KRANJ, torek, 15.12.1981 CENA 9 din klavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek St. 96 Leto XXXIV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Cestna zapora Jezersko — Avstrijci so nas obvestili, da se na odseku ceste od -Jezerskega vrha proti Železni Kapli močno ugreza cesta. Z 12. decembrom so cesto zaprli za ves promet. V teh dneh bodo na nevarnem odseku postavili cestno-prometno signalizacijo, cesto pa bodo sanirali sele spomladi. Do tedaj bo veljala zapora. itabilizacija in odgovornost PRIPRAVLJENO V 2 MINUTAH polenta 88 "SF®@3 — Osnovno vodilo pogo ivnikov CK ZKJ. ki so begunjski Elan in t rži Ako je bilo. kako v delovnih ijah uresničujejo štabi -na kakšne probleme in *> naleteli in kakšna je tort članov Zveze komuni-reSevanju najbolj aktualnih Pogovora, v katerem sta Fatima Hadžialič in Kojaševič. sta se udeležila ivko Krvina, sekretar med sveta ZKS za Gorenjsko. I?** Krnc. izvršni sekretar CK Predstavniki Klana, ki zaposluje tisoč delavcev in ima H temeljnih organizacij združenega dela ter skupnost skupnih služb, so spregovorili P svojih stabilizacijskih prizadevanjih in nalogah ter delu komunistov Deiali so. da v Klanu stabilizacijsko ravnajo že dolga leta. saj so življenjsko vezani na tuje tržišče in zatorej morajo varčevati na vsakem koraku. Se posebno pozornost v zadnjem času posvetili ustreznemu nagrajevanju delavcev in racionalnemu izkoriščanju delovnega časa, čeprav je intenzivnost dela v Elanu že sedaj na evropskem J vredni ukrepi Poljskem ^leljo zjutraj, po intoniranju himne, je poljski državni in voditelj Jaruzelski (tokrat -1*1 kot predstavnik vojske in Poročil po radiu ljudstvu, državni svet na osnovi k * ustave ustanovil vojaški ^•»odne rešitve, ki je razglasil stanje, lahko bi mu rekli °> ia sprejel ustrezne ukrepe. ■ '•dal je delovanje neodvisne [•"•»upravnega sindikata So-prepovedal gibanje in Soljudi, razen pri molitvah in - ter osamil nekatere voditelje Harti in nekatere nekdanje , "oditelje Poljske združene * partije, med njimi nek-prvega sekretarja Edvvarda V dramatičnem tonu je general Vojteh Jaruzelski orisal skrajno resen položaj v državi, katere temelji so se po njegovih besedah zamajali, in pozval ljudstvo svoje države in tujino, naj razume ta nujen ukrep. Brez dvoma je to prelomni trenutek za Poljsko, izredno resen, predvsem pa zaključek trinajstmesečnega obdobja prizadevanj Poljakov, da bi rešili težave in našli trdnejšo pot v prihodnost. Očitno so bila prizadevanja neuspešna in je bil takšen ukrep nujen. Svet z zanimanjem spremlja dogajanja na Poljskem. Komentarji in ugibanja so različna, vendar prevladuje želja, da mora Poljska sama na miren način, brez prelivanja krvi. najti izhod iz krize. -j k nivoju. Vsa leta pokrivajo uvoz z izvozom, uspelo jim je prodreti na tuja tržišča, kjer so se »obdržali« kljub hudi konkurenci. Njihova proizvodnja pa je precej odvisna od sezone, zato jim je zelo težko ustrezno planirati. Delovno organizacijo Klan pa so v zadnjem času precej prizadeli nekateri ukrepi gospodarske politike. Morali so zmanjševati sredstva za reklamo, kar jim je v škodo, saj tako v svetu ne bodo mogli uspeti. Pojavljajo se tudi problemi oskrbe z repromaterialom, problemi zaradi pomanjkanja domačih materialov in njihova slaba kvaliteta, prav tako pa tudi zahteve domačih proizvajalcev po delu deviznih sredstev, ki jih ustvarjajo na tujem tržišču. V Elanu menijo, da bi tudi glede uvoza morali biti predpisi selektivni. Če v Elanu ne bodo mogli uvoziti ustrezne tehnologije, ki je doma ni, bodo na tujem tržišču počasi, a zanesljivo postajali nekonkurenčni. Tuji partnerji terjajo kvaliteto in predvsem resnost pri poslovanju. V pogovoru so poudarili tudi odgovornost komunistov za vse tiste naloge, ki so še neuresničene znotraj delovne organizacije, kjer so seveda tudi še rezerve boljšega gospodarjenja. V Elanu so že sklenili programsko-volilne konference, na katerih so se komunisti zavzeli za dosledno izpolnjevanje programov in za konkretno delo v vseh okoljih, kjer delajo. D. Kuralt mrl je Tone Fajfar J*°lfo, kar smo se pogo-iSS * njim. Ob Dnevu fWke je za bralce GLASA Q<*H borbo in svobodo. Bil „.•*n tistih prvih osmih sv, ki so v stanovanju * Vidutmrjm pod Kožni . H. mprUm 1941 odločili, treba nmrod pozvati k čeprav so vedeli, da bo ,v- Upreti se moramo. ^v«j. Vse napredne mtrmn-.Ne sme se ponoviti leto ko so Slovenci prav strankarskih razprtij i toliko svojega ozemlja ,*° prav ljudje, ki so si ,h°Jj ieleli živeti v domovi-V°*sli zvaai naših meja. • ispisan partizanski •* pripoveduje o tem (j o tem, kako se je v Jaj-». todlla nova Jugoslavija. £*riš Vmftmr je bil slovenski 2*t na AVNOJ. V nepo-MižJni Kmrdeljm in Kidriča je delal v NOH. in piše o tem, kako se je ustvarjala nova slovenska vlada, kako je bila izborjena ta naša tako težko pričakovana svoboda. Gorenjec je bil. 1913. leta je bil rojen na Spodnjem Brniku. Tipograf je bil po poklicu. Kot tiskar je delal najprej' v Kranju, potem v Ljubljani. Priključil se je krščanskim socialistom in je bil tajnik Jugoslovanske strokovne zveze in urednik »Delavske pravice«. Član Izvršnega odbora OF je bil od vsega začetka, nato član AVNOJ in niego-vega predsedstvs. Sodeloval je pri ustanavljanju Delavske enotnosti in jugoslovanskih enotnih sindikatov. Po vojni je bil sedemnajst let minister v slovenski vladi, vsa leta je deloval v republiških organih SZDL, bil je član Sveta federacije. Zaveden Slovenec, zaslužen član naše družbe. Veliko delo je opravil v svoiem življenju. Morda pa je bilo največje poslanstvo v naši družbi prav njegov odločen boj za izkoreninjenje klerikalizma pri nas in sektašenja med strankami. Zavedal se je, da bomo le enotni lahko bili pravo bitko, izbojevali svojo revolucijo in postavili enotno ljudsko oblast. NI ga več med nami. V ao-boto, 12. decembra, je tovariš Faifar sklenil svoje obsežno, veliko delo, ki ga ni prekinil od mladih let. S svojim delom, m svojim ponašanjem pa je nam in vsem naslednjim rodovom pokazal pot, kako naj živi in dela pošten, narodno zaveden Slovenec. V SREDIŠČU POZORNOSTI Seja skupščine gorenjskih občin Dogovor za ceneno in kvalitetno hrano Dogovor o organizirani proizvodnji in preskrbi Gorenjske z osnovnimi prehrambenimi proizvodi ne sme le zagotavljati hrano, ampak poskrbeti tudi za proizvodnjo in predelavo ter za cenenost in kvaliteto Kranj — Razpravi na predsedstvu skupščine gorenjskih občin in na skupščini sami sta bili uvod v obravnavo osnutka družbenega dogovora o organizirani proizvodnji in presk~rbi Gorenjske z osnovnimi prehrambenimi proizvodi. Stališča predsedstva in skupščine gorenjskih občin morajo biti izziv in vzpodbuda za razpravo vsem, ki imajo na tem področju kaj reči, predvsem pa storiti. Družbeni dogovor je osnova za oblikovanje preskrbovalne skupnosti Gorenjske. Oboje smo zapisali v skupne temelje planov gorenjskih občin kot pomembno obveznost, neodložljivo zaradi naraščajočega pomena proizvodnje in predelave ter preskrbe s hrano. Dogovor predvideva oblikovanje preskrbovalne skupnosti Gorenjske, ki bo veliko širše zastavljena kot sedanji občinski intervencijski skladi. Prevladuje mnenje, da je treba pospešeno pripravljati podpis družbenega dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi Gorenjske. Odveč bi bilo čakati, da bi družbeni dogovor zaživel šele leta 1983. Vendar