo po svoji vsebini sovraštvo do lastnega slovenskega naroda. — Ne mislite, da ste si stekli s svojim ponemčeval-nim delovanjem Bog ve kakšnih zaslug, resnica je in ostane: Izdajalec lastnega rodu je in bo vedno zaničevan ali vsaj zaničevanja vreden. Kapla ob Dravi. (Izreden dogodek) je dal povod, da so dne 27. m. m. ob % na 2. uro popoldne naši zvonovi veselo zapeli. Kaj je bilo? Naš zvonik, ki se sedaj krije z angleškim skriljem (kamenom) je dobil nazaj svojo krono, svoj kinč, namreč zvezdo. Krasno jo je bil pozlatil naš domačin gosp. Simon Valentin na Strugi, postavil jo je pa na zvonik tesar g. Janez Hornbek ml. iz Št. Janža. Zvonovi so pri tej priliki zapeli in z nami delili veselje; kajti zopet kraljuje v zvezdi nad nami v zlate/m svitu ime Jezus. O obširnem popravljanju naše cerkve in župnišča drugokrat kaj več. Kapla pri Dravi. (Dr. A n g e r e r.) V nedeljo, dne 29. junija, v Kapli pri Zecu ni imel sreče. Prišel je namreč na zborovanje Sudmarke s svojo lajno in bogsive,, kaj je v Kapli on z Sudmarko pričakoval; kajti učitelje in nekaj takih, ki brez naberačemih Sudmarkinih novcev ne 'morejo ne živeti in ne umreti, bi pač lahko kje drugje zbral okrog sebe ; saj morajo priti, kamor jih Sudmarka komandira. Iz Kaple je imel razen Zeca enega edinega poslušalca. Drugi niso marali priti, dasi jih je učitelj Mali nič iskal po vasi in lovil. Rajši so šli v Sveče na našo versko in narodno slavnost. Tudi ni nič pomagal trud nekega Š i -mana v Svetnivasi, ki je strašil: Ne hodite v Sveče, tam vas čaka 20 žandarjev, idite rajši k Zecu. Prihodnjič kaj več, danes samo to-le: Tisti, ki so proti 4. božji zapovedi odpadli od maternega jezika, kličejo zdaj proti L božji zapovedi ljudi, ki so kakor dr. Angerer od vere odpadli, in jih poslušajo. Brnca. (Nova maš a.) Pred nekaterimi dnevi se je hipoma raznesla po naši župniji novica, da bomo imeli letos na Braci novo mašo. Novica je prišla tako nenadoma, da trenotno nismo hoteli verjeti, dokler nismo izvedeli gotovp, da ni samo prazna govorica, ampak resnica. Dne 20. julija bodo namreč č. g. Ciril Kandut iz Malošč tukaj na Braci obhajali svojo novo mašo. C. g. novomašnik sicer niso izmeid naših župljanov, vendar jih dobro poznamo že izza njihove mladosti, posebno pa izza onega časa, ko so kot študent, in bogoslovec pogosto zahajali med nas in zato pozdravljamo njihov prihod, kot bi bili eden naših. Prvotno so nameravali praznovati svojo primicijo v svoji rojstni vasi, v Maloščah, a zaradi nenadoma nastalih ovir in težkoč so morali to misel opustiti in so izvolili za kraj svoje nove maše Braco. Smatramo to kot veliko čast za našo župnijo in vsi se že prav prisrčno veselimo tega slavnostnega dneva, ki bo gotovo privabil sem ogromno množico vernega slovenskega ljudstva iz vseh sosednjih župnij. Hočemo se pa tudi potruditi, da Gospodovega posvečenca prisrčno, obenem pa tudi dostojno in z vsemi častmi sprejmemo in mu skušamo nadome- stili to, kar bi mu dala domača vas. Novo-mašniku pa že zdaj kličemo: Iskreno pozdravljen in dobro došel v naši sredi! Lipa. (Slov o.) »Nazaj v planinski raj.« Take občutke so imeli z Gregorčičem naš č. g. župnik Nagel, ko so prišli iz goratih Sel k nam v dolino. Komaj tri leta so vstrajali, pa so se preselili nazaj v romantično obir-sko gorovje. Le-tam so v krogu nekaterih svojih duhovnih sobratov kakor drugih prijateljev obhajali na dan sv. Janeza Krstnika svoj god in vmeščenje na novo župnijo. Po cerkvenem opravilu, ki ga je vodil č. g. župnik dekanijski svetnik Weis* smo na novem domu č. g. slavljenca, vživali ljubeznivo gostoljubnost, ki jim je) v veliki meri prirojena. Da pri tem ni manjkalo napitnic in raznih nagovorov, je samoobsebi umevno. Bog daj dobremu g. župniku tam doseči vse tisto, kar si želijo. Lipljani jih bodemo ohranili v hvaležnem spominu. Č. gospodu Tojnku, sedanjemu našemu pro-vizorju, pa kličemo: Dobrodošli! z željo, da bi jim Vsemogočni blagoslovil tudi med nami trudapolno versko in narodno pastiro-vanje. Pozor! Lrmrkn ceneje kakor v vsaki d v O V «.S. <101.1 tovarni ali zalogi kupite pri meni izvrstno kolo ali šivalni stroj. Popravila in pnevmatike po nizki ceni. Matija Planko, Celovec, Šolska ulica št. 5-6-7. Glasnik Slov. kršč. socialne zveze. Društvena naznanila. Dobrlavas. Tukajšnja podružnica »Slovenske Straže^ priredi svoje letno zborovanje v nedeljo, dne 13. julija, popoldne po blagoslovu v gostilniških prostorih Marije Cunder, po domače Mežnarke v Kok ju. Na sporedu sta dva govora; enega govornika pošlje centrala »Slovenske Straže« v Ljubljani. Za zabavo in razveseljevanje bo skrbel naš vrli pevski zbor. Ob koncu je pa, kakor lansko leto, tudi letos tombola, ki bode vsem udeležencem nudila mnogo razvedrila. Prireditev se vrši le pri lepem vremenu, sicer se pa preloži na nedeljo pozneje. Slovenci iz Dobrlevasi in okolice, pridite v obilnem številu! — Odbor. Možica. Izobraževalno društvo »Peca« v Možici priredi dne 13. t. m. precej po maši, ki je ob 9. uri, v prostorih g. Žagmojstra svoj občni zbor s sledečim sporedom: 1. Poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja; 2. poučen govor; 3. volitev odbora; 4. slučajnosti. Odbor. Cerkvene vesti. Sodalitas Ss. Cordis ima prihodnji četrtek 10. julija sestanek v Celovcu. Poroča preč. gosp. Jos. Zeichen. Imenovanja v stolnem kapilelju. Cesar je imenoval mil. g. stolnega sholastra in prelata Ferdinand Wappisa za stolnega dekana in mil. g. dr. Jožefa Somerja za stolnega sholastra krškega! kapiteljna. Šola za organiste. Meseca oktobra se zopet začne prvi letnik dveletnega tečaja za izobrazbo mladih organistov. — Prošnje, ki jim je priložiti zadnje Ijudsko-šolsko izpričevalo in izpričevalo nravnosti od pristojnega župnega urada, naj se pošljejo gosp. predsedniku cecilijanskega društva, mil. g. stolnemu dekanu Ferd. Wap-pisu v Celovcu. Cecilijansko društvo. Občni zbor Cecilij anskega društva se bo vršil 15. oktobra t. 1. v Beljaku. Spored: Ob 9. uri slovesna sv. maša, potem slovesno zborovanje, za katero je obljubil slavnostni govor gosp. p. Horn; ob 2. uri popoldne je' blagoslov, petje na koru in koncert na orglah. Sveta vojska. V vednost vsem, ki se zanimajo za protialkoholno gibanje in ki hočejo sodelovati v velikem boju za rešitev slovenskega Korošca iz spon kralja alkohola, sporočamo sledeče: V krščansko-socialni zvezi za Koroško se je ustanovil odsek »sveta vojska«, ki ima to nalogo, da razširja med slovenskim ljudstvom zmisel za organizirano treznost in zdržnost, da skrbi za protialko- holna predavanja v naših društvih, da ustanavlja društva »svete vojske« ter daje nasvete, kako se taka društva ustanavljajo. Dne 19. t. m. se bo za Celovec ustanovila »Sveta vojska«, ki bo obenem potem tudi koroška centrala, v katero potem lahko vstopijo tudi zdržniki (abstinenti L stopnje) ter trezniki (II. stopnja) na deželi, ki so v takih krajih, kjer ni »Svete vojske«. Zdržniki ali abstinenti se imenujejo tisti, ki se odpovedo vsem alkoholnim pijačam, torej žganju, vinu, pivu itd., trezniki ali zmerniki (II. st.) se imenujejo pa tisti, ki se odpovedo žganju, likerjem, konjaku, rumu, ter sploh vsem mnogoodstotnim (30%: 'do 80%) alkoholnim pijačam docela, pivo, vino in mošt pa se zmerno uživati zavežejo. Zaveza se napravi ali za celo življenje1, ali do preklica, najmanj pa (in to je navadno) za eno leto in sicer od kresa do kresa, ker je sv. Janez Krstnik zaščitnik itega gibanja. Kdor pristopi med letom,,, naj do kresa poskuša, na družbeni praznik se pa resno zaveže. Vsak, kdor pristopi, dobi sprejemnico s pravili ter podpiše obveznico. Udnina znaša letno 1 K, za kar pa dobi vsak tudi poučno knjižico »Sveta vojska, kdo se upa vanjo«. Udnina se nastavi lahko tudi nižje, vendar mislimo, 1 K bo vsak organizirani zdržnik oziroma zmernik lahko prihranil in podaril v dober namen. Kjerkoli bi hoteli ustanoviti »Sveto vojsko«, naj se obrnejo po pravila na podpisano zvezo. — V »Sveto vojsko« ismejo vstopiti poleg mladeničev in deklet, mož in žen tudi šolski otroci, vendar se ti zapišejp v poseben zapisnik. Otroci naj bi bili vsi abstinenti, t. j. popolni zdržniki. Otroci-abstinenti se imenujejo »mladi junaki« in dobijo pri vstopu male lične podobice sv. Janeza Krstnika. — Vseslovenska centrala! je pa v Ljubljani. Kranjci so nam že daleč popred. Oni bodo sedaj v času rednih letnih občnih zborov »Svetih vojsk« sestavili podrobno Statistico vseh tamošnjih »Svetih vojsk« ter zlasti števila vseh njihovih članov. Tudi podpisani odsek je dobil od centrale v Ljubljani poziv s prošnjo, naj zbere tudi za Koroško tozadevno Statistiko. Zato si je odsek dovolil razposlati na » vse velečastite kn. šk. župnijske urade v cslovenskem delu Koroške tozadevne tiskovine. Velečastite župnijske urade zato ponižno prosimo, naj bi blagovolili to letno poročilo izpolniti in potem poslati na spodaj označeni odsek. Kjer protialkoholne družbe.še ni, je pa gotovo kak zdržnik ali zmernik v zgorajšnjem pomenu besed. Poročilo prosimo vsaj do 20. t. m. — Glasilo tega gibanja bo tudi za Koroško »Zlata Doba«, Prosimo pa tudi slavno uredništvo »Mira«, 'da 'tudi ono blagovoli sprejemati za »Mir« članke protialkoholnega značaja in jih uvrščevati v »Glasnik slov. kršč.-socialne zveze.« — »Slov. kršč. soc. Zveza za Koroško, odsek: »Sveta vojska«. Gospodarske stvari. Mlekarstvo. (Piše Fr. Krištof, živinorejski inštruktor.) (Dalje.) Molža. Po drugih deželah je navada, da molzejo le moške osebe. Le pri nas po Slovenskem molzejo ženske. V naprejdnejših deželah pa molzejo celo gospodarji sami. Zakaj? Ker vedo, da je treba kravo zmiraj čisto do zadnje kaplje izmolzti, kar navadno posli nimajo navade in le prav radi bolj površno molzejo. Tam gospodar ve, da je krava dobra mlekarica vredna po 1000 kron in še več in ako se pri molži pokvari, je to velik udarec v njegovem gospodarstvu. Zato pa tam gospodar vso pozornost obrača na p,ravilno molžo. Mleko, ki enkrat ostane v vimenu, je za vselej izgubljeno. Motiš se, ako misliš, da ti bode krava dala pri prihodnji molži toliko več mleka, kolikor ga nisi izmolzla. Zgodi se, da oseba, ki molze, pusti mleko v vimenu, ker nima dosti velike posode pri molži. Ne zdi se ji vredno iti po drugo posodo in čisto izmolzti. Misli si, kaj teh par kapljic, saj ni vredno, pri prihodnji molži mi itak prav pride. Po sesanju telet je istotako potrebno poizkusiti, ako je tele kravo čisto posesalo. Ako ne, se mora po- molzti. Mleko, ki zaostaja v vimenu, lahko povzroči vnetje vimena ali pa se v vimenvf sesiri in vse mleko pokvari. Takšno mleko je za uživanje škodljivo. Z dobrim izmolzavanjem do zadnje kaplje se krava popravi in da več mleka nego ga je dajala navadno in nasprotno. Pri slabi molži ne zadostuje morda, da dobimo manj mleka, lahko se prime krave tudi kakšna bolezen, ki pogostokrat zapusti za seboj zle posledice. Gospodinje se večkrat pritožujejo, da je malo smetane na mleku, ne vedo pa, da je vzrok temu največkrat slaba molža. Poizkušaj e so pokazale, da je zadnje mleko pri molži vedno najbolj mastno. Jutranje mleko: začetek molže 1-0 odst., sredi molže 3-2 odst., konec molže 5-6 odst. maščobe. Opoldansko mleko: začetek molže 28%. sredi molže 4-5 odst., konec molže 6-6 odst. maščobe. Zvečerno mleko: začetek molže 2-5 odst., sredi molže 4-0 odst., konec molže 5-0 odst. maščobe. Vidimo, da so zadnji curki mleka vedno najbolj mastni. Že iz tega je razvidno, kako je potrebno vselej čisto do zadnje kaplje izmolzti. Molze naj se vedno ob določenem času. Ako se pri molži ne držimo pravega časa, potem se lahko zgodi, da enkrat prezgodaj, potem zopet prepozno molzemo. Mleko se neenakomerno proizvaja v vimenu, kar ni zdravo za vime. Enkrat je vime še prazno, ko gremo molzt, drugokrat morda kravo že mleko tišči. S tem se vime lahko