kaže v pripravah na podpis dogovora še marsikaj razjasniti. Delegacije nekaterih gorenjskih skupščin so imele na četrtkovi seji skupščine gorenjskih občin pomisleke, ali kaže v dogovor vključiti le preskrbo s kruhom, mlekom, sladkorjem, soljo, svežim mesom, maščobami in zelenjavo, ali tudi s pralnimi praški, kurilnim oljem, premogom itd., kar sicer sodi med obvezne blagovne rezerve. Ugibanja kaže čim prej razjasniti, sicer to utegne ovirati sprejem dogovora in nastajanje sporazuma o preskrbovalni skupnosti. Razmisleka vredno je tudi vprašanje, če je preskrbovalna skupnost edina možna rešitev. Je mogoče za ta namen uporabiti katero od že delujočih gorenjskih ustanov? Predvsem pa srž dogovora in kasnejšega sporazuma o skupnosti ne sme biti le preskrba. Enakovredne skrbi morata biti deležni pridelovanje in predelava hrane, prav tako pa se ne kaže zadovoljiti le s preskrbo, tem več težiti, da bo le-ta trajna in cenena . . . •J. Košnjek V Kranju zadnji letošnji sejem Uresničen program Vinko Sarabon otvarja sejem Kranj — Predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj Vinko Sarabon je v soboto, 12. decembra, odprl v Kranju zadnjo letošnjo sejemsko prireditev Poslovnopriredit-venega središča Gorenjski sejem — 22. novoletni sejem z mednarodno udeležbo, obenem pa je bila ta prireditev tudi prelomna: prvič je bila otvoritvena svečanost v novem več- Petnajst let sodelovanja z Varaždinci — S kulturnim večerom v festivalni dvorani na Bledu so i petek, 11 decembra,proslavili 20-letni-co delovanja zveze kulturnih organizacij Radovljica in 15-letnico sodelovanja z delavskim kulturnim društvom Svoboda-Vis iz Varaždina. Ob 11. decembru, Linhartovem dnevu, so podelili vsakoletna priznanja za kulturno delo - Linhartove plakete, ki so jih prejeli: moški pevski zbor Stane Žagar iz Krope, dirigent radovljiškega harmonikarskega orkestra Jože Ažman in ZKO Radovljica. Goste iz Varaždina, posebej odlično folklorno tamburaško skupino (na sliki) je občinstvo tako kot rsa leta doslej navdušeno pozdravilo. - M. V. namenskem prireditvenem prostoru. Na sejmu, ki bo odprt do 20. decembra, se na 6000 kvadratnih metrih predstavlja 200 domačih in tujih razstavljalcev. Novoletni sejem je prireditev široko potrošnega značaja z ugodnimi možnostmi nakupa. Razen običajnega blaga je na voljo kmetijska mehanizacija, v novi večnamenski dvorani pa ima svojo razstavo Slovenijaavto. Vinko Sarabon je v otvoritvenem govoru posebej poudaril, da je kranjska sejemska organizacija uresničila letošnji program. Vse sejemske prireditve so obdržale ali celo presegle preteklo kvalitetno in kvantitetno raven. Poslovnoprireditveni center Gorenjski sejem je kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja dosegel plan prometa in deviznega priliva, kar je pomemben prispevek k splošnim ustalitvenim prizadevanjem. Velikega pomena je novi večnamenski objekt, ki je rezultat združevanja sredstev delovnih ljudi in občanov ter njihovih organizacij iz Kranja in tudi od drugod. Izjemno varčno je bila grajena dvorana, v kateri že obratuje drsališče. Vendar prvi mesec obratovanja že opozarja, da bo treba objekt še dopolniti, da bo lahko koristno služil svojemu namenu, ža kar bo treba združiti potrebna sredstva, oziroma najti ustrezne oblike reševanja te problematike. Sejemska organizacija je vsa razpoložljiva sredstva usmerila v gradnjo. ± 22. novoletni v kranju 12.20.dec.'81 IGRAL BO ANSAMBEL DOBRI ZNANCI S PEVCEM B. KORENOM — ugodni nakupi blaga široke potrošnje po nižjih cenah — zimska športna oprema — sejem rabljene smučarske opreme O LAS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK. 15 DECEMBRA 1981 PO JUGOSLAVIJI VEĆ DELOVNIH AKCIJ Priprave na mladinske delovne akcue morajo postati celovita oblika dejavnosti mladih in ne i*eč le zbiranje brt gadirjev zadnji mesec pred začetkom delovnih akcij. To je bil eden poglavitnih dogovorov s posveta, ki sta ga pripravila centra za mladinske delovne akcije in obi*eščanje in pro pagando pri predsedstvu republiške konference ZSMS. Podatek, da je v letošnjih republiških in zispodarski raz voj. OBLETNICA KURIRČKA Manifestativni in študijski program sklepnih prireditev ob obletnici festivala Kurirćek bo v Mariboru od 16. do 18. de cembra. Osrednja tema posve tovanja 10. festivala Kurirćek bodo »progresivne tendence v literarno umetniškem snovanju za otroke.« JUBILEJ DUBRAVKE TOM8IČ Pianistka Dubravka Tomšič praznuje letos petintridesetlet-nico umetniškega delovanja. Svoj prvi nastop te imela že s petimi leti v rodnem Dubrovniku leta 1945. v Ljubljani pa je 12. decembra 1946 imela samostojni recital v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Takrat ni recital je obsegal dela Bacha, Beethovna, Mozarta in šivica. S tem se je začelo njeno bogato koncertno nastopanje po Evropi, Severni Ameriki, Avstraliji in Afriki. Skupaj je pri pravila nad 2000 koncertov, prejela je vrsto nagrad, tudi Prešernovo leta 1975 in Avnoj 1976, imela množico radijskih in televizijskih snemanj. KRESE PREDSEDNIK TURISTIČNE ZVEZE V mali dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je bila 15. redna volilna skupščina Turistične zveze Slovenije. Kot je uvodoma poudaril dosedanji predsednik Lepold Krese, ki so ga na skup ščini izvolili še eno mandatno obdobje, so bila zadnja leta obdobje boja za obstanek pre nekaterih turističnih društev, zlasti pa Turistične zveze Slovenije. Ena izmed osnovnih misli, ki se je prepletala skozi vse razprave, je bila, da mora turizem temeljiti na društvih, na množični organizaciji ljudi, ki so vanj vključeni, na gostoljub nosti in urejenem okolju. SREČANJE KOZJANCEV IN ZAGORCEV Četrtič zapored so se v soboto V KS Bizeljsko srečali preživeli b(trci Kozjanske čete. prvega zagorskega udarnega batalio na in vojni člani okrožnih ko mitejev partije ter SKOJ z obeh bregov Sotle. Obudili so sporni ne na skupno delovanje slovenskih in hrvaških partizan skih enot. Družabni večer Jesenice — Tudi člani jeseniškega Društva invalidov so se vključili v praznovanja Tedna invalidov, ki je potekal od 6. do 13. decembra. Obiskali so težje invalide, ki so zaradi telesne prizadetosti vezani na dom, pomudili pa so se tudi pri ostarelih v Domu Franca Berglja na Jesenicah. Predstavniki društva so svoje člane skromno obdarili, obisk pa so izkoristili tudi za prisrčno novoletno voščilo. Teden invalidov bodo sklenili z družabnim večerom, ki ga pripravljajo zs soboto, 19. decembra, v restavraciji Kazina na Jesenicah. Za dobro razpoloženje na srečanju bo z domačo pesmijo skrbel ansambel Jurček iz Škofje Loke Vsak udeleženec bo za srečanje prispeval 200 di- Slovesno v Šenčurju Pomnik prvi partijski organizaciji Član sveta republike Ivo Svetina odkril obeležje prvi partijski organizaciji v Šenčurju - Razstava o gorenjski vstaji v sen-čurski osnovni loli - Razvitje prapora organizacije rezervnih vojaških starešin pod pokroviteljstvom kranjske Save -Navdušenje ob petju Partizanskega pevskega zbora Šenčur — Predvojni komunist, edini še živeči ustanovitelj šenčurske partijske organizacije leta 1934. sodelavec ŠenČurskega komunista Janeza Mlakarja in sedanji član sveta republike Ivo Svetina je v preddverju šenČurskega doma Kokrške čete odkril spominsko obeležje v spomin prvi partijski organizaciji v tem kraju. Jedrnato je opisal nastajanje te organizacije, ene prvih