toliko pokvari, da krava mleka ne more več držati, kar je gospodinji v škodo. Koliko imajo krave prestati na sejmih, ob .priliki premovanj in večkrat tudi "ob nedeljah, ko se molža zanemarja. To je kravam v kvar in osebam, ki molzejo, v sramoto, ker se jih mora prištevati med nespametne. Pravi poznavalec dobrih mlekaric pozna mlečnost krave tudi tedaj, ako je krava pomolzena. Veliko lepše bi bilo dokazovati mlečnost krav od gospodinj z zapisnikom poizkusne molže v roki, ne pa z nepomolženo kravo. Z mlečnim zapisnikom bi se povzdignila vrednost krave in ugled vzorne gospodinje. Krave, ki se slabo molzejo, izgubijo veliko poprej mleko in dalje časa suhe stoje, kot one, ki se dobro molzejo. Preden se začne z molžo, naj se vime s suho snažno cunjo obriše in odrgne. Le tedaj, ako je krava onesnažena, se vzame mlačna voda za čiščenje vimena. Pri tem, ko se vime s suho cunjo odrgne, se mlečne žleze v vimenu razdražijo in krava preje mleko pripusti. Molzti je vedno s polno roko s stiskavanjem sesca s prsti od zgoraj navzdol. Grda je navada, namakati si roke z mlekom, potem še nesnažno vime z umazanimi rokami molzti. Kdo more imeti tek do mleka? Torej si je treba pred molžo tudi roke umiti in nadjati snažen predpasnik. Ne sme se molzti leva ali desna dva sesca skupaj, temveč leva in desna sprednja in leva in desna zadnja dva sesca skupaj. Lahko se tudi molze desnega sprednjega in levega zadnjega skupaj in nasprotno. Tako se levi in desni del vimena naenkrat obdelujeta, krava pa preje mleko pripusti in je mogoče tudi bolj čisto pomolzti. Sicer se najdejo ugovori proti temu, da se ni mogoče tako navaditi. Kakor se je treba odvaditi molže s tremi prsti, tako se je privaditi molže, ki je pravilnejša. Mleko mora teči v debelih curkih v žehtar, kar ozmači dobrega molzača. To se doseže s popolnim iztisnjenjem vsakokrat, kadar se pritisne mleko navzdol. Vaja napravi mojstrskega molzača. Starega držati se moramo posebno tedaj, če ne vemo gotovo, če je že kaj boljšega novega došlo. To pa se menda ne dogaja pri odvajajočih sredstvih, ker mnogo novih odvajajočih sredstev začenja slabiti čreva. Zato ostanemo radi pri Fellerjevih priznanih, lahko odvajajočih rabarbara-kroglicah z zn. „EIza-kroglice“. 6 škatlic za samo 4 krone pošilja franko lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza-trg št. 67, Hrvatsko. Tudi Kellerjev bolečine lajšajoči fluid z zrn „Elza-fluid“, 12 steklenic za 6 kron franko naj bi vedno imeli doma. Vsled družinskih razmer se proda lepo posestvo, na katerem se lahko redi kakih 6 goved in par konj. Gospodarski stroji so na_ vodni obrat, ki je ob močnem vaškem potoku še razširljiv. Naslov pove iz prijaznosti: Trgovina železja J. B. Hafner, Celovec, Paradatserg. 3. Mlinar, pošten in zanesljiv, išče službe v kakem kmetskem mlinu. V kakem ugodnem kraju vza* mem tudi v najem. Ponudbe pod šifro „Mlinar“poštno-ležeče Šmihel pri Pliberku, Koroško. Loterffske številke. Brno, 25. junija: 70 66 3 19 71 Gradec, 25. junija: 36 45 19 49 77 Line, 28. junija: 31 87 57 64 58 Tržne cene v Celovcu 26. junija 1913 po uradnem razglasu: Blago 100 kg 80 litrov (biren) od do K V K v K V Pšenica .... _ _ Rž 21 25 23 — 13 — Ječmen .... — — — — — — Ajda — — — — — — Oves 22 — 23 50 8 26 Proso .... — — — — — Pšeno .... — — 32 16 20 — Turščica . . . — — — — — — Leča — — — — — Fižola rdeča . . — — — — — — Repica (krompir) — — 6 — 2 60 Deteljno seme . — Seno, sladko . . 8 50 11 — — — „ kislo . . 6 40 8 50 — — Slama .... 3 60 4 80 — — Zelnate glave po 100 kos. _ Repa, ena vreča — — — — — — Mleko, 1 liter — 24 — 28 Smetana, 1 „ — 60 1 20 Maslo (goveje) . 1 kg 2 80 3 40 Sur. maslo (putar), 1 2 60 4 — Slanina (Špeh), pov 1 » 2 10 2 30 » » aur 1 2 — 2 20 Svinjska mast . 1 2 20 2 40 Jajca, 1 par — 13 — 18 Piščeta, 1 par . 2 80 3 60 Race — — — — Kopuni, 1 par . . — — — — 30 cm drva, trda, 1 m*. 3 — 3 60 30 „ „ mehka, 1 , * 2 50 3 20 100 kilogr. Počrez O živa zaklana 'S Živina a od do od do od do S ‘n g v kronah Konji Biki - Voli, pitani . . _ — ; ,— — — „ za vožnjo . 540 600 — — — — 9 6 Junci 406 — — — — — 1 1 Krave .... 210 556 74 — — 22 8 Telice .... 320 2 1 Svinje, pitane . Praseta, plemena 16 60 — — — — 264 150 Ovce Koze - Kmetje, za poletni čas dobite :: po naj nižji ceni :: dobro in Pr* *vanu Hoch- V V. / mttllerj Beljak, PeraustraBe št. 1. naravno Hranilnica in posojilnica za Vovbre, Sv. Štefan in Klošter vabi na občni zbor ki se vrši dne 6. julija ob 4. uri popoldne v župnišču (po blagoslovu) v Vovbrah. Spored: 1. Poročilo o lanskem poslovanju. 2. Odobritev lanskega zaključka. 3. Odobritev nekaterih posojil. 4. Slučajnosti. Če ob določeni uri občni zbor ni sklepčen, se vrši isti pol ure pozneje ob vsakem številu članov. K obilni udeležbi vabi odbor. Lepo posestvo v okolici Žihpolja, ligure od Celovca, ki obsega 65 oralov sveta, največ gore in lesa, se z letošnjo posetvijo in košnjo proda po prav vredni ceni za 18.000 kron. Naslov gospodarja pove upravništvo „Mira“ štev. 26. Naprodaj je lepo posestvo z zidano hišo in hlevom, ki obsega čez 41/2ha njiv, čez 2V2 ha travnikov, 14 V? ha gozda in nekaj vrta ter je oddaljeno l3/4 ure od Celovca v rodovitnem kraju. Naslov pove upravništvo „Mira“ št. 27. Trgovska hiša na Gorenjskem v zelo prometnem kraju, stoječa ob križišču glavnih cest, prikladna za vsakovrst. trgovino, tudi za zasebno bivanje se proda vsled premenitve življenskega poklica pod lastno ceno. Naslov pove uprava tega lista štev. 27. ncuEu D n n D D □ D D D D D D js. je au je nanovo izšla knjiga: Življenje svetnikov in svetnic božjih. Spisala dr. J. Rogač in M. Torkar. Dva dela, druga izdaja. Cena: Mehko vez. K S'—, za družnike K 6'—, po pošti franko K 1’— več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 12'—, za družnike K 8‘80, po pošti franko KI’— več. D □ D D D n D D □ D 0 □ Q 0 0 0 D :□ Važen oglas 9,Slo venske Straže*4. Čttajte! Čitafte! V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le s srečko! ______ " r urška srečka je v to svrho prva in najpriporočijivejša srečka ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 403.000, 400.000, 400 090, 200.000, 2Q9.G80, 200.000 zlatih frankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. Prihodnje žrebanje se vrši dne 1. avgusta 1913! Glavni dobitek 400.000 frankov! Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah. Ifašno! Surejtiiiajo se (udi uriplosila k nakupu srečk avstrijske drž. rairedne loterije. Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo11 g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg št. 19. Slovenska trgovska šola v Ljubljani K°nžresni >r*žt-2 s pravico javnosti vsled razpisa c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 20. avgusta 1911, št. 28.837. Sprejemno naznanilo. V dvorazredno Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani se bodo sprejemali učenci dne 5. in 7. julija tega leta od 10. do 12. ure dopoldne. V pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 13 let ter so dovršili najmanj štiri razrede ljudske šole. V I. letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejmejo v I. letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole. K vpisu naj pridejo^učenci v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prinesejo krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in K 15’— vpisnine in prispevka k učilom. Ostala pojasnila daje — tudi pismenim poterti — .. v Ljubljani, 20. junija 1913. ravnafeljsfvo. Pnpssroča ssajja patentirana A j™™® 2a ssegams streljanje. fOIIli: S tem tepičem se 0 e33j ^3^1,11 |q gj0 12 strela». Konstrukcija |e tako izursfsia, da |e pri sirsSjjanjn osalta smarnes! iilšlfgačesEa. Pob je silno mošlan ter je prikladen tudi za uasnanjanfe požara. Pojasnilo In cenike na zakteoo zastonj. Fr. Šeučlh, = puškar p LJUlLJHni. — Hranilno ìnposojilno društvo v Celovcu uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. F. P. Vidic & Komp., Ljubljana tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini dvojno zarezani sfrešnth-zahrluač $ s poševno obrezo in priveznint nastavkom $ Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! : Najpreprosfejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. : Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se sprejmejo. Hranilnica in posojilnica na Djekšah ima svoj redni občni zbor na god sv. Aleksa, dne 17. t. m., takoj po sv. maši v posojilnični sobi lastne hiše na Djekšah. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Potrjenj e računskega zaključka za leto 1912. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Posvetovanje in sklepanje o obrestni meri. 5. Rešitev došlih prošenj. 6. Dopolnilna volitev. 7. Predlogi in slučajnosti. K obilni udeležbi prijazno vabi odfeor. lC2C3CaC3C2£2E=2E=3C=3E=a! 0 D ! je izšla knjiga: Slovensko-nemškiinnemško-slo venski slovarček. Sestavila dr. Šket, e. kr. vi. sv., in Št. 3*0 db oj, c* kr. prof. Cena v prt vezani knjigi je K 2-40, po pošti K 2,50. Dobi se v vseli knjigarnah. Vsled balkanske vojske je zaostala množina lepo sortiranega, zajamčeno pristnobarvnega in pralnega blaga, ki se prodaja po 5O0/0 pod izdelovalno ceno: Kanafasi, oksfordi, cefiri za srajce in bluze, modrotiski za obleke in predpasnike, sifoni, platno, deleni, brisalke. Razpošilja tkalnica Austria Giefihttbel pri Novem Mestu n. M. Dolgost ostankov je 3 —18 m. Pri naročilih dveh zavojev se pošlje franko. C3C=3CZIC=3C=1E nr-at—tnt—i 0 GREGOR □ D D □ □C3 GRARER cerkveni slikarski mojster v štebnu pri Beljaku, pošta Malošče se priporoča častiti duhovščini za vsa v to stroko spadajoča dela. igsnnanamnc-ag ■ ar ir-»t—ir-ir in O Vipavsko belo, Istrski —teran, Opolo, Tirolec, rdeč, sladka vina, Muškato, Refoško, krvna vina. pWSrao£no?10 IVRM HOOiMflLLER, Beljak, Peraustr. 1. liisiu liofsinsk e m traine podjetje | Hotel Trabesinger d Celimeli, i9 Msllkoollia cesta št. 5. Podpisana voditeljica hotela Trahe-sing er se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kj er boste vedno dobro postreženi. Za mnogobrojen obisk se priporoča voditeljica hotela Hlolzifa Leon. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000'- Ganarne iloae na bniižice se otue- oil dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek glada banka sama. Kolodvorska cesta 27, ? lastni hiši. Zamenjuje In eskomptuje Izžrebane vrednostne papirje In vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavarnje srečke proti kurzni izgubi, Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetn, Trstu, Sarajeva, Gorici, Celja la ekspozitura v Gradežn. Denarno vlooe ? teliocem računu obrestujejo se: proti 30 tani u\ otaesti p 11 to proti 60 tani ctaoiii po Lastnik in Izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškero v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani. Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo In pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani Usta napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvu lista „Mlr“ v Celovca, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat Glasilo koroških SlooenceD Leto XXXII. Celovec, 5. malega srpana 1913. Vabili na naročbo. Vse cenjene naročnike prosimo, da ostanejo zvesti „Miru“ tudi v drugi polovici leta 1913. Koroški Slovenci! Zavzemite se za svoje glasilo bolj kakor dosedaj! Z naročnino zaostale naročnike vljudno prosimo, da čimprej storijo svojo dolžnost. List stane mnogo in se morajo stroški zanj redno plačevati. Uredništvo in npravništvo. Einspielerjeva slavnost v Svečah. Na temni, trnjevi poti, ki jo moramo hoditi koroški Slovenci v negotovo prihodnost, nam je prisijal svetel, solnčni žarek, poln blagodejne toplote : Einspieler- jova slavnost v Svečah dne 2 9. junija. — Slaviti Andreja Einspielerja ob stoletnici njegovega rojstva in ob petindvajsetletnici njegove smrti je bila nam koroškim Slovencem Isvejta in sladka, dolžnost! Ne samo dolžnost, ampak prisrčna potreba! — Skrb je bila samo ta, bo-li slovesnost dostojna? — Zdaj, ko je minil ta lepi dan, lahko pravimo: lepo je bilo. Slovenska krščansko-socialna zveza, ki je^ prevzela nekako oporoko Einspielerjevo, vzgojiti v katoliško - narodnem duhu koroške Slovence, je priredila torej to slavnost. Marljive roke fantov in deklet iz Sveč so bile spletle vence in postavile slavoloke! — Na prijaznem travniku1, obdanem od sadnih dreves, so pobožna sijca postavila oltar za slovesno mašo. V vseh sosednjih farah se je razglasila slavnost s prižnic. Ljudstvo so dušni pastirji vabili v Sveče kot na kako božjo pot! Cela slavnost, cele Sveče, cel 29. junij je bil v resnici velik cerkveni praznik za Rož! — To smo ravno ho- teli. Praznovati smo hoteli Einspielerja kot vzor-duhovnika, kot moža, ki je večnolepa, životvorna načela katoliške cerkve razširjal med Slovenci. Kot nalašč obhaja katoliška cerkev ravno to leto IGOOletni Konštan-tinov jubilej, kojega vsebina in pomen je v besedah : »V tem znamenju boš zmagal« tako kratko in jasno izražena. Takoj nam je bila dana priložnost, združiti oboje v eno lepo harmonijo; kajti preganjanje, ječe, mu če niš tv o, katoliška vera, Einspieler, koroški Slovenci so pač glasovi, ki so se zlivali že od nekdaj v harmoničen zbor. Cerkvena slovesnost. Zgodaj že, od 6. ure naprej, so se vrstile maše v cerkvi pred Naj svetejšim! »Orli« so v ličnih uniformah stali na častni straži pred Najsvetejšim, Kristusu v čast, ljudstvu v spodbudo! — Ljudstvo se je gnetlo okrog spovednic in okrog mize Gospodove! Ko se je bilo ljudstvo pokrepčalo z mesom in s krvjo Zveličarjevo, smo stopili ven na prosto! Nosili smo Kristusa v slovesni procesiji skozi naša polja in po cvetličnih livadah, da je Kristus blagoslavljal Sveče! Pred baldahinom je stopala četa čilih Orlov. Na prazničnem prostoru pod milim nebom se je potem vršila slavnostna pridiga in pontifikalna maša. G. župnik S vat on je z mogočnim glasom pripovedoval 1500 koroškim Slovencem o pokojnem Andreju! Rešil je častno svojo nalogo in slovesno in častno so zvenele njegove besede, ko je dokazoval, da vse, kar imamo zdaj, Mohorjevo družbo, »Mir«, katoliško organizacijo, prav vse izvira od Einspielerja! Zaklical je ob koncu ljudstvu, naj se oprime slovenske kršč.-soc. zveze, ki je' vsaj deloma prevzela Einspielerjevo oporoko. Pri pontifikalni maši je vzbujalo pozornost šentjakobsko pevsko! društvo »Rožica«. — To je bilo v resnici cerkveno petje! Te priproste besede »Pred Bogom pokleknimo« so se valile tako miloi in slovesno čez neštete množice in so tako neprisiljeno dvignile naša srca v nebeške višave, da smo St. 27. vsi čutili: To je pravo petje, to je petje, ki blaži in navdušuje, to petje je bila naravnost molitev. Ne poznamo pevovodje; pravijo mu menda gospod Ravtar! — Ostanite, tako pravimo mi, med nami ter nas učite še v bodoče takega petja! Po pontifikalni maši je na Adamovem vrtu g. monsig. Valentin P o d g o r c razvil v velikih, mogočnih potezah Einspielerjevo delovanje. Govor g. msgn. Podgorca. Govornik se je spominjal Einspielerjeve osebe. Udeleževal se je njegovih zborovanj, obiskoval ga je v njegovi delavnici, udele^ žil se njegove zlate sv. maše in nazadnje nosil z drugimi bogoslovci krsto Einspielerjevo. Einspieler je eden najslavnejših mož Koroške. Kakor se mora iti iz mesta, da se vidi, kako je stolp visok, tako je treba da mine časa, predno se more cebiti tak mož. Minula so po njegovi smrti že leta, a Andreja se ne pozabi. Bil je iskren prijatelj mladine: izboren katehet! Kot tak zgled vsakemu duhovniku. Naj duhovnik spozna, kaj mu je šola, kjer ga otroci spoštujejo in jim je dobel* katehet takorekoč prvi za Bogom. Odrasli so pa podobni polju, o katerem govori evangelij: en del semena pade na trdo pot, drugi med trnje, tretji na plitva tla in če se le četrtinka prime, se mora duhovnik na kolenih Bogu zahvaliti. Predstojniki so Andreja spoznali kot izbornega kateheta in ga poklicali kot veroučitelja na realko v Celovec. Ta služba je bila težavna tudi v Einspielerjevi dobi,, v kateri se je, ne manj kakor danes, delalo zoper cerkev in pripravljajo mladeniče na odpad od vere. Služba veroučitelja v srednjih šolah je silno težavna. Stari so imeli rek: Quem dii odere pae-dagogum fecere (kogar Bog kaznuje, da mu posel učitelja.) Dijak je uporen, sirov in nehvaležen — kakor je neužitno nezrelo jabolko, čas šele pride,, da dozori. Govornik je poznal vseučiliščnega profesorja, ki je pravil, kako so častili dijaki-realci svojega ka- Podlistek. Celovška čitalnica. (Po virih spisal F. K.) (Dalje.) Prva veselica celovške čitalnice 1. 1872. se je vršila dne 20. januarja. Spored je bil sledeči: 1. »Slovan«, pevski zbor. 2. »Liepa naša domovina«, zbor. 3. »Povodni mož«, deklamiral prof. pl. Kleinmayr. 4. »Strunam«, osmospev. 5. »Srbska popotnica«, zbor. 6. O važnosti čitalnic je govoril župnik in vneti rodoljub Matija Majar. 7. »Kje dom je moj«, zbor. 8. »Naprej zastava Slave«, zbor. Béseda v Prešernov spomin. Kakor je priredila »Slovenska Čitavni-ca« že Vodnikovo bésedo, tako je počastila spomin pesnika-prvaka Prešerna 4. februarja 1. 1872. Dolgo Slovenci niso pravično cenili našega prvega pesnika — Prešerna, ker je neomejeno vladal v slovenskem slovstvu oče Bleiweis, ki ni imel pravega zmisla za hčerko božjo, — za pravo poezijo. Bila je doba političnih bojev, ko je vsak domorodec mislil, da mora koristiti narodu tudi z verzi, čeravno so bili prav šepavi. Šele »Slovenski Glasnik« je bil leposloven list v besede pravem pomenu. Anton Janežič ima zaslugo, da je vzgojil mlad, čil literaren rod — Jurčiča, Levstika, Stritarja, S. Jenka. V zadnjih letnikih »Glasnika« se je oglasil tudi že go-riški slavček Simon Gregorčič. Le bobneča beseda govornikova je veljala kaj, in zato so cenili le domoljubne pesni. Koseski je s svojimi bobnečimi verzi navduševal mladino, ki je čutila le patos njegovih besed, ki pa ni spoznala jedra prave poezije. Šele Jurčič in Stritar sta Prešernu zopet priborila ono mesto v slovstvu, ki mu po pravici gre. Izdala sta 1. 1866. v »Klasju z domačega polja« Prešernove »Pesmi«. Stritar je napisal izdaji lep životopis in estetično kritičen uvod. In tako je prišla do veljave zopet prava poezija, do veljave je prišel zopet Prešeren. In zato se ne smemo čuditi, če so se ga spomnili tudi celovški Slovenci in priredili Prešernovo bésedo. Kakor razvidno iz programa, je vodil Prešernovo bésedo prof. Julij pl. Kleinmayr, ki je takrat služboval na celovški gimnaziji pod starim častitljivim ravnateljem M. dr. J. vitezom Burgerjem, kateremu je sledil leta 1873. ravnatelj L. Schmued. Slavnost se je vršila v Schroderjevi dvorani. Nagovor je imel tedanji osmošolec, sedanji tinjski prošt Gregor Einspie- 1 e r. Pevski zbor je nato zapel »Slovansko himno«, kateri je sledila »Lipa oživljena«. »Slovesnostni« govor je govoril sedmošolec Eric. Zbor je nato zapel Prešernovo »Strunam«, kateri je sledila »Byvali Čechove«, ki jo je pel tudi zbor. Sedmošolec K e k je igral na goslih potpouri iz Balfijeve opere »Ciganka«. Na klavirju ga je spremljala gospodična Janežičeva. Sledila je »Elegija« na gosli s spremije-vanjpm glasovirja. Nato se je oglasil zopet zbor, ki je zapel »Domovini« ter »Plahe deklice«. Zopet je nastopil osmošolec Gregor Einspieler, ki je deklamiral Prešernovega »Učenca«. Sledili sta dve pieci na gla-sovir. Zbor je zapel »Šopek narodnih pesmi«, ki jih je zložil Kocjančič. Kot prvo pesem je zapel zbor »Slovensko himno«, kot zadnjo »Slovana«. Tako se je vršila ta domoljubna slavnost. — Težko je za nas, ki zbiramo po raznih virih suhoparne podatke iz te dobe, opisati pravo razpoloženje in duha, ki je vladal takrat na Koroškem in v Celovcu. To bi prav mogel oceniti le Gregor Einspieler — živa priča iz tedanje dobe. In če so že Vošnjakovi »Spomini«, ki jih je izdala »Slovenska Matica«, velezanimivi in nam pojasnjujejo marsikatero temno točko iz našega kulturnega in političnega življenja, tembolj bi bili zanimivi spomini Gregorja Einspielerja, ki je veliko deloval v teheta. Seve: Einspieler je bil vesel mož, temeljito izobražen in spreten govornik, tak verouičtelj je moral imponirati. V tej službi je Einspieler ostal do zadnjega. A ni ostal le pri službenem delu: goreč duhovnik je videl, da se je treba proti nasprotnikom vere boriti s tistim orožjem, katero rabijo oni, da je treba z društvi boriti se proti društvom, s časniki zoper časnike, s shodi zoper shode. Pred francosko revolucijo so ljudje tudi molili, a niso znali nastopiti zoper brezverce z enakim orožjem in prišla je nesreča; Bolgari so izkusili pri Čataldži, da z vso svojo hrabrostjo zoper Turke niso nič več zamoglj, ker tam niso imeli takih topov kakor Turki. Zato je Einspielerjevo bistro oko zapazilo, da je treba časnika in je ustanovil nemški krščanski časnik za Koroško. Čudovito je delo v tem časniku! Andrej Einspieler je še pri svoji zadnji zlatomašniški slovesnosti tožil, da je sam, sam! Sam pisati vsak teden časnik poleg dela, ki ga je imeli kot društveni organizator, to je delo vsega občudovanja vredno. A to še ni vse. Einspieler je spoznal, da potrebujejo tudi Slovenci na Koroškem svoj časnik in je ustanovil »Mir«, ne da jih uči mirovati, marveč »Mir hočemo napraviti zoper Nemce,« to je »zid« hočemo napraviti, je dejal prijateljem. In tudi s tem se Einspielerjevo delo ni končalo. On je tudi usta-novnik katoliškega rokodelskega doma v Celovcu. Einspielerjevo delo še obstoji: med njegovimi napravami je najslavnejša Družba sv. Mohorja v Celovcu. V tem naj se kaže ljudstvo, da vsaka hiša postane ud te Družbe. Izhaja še Einspielerjev »Mir«. Vsaka hiša naj bo naročnik na ta list. Duhovniki naj sodelujejo, dopisujejo naj tudi fantje in dekleta slovenskih društev, da bo list tem bolj zanimiv. / Rož je Einspielerja porodil. Dolžan je njegovemu spominu, da ohrani svoj slovensko - katoliški značaj. Einspieler je začrtal slovenskemu ljudstvu na Koroškem program za šole, za politiko in socialno življenje: tega programa še nismo dosegli, morebiti smo od tiste dobe le slabeli, ne v vselm sicer. V zadrugah imamo organizovanih 9000 slovenskih posestnikov;, ki oskrbujejo 7 milijonov našega premoženja, to je veliko. A na drugi strani je nastopanje nasprotnika vedno bolj drzno in se že upa vsiljevati se na sveto meisto, da bi tam branil govoriti ljudstvu v.maternem jeziku in prepovedal otroke učiti v domači slovenščini. Vedno bolj se množijo ljudje, ki hite kakor izgubljeni sinovi od svojcev in ne vidijo, kako ima zanje pripravljene službe nasprotnik: službe svinjskih pastirjev. Naj veje Einspielerjev duh zanaprej nad Slovenci in nad Rožem, da ostane rod zvest starini svetinjam: veri, domu in cesarju! Popoldne. Ob pol 1. uri popoldne se je ljudstvo nekoliko odpočilo in kosilo. Po blagoslovu ob pol 3. uri je nastopila naša avantgarda, naš ponos, koroški »Orli«! Pod vodstvom načelnika Maleja je korakala četai 34 Orlov dol na travnik ter tam kazala ljudstvu, kaj je red, kaj je gibčnost, kaj je lepo vzraslo telo. Komu ni priigrala solza veselja v oči, ko je gledal to zdravo mladino iz Podjune, iz Celovca, iz Roža,, ki se ne briga za godbo, za harmoniko, za vasovanje, ampak ki je tako zavzeta za narodno delo! Alkohol! — Pohotnost! vrgli bomo vaju iz Koroške, ako bo korakalo enkrat na stotine Orlov po koroških tleh. Na shodu, ki se je potem vršil na vrtu Adamove gostilne, je poveličeval g. administrator Ivan Žel moč Evharistije v preteklosti in sedanjosti! Dobesedno res je, kar je govornik tako dobro poudarjal! Vse naše delo je za nič, ako ne bodo naše organizacije vodile ljudstva k studencu žive vode, k Evharistiji. Žalibog je bil državni poslanec Franc Grafenauer po nepričakovani oviri zadržan; zato je mesto njega v kratkih besedah pojasnil podpredsednik zveze zgodovinski pomen Konštantinovega jubileja. Celo prireditev izvencerkvene slavnosti je vodil predsednik slov. kršč.