izven Kranja na levem bregu Save. na politično zahtevnem terenu s polno politične reakcije in voditelji meščanskih strank Organizacija je delovala na širšem območju in predvsem njej gre zasluga, da je bilo šenčursko območje pripravljeno na vstajo. Slovesne proslave v dvorani doma so se razen številnih krajanov udeležili predvojni komunisti in revolucionarji, prvoborci ter predstavniki kranjskega in gorenjskega družbenopolitičnega življenja, med njimi Zdravko Krvina. Kristina Kobal in Stane Božič. Domačin in prvoborce Franc Stefe-Miško, ki pripravlja obsežno kroniko revolucionarnih dogajanj v Šenčurju, ie v govoru orisal vstajniške dni v Šenčurju, povojno rast vasi in uspehe letošnjega leta, s katerimi se ponaša 2467 ljudi iz Šenčurja in Srednje vasi. Zaradi trenutnih težav kdaj napredka, ki smo ga dosegli po vojni, ne vidimo, je dejal Franc Štefe-Miško, vendar se moramo vsi zavedati položaja, v katerem smo. Politično moramo več delati med ljudmi, prav tako pa zaostriti odgovornost, saj vsi problemi niso posledica objektivnih težav, ampak tudi subjektivnih, je dejal govornik. Na slovesnosti so podelili zlata, srebrna in bronasta priznanja ter pohvale, krajevna organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin, ki ima 88 članov, pa je pod pokrovi-terljstvom kranjske Save razvila svoj prapor. Izjemen je bil zaključek slovesnosti. Partizanski pevski zbor iz Ljubljane je z izbranim programom navdušil poslušalce, ki so napolnili dvorano doma Kokrške čete Proslavi je sledilo družabno srečanje. V počastitev šenČurskega praznika so v osnovni šoli v sodelovanju z Gorenjskim muzejem iz Kranja pri pravili razstavo o decembrski vstaji na Gorenjskem. I Košnjek Denar zdravstveni skupnosti Radovljica — Samoupravne interesne skupnosti radovljiške občine so pripravile predlog plana sredstev in akontacijskih prispevnih stopenj v letu 1982. Predlog planov so sprejeli na sejah izvršilnih odborov, dokončno pa bodo plane sprejemale skupščine teh skupnosti. Predvidene stopnje so nižje za skupno 1,08 odstotka, razen pri izobraževalni skupnosti, kjer se prispevna stopnja za radi povečanja obsega dela nekoliko poveča in sicer od 5.15 na 5.35 odstotka. Na minuli seji izvršnega sveta skupščine občine Radovljice so razpravljali tudi o predlogu regijske zdravstvene skupnosti Kranj za povečanje dogovorjenih sredstev v občinski zdravstveni skupnosti in sicer v višini 5 milijonov 395.000 dinarjev. S tem denarjem bi pokrili večji porast materialnih stroškov in normalen porast osebnih dohodkov in še stroške, ki so nastali pri obnovi kotla v Zdravstvenem domu Bled. Člani radovljiškega izvršnega sveta so se strinjali, da se občinski zdravstveni skupnosti zagotovi 5 milijonov ."J95.000 dinarjev. O.K. DOGOVORI IN SREČANJA na rje v J. Rabič Občinska turistična zveza - V torek. 15. decembra, bo v Radovljici ustanovna skupščina občinske turistične zveze. O ustanovitvi občinske turistične zveze so v občini že razpravljali in večina turističnih društev v občini ne je strinjala z ustanovitvijo zveze. Člani turističnih društev so že razpravljali tudi o aktih občinske turistične zveze, ki naj ne bi zaposlovala novih delavcev, temveč slonela na amaterskem delu turističnih delavcev. — D. K. Občinska konferenca ZK8 Radovljica o gospodarstvu — V torek, 15. decembra, se bodo zbrali člani občinske konference ZKS Radovljica na svoji redni seji in se pogovorili o uresničevanju ekonomnske stabilizacije v občini in sklepov 21. seje CK ZKJ. Sredvsem pa o odgovornosti in delovanju veze komunistov, o tekočih gospodarskih gibanjih, gradheniAtvu in nekaterih drugih vprašanjih. — I) K Premik v isobralevsniu — V mladinskih organizacijah delovnih kolektivov ugotavljajo, da M ponekod ravno zaradi pomanjkljivih izobraževalnih oblik premalo s|>osohni za družbenopolitično delo. Sole za mlade samoupravljavce in vrsta seminarjev mladih ne pritegnejo, saj so po njihovem mnenju preveč odtujene. Mladina predlaga, naj bi izobraževale zlasti osnovne organizacije, občinski seminarji in višje stopnje političnega usposabljanja pa naj bi pridobljeno znanje dograjevali. Zastarele in neučinkovite oblike družbenopolitičnega usposabljanja ima|o malo odmeva, zato bi bil že čas za resno in temeljito preosnovo. Za zdaj pa se ni predloga, kako zagotoviti, da bi mladi p<> opravljenem izobraževalnem procesu ostali v svojem temeljnem okolju Tisti namreč, ki so sklenili najviAjo stopnjo političnega izobraževanja, so za osnovno organizacijo bolj ali manj izgubljeni. D. t Volilne konference ZRV8 v SnSsTljirl — Na minuli seji predsedstva občinske konference ZRVS Radovljica so se člani pogovarjali o predlogu pravilnika o ravnanju organizacij ob smrti njihovega člana, sprejeli navodila o pridobitvi in uporabi zastave Partizanskega tabora heroj Tonček, o dopolnitvah pravilnika o praporu občinske organizacije. Prav tako so razpravljali o pripravi volilnih konferenc osnovnih in krajevnih organizacij do 25. decembra v skladu z navodili občinske konference SZDL. Volilna konferenca ZRVS bo konec januarja ali v začetku februarja prihodnje leto. Svečana akademija ob dnevu JLA bo 21. decembra ob 18. un v Festivalni dvorani na Bledu. Krajevne organizacije bodo izvedle tudi akcijo Naša obramba v vsako družino, in vse tiste, ki ie niso naročeni na revijo bodo aktivisti obiskali na domu in Eriporočili naročilo na revijo. — Ciril tozman Seminar sa kandidate v Trticu - Občinski komite ZKS Tržič v sodelovanju s trinsko delavsko univerzo za danes in Jutri pripravlja seminar za kandidate, i so predlagani za sprejem v zvezo komunistov. Osnovne organizacije zveze komunistov v Tržiču so za sprejem predlagale skupaj devetnajst kandidatov in toliko jih na seminarju tudi pričakujejo. Danes popoldan ter jutri dopoldan bodo kandidati prisluhnili predavanjem, ki pomenijo temelj idejnopolitičnega uspo sabljanja za bodoče člane zveze komuni stov. S predavatelji se bodo lahko pogo varjali o programu in statutu ZKJ in ZKS, o liku komunista ter o odnosu ko munistov do religiie -niv Vloga sindikata v mednarodnih odnoeik — Konec prejšnjega tedna je bil v sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici seminar o aktualnih mednarodnih vprasaniih in 0 vlogi sindikatov na tem področju, udeležili pa so se ga predsedniki občinskih odborov za mednarodno dejavnost pri občinskih svetih zveze sindikatov V četrtek, .'I. decembra, zvečer je bil pogovor o nalogah sindikatov v mednarodnih odnosih, ki ga je vodil Vlajko Knvokapič V petek je o sodobnih gibanjih v svetu in o položaju Jugoslavije spregovoril Jože Smole Majda Gaspari pa je prisotne seznanila s sodobnimi migracijskimi gibanji in se pomudila pri politiki Slovenije in Jugoslavije do delavcev, začasno zaposlenih v tujini Jernej Jan in Martin Mlinar sta razčlenila nase ekonomske odnose a tujino, Josip Franič pa je predaval o mednarodnem sindikalnem gibanju v svetu ter o zvezi sindikatov Jugoslavii«' - D. Z Oi * «t I JaUnovitalJi Glaaa obclnake konferenc* SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Akof)a Loka in Trftir ladaja čaaopian. ' podjotj* Gl« Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - V d. odgovorni urednik Jote Koftnjek - Novinarji: IA opoldlm fnpekkui "'■■■g.M Topro*«eno prometnega davka po pH.tojne mik S1-*S». Unaitni urednik H »85. k nem mnenju 4111 72 lltSt - Telefoni direktor in glavni uradnik M-4«3 erciaJa, propaganda, računovodstvo 1S-4S3, mali oflaai! Volitve 82 V krajevnih skupnostih kasnijo V radovljiški občini spremljajo evidentiranje možnih kandidatov za volitve 1982 — Težave predstavljajo krajevne skupnosti, kjer nimajo zaposlenih delavcev, in precejšnja 1 administracija Radovljica - V radovljiški občini so se v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva že takoj v začetku zavzeli, da bi priprave na volitve in evidentiranje kandidatov potekalo nemoteno in brez večjih zastojev Pravočasno so obrazložili vsem krajevnim skupnostim, kako naj evidentiranje poteka in do katerih rokov morajo poslati zbirna poročila. »7xiaj zaključujemo že »tretji krog« predvolilnih postopkov in tekoče spremljamo, kaj so napravili v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.« pravi predsednik občinske konference SZDL Draga Rozman. »Prvotni republiški rokovnik je spremenjen, saj marsikje preveč kasnijo in jim Se ni uspelo zbrati večine zbirnih poročil. V radovljiški občini smo do zdaj dobili Sele polovico zbirnih poročil iz krajevna skupnosti in H) odstotkov iz delovnih in drugih organizacij. Člani koordinacij sko-kadrovskega odbora so se že večkrat sestali in dogovoriti f da organiziramo pogovore v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, da bi ugotovili, kje so vzroki, da evidentiranje ne poteka nemoteno in v skladu z dogovori. Vzroki za zaostajanje so v precejSnji administraciji, še posebej so težave v krajevnih skupnostih, kjer sta potrebna za vsakega evidentiranega kandidata popisnica in evidenčni list. Postopki so torej za krajevne skupnosti, kjer nimajo dovolj delavcev, ki bi vsak dan vodili akcijo, dokaj težavni in dolgotrajni. Tem krajevnim skupnostim, ki pa na) bi evidentirale kar precej kandidatov, je zatorej potrebna pomoč. V občini nasploh evidentiranje spremljamo in se zavzemamo da bi bila struktura kandidatov ustrezna, da bi evidentirali mlade in ženske, predvsem pa tiste, ki bodo voljni in sposobni za delo. Število evidentiranih kandidatov bo precejSnje, med njimi pa naj bi izbrali zares tiste, ki so se pri svojem delu in pri družbenopolitični usmerjenosti te izkazali. Od izbranih delegatov bo odvisno delo v naslednjem mandatnem obdobju, učinkovitost pri utrjevanju sistema socialističnega samoupravljanja in reSevanja najbolj perečih družbenih problemov Vs* to naj bi bilo osnovno vodilo tudi zdaj. ko po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih evidentirajo možne kandidate.« O Kuralt Tone Hafner-Robnik £raj!iši Žalostno so v turobno deževno petkovo popoldne na kranjskem pokopališču jekale besede tovarišev, ki so se Kslav!jali od starega p rij a te-, tovariša. Odšel je prvoborce, aktivist, politični delavec, kmet, gozdarski strokov-nja, lovec, preparator. Presunljivo ie v zadnje slovo zapel lovski rog . . . Tone Hafner, Cajnarjev iz Stražiiča, ae je rodil 4. aprila 191« v Kranju. Napredni starši so ga šolali na kmetijski soli. Rad je imel narsvo, imel spoštljiv odnos do nje. Navdušen planinec, lovec. Ob vsem tem je rasla njegova velika osebnost. Atrajki ga sicer niso zasegli, toda njegova družina je stav-kuiočim pomagala s hrano. V politično delo osvobodilnega boja se je vključil v samem začetku, 1941. Februarja 1942 je bil isdan in aretiran, zaprt v Hegunjah, nato pa v taborišču Kraut. Junija 1943 je sel v partizane Najprej je delal kot politični aktivist v Kranj u, na desnem bregu Save. Kot človek iz poštene kmečke družine je te) veliko zaupanje prav med gorenjskimi kmeti, zato so mu tudi zaupali tako odgovorne naloge. V jeseni 1948 je bil postavljen za sekretarja rajonskega komite- ja KPS Šenčur. Od tam bil poklican na Pokr odbor OF ta Gorenjsko, maja 1944 prevzel f načelnika Pokrajinske darske komisije za Goi Decembra 1944 je bil na krsnjsko okrožje« kjer je 8revzel dolžnosti sekretarja krožnega komiteja KPS In postal član Oblastnega komiteja za Gorenjsko. Po osvoboditvi je opravljal vrsto pomembnih funkcij. Februarja 194« je bil dodeljen Zvezni kontrolni komisiji vlade FNRJ v Beogradu aa inšpektorja v kmetijskem inspektoratu. Izvoljen je bil aa zveznega poslanca v Dan Narodov ter za člana Glavae- 5a odbora OF za Slovenijo, anuarja 1948 se je vrni] v Slovenijo in delal na Republiški zvezi kmetijskih zadrug v Ljubljani. Dolga leta je bu pri nas zadolžen za lesno Roopodarstvo in kmetijstvo, a j prej na Generalni direkciji za lesno industrijo, kasneje ie bil inštruktor za Gorenjski bazen. Od 1952 do 1940 je bil predsednik Okrajne zadružne zveze, potem na do upokojitve direktor Gozdnega gospodarstva Kranj. Družbenopolitično ie delal na številnih področjih. Nazadnje je bil predsednik Okrožnega odbora OF Kranj-Velike zasluge ima pri pisanju zgodovine naše revolucije. Priljubljen in poznan je bil tudi med lovci. Bil je predsednik večih lovskih družin »■ dalj časa tudi predsednik Lovske zveze za Gorenjsko. Neprecenljive to njegove zasluge pri preparatorstvu, ki te mu je tako ljubiteljtko posvečal. Zs veliko dejp, ki ga je v življenju opravil pokojni Tone Hafner, je prejel tudj naj višja priznanja: polegitev^nihdra-gih odlikovanj je bil uoeilec Spomenice ltsl. ob svoji W-letnici pa je bil ^ovaa . Redom dela z rdečo zattavo. JBU5.DE 1M1 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3.STRAN O LAS Kljub varčevanju izguba ▼stveaih skupno* tih se kljub varčevanju in „e bo isteklo brez ingub - Tako stanje se že - tudi pri izvajalcih zdravstvenega varstva, ne bo pa ftlo Nbrta krčenja pravic uporabnikor- Jbari - V sistemu zdravstvene lintva je težko izvajati štabih ftu» ukrepe, ko pa imamo z P*h«no izkaznico v roki neome-Pnvice biti bolni domala ka pil kolikor hočemo, je rekel adaji seji kranjske občinske zdravstvene skupščine neKi delegat iz zbora uporabnikov. Taksno mnenje v skupščinskih klopeh zdravstvenih skupnosti ni nekaj novega, slišati ga je bilo pravzaprav že vse letošnje leto. Se posebej pa takrat, ko so gorenjske zdravstvene skupnosti zlogi v prid ibratni ambulanti _ Je občinski sindikalni svet v Radovljici razprav-»tinkovitem zdravstvenem varstvu delavcev - Kako o preventivnega zdravstvenega varstva ocenjujejo ti Almiri, kjer nimajo obratne ambulante niti po-zdravnika — Manjša možnost nadzora nad bol- sakonko porast dovolj ibostank —. — Analiza bolniških kaže Almiri v letošnjih visoko število zlasti dopustih do enega souao manj je odsotnosti in porodniških dopustov, številu ur je odsotnost z kar 56.364 ur, kar z lanskim letom Število izgubljenih ", zato pa je toliko ouatek, ki prikazuje _ delavcev. Od 732 za ■ v Almiri je bilo letos odsotnih povprečno 81 de-"1 jih je bilo bolno manj kot i 22 nad 30 dni, ostali pa so Ji porodniškega do » izostankov je od leta eej poraslo; kar za štirikrat, zaskrbljujoče so odsotnosti J, ki so letos zajele 4 odstot-i "Sofijivega fonda delovnih 1 v primerjavi z lanskim letom ""^porasli. ' zaradi poroda ne pred rrbi in si ne prizadevajo ovo znianjšanje, zato pa so i zaskrbljeni zaradi bolniških ki nenehno naraščsjo, vzroka pa ne morejo zadnjih letih se namreč 'ci odločajo za zdravljenje untah svojega domačega pa pri prvem dosegljivem i v zdravstvenem domu. ivci Sindikalni posvet je opozoril na možnost oblikovanja obratne ambulante ali vsaj na sklenitev samoupravnega sporazuma več delovnih organizacij s pooblaščenim zdravnikom, da bi delavcem v