-soc. zveze g. dr. Valentin Rožič, ki je obenem zastopal tudi »Družbo sv. Mohorja«. Ob koncu se je zahvalil vsem činite-Ijem, ki so sodelovali pri tej slavnosti. - ».Tl •; ' i:,axay.-. Zaplenjeno! javnem življenju na Koroškem. Žalibog so se Korošci — naši predniki, premalo brigali za zapuščine mož - veljakov, ki so delovali med nami, raztreseni so njih »udje« po vseh vetrovih sveta, veliko pa se jih je sploh izgubilo za vedno. Ti dokumenti pa tvorijo našo kulturno zgodovino. In zato je naša sveta dolžnost, da rešimo to, kar se še rešiti da. Pri posameznih osebah se take reči po-izgube, ustvariti je treba društvo, ki se bo za to zanimalo in ki bo imelo nalogo, graditi slovensko koroško zgodovino. Dobrodošli pa so, kakor že omenjeno, tudi spomini — memoari — naših, v boju osivelih rodoljubov! Prešernova slavnost »Slovanske Čitav-nice« v Celovcu, ki so jo priredili pod vodstvom prof. pl. Kleinmayra celovški dijaki, je vzbudila tudi šmom slovenske domovine pozornost. »Narod. Čitalnica v Rojanu« je poslala sledeče pismo: »Mili bratje! Od peneče Adrije pozdravljajo Vas zvesti sinovi maike Slave ter obračajo oči na Vaše delovanje. Iz tisočerih prs kličemo od slavjan-skih obalov: Živeli slovenski dijaki v starodavnem G o r o t a n u ! ! ! Živela Slovenija!!! V Rojanu, 3. februarja 1872. — Za odbor: Holmar, tajnik.« Tudi Slovenci iz Ukev so poslali brzojavko predsedniku »Čitavnice« RoBba-cherju: »Ukovski narodnjaki pozdravljajo slovenske dijake in rodoljube v Prešernov spomin pri Schòderju zbrane. Za vse: Skar-bina.« A tudi goriški tovariši-dijaki niso pozabili svojih celovških rojakov in so brzojavili: »Celovškim dijakom v Schòder-jevet dvorani, Celovec. Živeli! Vam bratje pridruženi slavijo v duhu Preširna, dokler ne pokažejo dejansko. Goriški dijaki.« Lepo so počastili slovenski dijaki v Celovcu spomin pesnika Franceta Prešerna. (Dalje sledi.) Kresovi goré!.., Kresovi gore !... Nad vse veličasten prizor z domačih se nudi nam gor: Povsodi nešteti kresovi;... kar nese oko na okrog je kakor nebesni obok — kot zrli po zemlji bi novi. Kresovi gore !... Mir božji v to noč je razlit,... kresov mnogobrojnih odsvit veselje v človeku podžiga, zato pa vrh lepih gora, kjer biva Slovenec doma, obraza otožnega ni ga. Zaplenjeno! Draga rajska na Balkann. Mladi balkanski narodi so si izvoj skovali prostost. Pobili so Turka in sedaj sanjajo o veliki svoji bodočnosti. Začeli so misliti, kateri izmed njih bo nosil na Bak kanu veliki zvonec. Bolgari že vidijo v mislih svojo veliko, mogočno Bolgarijo, Srbi pa,, ki niso dobili prave posesti ob Jadranskem morju, hočejo do Egejskega morja. Brez odprtega dohoda do morja Srbija ne Na davno preteklost nazaj spominja kresov nas sijaj, ko naši pradedje Slovenci so še solnce po božje častili, darove malikom palili in tavali v smrtni so senci.* Pač žalosten bil je ta vek, ko hodil je narod vsevprek po temi paganskih navad. — Vsaj v to globočino gorja ni milost sijala z neba, ki vernim je sladke tolažbe zaklad. * Rojstni god sv. Janeza Krstnika imenujemo mi Slovenci navadno kres. Ime kres pa nas spominja na že davno pretekle dneve, ko so naši predniki še hodili po temi nevere in so solnce kot božanstvo častili. Sv. Janez Krstnik je bil »luč v razsvetljenje narodom«. (Izaija 49, 1—7.) Tudi slovanski apostoli, sv. brata Ciril in Metod, sv. Modest,, apostol Korotana (katerega truplo, kakor se meni, počiva v več-nolepi Gospa Sveti v stranski kapeli sv. Križa), se lahko nazivljajo »luč v razsvetljenje in zveličanje narodom«, saj je po njih neumorni požrtvovalnosti zažarela med nami luč svete vere. Zato zažigamo Slovenci v spomin in slavo teh dveh slovanskih apostolov kresove. m,ore nikdar postati močna država. Grčija pa se trese za Solun, ki ga je v prvi vojski proti Turkom kot prva zasedla; boji se mogočne Bolgarije in vidi v Srbiji svojo varno zaveznico. Tako si je čisto naravno razlagati spor med Bolgari ter Srbi in Grki. Srbski in bolgarski državniki so si zelo prizadevali, da rešijo spor mirnim potom in v zadovoljstvo Rusije. Srbska vlada se je že podvrgla ruski razsodbi, in ko sta se srbska in bolgarska vlada zelo zbližali in je bil ves svet, ki je poznal bolgarsko in srbsko vladno politiko, uverjen, da bo vse lepo mirno izšlo, sta armadi, bulgarska in srbska, prekrižali račune svojih vlad. Pokazalo se je, da so bile armade močnejše kakor vlade. Zato so vlade očitale druga drugi, ds, so začele vojsko, ne da bi jo napovedale. Slavnih zmag pijane armade so začele na svojo roko vojsko. Po vseh poročilih iz Srbije in Bolgarije je soditi, da je začela vojsko bolgarska armada, morda celo ne brez vednosti bolgarske vlade. To je čisto naravno. Bolgari so prišli v veliko zadrego. Na vzhodu se prepirajo za ozemlje s Srbi in Grki, na severu pa preži večja Rumunija, kako bi v ugodnem trenutku zagrabila Bolgare in jim ugrabila Dobrudžo. Na jugu pa Bolgari tudi še niso na čistem s Turki. Drzni, kakor so se izkazali Bolgari že v turški vojski, niso hoteli,, pa tudi niso mogli čakati, če niso hoteli nasproti Srbom popustiti. Zato so brez napovedi vojske napadli Srbe, ki so se sicer dobro pripravljali, niso pa še pričakovali bolgarskega napada. Z veliko premočjo so Bolgari napadli srbske in grške postojanke v Makedoniji in prekoračili po manjših, pa hudih bojih reko Vardar. Bolgari imajo, kakor se kaže, drzen načrt. Z veliko prdmočjo hočejo naglo, tako-rekoč z orjaškim sunkom ločiti grško in srbsko vojsko, kar se jim je z zavzetjem Gevgelija pravzaprav že posrečilo, in potem v vsej hitrici pobiti grško in srbsko armado, predno se bosta še ti dve zavedli, kako močan da je sovražnik in kje da prodirajo njegove glavne čete. Ce bi tako Bolgari z naglim udarcem premagali Srbe in Grke, potem pa bi čisto mirno lahko čakali — Romuncev. Bolgari so se tudi tokrat izkazali kot izvrstni vojskovodje. Toda sedaj nimajo opraviti s — Turki, ampak z junaško srbsko vojsko. Z Grki seveda ne bi imeli posebno hudega opravila. V prvih večjih spopadih so Bolgari tudi, čeravno z velikimi izgubami, zmagoslavno prodirali in se je srbska vojska, ki je v precejšnji manjšini,, začela umikati. Zadnja poročila pa se glasijo, da so na severu začeli Srbi 'prodirati in odbili bolgarski napad. Toda ni izključeno, da Srbi udrejo na severu v Bolgarijo. Kako bo konec vojske, pač ni mogoče prerokovati. Če bi sodili po premoči, potem bi morali prorokovati zmago Bolgarom, seveda v slučaju, če Romunija ne poseže pravočasno vmes. Posledic te žalostne, bratomorne vojske pa ni mogoče presoditi. Nič ni skritega, da so za Srbijo druge, večje Usmilil pa dobri se Bog je svojih ubogih otrok poslal jim može je velike ... in ti, na zveličanja pot privedli zabredli so rod in strli ničzmožne malike. Kresovi gore !... Kjer »Virunum« slavni je stal, na groblju njegovem od tal, svetišče k nebesom se dviga, davnine naj dražji rubin, pradedov najlepši spomin, ko bila je strgana pekla veriga. Kresovi gore !... Da ti Gospasveta zares, si vredna, da Korotan ves s ponosom se nate spominja!... O bodi, kot dedom nekdaj, potomcem še vedno sedaj visoka, verska svetinja. Stanislav Gosposvetski. države. Naši državniki, diplomati, so vedno imeli za svojo največjo modrost, manjše države drugo proti drugi hujskati, so se postavili — seveda bolj prikrito — za Bolgarijo, Rusi pa za Srbijo. Zato tudi ni mogoče povedati, kaj vse lahko nastane iz druge balkanske vojske. V naslednjem objavljamo najvažnejše brzojavke: Spopad ob Zletovski reki. I. o n d o n , 27. junija. Po vesteh,, ki so včeraj prispele, so napadli Bolgari srbske pozicije na desnem obrežju Zletovske reke med Kratovo in Kočano. V sredo ob 1. uri popoldne se je borilo na bolgarski strani 12.000 mož. Srbi so imeli na razpolago veliko število topov, dobro pa so jim tudi služile strojne puške. Artilerija je branila pozicije do 6. ure zjutraj. Nato je prešla v ofenzivo srbska pehota in je potisnila Bolgare z bajonetnim napadom na levo obrežje. Spopad je bil izredno ljut in je zahteval mnogo žrtev. B e 1 g r a d , 27. junija. Vojno ministrstvo je dobilo od vrhovnega poveljstva v Skoplju obvestilo, da so imeli Bolgari pri spopadu ob Zletovski reki 377 mrtvih in ranjenih. Srbi so izgubili 198 mož. Vodja Sandanski. Belgrad, 28. junija. (Izvirno poročilo.) Iz zanesljivega vira poročajo, da je znani bolgarski vstaški vodja Sandanski odpotoval na parniku avstrijskega Lloyda iz Soluna v Albanijo. V Albaniji bo Sandanski organiziral vstaške čete proti Srbom in Grkom. Boj za Gjevgjeli. Pariz, 1. julija. Tukajšnji listi prinašajo podrobna izvirna poročila o Gjevgjeli. Srbi so naravnost obupno branili mesto, a njih število je bilo veliko premajlno. Ko so uvideli, da je vsak odpor zaman, so trikrat s hrabrim bajonetnim naskokom naskočili Bolgare in jih vsetrikrat vrgli iz mesta. Ko so Bolgari dobili konečno še večja ojačenja, in je tudi artilerija otvorila silen ogenj na srbsko posadko, so se morali Srbi vsled prevelike bolgarske premoči umakniti in zapustiti mesto. Srbsko vrhovno poveljstvo dobilo nalog, da nastopi. Belgrad, 1. julija. Vlada je srbskemu vrhovnemu poveljstvu dala nalog, da vsled napada bolgarskih čet potrebne vojaške odredbe nemudoma izvede. Srbija odklanja odgovornost. Belgrad, 1. julija. Včeraj zvečer je srbska vlada izročila bolgarskemu poslaniku noto,, v kateri srbska vlada izjavlja, da je trditev Bolgarije, da so srbske in grške čete bolgarske pri Zletovu in Eletvteriji na-pa|dle, neresnična. Srbija razpolaga z ne-ovržnimi dokazi, da so bolgarske čete včeraj ob 2. uri 30 minut ponoči otvorile ogenj. Očividno vé, da je bil bolgarski napad pripravljen. Srbija odklanja vsako odgovornost za posledice in odločno zavrača vse obdolžitve. — Tiskovni urad pripominja k temu: Včeraj izročena bolgarska protestna nota nosi značaj zistematične pripravljenosti Bolgarije za vojsko. Nota govori o dogodkih, ki so se izvršili pozneje, nego so se izvršili. Bolgarska brzojavna agencija je poročala o napadih, še preden so se zgodili. To dokazuje nelojalno postopanje Bolgarije. Dokaz te nelojalnosti je tudi, da je Bolgarija srbskega poslaniškega kurirja v Cari-brodu zadržala. Bolgarija je otvorila sovražnosti, ne da bi se držala običaja. Sfecliegipfsrd- Hlijnopilečnato milo prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma. Po 80 h povsod. Dnevne novice in dopisi. Koroški Slovenci in koroške Slovenke — pohitimo na katoliški shod v Ljubljano, da bomo priča sijajne manifestacije naših bratov iz vseh avstrijskih slovanskih dežel. Naši župni uradi imajo zglasilnice in vsa potrebna navodila že v rokah. Tako kot na Kranjskem in v župnih cerkvah ostale Slovenije naj se prihodnjo nedeljo govori tudi po koroških cerkvah s prižnic o pomenu katoliškega shoda, o Konštantinovem jubileju, o posvetitvi slovenskega in hrvaškega naroda, o Brezmadežni, da se dvigne ljudstvo na pot prisostvovat tem veličastnim prizorom. Udeležniki s Koroške naj se t a-k o j oglašajo pri svojih župnih uradih, ker morajo župni uradi zglasilnice odposlati že do 20. julija, udeležniki iz Celovca naj se pa oglašajo pri »Slovenski krščansko-socialni zvezi« v Celovcu. Koroški Slovenci in Slovenke, skrbite tudi za udeležbo v svojih prekrasnih narodnih nošah! Za katoliški shod so došle zadnje rešitve železnic. Zglasilnice so se pričele razpošiljati. Najprej dobe zglasilnice najbolj oddaljeni, v par dneh jih pa dobe že vsi župni uradi. Prosimo, da se razvije povsod naj živahnejša agitacija tako, da bo agitač-no delo za udeležbo v