Almiri nudili bolj poglobljeno in uspešno zdravstveno varstvo. To je pomembno zlasti zaradi bolj sistematične skrbi za delavca, ki bi morala v prvi vrsti upoštevati preventivno metodo. Obratna in pooblaščena ambulanta se že po tem ločita od dela v splošnih ambulantah, odlikuje pa ju še vrsta drugih pomembnih značilnosti. Ne le neprestan nadzor nad bolniškimi izostanki delavcev in možnost analize vzrokov izostankov, ki je y Almiri trenutno nemogoča, tudi sicer ima obratna ambulanta pomembne naloge. Sodeluje tudi pri oceni delovne zmožnosti in pomaga pri razporejanju invalidov in težko zaposljivih oseb ter pri začasnem premeščanju na ustreznejša delovna mesta. V Almiri, ki zaposluje kar 90 odstotkov žensk in kot tekstilna tovarna predstavlja potencialno nevarnost za nastajanje invalidnosti, bi bila še posebej dobrodošla. Predvideno pa je tudi sodelovanje s službami za varstvo pri delu in z drugimi dejavniki, ki oblikujejo zdrav način življenja delovnega človeka. D. 2 30GOVORIMOSE TRŽIČ SS/PNASBJA Z&tMtA ZDRUŽENEGA $U in ZBORA KjAJEVNlH Spšfhii občine Tržič ter OBČINSKE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI bo v četrtek, 17. decembra, ob 17. uri v dvorani paviljona NOB v Tržiču Seja je posvečena obravnavi komunalne problematike v občini Tržič i - nnr«mltenost i« dolgo caplja za potrebami n občini koaaaaalaa »P1^™^ dotrajane, nekatere so celo - aaStea d*« i« »JXk U J*»» * premalo. Zaostajanja na *•*» .H m* do koa^saraH««. zTuvnoai, pogosto pa tudi neorganiziran nkmUa iS kriva ©alotna trM*" 1~_£tJk«, ter premalo strokovno preteh **Tlk _ li_IJ j azriT--1 ^ «• raavoj komunala* opremljenosti ^U,,! ^'T^ BMgoee, tako kot ne k«kr*nokoH improviziranje in i sili«t Vsa nadaljnja iadustrijska, stanovanjska in ostala aa tuši zdravo ti vi jen j« ljudi, je namreč odvisno predvsem od C i^oliein pitne vode, od urejenega kanalisacijskega omrežja na četrtkovi skupni seli obravnavali delegati zbora in zbora krajevnih skupnosti skupščine ob*i ne Trtic ter IT, JTibbravne iatereone skupnosti Rešitve so ovrednotene z okrog SO škaTlsi nn sedanjih cenah, zato ni treba posebej poudarjati, kako ' IsuigOTrrr— mora biti iakanje poti do boljše komunalne opremlje- odgovorno ^PkOBLBaf Številka i J ^*čunjh Komunalnega podjetja \ 1966. leta v občini primanjko ^tc »daj opozarjajo nekatera dej-Jtotfcocje gradnje in visoke cone v **r okolici ni preskrbljeno z Stao vodo, pipe ao ponekod ve* \ izviri vedno bolj nkromni z r™ vode, vodovodna omretja pa ho ali slabo grajena. Dovoli vode *P industrijska cona na Mlaki. predvaem njeno nadaljnjo sistem v trliiki občini nima 50 titrov vode na sekundo bi sčih zajetij s sodobnejšimi na-iahko pridobili, vendar pa v ni upoštevana pozama rezer-zalog ima zajetje Crni gozd, iz katerega naj bi Tržičani pridobivali pitno vodo v naslednjih petdesetih letih, v prvi etapi izgradnje bi zadoščalo sedanje zajetje v Podljubeliu, ki daje v sekundi 60 litrov vode. Z izkoriščanjem tega vira energetski sistem Bombažne predilnice in tkalnice ne bi bil občutneje prizadet. V planu občinske komunalne skupnosti za to petletno obdobje je zapisano, da bo potrebno čimprej zagotoviti dodatnih »<> sekundnih litrov vode. Prednost ima glede na nadaljnjo stanovanjsko gradnjo oskrba v Križan, Snakovem. Sebenjah in Ziganji vasi, kjer so revi že zdaj slabo napolnjene, razen tega pa je voda še oporečna Naslednja bo na vrsti okrepitev vodovodnega sistema na Brezjah, v Kovoriu m Zvirčah, v tretjem prioritetnem redu pa j«* območja visoke cone, kjer je na rimpni ter na Pola ni nad Krizami predvidena obsežnejša pozidava in je preskrba z vodo posebno problematična. Ker pa se vodovodni sistemi projektirajo in gradijo za najmanj 40 do 50 let na-l .....J ob polletju ugotavljale vzroke za rdeče številke v svojem poslovanju. Vendar pa je takrat kljub izgubi prevladalo prepričanje, da se bo Finančno stanje proti koncu leta popravilo zlasti s predvideno valorizacijo sredstev. Zdaj pa se račun kljub temu ne izide: valorizacija sicer prinaša več sredstev za letošnji program zdravstvenega varstva vsem zdravstvenim skupnostim, vendar so skokovito narasli materialni stroški in nekatere nove obveznosti, ki poprej niso bile zajete v planu. Medtem ko bodo v nekaterih zdravstvenih skupnostnih, kot na primer v jeseniški, finančno situacijo reševali s kreditom, pa se najslabše obeta kranjski in škofjeloški zdravstveni skupnosti. Čeprav je razprava o finančni situaciji pravzaprav nekakšna stalnica v delegatskih skupščinah zdravstvenih skupnosti, se je morda bolj kot kdajkoli prej na zadnji seji kranjske skupščine pokazalo, kako se delegati zavedajo posledic takšnega stanja. Bolj kot doslej se namreč kaže, da se posledicam razkoraka med potrebami in finančnimi zmožnostmi ne bo dalo izogniti ne izvajalcem zdravstvenega varstva ne uporabnikom. Pičla sredstva zdravstvenih delovnih organizacij za investicije in obnovo dotrajane opreme utegnejo bržkone načeti tudi nujno medicinsko opremo, medtem ko o zapiranju nekaterih ambulant danes še ni mogoče razmišljati, jutri pa morda že. Seveda to ne bi bil edini način, kako omejiti porabo sredstev v gorenjskih zdravstvenih skupnostih, pač pa le eden izmed možnih. V poštev namreč lahko pride tudi zniževanje nadomestila za bolezenske izostanke, povišanje participacije, skrčenje že tako pičlega zdraviliškega zdravljenja, ukinitev nadomestila za nego družinskega člana in podobno. Ob takšnih predvidevanjih seveda ni brez osnove bojazen, da se utegne v naslednjih letih načeti tudi dosežena raven zdravstvenega stanja gorenjskega prebivalstva. Ob vseh dosedanjih varčevalnih ukrepih in tudi ob prihodnjih, ki bodo še sprejeti, pa delegati znova opozarjajo na to, da zdravstvene skupnosti niso sposobne zbrati dovolj denarja za republiški dogovorjeni program zdravstvenega varstva. Če so bile z amandmaji k novemu zakonu o zdravstvenem varstvu gorenjske zdravstvene skupnosti še osamljene, pa zdaj mnenje, da je treba opraviti revizijo obsega republiškega programa, delijo še z drugimi slovenskimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi. L. M. Delegati sprašujejo Telefonske akcije odvisne od krajevnih skupnosti Vsak krajan, ki si želi telefonskega priključka, se mora zavzeti, da se v krajevni skupnosti, kjer živi, začne široka akcija — Krajevna skupnost Bled očitno spi Kranj — Na Gorenjskem je še vedno veliko krajev, ki nimajo telefonskega omrežja, niti javne telefonske govorilnice. Zato je razumljivo, da se na skupščinah območne interesne skupnosti za ptt Rromet Kranj vedno znova postav „ajo številna delegatska vprašanja, ki zanimajo krajane. Na minuli skupščini so delegati postavili več delegatskih vprašanj. Tako krajane Dupelj zanima, kdo naj združuje sredstva za krajevni kabel od Nakla do Dupelj, koliko Elača novi naročnik za projekt, za abel in za polaganje in koliko se plača za priključek, če je interesentov od sto do 150? Na podjetju za ptt Kranj odgovarjajo, da bodo v naslednjih petih letih v okviru finančnih zmožnosti gradili stavbo, centralo in medkrajevne kable, bodoči naročniki pa naročniško omrežje, kan velja tudi za telefonski kabel Naklo —Duplje. Novi naročnik bo plačal toliko, kot znaša vsa naložba, deljena s številom novih naročnikov, da pa ne bo treba plačati prispevka v celoti. Ali je mogoče vas Tupaliče priklopiti na kabel, ki je v vasi Breg. je