glavnem že opravljeno, ko pridejo zglasilnice. Nujne so skupne agitačne in organizatorične seje vseh naših društvenih odborov v posameznih župnijah. Opozarjamo tudi, da bodo župani in občinski svetovalci naših slovenskih občin tvorili v slavnostnem sprevodu .skupno s poslanci posebno skupino. Na katoliškem shodu v Ljubljani naj se s katoliškim slovenskim ljudstvom zbero tudi vsi slovenski župani in občinski svetovalci! Osebne vesti. Mariborska »Straža« poroča, da je naš koroški rojak gosp. dr. Ivan Arnejc, c. kr. profesor na mariborski gimnaziji, s 1. julijem vpoklican za službovanje v c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje. — Cesar je vpokojenemu generalu Jovanoviču podelil plemstvo s pridevkom pl. »Hambar«. — Avstrijskemu konzulu v Solunu Avgustu Kralu je cesar izrekel svoje najvišje priznanje; konzulu Hallu v Bitolju in Vaclavu Lejhancu v Valoni je podelil red železne krone 3. razreda in podkonzulu Rudnaju v Draču vitežki križec Franc Jožefovega reda. Primici ja. Vsled nepričakovanih, nenadoma nastalih zaprek g. Ciril Kandut ne daruje svoje prve sv. maše, kakor je bilo prej naznanjeno, v Maloščah, ampak na Brnci. Vsi iz bližnje okolice in sosednjih župnij so prijazno povabljeni. Celovški kolodvor — slavnoznani — še vedno nadaljuje škandale. Minulo nedeljo, dne 29. julija, se ni postreglo slovenski stranki z listkom v »Beljak« na vljudno in razločno slovensko zahtevo. Komentar nepotreben!... Dvomimo pa zares, da bi preziranje Slovencev od strani ženskih služabnic na celovškem kolodvoru zboljšalo položaj napol falitne južne železnice. Škandali v veiikovškem okraju. Pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu je nameščen živinozdravnik Schurer. Bil je prej redno tudi eden v Pliberku, toda tam je mesto živinozdravnika že dokaj let izpraznjeno in se ne smatra potrebno namestiti še kakega zdravnika. Imamo topej edinega za celi velikovški okraj. Kakor je znano, je sedaj čas, ko napade svinje rdečica. Proti tej bolezni se je dosedaj obnesla kot edina pomoč — pravočasno stavljenje osepnic. Tega seveda ena sama oseba za cel okraj nikakor ne more izvršiti. Ako gre zdravnik v Tolsti Vrh, ga pač že rabijo na Djekšah ali v Galiciji! Umevno je, da on edini nikakor ne more opravljati vseh poslov živinozdravnika. Nadalje ima še mnogo dela v pisarni okrajnega glavarstva. — Vrhutega je oni zdravnik še jako neuljuden človek, ki ne gre nikamor, ako ni pozvan od okrajnega glavarstva in če bi imel posestnik vsled njegove trme še toliko škode. Tako se je pri-godilo lansko leto, da je nahrulil nekega kmeta, ki je bil pri njem zaradi stavljenja osepnic svinjam: »Kaj ste pa prej imeli, ko se tega sredstva proti rdečici še ni poznalo ?« Kmetu so pogini le vse svinje. Tako vlada vobče v celem okrajnem glavarstvu strašno razburjenje vsled takega postopanja živinozdravnika, kakor tudi vsled velike škode, ki jo imajo posestniki pri svinjah, katera pa bi se lahko za-branila, ako bi se skrbelo za dovolj zdravnikov. Beda ljudstva trka na vrata okrajnega glavarstva, ki je pa pod sedanjim novim vodstvom popolnoma gluho za trpljenje ubo ge ga kmetskega ljudstva. Odpomoglo bi se lahko, ako bi se osebe, ki se na zdravljenje živine že malo razumejo, kakor nekateri kovači ali pa tudi dijaki, ki pohajajo medicinske fakultete in so sedaj na počitnicah, pritegnile k stavljenju osepnic. Veliko instrukcij bi pač ne potrebovali. Vpeljal bi se tudi lahko poučni tečaj, kjer bi se nekatere osebie, ki želijo opravljati stavljenje osepnic, v to svrho izurile. To bi ne stalo veliko, ubogemu kmetskemu ljudstvu pa bi se veliko pomagalo. Ker se bodo zahteve po stavljenju osepnic svinjam leto za letom le še množile, bi bila pač dolžnost vlade, da se v tem oziru kaj ukrene. — Deželno vlado pa poživljamo, da stori v tem oziru svojo dolžnost ter reši k m ie t e trpine strašne škode in bede. Nagle smrti je umrl celovški podžupan, cesarski svetnik Viljem pl. Dietrich. Na potu na goro Grlica, kamor nameravajo zgraditi železnico, ga je zadela kap in je bil pri priči mrtev. Dopolnil je 58 let. V Celovcu je bil znana oseba in nasproti Slovencem zmernega mišljenja. Ob velikanski udeležbi Colovčanov je bil pokopan v Trn j iv asi pri Celovcu v sredo, dne 2. t. m. N. v m. p.! Kako so nam Nemci prijazni. »Freie Stimmen« vsako leto ob gotovem času, menda po zapiskih v koledarju, objavljajo razne napade na katoliško Cerkev, na slovenske duhovnike in na razne slovenske naprave. Sedaj so objavile grdo notico, v kateri pozivajo Nemce, da naj bojkotirajo hotel »Trabesinger« v Celovcu, češ, da je slovenska last. Slovenci, zahajajte v to gostilno, ki je nemškim nacionalc&m trn v peti samo zategadelj, ker sprejema pod svojo gostoljubno streho vsakega človeka enako, Nemce in Slovence! Kaj vse poroča uradna »Klagenfurter Zeitung«. Z naslovom »pravne posledice ne-nemških dopisov na koroške občine« poroča uradna Celovčanka o nekem Alešu Ar-nejcu, pristojnemu v Blatograd,, ki je bil na Ogrskem v zavodih za otroke. Občina Blatograd je prejela iz Ogrskega poziv, da naj plačai stroške za 13 let starim Arnej-cem. Ker se je občina branila plačati, je zadeva prišla na upravno sodišče, ki je odločilo, da občina ni dolžna poravnati stroške, ker je prejela iz Ogrske poročila in terjatve v ogrskem jeziku, ki ni deželni jezik. Slednje pa je »Klagenfurter Zeitung« zamolčala, da bi javnost varala, češ, le nemško se sme pisati, ne pa morda v kakem drugem — vsakdo na Koroškem si bo seveda mislil — slovenskem jeziku. Slovenščina je pa na Koroškem deželni jezik, ravno tako kakor nemščina! Tako varanje javnosti je za uradno glasilo značilno! Cvetlični dan na j'užni železnici. Slovenski javnosti naznanja podpisano,' društvo glede cvetličnih dni na južni železnici sledeče: Na Dunaju se je na predlog nekaterih uradnikov pod pokroviteljstvom uprave južne železnice započela akcija za ustanovitev »otroškega zavetišča« (Kinderheim) za uslužbence južne železnice. Na čelo prireditve se je postavila uprava južne železnice s svojimi funkcionarji; v razne odseke pa so postavljeni predstavitelji raznih internacionalnih in nemških železničarskih organizacij. Tako sestavljeni osrednji odbor na Dunaju je sestavil načrt za prireditev cvetličnih dni po vseh progah južne železnice. Cvetlični dan, oziroma dnevi naj bi se vršili 5., 6. in 7., ali pa 12., 13. in 14. julija. Učinek cvetličnih dni bi občutilo potujoče in.prevažujoče občinstvo. Prvemu bi se na postajah vsiljevale sveže cvetlice, drugemu pa odkupni listki (Enthebungskarten), seveda ne — zastonj. Do tu bi humanitarna akcija morda zaslužila velčalimanj podpore s strani slavnega občinstva. Toda osrednje vodstvo podpisanega društva, ki zastopa svoje delovanje po vseh progah južne železnice na Slovenskem, si šteje v dolžnost, opozoriti vso slovensko javnost na dejstvo, da je dunajski osrednji odbor za ustanovitev otroškega zavetišča v izključno Slovencem nasprotnih rokah. V tem odseku najdemo zastopnike nam Slovencem sovražnih organizacij. Vodstvo prireditve pa, v katerem ni zastopnika slovenskih železničarjev, slovenskega naroda vobče, ne zasluži našega splošnega zaupanja. Kdo more jamčiti, da bodo dobrot zavetišča deležni otroci slovenskih staršev ravno tako kakor oni nemških železničarjev? V tem oziru imamo slovenski železniški uradniki zelo bridke izkušnje (Kurstiftunga Eisen-bahnbeamtenverein-a). Hote ali nehote je osrednji odbor na Dunaju prezrl poklicane zastopnike naših narodnih organizacij. Dolžnost vse slovenske javnosti je, da odreče temu (sedanjemu) osrednjemu odboru na Dunaju in njegovim akcijam svojo pomoč s tem, da ne kupuje cvetlic in ne plača odkupnih listkov. Podpisano društvo, za ko-jega ugled gre tu v pi’vi vrsti, prosi, da slavno občinstvo luvažuje navedeno okol-nost in se z vso silo upre proti prireditvi cvetličnih dni po Slovenskem. — V Trstu, dne 28. junija 1913. — Za osrednje vodstvo »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov«: V. Černigoj, predsednik; J. Dolinar, B. Podbregar, podpredsednika. Pod vlak }e hotela. Ko se je jutranji osebni vlak v Vuzenici dne 26. junija odpeljal proti Spod. Dravbergu,, je strojevodja zapazil ob progi neko žensko, ki je hotela skočiti pod vlak. K sreči jo je odbijač le oprasnil in vrgel na stran. Vlak se, je ustavil in so krvavečo žensko prepeljali z istim vlakom v Spod. Dravberg, od tam pa v bolnišnico v Slov. Gradec. Ženska si je pretresla možgane in zadobila hude zunanje in notranje poškodbe. Konj in voz v Dravi. Vozniki so na glasu, da niso posebni sovražniki alkohola. Tudi trije posestniki, ki so vozili! les,v so 26. junija precej globoko pogledali v kupico. Zato je eden izmed njih pri Rožeku zavozil v Dravo. Voznika so rešili, konj, vreden 600 kron, je pa utonil. Kdaj bodo postali ljudje pametni in bojo nehali pijančevali? Nova pošta. V Mlinarah so s 1. julijem dobili pošto, v katere delokrog pripadajo iz bruškega poštnega okraja sledeči okraji: Mlinare, Vodičjavas, Stobica, Zg. Tehanče, Spod. Tehanče, Žužalče, Novi Grad (Novi Bekštanj). Puljska defravdacija pred celovškim sodiščem. V puljskem občinskem svetu so bile poneverjene velike svote. Pri porotni obravnavi v Rovinju so pa bili obtoženi oproščeni. Državni pravdnik je vložil zoper ofprostitev ničnostno pritožbo, češ, 'da je predsednik porote Tomase Galante sorodnik glavnega obtoženca, da je bil celo podkupljen in je vplival na druge porotnike pri pravoreku. Vsled tega je kasacijsko sodišče odredilo novo obravnavo in sicer v Celovcu. Poizkušen samoumor. Osemnajst let stari ključavničarski pomočnik Friderik Lesjak se je, v Celovcu doma pid starših ustrelil v desno sence s Robertovo pištolo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. Delovodska šola za elektrotehnike na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se otvori s pričetkom šolskega leta 1913/14, to je dne 17. septembra 1913. Delovodska šola za elektrotehnike ima nalogo, pripravljati obiskovalce s sistematičnim poukom teoretično in praktično za njihov prihodnji poklic tako, da bodo lahko opravljali posle delovodij, monterjev, strojnih risarjev itd. Učna doba traja dva celoletna tečaja. Učenci so redni ali izredni. Za vsprejem je treba dokazati: 1. da je prosilec dovršil 17. leto, oziroma, da ga dovrši v tistem solarnem letu, v katerem je vstopil; 2. da je dovršil ljudsko šolo in 3. da se je izučil kakega mehanično-tehničnega ali elektrotehničnega obrta, ali pa da ima vsaj triletno prakso v takem obrtu. Pri vstopu se je izkazati z naslednjimi listinamji: a) krstni (rojstni) list; b) zadnje ljudsko-šolsko izpričevalo; c) morebitna izpričevala o obrtnih učiliščih, v kateie je> hodil prosilec za časa učenja pri mojstru (obrtna nadaljevalna šola, javna risarska šola, razni kurzi itd.); d) učno izpričevalo, oziroma delavsko knjižico; e) od domačega župana izdano potrdilo o neomadeževanem vedenju; f) v dvomljivih slučajih domovinski list. Vpisovanje se vrši v dneh 15. in 16. septembra. Vpisnina znaša 2 K, šolnina 5 K, delavniška taksa 6 K. Ubožni učenci lahko dosežejo na podlagi posebnih, na deželno vlado naslovljenih prošenj oproščenje plačevanja šolnine in delavniške takse. Umrl je v Celovcu izdelovatelj raznih inštrumentov Mihael Stranzl. Preiskave pri mesarjih. Zdravstvena oblast celovškega okrajnega glavarstva je dne 1. t. m. preiskovala pri mesarjih v Št. Rupertu mesarije in je našla vse v vzornem redu pri mesarju Gustavu Schlagerju, ki ima dve prodajalni prekajenega mesa v Celovcu. Pri drugih mesarjih ni bilo snažno, pri enem je pa komisija konfiscirala nad 20 kg prekajenega svinjskega mesa. Take preiskave so vse hvale vredne! »Matica Slovenska«. — (Razpis častne nagrade za leposloven spis.) »Matica Slovenska« razpisuje častno nagrado 300 K za daljši leposloven