zanimalo delegata iz Preddvora. Odgovorili so, da se bo medkrajevni telefonski kabel Kranj—Jezersko gradil v prvi fazi od Preddvora do Jezerskega in nima nobene zveze z vključevanjem bodočih telefonskih naročnikov v Kokri. Za dolino Kokre bo za bodoče naročnike Eotrebno zgraditi še naročniški abel, na katerega bo mogoče priključiti še javno govorilnico. Zemeljski medkrajevni kabel Preddvor—Kranj zaradi finančnih težav ni predviden. Zmogljivost naročniškega zemeljskega kabla Preddvor — Breg služi le vasi Breg in nanj ni mogoče vključiti vasi Tupaliče. Prav tako ni predvidena javna telefonska govorilnica v vasi Kokra. Krajani naselja Dobe in Jarše na Bledu sprašujejo, če ima ptt v programu gradnjo telefonskega omrežja v teh krajih? Samoupravna interesna skupnost odgovarja, da mora vsaka krajevna skupnost naročiti projekt, krajevna skupnost Bled sicer ima ponudbo za projekt, ni se pa zavzela, da bi storila še kaj več. D. Kuralt Desetletni jubilej Kranj — Medobčinsko društvo civilnih invalidov vojne Kranj je v soboto, 12. decembra s prireditvijo v Prešernovem gledališču slovesno obeležilo desetletje svoje dejavnosti in prizadevanj za enakopraven položaj invalidov v družbi. Deset let je minilo, odkar so se v Beogradu združile v svojo organizacijo civilne žrtve vojne, še istega leta pa so zgledu sledili tudi v Sloveniji. Na Gorenjskem je bilo 1971. leta, ko se je društvo ustanavljalo, 147 civilnih invalidov vojne, mnogi od teh so se odločili za delo v društvu. Z desetletno rastjo organizacije in prevzemanjem vedno širših nalog je odgovornost društva do članstva naraščala. Sprva le športna dejavnost, ki se še danes odlikuje kot dobro organizirana, kultura in z ohranjevanjem tradicij NOB povezano izlet-ništvo so prerasli v široko zastavljeno skrb za enakopraven družbeni položaj civilnih žrtev vojne. Povezovanje s sodelavci Centra za socialno delo v Kranju, ki so prvi prisluhnili tegobam mlade organizacije, stik z borci, mladino in invalidskim šport- nim društvom, vse to je omogočilo hitrejše napredovanje v iskanju pravic invalidov. Ob naštevanju desetletnih uspehov ho pomislili tudi na prihodnost. Izdelali bodo še natančnejši prikaz stanja članstva in sicer z analizo o socialnem, ekonomskem in zdravstvenem položaju civilnih invalidov. Zavzeli se bodo za kolektivno članstvo v Zvezi borcev, izrazili željo po izkoriščanju borčevske ambulante, ves čas pa težili k uresničevanju svoje enakopravne vloge v družbi. Po kratkem kulturnem programu, v katerem so gostje prisluhnili mladostni pesmi upokojenskega pevskega zbora iz Kranja, je predsednik Janez Zurec podelil priznanja tistim, ki so društvu žrtvovali svojih deset delovnih let. Med dobitniki plaket so bili tudi ustanovitelji društva, dva dolgoletna člana pa so odlikovali posmrtno. Kulturni program je nadaljeval slovenski dramski umetnik Dare Ulaga, ki je s šaljivo Partljiče-vo igro »Nekoč in danes« razvedril slovesne obraze občinstva. D. Zlebir Voda, kanalizacija, odpadki prej, ie za kritje potreb na prizadetih območjih v Tržiču ter okoliških sosesk Pristava in Križe kot tudi na industrijski coni in v vaseh do meje i kranjsko občino potrebno zagotoviti okrog sto sekundnih litrov vode. Studijo o najprimernejših vodnih virih obdeluje Geološki zavod iz Ljubljane in bo izdelana v prvi polovici prihodnjega leta. Na osnovi teh podatkov bo nato napravljen načrt vodovodnega sistema za vso občino, za katerega bo v 1963. letu potrebno zbrati denar oziroma ga začeti graditi. Do tedaj pa bodo vsa prizadevanja usmerjena v obnovo dotrajanih cevovodov, predvsem na območju Sebenj in Križev; seveda le tistih, ki bodo uporabni tudi v daljši prihodnosti. Za gradnjo vodovodnih ter kanalizacijskih naprav in objektov daje Ljubljanska banka ugodno posojilo, to je za dobo 15 let s 6-odstotno obrestno mero. Zato sredstva občanov, ki naj bi se zbirala za razširjeno reprodukcijo ob v oda rini v znesku 1,90 dinarja od kubičnega metra porabljene vode, predstavljajo minimalno vsoto. Pretirano ne bo obremenjeno tudi Sospodarstvo v industrijski coni na i laki, saj bi z letnim združevanjem sredstev v visini 2,5 milijona dinarjev v petih letih zbralo komaj petino celotne investicijske vrednosti vodovoda Crni gozd. Z njim bi rešili vprašanje oskrbe občanov in industrije s pitno vodo za več kot petde-*set let. Z delom stanovanjskih sredstev in s prispevki za priključek na vodovod pa bi reševali problematiko na že obstoječem vodovodnem omrežju. VODE OHRANITI ČISTE Naravno in čisto okolje je osnovni pogoj za življenje. Z naraščajočo industrializacijo, prometom, potrošnjo vode in drugimi vrstami onesnaževanja pa postaja prvobitnost vodotokov tudi v tržiš k i občini vse bolj problematična. Tako Mošenik kot Tržiš ka Bistrica sta razen tranzitnih voda obremenjena Se z vodo hudournikov in drugih manjših potočkov. Vanju se stekajo tudi sanitarne in meteorne odpadne vode. Najhujši onesnaževalci so industrijski obrati kot klavnica, Lepenka, BPT in drugi. Sanitarne odpadne vode so večinoma speljane prek greznic, kar zagotavlja vsaj delno mehansko čiščenje. Vendar pa je učinek čiščenja zelo skromen, saj greznice niso redno praznjene in vzdrževane, vse niso pravilno zgrajene in podobno. \ Vedno močnejše onesnaževanje Moše-nika in Tržiške Bistrice zahteva dolgoročno in načrtno ureditev kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav. Skupščina občine Tržič je že leta 1974 naročila idejni projekt glavnih skušnih zbirnih kanalov S in S-l, ki bosta s pomočjo drugih kanalov zbirala vse odpadne vode in jih odvajala v centralno čistilno napravo na izteku industrijske cone. Projekt je bil izdelan leto kasneje. Tako se je že 1976. leta začela gradnja glavnega kolektorskega voda v starem tržiškem mestnem jedrn, v katerem sta smrad in onesnaženost presegla vse dopustne meje. Prvi etapi od Raven do zdravstvenega doma je letos sledil še odsek od zdravstvenega doma do Preske. Prva etapa gradnje je zahtevala nekaj več kot dva milijona dinarjev, druga pa že dobrih devet milijonov dinarjev. Naslednja etapa je predvidena v prihodnjem letu skozi naselje Ravne v dolžini približno 650 metrov. Vredna bo okrog 6,5 milijona dinarjev, potrebna pa je predvsem zaradi racionalnosti in usklajenosti gradnje po novem zazidalnem načrtu stanovanjskega naselja na Ravanah. Z izgradnjo teh treh etap kolektorskega voda in kapilamega sistema priključkov bo iztok fekalij zgoščen pri koncu druge etape v Preski. Zato pa bo potrebno čimprej zgraditi kolektor do izteka industrijske cone, to je do Brezovega, kjer bo centralna čistilna naprava. Glavni kolektor bo po letošnjih cenah stal okrog 67 milijonov dinarjev, medtem ko bo za centralno čistilno napravo, za dokončanje kanalizacije v Kovorju in za kanalizacijo od Sebenj do Žiganje vasi potrebno združiti še 70 do 80 milijonov dinarjev. Dokončna rešitev problematike kanalizacije v tržiški občini bi torej trenutno zahtevala od 140 do 150 milijonov dinarjev. Toliko sredstev seveda ni moč hipoma združiti. S samoupravnim sporazumom o temeljih planov komunalne interesne skupnosti za to srednjeročno obdobje je bil sprejet program izgradnje v vrednosti blizu 42,5 milijona dinarjev. Po tem programu bo potrebno določiti prioriteto investicij in zanje zagotoviti denar. Ta naj bi se zbiral s prispevkom za razširjeno reprodukcijo ob vode rini, s prispevkom za priključek na kanalizacijsko omrežje in s sredstvi za komunalno opremo stavbnih zemljišč. V tem petletnem obdobju bi na ta način združili 38,6 milijona dinarjev. Drugi del potrebnega zneska, ki bi pred- stavljal 50 do 60 odstotkov vrednosti naložbe, pa bi pridobili z bančnimi poso-jili. SANITARNA DEPONIJA ODPADKOV V HUDEM Predvsem nagel razvoj tehnologije, izpopolnjevanje vseh vrst embalažnih materialov, gostejše naseljevanje ter večja kupna moč prebivalstva so vzrok za hiter porast odpadnih snovi. Skupno odlagališče je urejeno v Hudem, vendar pa način shranjevanja komunalnih in industrijskih odpadkov ne ustreza več predpisom in predstavlja veliko nevarnost za okolje in za zdravje občanov. Glede na akutnost prt»M«»»n« se je občinska komunalna ski: č kot pobudnica lotila pripra\ za sanacijo in ureditev san "hm, ~.dje. Tehnološki projekt, ki je bil izdelan junija letos, bo za uresničitev zahteval od 12 do 15 milijonov dinarjev; 1,2 milijona na leto bo združila tržiška industrija po ključu količine odpadkov, ki jih odvaja v Hudo, dodatna sredstva pa bi predstavljala bančna posojila. Sedanje stanje na odlagališču je zelo zaskrbljujoče. Deponija močno zajeda gozd, pod njo je povirje potočka, ki odvaja izcedne vode v Lešnico, razen tega pa obstaja nevarnost požarov in celo eksplozij, saj odpadki, nasuti več kot dvajset metrov visoko, razvijajo metan in druge gorljive oziroma eksplozivne pline. Nevarnost je še toliko večja, ker deponija ni ograjena niti nima potrebne infrastrukture. Ta obsega le skladiščno lopo, dovozno cesto in hidrant. Od opreme je na deponiji občasno buldožer, ki razgrinja odpadke in jih obenem nekoliko tlači. Odpadki niso razmejeni; pomešani so tako komunalni kot industrijski, prekrivanje z zemljo pa je zaradi pomanjkanja materiala na lokaciji povsem izostalo. Uresničitev projekta je predvidena v dveh etapah. Sanacija bo obsegala najnujnejše ukrepe, kot so odlaganje po novi tehnologiji in principu odlagalnih polj, kar pomeni tudi ureditev in izgradnjo infrastrukture, uvedbo nadzora in opreme, zagotovitev varnosti, pridobitev novih površin, izvedbo ukrepov za ekološko zaščito, poseg v gozdne površine in uvajanje ekstrakcije sekundarnih surovin. Rekonstrukcija pa bo obsegala razširitev na končne meje in ureditev njihove okolice, postopno rekultivacijo degradiranih površin ter zaščito recipienta. O LAS4.STRAN GOSPODARSTVO TOREK, t S. DCCEMMA m\ Termoelektrarne delajo s polno paro Medtem ko imajo v drugih republikah težave pri oskrbi z električno energijo, smo se v Sloveniji novembra izognili večjim omejitvam. Velja le varčevalni ukrep, ki prepoveduje uporabo električne energije za reklame in dodatno ogrevanje prostorov, za polovico je tudi zmanjšana poraba elektrike za javno razsvetljavo. Vendar smo novembra porabili 734,2 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je 2,8 odstotka več kot novembra lani. V druge re- fmblike smo oddali 38,6 milijonov ki ovatnih ur, v Avstrijo 700 tisoč kilovatnih ur. Skupaj torej 773,5 milijona kilovatnih ur. Avstriji smo torej nekaj elektrike vrnili, saj' smo morali uvoziti 7,2 milijona kilovatnih ur, po pogodbi pa smo iz Bosne dobili 63,6 milijona kilovatnih ur. Rečna korita so zaradi pomanjkanja dežja v preteklih mesecih sušna in vodne elektrarne so proizvedle le 201.4 milijona kilovatnih ur. kar je 27 odstotkov manj kot novembra lani. S polno paro so zato delale termoelektrarne, vključili so celo manj ekonomične enote, kot sta trboveljska termoelektrarna in plinska v Brestanici. Termoelektrarne so tako dale 501,3 milijona kilovatnih ur ali 58,9 odstotka več kot novembra lani. V celoti so nadomestile tudi načrtovano proizvodnjo iz jedrske elektrarne v Krškem, ki na i bi novembra dala že 130 milijonov kilovatnih ur, pridobila pa je 13 milijonov kilovatnih ur Vedeti moramo seveda, da ie načrtovana energija iz jedrske elektrarne »nezanesljiva«, saj je pri takšnih objektih uvajalno obdobje dolgo. Računajo, da bodo januarja testirali vse naprave pri polni obremenitvi, kar je bilo prvotno predvideno v drugi polovici decembra. Pozivi k varčevanju z elektriko so te dni še bolj na mestu. Elektrogo-spodarstveniki so predvideli, da bomo decembra potrebovali okoli 822 milijonov kilovatnih ur. kar je 6,3 odstotka več kot novembra. Vodne elektrarne naj bi pokrile 26 odstotkov potreb, termoelektrarne 67 odstotkov, preostalih 7 odstotkov pa naj bi prejeli iz elektrarne v Tuzli. Termoelektrarne delajo s polno močjo, toda njihovo zmogljivost zmanjšuje slabša kvaliteta premoga, ki kvari preobremenjene transportne naprave, mline premoga in naprave za odpepeljevanje. Konec oktobra so bile zaloge premoga še nad načrtovanimi, konec novembra naj bi bilo v deponijah 767 tisoč ton. dejansko pa ga je bilo 699.814 ton. Kritično je v Trbovljah, kjer so imeli na zalogi le 50.766 ton premoga, računali pa so, da ga bodo imeli 87.000 ton. Količina tudi ni v celoti dostopna, zato bodo morali Zasavski premogovniki povečati dobave termoelektrarni. Nezanesljivost oskrbe povečujejo še težave, ki jih imajo pri oskrbi z električno energijo v Bosni, in elek-tratna v Tuzli do za enak odstotek, za katerega bodo omejili porabo domačim odjemalcem, zmanjšala tudi pogodbeno dogovorjeno dobavo Sloveniji. Ta trenutek pomeni vsaka okvara v termoelektrarni večje omejevanje porabe električne energije. Na pomoč iz drujrih republik ne moremo računati, saj so tam razmere še slabše. Vsak dan morajo iz tujine uvoziti do 10 milijonov kilovatnih ur električne energije. M Volčjak Ocenili tričetrtletno gospodarjenje Kranj — Čeprav kranjsko gospodarstvo tudi v drugi polovici leta spremljajo zaostrene razmere, so rezultati v poprečju boljši kot v Sloveniji in na Gorenjskem. V sindikalnih razpravah so ugotovili, da kranjsko gospodarstvo sledi resolu-cijskim nalogam. Gradiš in Jelovica — izjemna izvoznika Gozdarji in lesarji so dosegli odlične poslovne rezultate, se po-•ffoej pa so zaradi odličnih poslov škofjeloške Jelovice in Gradiš a povečali izvoz - Naložbe prihodnje leto, letos so vlagali le gozdarji Bled — Rezultate gospodarjenja Članic sestavljene organizacije združenega dela GLG, gorenjskih gozdarjev in lesarjev, v devetih mesecih letošnjega leta ocenjujejo kot izredno ugodne. Te rezultate so dosegli v relativno nestabilnih tržnih razmerah, za katere je značilna dinamična rast cen in velike neusklajenosti med proizvodnjo primarnih surovin in repromaterialov glede na potrebe predelovalne industrije. V okviru lesne industrije sta precej povečala proizvodnjo LIO-Gradis Skofja Loka in Jelovica Skofja Loka, ki sta skupaj prevzela delo za gradnjo montažnih objektov na potresnem območju južne Italije in v Iraku. Tudi druge članice so z večjo produktivnostjo in boljšim proizvodnim programom pomembno povečale celotni prihodek. LIP Bled se je letos prvič srečal s stagnacijo pri prodaji gradbenih elementov, kar ie predvsem posledica recesije gradbeništva v zahodnih državah kot posledica zapiranja teh gospodarstev. Vse to pa pomeni stalen pritisk na izvozne cene, ki ob visoki inflaciji doma ne morejo biti konkurenčne. Kljub temu pa je LIP pomembno povečal celotni prihodek tudi z večjim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti. ZLIT Tržič je s svojim programom precej usmerjen v izvoz in beleži veliko rast celotnega prihodka, čeprav je nekoliko