spis poljubne vsebine. Vložiti ga je treba do 1. maja leta 1914 pod posebnim geslom; pisateljevo ime bodi v kuverti, ki je zaznamovana z dotičnim geslom. Razume se, da prejme avtor za nagrajeni spis poleg nagrade tudi običajni honorar. Drobne vesli. Anglikanski duhovnik Johns Cooper iz Be'aumont-Cuma na Angleškem je pred kratkem umrl v starosti 99 let. Tri dni pred smrtjo je poklical katoliškega duhovnika, vpričo katerega se je odpovedal anglikanski razkolniški veri. Zapustil je pismo, v katerem poroča, da je prestopil v katoliško cerkev, ker j,e po dolgoletnem študiranju spoznal, da je katoliška Cerkev edino prava. — V Slavoniji je bilo dne 26. junija tako silno neurje, da je voda odnesla več mostov in porušila več hiš. Utonilo je več oseb. — V Celju se je z revolverjem ustrelil v glavo gimnazijec Robert Grillich, Dunajčan, menda vsled slabega učnega uspeha. Ranil sei je precej hudo, pa bo menda okreval. — V nedeljo, dne 6. julija, bo daroval na Brezjah novo mašo č. g. p. Hinko Požlep. Novomašnik je član hrvaške frančiškanske provinci j e sv. Cirila in Metoda. — V Šmiklavžu pri Mariboru so se vršile dne 26. junija občinske volitve, pri katerih so v vseh treh razredih zmagali Slovenci. — V Ameriki jei huda vročina ter je vsled vročine za kapjo umrlo 33 oseb. — Obesil se je dne 26. junija t. 1. čevljarski mojster Lovrenc Javornik na Javorniku pod Sv. Joštom. Omračil se mu je um. — Toča je potolkla poljske pridelke posestnikom iz Voki a in Vogljan pri Kranju. Prizadeta so zlasti žita, katera oškodovani kar kose. — Na južnem kolodvoru v Trstu so prijeli 15 let starega Jožefa Hajeka, ki je poneveril tvrdki Habridek v Bošicah na Češkem 2000 kron in pobegnil. Pri njem so našli še 160 kron. — V nekem dunajskem hotelu je neki neznanec zadavil lahkoživko Marijo Schmidt in jo oropal. Morilca še niso izsledili. Direktna odprava prtljage preko Dunaja s prevozom med dunajskimi kolodvori s cestnimi vozov!. Direktna odprava prtljage preko Dunaja se s 1. julijem 1913 raztegne na brzovozni promet z ogrskimi progami c. kr. priv. družbe južne železnice, s kraljevimi ogrskimi državnimi železnicami in c. kr. priv. železnice Košice-Oderberg. Natančnejše določbe so v kurzni knjigi, ki izide 1. julija 1913 in v posebnih izveskih na postajah. Proces proti splitskemu županu Kata-liniču. Kakor znano, je državno pravdni-štvo uvedlo kazensko preiskavo proti P. Katalinicu, županu v Splitu, radi njegovega govora, ki ga, je imel meseca novembra lanskega leta povodom manifestacije v proslavo zmage balkanskih narodov nad Turki. Proti županu je bila vložena obtožnica in za 1’azpravo proti njemu je najvišje sodišče delegiralo deželno sodišče v Celovcu. Sedaj in si hoče svoje denarne dohodke ohraniti na vedno isti višini, mora na to paziti, da vsled bolezni ni prisiljen prenehati služiti. Ker pa je vsakdo izpostavljen prepihu,mrazu, vlagi in drugim škodljivim vplivom, naj bi previden človek imel doma vedno Fellerjev prijetno dišeči zeliščni esenc-fluid z zn. „Elza-fluid“, da si pri nevralgičnih boleznih na licu, pri glavo- in zobobolu ali bolečinah v ušesih more takoj pomagati. Tudi lajša bolečine pri skrnini in protinovih bolečinah. To ni samo reklama, ampak je potrjeno od mnogih zdravnikov. 12 steklenic tega nepogrešljivega ohranjevalca zdravja pošilja franko za 5 kron lekarna E. V. Feller, Stubica, Elza-trg št. 67 (Hrvatsko). Ka..... je celovško sodišče vrnilo kazenske spise proti županu Kataliniču preiskovalnemu sodniku v Splitu v svrho, da izpopolni preiskavo,, češ, da so dosedanji rezultati preiskave nezadostni. Kakor se torej zdi, celovško sodišče ne smatra krivde splitskega župana za; zadostno dokazano, zato ni izključeno, da bi se ob koncu ne ustavilo kazensko postopanje proti županu Kataliniču, Anglež o dogodkih na Balkanu. Znani angleški pisatelj dr. W. R. Seton Watson, je prepotoval v zadnjem času ves Balkan in se preko Rumunske vrnil na Dunaj. Nasproti dopisniku »Slovenskega Dennika« (Slovaškega Dnevnika), ki izhaja v Budimpešti, se je med drugim izrazil o dog|odkih, ki se pripravljajo na Balkanu, tako-lc: »Po mojem mnenju je bolgarska vladaželjnost v resnici nevarna obstanku Srbije in Grške. Zato se čudim, da srbski ministrski predsednik Pašič odnehava nasproti Bolgarski. In prav radi tega ne verujem vestem iz Belgrado, ker sem prepričan, da pripravlja Pašič v vsi tajnoisti neko iznenadenje za Evropo. Srbska vojska j,e izredno dobra. Bil sem na vseh bojiščih in se prepričal, kako naravnost sijajino so streljali srbski topničarji. Streljali so z neverjetno točnostjo in v najkrajšem času uničili vse turške baterije. Zato si ne morem misliti, da bi se Srbi bali nove vojske. Nasprotno, v vojski je silna struja, ki hrepeni maščevati Slivnico. Ministrski predsednik Pašič in njegovi so-trudniki so izredno spretni politiki, ki imajo dalekosežne načrte za bodočnost. O Paši-čevih načrtih in o tem, kar sem izvedel v Bukareštu, ne morem povedati vsega, kar vem. To pa lahko naglašam, da deluje Pašič z rumunskim ministrom na to, da se osnuje nova balkanska zveza, v katero bi poleg Bolgarije, Srbije, Grške in Črne gore vstopila tudi Rumunska. Ustanovitev takšne zveze bi pomenjala za jugoslovanske države več kakor zmagoslavna vojna. Misel širše balkanske zve^e postaja na Romunskem vsak dan bolj popularna, ker bi se poleg ostalih razlogov jugoslovanske države in Rumunska preko take balkanske zveze povzpele v Evropi na višino sedme velesile in bi postale samostalnie tako nasproti trozvezi, kakor tudi nasproti trojnemu sporazumu.« — Ali se bo uresničilo to, kar napoveduje Scotus Viator? Vzpričo najnovejših dogodkov je to pač zelo dvomljivo. Globasnica. (B 1 a g o s 1 o v 1 j e n j e novega vodovoda in zborovanje.) V nedeljo, dne 6. julija, se vrši ob 9. uri dopoldne slovesno blagoslovljenje novega vodovoda. Popoldne ob pol 4. uri pa priredi tukajšnje izobraževalno društvo zborovanje; na sporedu je poučni govor ter dve izvirni lepi igri: »Strahovi«, ki jo igrajo dekleta, in »Skriti zaklad«, ki ga bodo kopali fantje. Vabijo se vsi prijatelji mladine ter poštene zabave, sosebno sosiedna društva. Libuče. (Izgubil) se je v ponedeljek, dne 16. junija, Martin Pikalo, p. d. Radarjev v Spodnjih Libučah; odšel je od doma ob treh popoldne, češ, da pojde na Brezje; ob šestih so ga videli v Črni od koder se je obrnil proti Štajerskemu. Trpi na hudi bož-jasti (.Valentinovi bolezni); star je 21 let, srednje velik, malo črno obraščen; na sebi je imel cajgaste hlače, telovnik iz lo dna, hodno srajco in črn klobuk, odšel je bos. Ker se dozdaj še ni česar ni zvedelo o njem se prosi, naj bi vsak, kdor bi vedel za kako sled o njem, to sporočil ali občinskemu uradu v Libučah ali pa župnemu uradu v Pliberku. Bruca. (U n i k u m.) Tu sem v naš kraj dopisuje neki gospod — Slovenec seveda — večkratni urednik slovenskih listov, svojini slovenskim svojcem vsa pisma, vse dopisnice in vse razglednice v nemškem jeziku!!! Ali ne verjamete? Seveda, kaj takega človek ne verjame prav lahko! V kakšnem jeziku opravlja ta gospod svojo korespondenco, je pravzaprav njegova privatna stvar, toda pisati nasi o v e v slovenskem jeziku, moramo zahtevati od vsakega poštenega Slovenca, kajti je javna zadeva vseh Slovencev. Marija na ZilL (Pogreb mučenice.) v četrtek, dne 26. junija, smo ob obilni udeležbi pokopali rajno Majarjevo mater iz Rut. Rajmca je bila leta in leta polna ran po \sem telesu, a je nosila hudo bolezen tako potrpežljivo in vdano v voljo božjo, da je bila vsem, ki so videli to potrpežljivost res prelep zgled. Zdaj jj. je pač že vso to Jobovo potrpežljivost Bog povrnil. Bikarjavas. (Zahval a.) G. pl. Burgar je v imenu celovške lovske družbe »St. Hubertus« podaril 100 K v namen, da se znesek razdeli med po toči z dne 27. maja oškodovane kmete - posestnike tukajšnje občine. Blagemu daritelju se tem potom najiskre-neje zahvaljuje za lepi znesek: Županstvo Rikarjavas, dne 28. junija 1913. Župan: Val. Pice j. Kazaze pri Dobrlivasi. (Razno.) Načelnik naše hranilnice in posojilnice Šimen Tratnik, po domače Tratnik v Kazazah, si je poiskal družico za življenje, da ž njo deli zanaprej veselje in žalost, srečo in nesrečo. Poročen je bil namreč 22. junija z Marijo Nižine iz kamenske župnije'. Nevesta je bila rojena v naši župniji, v katero se je sedaj po smrti svojega prvega moža zopet vrnila. Da bi bilo srečno! — Naše izobraževalno društvo si je uredilo kot prvi večji sad svojega delovanja lepo knjižnico. Mnogo najzanimivejših knjig slovenskega slovstva, zabavne ter poučne vsebine, je sedaj članom na razpolago. V knjižnici se nahaja nekaj vezanih letnikov »Bogoljuba«, »Dom in Sveta«, mnogo zvezkov »Slovenskih večernic« ter »Ljudske knjižnice«, gospodarski in gospodinjski spisi ter nekaj knjig za smeh in kratek čas. Knjižnico dičijo tudi nekateri životopisi znamenitih mož. Bodočim vojakom bo služila zlasti knjiga krščanski vojak, mladeničem sploh knjigi: Mladeničem ter Peter Barbarič; možem: Vojska na daljnem vzhodu in prvi d,el knjige Vojska na Balkanu z neštetimi slikami. Ženam in dekletam bosta ugajali posebno knjigi: Slovenska kuharica ter Gospodinjstvo; vsem pa gotovo krasna Knjiga o lepem vedenju. Naj dragocenejši kras knjižnice je pa brez dvoma knjiga vseh knjig: Sveto pismo starega in novega zakona, vezano' v izvirne platnice. Vse knjige, katerih je sedaj 155 in katere imajo skupno vrednost nad 200 kron, so zaznamovane z društvenim pečatom ter zaporednimi številkami. Društveniki, vzemite in berite! Knjige se izposojujejo vsako nedeljo dopoldne in popoldne. — Za naše društvo je darovala na svojem zadnjem občnem zboru hranilnica in posojilnica v Sinčivesi 50 kron, za katere se društveniki iskreno zahvaljujemo. Št. Peter pri Vašinjah (Prvi napredek.) V naši občini opažamo pod novo ero vendar že nekak napredek; pozna se že na zunaj vpliv nemškutarskega prvega občinskega svetovalca, g. A. Steržeta, katerega so poslali kolovodje velikovške nemškuta-rije v Št. Peter delat rtemško politiko. Pokazati je treba celemu svetu tudi dejanski, da naša občina ni slovenska, marveč — —- durch und durch taitsch. In kot »Be-kràftigung der deutschen Gesinnung« moramo seveda imeti napise na kažipotih v nemškem jeziku, à la »Schlofi« Wallersberg. Namenjeni so ti napisi gotovo velikovškim burgarjem, kot privlačna sila, kajti drugače bi gotovo ne našli sem k nam, oziroma g. St;eržetu. Upamo, da bodo sedaj prihajali v večjem številu. Le škoda, da ni več volitev — bilo bi jih kar dovolj, brez kažipotov. — Umevno je, da pika nemškutarčke slovenska občina,, edina tostran Drave; hočejo jo vsled tega spraviti v boljšo harmonijo z drugimi. Vtaknejo jo torej v nemško obleko, da bi ljudje, ki pridejo; semkaj, bili mnenja, da se nahajajo kje sredi Prusije, pod vlado Viljema II. Mi pa svetujemo tistim, katerim ne prija naše slovensko ljudstvo, kateri ne morejo poslušati slovenske govorice in katerim sploh mrzi, kar je slovenskega, da ne hodijo k nam, in če so že tukaj, naj gredo tja, kjer slišijo vedno le svojo blaženo nemščino. In kdor hoče imeti vse nemško okrog sebe, naj sle takoj premesti — na Nemško, kjer bo gotovoi ves srečen, in kjer mu ne bo treba sprejemati slovenskih denarjev, ki nimajo »nobene vrednosti«. — Vprašamo občinsko prjedstojništvo, kaj neki misli, da napravi v slovenski občini — kažipote z edino nemškimi napisi? Vprašamo ga tudi, mu je li znan sklep občinskega odbora glede napisov na kažipotih in tablah, da morajo biti dvojezični napisi? Ali je morebiti že prišel gospod »Graščak« in prvi svetovalec pri občini do take moči, da dela lahko na svojo pest, ne upoštevaje odborhi-ških sklepov? Kot občani, ki bodemo morali plačati kažipota, zahtevamo glede tega odločnega pojasnila in tirjamo kažipota z napisi v obeh jezikih, ne pa samo v blaženi nemščini. Kdor noče razumeti slovenski, tistemu ni treba pohajati v našo občino, ostane naj tam, kjer lahko gleda cel dan nemške trobojnice in »plavi plevel« ter se ra-duje nad Heil-klici. — Več občanov. Prevalje. (Proti šolskemu zako-n u.) Znano je na Koroškem ponemčevanje v ljudskih šolah, ki so za slovenske otroke prave mučilnice. — Tudi pri nas si hoče g. nadučitelj Jurkovič splesti zadnji biser v krono svojega ponemčevalnega delovanja s tem, da razdeljuje v šoli slovenskim otrokom: »Jahrbiichlein fùr die sùdmàrkische Jugend«. Mi Prevalj čani vam povemo, da ne pošiljamo svojih otrok zaradi tega v šolo, da bi postali odpadniki, ampak da bi se kaj za življenje koristnega nati čili. Sicer itak vemo, da učitelj ne more dati otroku tega, česar sam nima, zahtevamo pa odločno, da ne iztrgate našim otrokom ljubezni do maternega jezika po takih spisih, katere si raje ohranite zase. Znan bi vam moral biti državni temeljni zakon avstrijski, da se imajo otroci vzgajati k ljubezni do rodnega naroda, ni pa smisel tega zakona, da se smejo med slovenske otroke deliti spisi, ki podpihujejo po svoji vsebini sovraštvo do lastnega slovenskega naroda. — Ne mislite, da ste si stekli s svojim ponemčeval-nim delovanjem Bog ve kakšnih zaslug, resnica je in ostane: Izdajalec lastnega rodu je in bo vedno zaničevan ali vsaj zaničevanja vreden. Kapla ob Dravi. (Izreden dogodek) je dal povod, da so dne 27. m. m. ob % na 2. uro popoldne naši zvonovi veselo zapeli. Kaj je bilo? Naš zvonik, ki se sedaj krije z angleškim skriljem (kamenom) je dobil nazaj svojo krono, svoj kinč, namreč zvezdo. Krasno jo je bil pozlatil naš domačin gosp. Simon Valentin na Strugi, postavil jo je pa na zvonik tesar g. Janez Hombek ml. iz Št. Janža. Zvonovi so pri tej priliki zapeli in z nami delili veselje; kajti zopet kraljuje v zvezdi nad nami v zlatem svitu ime Jezus. O obširnem poravljanju naše cerkve in župnišča drugokrat kaj več. Kapla pri Dravi. (Dr. A n g e r e r.) V nedeljo, dne 29. junija, v Kapli pri Zecu ni imel sreče. Prišel je namreč na zborovanje Siidmarke s svojo lajno in bogsive,, kaj je v Kapli on z Stidmarko pričakoval; kajti učitelje in nekaj takih, ki brez naberačetnih Sudmarkinih novcev ne Imorejo ne živeti in ne umreti, bi pač lahko kje drugje zbral okrog sebe ; saj mora j o priti, kamor jih Sudmarka komandira. Iz Kaple je imel razen Zeca enega edinega poslušalca. Drugi niso marali priti, dasi jih je učitelj Malini č iskal po vasi in lovil. Rajši so šli v Sveče na našo versko in narodno slavnost. Tudi ni nič pomagal trud nekega Š i -mana v Svetnivasi, ki je strašil: Ne hodite v Sveče, tam vas čaka 20 žandarjev, idite rajši k Zecu. Prihodnjič kaj več, danes samo to-le: Tisti, ki so proti 4. božji zapovedi odpadli od maternega jezika, kličejo zdaj proti L božji zapovedi ljudi, ki so kakor dr. Angerer od vere odpadli, in jih poslušajo. Brnca. (Nova ma š a.) Pred nekaterimi dnevi se je hipoma raznesla po naši župniji novica, da bomo imeli letos na Brn-ci novo mašo. Novica je prišla tako nenadoma, da trenotno nismo hoteli verjeti, dokler nismo izvedeli gotovo,, da ni samo prazna govorica, ampak resnica. Dne 20. julija bodo namreč č. g. Ciril Kandut iz Malošč tukaj na Brnci obhajali svojo novo mašo. Č. g. novomašnik sicer niso izmad naših župljanov, vendar jih dobro poznamo že izza njihove mladosti, posebno' pa izza onega časa, ko so kot študent, in bogoslovec pogosto zahajali med nas in zato pozdravljamo njihov prihod, kot bi bili eden naših. Prvotno so nameravali praznovati svojo primicijo v svoji rojstni vasi, v Maloščah. a zaradi nenadoma nastalih ovir in težkoč so morali to misel opustiti in so izvolili za kraj svoje nove maše Brnco. Smatramo to kot veliko čast za našo župnijo in vsi se že prav prisrčno veselimo tega slavnostnega dneva, ki bo gotovo privabil sem ogromno množico vernega slovenskega ljudstva iz vseh sosednjih župnij. Hočemo se pa tudi potruditi, da Gospodovega posvečenca prisrčno, obenem pa tudi dostojno in z vsemi častmi sprejmemo in mu skušamo nadome- stili to, kar bi mu dala domača vas. Novo-mašniku pa že zdaj kličemo: Iskreno pozdravljen in dobro došel v naši sredi! Lipa. (Slov o.) »Nazaj v planinski raj.« Take občutke so imeli z Gregorčičem naš č. g. župnik Nagel, ko so prišli iz goratih Sel k nam v dolino. Komaj tri leta so vstrajali, pa so se preselili nazaj v romantično obir-sko gorovje. Le-tam so v krogu nekaterih svojih duhovnih sobratov kakor drugih prijateljev obhajali na dan sv. Janeza Krstnika svoj god in vmeščenje na novo župnijo. Po cerkvenem opravilu, ki ga je vodil č. g. župnik dekanijski svetnik Weis* smo na novem domu č. g. slavljenca vživali ljubeznivo gostoljubnost, ki jim jel v veliki meri prirojena. Da pri tem ni manjkalo napitnic in raznih nagovorov, je samoobsebi umevno. Bog daj dobremu g. župniku tam doseči vse tisto, kar si želijo. Lipljani jih bodemo ohranili v hvaležnem spominu. Č. gospodu Tojnku, sedanjemu našemu pro-vizorju, pa kličemo: Dobrodošli! z željo, da bi jim Vsemogočni blagoslovil tudi med nami trudapolno versko in narodno pastiro-vanje. Pozor! SO — 50 kron pite pri meni izvrstno kolo ali šivalni stroj. Popravila in pnevmatike po nizki ceni. Matija Planko, Celovec, Šolska ulica št. 5-6-7. Glasnik Slov. kršc. socialne zveze. Društvena naznanila. Dobrlavas. Tukajšnja podružnica »Slovenske Straže«! prireldi svoje letno zborovanje v nedeljo, dne 13. julija, popoldne po blagoslovu v gostilniških prostorih Marije Cunder, po domače Mežnarke v Kokju. Na sporedu sta dva govora; enega govornika pošlje centrala »Slovenske Straže« v Ljubljani. Za zabavo in razveseljevanje bo skrbel naš vrli pevski zbor. Ob koncu je pa, kakor lansko leto, tudi letos tombola, ki bode vsem udeležencem nudila mnogo razvedrila. Prireditev se vrši le pri lepem vremenu, sicer se pa preloži na nedeljo pozneje. Slovenci iz Dobrlevasi in okolice, pridite v obilnem številu! — Odbor. Možica. Izobraževalno društvo »Peca« v Možici priredi dne 13. t. m. precej po maši, ki je ob 9. uri, v prostorih g. Žagmojstra svoj občni zbor s sledečim sporedom: 1. Poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja; 2. poučen govor; 3. volitev odbora; 4. slučajnosti. Odbor. Cerkvene vesti. Sodalitas Ss. Cordis ima prihodnji četrtek 10. julija sestanek v Celovcu. Poroča preč. gosp. Jos. Zeichen. Imenovanja v stolnem kapitelju. Cesar je imenoval mil. g. stolnega sholastra in prelata Ferdinand Wappisa za stolnega dekana in mil. g. dr. Jožefa Somerja za stolnega sholastra krškega kapiteljna. šola za organiste. Meseca oktobra se zopet začne prvi letnik dveletnega tečaja za izobrazbo mladih organistov. — Prošnje, ki jim je priložiti zadnje Ijudsko-šolsko izpričevalo in izpričevalo nravnosti od pristojnega župnega urada, naj se pošljejo gosp. predsedniku cecilijanskega društva, mil. g. stolnemu dekanu Ferd. Wap-pisu v Celovcu. Cecilijansko društvo. Občni zbor Cecilij anskega društva se bo vršil 15. oktobra t. 1. v Beljaku. Spored: Ob 9. uri slovesna sv. maša, potem slovesno zborovanje, za katero je obljubil slavnostni govor gosp. p. Horn; ob 2. uri popoldne je blagoslov, petje na koru in koncert na orglah. Sveta vojska. V vednost vsem, ki se zanimajo za protialkoholno gibanje in ki hočejo sodelovati v velikem boju za rešitev slovenskega Korošca iz spon kralja alkohola, sporočamo sledeče: V krščansko-socialni zvezi za Koroško se je ustanovil odsek »sveta vojska«, ki ima to nalogo, da razširja med slovenskim ljudstvom zmisel za organizirano treznost in zdržnost, da skrbi za protialko- holna predavanja v naših društvih, da ustanavlja društva »svete vojske« ter daje nasvete, kako se taka društva ustanavljajo. Dne 19. t. m. se bo za Celovec ustanovila »Sveta vojska«, ki bo obenem potem tudi koroška centrala, v katero potem lahko vstopijo tudi ,zdržniki (abstinenti I. stopnje) ter trezniki (II. stopnja) na deželi, ki so v takih krajih, kjer ni »Svete vojske«. Zdržniki ali abstinenti se imenujejo tisti, ki se odpovedo vsem alkoholnim pijačam, torej žganju, vinu, pivu itd., trezniki ali zmerniki (II. st.) se imenujejo pa tisti, ki se odpovedo žganju, likerjem, konjaku, rumu, ter sploh vsem mnogoodstotnim (30%; do 80%) alkoholnim pijačam docela, pivo, vino in mošt pa se zmerno uživati zavežejo. Zaveza se napravi ali za celo življenje', ali do preklica, najmanj pa (in to je navadno) za eno leto in sicer od kresa do kresa, ker je sv. Janez Krstnik zaščitnik itega gibanja. Kdor pristopi med letom,,, naj do kresa poskuša, na družbeni praznik se pa resno zaveže. Vsak, kdor pristopi, dobi sprejemnico s pravili ter podpiše obveznico. Udnina znaša letno 1 K, za kar pa dobi vsak tudi poučno knjižico »Sveta vojska, kdo se upa vanjo«. Udnina se nastavi lahko tudi nižje, vendar mislimo, 1 K bo vsak organizirani zdržnik Oziroma zmemik lahko prihranil in podaril v dober namen. Kjerkoli bi hoteli ustanoviti »Sveto vojsko«, naj se obrnejo po pravila na podpisano zvezo. — V »Sveto vojsko« smejo vstopiti poleg mladeničev in deklet, mož in žen tudi šolski otroci, vendar se ti zapišejo v poseben zapisnik. Otroci naj bi bili vsi abstinenti, t. j. popolni zdržniki. Otroci-abstinenti se imenujejo »mladi junaki« in dobijo pri vstopu male lične podobice sv. Janeza Krstnika. — Vseslovenska centrala; je pa v Ljubljani. Kranjci so nam že daleč popred. Oni bodo sedaj v času rednih letnih občnih zborov »Svetili vojsk« sestavili podrobno statistiko vseh tamošnjih »Svetih vojsk« ter zlasti števila vseh njihovih članov. Tudi podpisani odsek je dobil od centrale v Ljubljani poziv s prošnjo, naj zbere tudi za Koroško tozadevno Statistiko. Zato si je odsek dovolil razposlati na vse velečastite kn. šk. župnijske urade v ^slovenskem delu Koroške tozadevne tiskovine. Velečastite župnijske urade zato ponižno prosimo, naj bi blagovolili to letno poročilo izpolniti in potem poslati na spodaj označeni odsek. Kjer protialkoholne družbe še ni, je pa gotovo kak zdržnik ali zmernik v zgorajšnjem pomenu besed. Poročilo prosimo vsaj do 20. t. m. — Glasilo tega gibanja bo tudi za Koroško »Zlata Doba«. Prosimo pa tudi slavno uredništvo »Mira«, 'da tudi ono blagovoli sprejemati za »Mir« članke protialkoholnega značaja in jih uvrščevati v »Glasnik slov. kršč.-socialne zveze.« — »Slov. kršč. soc. Zveza za Koroško, odsek: »Sveta vojska«. Gospodarske stvari. Mlekarstvo. (Piše Fr. Krištof, živinorejski inštruktor.) (Dalje.) Molža. Po drugih deželah je navada, da molzejo le moške osebe. Le pri nas po Slovenskem molzejo ženske. V naprednejših deželah pa molzejo celo gospodarji sami. Zakaj? Ker vedo, da je treba kravo zmiraj čisto do zadnje kaplje izmolzti, kar navadno posli nimajo navade in le prav radi bolj površno molzejo. Tam gospodar ve, da je krava dobra mlekarica vredna po 1000 kron in še več in ako se pri molži pokvari, je to velik udarec v njegovem gospodarstvu. Zato pa tam gospodar vso pozornost obrača na pravilno molžo. Mleko, ki enkrat ostane v vimenu, je za vselej izgubljeno. Motiš se, ako misliš, da ti bode krava dala pri prihodnji molži toliko več mleka, kolikor ga nisi izmolzla. Zgodi se, da oseba, ki molze, pusti mleko v vimenu, ker nima dosti velike posode pri molži. Ne zdi se ji vredno iti po drugo posodo in čisto izmolzti. Misli si, kaj teh par kapljic, saj ni vredno, pri prihodnji molži mi itak prav pride. Po sesanju telet je istotako potrebno poizkusiti, ako je tele kravo čisto posesalo. Ako ne, se mora po- molzli. Mleko, ki zaostaja v vimenu, lahko povzroči vnetje vimena ali pa se v vimenh sesiri in vse mleko pokvari. Takšno mleko je za uživanje škodljivo. Z dobrim izmolzavanjem do zadnje kapr Ije se krava popravi in da več mleka nego ga je dajala navadno in nasprotno. Pri slabi molži ne zadostuje morda, da dobimo manj mleka, lahko se prime krave tudi kakšna bolezen, ki pogostokrat zapusti za seboj zle posledice. Gospodinje se večkrat pritožujejo, da je malo smetane na mleku, ne vedo pa, da je vzrok temu največkrat slaba molža. Poiz-kušnje so pokazale, da je zadnje mleko pri molži vedno najbolj mastno. Jutranje mleko: začetek molže LO odst., sredi molže 3-2 odst., konec molže 5-6 odst. maščobe. Opoldansko mleko: začetek molže 2-8%, sredi molže 4-5 odst., konec molže 6-6 odst. maščobe. Zvečerno mleko: začetek molže 2-5 odst., sredi molže 4-0 odst., konec molže 5-0 odst. maščobe. Vidimo, da so zadnji curki mleka vedno najbolj mastni. Že iz tega je razvidno, kako je potrebno vselej čisto do zadnje kaplje izmolzti. Molze naj se vedho ob določenem času. Ako se pri molži ne držimo pravega časa, potem se lahko zgodi, da enkrat prezgodaj, potem zopet prepozno molzemo. Mleko se neenakomerno proizvaja v vimenu, kar ni zdravo za vime. Enkrat je vime še prazno, ko gremo molzt, drugokrat morda kravo že mleko tišči. S tem se vime lahko toliko pokvari, da krava mleka ne more več držati, kar je gospodinji v škodo. Koliko imajo krave prestati na sejmih, ob.priliki premovanj in večkrat tudi ob nedeljah, ko se molža zanemarja. To je kravam v kvar in osebam, ki molzejo, v sramoto, ker se jih mora prištevati med nespametne. Pravi poznavalec dobrih mlekaric pozna mlečnost krave tudi tedaj, ako je krava pomolzena. Veliko lepše bi bilo dokazovati mlečnost krav od gospodinj z zapisnikom poizkusne molže v roki, ne pa z nepomolženo kravo. Z mlečnim zapisnikom bi se povzdignila vrednost krave in ugled vzorne gospodinje. Krave, ki se slabo molzejo, izgubijo veliko poprej mleko in dalje časa suhe stoje, kot one, ki se dobro molzejo. Preden se začne z molžo, naj se vime s suho snažno cunjo obriše in odrgne. Le tedaj, ako je krava onesnažena, se vzame mlačna voda za čiščenje vimena. Pri tem, ko se vime s suho cunjo odrgne, se mlečne žleze v vimenu razdražijo ijn krava preje mleko pripusti. Molzti je vedno s polno roko s stiskavanjem sesca s prsti od zgoraj navzdol. Grda je navada, namakati si roke z mlekom, potem še nesnažno vime z umazanimi rokami molzti. Kdo more imeti tek do mleka? Torej si je treba pred molžo tudi roke umiti in nadjati snažen predpasnik. Ne sme se molzti leva ali desna dva sesca skupaj, temveč leva in desna sprednja in leva in desna zadnja dva sesca skupaj. Lahko se tudi molze desnega sprednjega in levega zadnjega skupaj in nasprotno. Tako se levi in desni del vimena naenkrat obdelujeta, krava pa preje mleko pripusti in je mogoče tudi bolj čisto pomolzti. Sicer se najdejo ugovori proti temu, da se ni mogoče tako navaditi. Kakor se je treba odvaditi molže s tremi prsti, tako se je privaditi molže, ki je pravilnejša. Mleko mora teči v debelih curkih v žehtar, kar ozlnači dobrega molzača. To se doseže s popolnim iztisnjenjem vsakokrat, kadar se pritisne mleko navzdol. Vaja napravi mojstrskega molzača. Starega držati se moramo posebno tedaj, Ce ne vemo gotovo, če je že kaj boljšega novega došlo. To pa se menda ne dogaja pri odvajajočih sredstvih, ker mnogo novih odvajajočih sredstev začenja slabiti čreva. Zato ostanemo radi pri Fellerjevih priznanih, lahko odvajajočih rabarbara-kroglicah z zn. „Elza-kroglice“. 6 škatlic za samo 4 krone pošilja franko lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza-trg št. 67, Hrvatsko. Tudi Fellerjev bolečine lajšajoči fluid z zn-„Elza-fluid“, 12 steklenic za 5 kron franko naj bi vedno imeli doma. Vsled družinskih razmer se proda lepo posestvo, na katerem se lahko redi kakih 6 goved in par konj. Gospodarski stroji so na vodni obrat, ki je ob močnem vaškem potoku še razširljiv. Naslov pove iz prijaznosti: Trgovina železja J. B. Hafner, Celovec, Paradaiserg. 3. Mlinar, pošten in zanesljiv, išče službe v kakem kmetskem mlinu. V kakem ugodnem kraju vzamem tudi v najem. Ponudbe pod šifro „Mlinar“poštno-ležeče Šmihel pri Pliberku, Koroško. Loterijske številke. Brno, 25. junija: 70 66 3 19 71 Gradec, 25. junija: 36 45 19 49 77 Line, 28. junija: 31 87 57 64 58 Tržne cene v Celovcu 26. junija 1913 po uradnem razglasu: Blago 100 kg 80 litrov (biren) od do K V K v K V Pšenica.... _ _ _ Rž 21 25 23 — 13 — Ječmen .... . , — — — — — — Ajda Oves 22 — 23 50 8 26 Proso .... — — — — — — Pšeno .... . . — — 32 16 20 — Turščica . . . . . — — — — — — Leča — — — — — Fižola rdeča . . Repica (krompir) . — — 6 — 2 60 Deteljno seme . . Seno, sladko . . , . 8 50 11 — — — „ kislo . . 6 40 8 50 — — Slama .... 3 60 4 80 — — Zelnate glave po 100 kos. Repa, ena vreča • • — Mleko, 1 liter . , — 24 - 28 Smetana, 1 „ , — 00 1 20 Maslo (goveje) . . 1 kg 2 80 3 40 Sur. maslo (putar), 1 2 60 4 — Slanina (Špeh), pov. 1 » 2 10 2 30 „ „ sur. 1 2 — 2 20 Svinjska mast . . 1 2 20 2 40 Jajca, 1 par . — 13 — 18 Piščeta, 1 par . . . 2 80 3 60 Race — — — — Kopuni, 1 par . , . — — — — 30 cm drva, trda, 1 zn2. 3 — 3 60 30 „ „ mehka, 1 , • 2 50 3 20 100 kilogr. Počrez O živa zaklana 73 'm Živina a od do od do od do •g « 2 v kronah a Konji _ _ _ * __ _ Biki Voli, pitani . . „ za vožnjo . 540 600 — — 9 6 Junci 406 — — 1 1 Krave .... 210 556 74 22 8 Telice .... 320 — __ 2 1 Svinje, pitane . — — — — — — — — Praseta, plemena 16 60 — — — — 264 150 Ovce — — — — — — — — Koze -m -j t a za poletni čas dobite :: po najnižji ceni :: dobro in fVJ'pri Ivanu Hoch- naravno ^ .X..i.^o v_^ miiller, Beljak, Peraustrafie št. 1. Hranilnica in posojilnica za Vovfore, Sv. Štefan in Klošter vabi na občni zbor ki se vrši dne 6. julija ob 4. uri popoldne v župnišču (po blagoslovu) v Vovbrah. Spored: 1. Poročilo o lanskem poslovanju. 2. Odobritev lanskega zaključka. 3. Odobritev nekaterih posojil. 4. Slučajnosti. Če ob določeni uri občni zbor ni sklepčen, se vrši isti pol ure pozneje ob vsakem številu članov. K obilni udeležbi vabi odbor. Lepo posestvo V okolici Žihpolja, ligure od Celovca, ki obsega 65 oralov sveta, največ gore in lesa, se z letošnjo posetvijo in košnjo proda po prav vredni ceni za 18.000 kron. Naslov gospodarja pove upravništvo „Mira“ štev. 26. Haprodaj je lepo posestvo z zidano hišo in hlevom, ki obsega čez 4^2 ha njiv, čez 21/2ha travnikov, 141/2ha gozda in nekaj vrta ter je oddaljeno Ì3/4 ure od Celovca v rodovitnem kraju. Naslov pove upravništvo „Mira“ št. 27. Trgovska hiš na Gorenjskem v zelo prometnem kraju, stoječa ob križišču glavnih cest, prikladna za vsako vrst. trgovino, tudi za zasebno bivanje se proda vsled premenitve življenskega poklica pod lastno ceno. Naslov pove uprava tega lista štev. 27. D G 0 G G G G G G G G G G G G G D je nanovo izšla knjiga: G Življenje svetnikov l in svetnic božjih. 8 Spisala dr. J. Rogač in M. Torkar, jj Dva dela, druga izdaja. q Gena: Mehko vez. K 8’—, za družnike G K 6-—, po pošti franko KI-— več. — [] V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom H K 12-—, za družnike K 8-80, po pošti n franko K 1*— več. . n Važen ©glas «Slovenske Straže**. Čltafte! Čitafte! V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le s srečko! urška srečka je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400 080, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. 8 Prihodnje žrebanje se vrši dne 1. avgusta 1913! ST Glavni dobitek 400.000 frankov! Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah. Uažno! Sprejemajo se tudi priglasila k nakupu srečk avstrijske drž. razredne toterije. Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo1* g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg št. 19. Slovenska trgovska šola v Ljubljani -K°njresnitr*šl-2 s pravico javnosti vsled razpisa c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 20. avgusta 1911, št. 28.837. Sprejemno naznanilo. V dvorazredno Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani se bodo sprejemali učenci dne 5. in 7. julija tega leta od 10. do 12. ure dopoldne. V pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 13 let ter so dovršili najmanj štiri razrede ljudske šole. V I. letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejmejo v I. letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole. K vpisu naj pridejo^učenci v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prinesejo krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in K 15*— vpisnine in prispevka k učilom. Ostala pojasnila daje — tudi pismenim potem — .. v Ljubljani, 20.junija 1913. ravnareljSlVO. Priporoča soois patentirane m/Zem s^čano streljanji § tem topičem se odd lina ÌÌfì§!P^ÌICkÌÌA B cn| uiluufi |Q do streSoo. Konstrukcija je tako izurstn da §e pri streljanju osaka neuarnosf izkllučesia. Pok je silno močan ter je prikladen tudi za naznanjanje požara. Pojasnilo in cenike na zakteoo zastonj. Fr. Šeiičik, = puškar a IJUBUHni. — Hranilno in posojilno društvo v Celovcu uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. F. P. Vidic & Komp., Ljubljana tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini dvojno zarezani strešnik-zahriuač $ s poševno obrezo in priveznim nastavkom $ Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! : Naipreprosiejše, najcenejše žn najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. : Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se sprejmejo. Hranilnica in posojilnica na Djekšah ima svoj redni občni zbor na god sv. Aleksa, dne 17. t. m., takoj po sv. maši v posojilnični sobi lastne hiše na Djekšah. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Potrjenj e računskega zaključka za leto 1912. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Posvetovanje in sklepanje o obrestni meri. 5. Rešitev došlih prošenj. 6. Dopolnilna volitev. 7. Predlogi in slučajnosti. K obilni udeležbi prijazno vabi odbor. D D D D D D □ D D D D D n n D D je izšla knjiga: Slovensko-nemškiinnemško-slo venski slovarček. Sestavila dr. Šket, c. kr. vi. sv., in Št. podboj, c. kr. prof. Cena v prt vezani knjigi je K 2-40, po pošti K 2'50. Dobi se v vseh knjigarnah. Q D D n D D D a D D D D □ D □ D innnnr JL-Saai 550 Vsled balkanske vojske je zaostala množina lepo sortiranega, zajamčeno pristnobarvnega in pralnega blaga, ki se prodaja po 5O0/0 pod izdelovalno ceno: Kanafasi, oksfordi, cefiri za srajce in bluze, modrotiski za obleke in predpasnike, sifoni, platno, deleni, brisalke. Razpošilja tkalnica Austria Giefihfibel pri Novem Mestu n. M. Dolgost ostankov je 3 —18 m. Pri naročilih dveh zavojev se pošlje franko. nnr-ir-3E-TH—af-ir-n—«—ir—it—it—it—se it i 0 GREGOR GRARER U cerkveni slikarski mojster g v štebnu pri Beljaku, pošta Malošče Q se priporoča častiti duhovščin! za vsa v to g stroko spadajoča dela. VI NT O Vipavsko belo, Istrski _________ teran, Opolo, Tirolec, rdeč, sladka vina, Muškato, Refoško, krvna vina. Pri0I,dna dfobno!10 IVAM HOCHMULLER, Beljak, Peraustr. 1. Edino sloaensho narodno irgoosko-ohrino podjetje | Hotel Trabesinger P CelOilCEl, UelikDDšha cesta sl. 5. Podpisana voditeljica hotela Trabe-singer se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kj er boste vedno dobro postreženi. Za mnogobrojen obisk se priporoča voditeljica hotela ______________ Mojzlja Leon. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000'—. 4C!g lenari vinse na iniiaice se olire-stujeio po od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plača banka sama. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje in eskomptnje Izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkninje in devinknluje vojaške ženitnlnske kavcije. Eskompt in incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Trstu, Sarajeva, Gorici, Celju in ekspozitura v Gradežu. Denarne vloge v tekočem računu ubrestujejo se: proli 30 M oOpovem po i m Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani. □C3C3E=3DI=3C3C3a