zastala prodaja za izvoz. Alples Železniki s svojim glavnim proizvodnim programom doživlja krizo, ki se kaže v visokih stroških repromateriala ob motnjah v oskrbi na eni strani ter problemi prodaje na domačem tržišču. Ob Croblemih doma se je usmeril bolj ot do zda i v izvoz. Gozdarstvo je povečalo blagovno prodajo za 9 odstotkov, od tega GG Bled za 12 odstotkov in GG Kranj za 6 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Pomemben delež predstavljata zasebna sektorja, kjer je bil odkup precej večji. Dobro so gospodarili tudi v tovarni celuloze Medvode. Z obsežnimi izvoznimi posli Gradi-sa in Jelovice so skupni rezultati gorenjskih gozdarjev in lesarjev izjemni ob dejstvu, da so ves izvoz uresničili s konvertibilnim plačilom. Tudi tradicionalna izvoznika, tako LIP in ZLIT sta dosegla dobre izvozne rezultate, prav tako tudi Alples Železniki in Tovarna celuloze Medvode, ki se vse bolj vključujeta v izvoz in v svetovno konkurenco. Pri investicijah so vlaganja povečali gozdarji, ki so poleg gradnje gozdnih cest vlagali sredstva tudi v gradnjo mehaniziranega skladišča hlodovine. Predvidevajo, da se boljši časi za naložite obetajo v prihodnjem letu, za katero so predvideni programi, ki so predvsem izvozno usmerjeni. I) Kuralt Celotni prihodek je bil v primerjavi z enakim obdobjem lani večji za 41 odstotkov, k čemur so v glavnem pripomogle cene prodanih proizvodov in storitev, vendar so lete vezane na prav tako visoke cene reprodukcijskega materiala, surovin in energije. Na prihodke, ustvarjene na tujem trgu. v strukturi celotnega prihodka odpade 8,6 odstotka. Ekonomičnost poslovanja je nekoliko upadla, saj so porabljena sredstva rasla hitreje od celotnega prihodka. Predvsem so se povečale zaloge nedokončane proizvodnje, kar je posledica pomanjkanja sestavnih delov za izpolnitev in dokončanje proizvodnje. Skoraj polovica nedokončane proizvodnje odpade na Iskro. Industrijska proizvodnja se je v devetih mesecih povečala, a je že v oktobru nekoliko upadla. Takšna gi banja se bodo bržkone ohranila do konca leta, so pa rezultat zaostrene uvozne politike. Ob zavestnem prizadevanju za čimvečii izvoz in ob omejenem uvozu je bilo v devetih mesecih doseženo 109-odstotno pokrivanje uvoza z izvozom. Zal pa večina zunanjetrgovinske menjave foteka s klirinškim trgom, izvoz na onvertibilno področje pa se je zmanjšal za 8,8 odstotka. Pokrivanje na konvertibilnem področju je zara di nekoliko večjega uvoza le 76.4-od stotno. Dohodek je ob 2,8 odstotka povečani družbeni reprodukciji porasel za 4 odstotke Posebej pri tem izstopata IKOS in IBI. 67-odstotna rast akumulacije v Kranju presega gorenjsko in slovensko poprečje. Slabše rezultate je opaziti le v gradbeništvu, kjer zaradi zmanjšanja naložbene dejavnosti upada tudi ko-niuktura, ter v gostinstvu, kjer je obseg gostinskih storitev vse manjši. Osebni dohodek raste v skladu z resolucijskimi določili: 30,5 odstotka. Poprečni neto osebni dohodek znaša 11.042, kar je realno za 10 odstotkov nižje kot v lanskem devet-mesečju. Z izgubo sta devetmesečno poslovanje zaključili Iskra TOZD Računalniki in KZK TOZD Klavni ca. Izguba znaša 75.963 tisoč dinarjev. Načrti, dogovorjeni za 1981. leto. bodo ob teh rezultatih do konca leta v večini organizacij združenega dela uresničeni, čeprav ponekod na račun predvidenih naloži« 0.Z, Načrtujemo razvoj v letu 1982 Rado Košir: varčevanje na vseh ravneh Jesenice - Zapleteno pot od izdelave in sprejema osnutka uresničevanja družbenega plana za obdobje 1981 —1965 prihodnje leto do priprave in potrditve predloga tega dokumenta končujejo tudi načrtovalci razvoja v jeseniški občini. O osnovnih značilnostih predloga načrta, ki ga bodo obravnavah delegati zborov občinske skupščine na sejah po 20. decembru, govori predsednik komiteja za planiranje in družbeno ekonomski razvoj pri skupščini občine Jesenice Rado Košir. »Čeprav je šele leto dni od sprejema plana srednjeročnega razvoja občine, se je že pokazala potreba po spremembah na posameznih področjih v bližnji prihodnosti. Tako je treba pri pripravi plana zs. 1982. leto. ki kot izvedbeni planski dokument srednjeročnega načrtovanja opredeljuje politiko in naloge prihodnje leto. bolj kot doslej upoštevati potrebo po vgraditvi ustalitvenih ukrepov, obveze varčevanja na vseh ravneh in dajanja prednosti izvozno usmerjenim naložbam. Glede na takšno usmeritev je moč izločiti več temeljnih nalog družbeno ekonomskega razvoja naše občine 1962. leta. V naših delovnih organizacijah imajo realne možnosti za dosego 25 odstotkov večjega izvoza od letošnjega. Tako naj bi z izvozom blaga in storitev. »*—*» na konvertibilno področje, pokrili kar 83 odstotkov uvoza; s srednjeročnim planom smo namreč predvideli le od 40 do 45-odstotno pokritje. Za doslednejše izpolnjevanje politike gospodarske ustalitve bodo pomembni varčevalni ukrepi za zmanjšanje vseh vrst stroškov Siršr povezovanje v reprodukcijskih tokovih in drugi ukrepi. S selektivno politiko cen, na primer, si bomo prizadevali doseči zasuk pri porabi.saj so porabljena sredstva doslej naraščala hitreje kot celotni prihodek Načrtujemo 0,5-odstotno rast zaposlenosti. Dosegli jo bomo z zaposlovanjem izključno v gospodarstvu, kjer bodo rabili za nadomestitev naravnega odliva okrog 215 delavcev in sprejeli 80 novih delavcev; to skupno predstavlja približno 86 odstotkov generacijskega nriK-va iz šol prihodnje leto. V ospredju bo tudi uresničevanje nalog na področju predelave hrane in preskrbe z njo, pri čemer ima pomembno vlogo novo ustanovljeni sklad za pospeševanje kmetijstva, pa izpolnjevanje načrtov razvo-ja gospodarstva z novimi naložbami, med katerimi jih je največ — »a 2.6 milijarde dinarjev - v jeseniški železarni. Uresničitev teh in drugih ciljev bo odvisna od materialnih okvirov razvoja. Njihovo načrtovanje je tokrat nekoliko bolj zapleteno zaradi novih zakonskih predpisov o amortizaciji. Tako smo z osnutkom plana predvideli ob realno 4 odstotke večjem fizičnem obsegu proizvodnje in storitev 21 do do 22-odstotno rast dohodka, vplivi novega zakona pa to možnost zmanjšujejo na 18-19 odstotkov. Seveda, z rastjo dohodka bo treba uskladiti vse oblike porabe.« S. Saje SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Študijske čeri V letošnjem študijskem letu je z Gorenjake U76brucov: 840 je rednih študentov, 336 pa je študentov ob delu oziroma z dela. Število novincev za redni itudij se glede na prejšnje leto ni dosti spremenilo, zanimanje za itudij ob delu P« očitno oresiha; za študij ob delu se je namr^ letoa^ljrf.lo kar za tretjino manj študentov kot lam - l»2m«nJ Vendar pa to ni le posebnost Gorenjake. podobno je tudi v republiki. Kljub osupljivemu podatku pa le m treba takoj zvoniti k preplahu. Od vpisa do diplome je vijugava pot, polna čeri. to doka^^n-jno^* podati. ^"™V^n,v verze v Ljubljani. Strnjeni so v pumu, ki ga oomo v IZaTdneh razdelili učencem tretjih letnikov na a^njihfcMah (*podatkih se kaže poaebej usUvU. I^omant. eiroKvnih šol se « vpnom nei š^d.j nev^t™ razpršijo, ali drugače - mnogo jih zbeži iz svojega osnovnega poklica Ekonomski tehniki so se na primer lani razbežali na 23 visokošolskih delovnih organizacij, strojni tehniki v 24, tekstilni v 20 različnih šol itd. V Sloveniji pa je 26 višjih in visokih šol, fakultet in akademij. Nekateri očitno niso zsdovoljni s stroko, ki so si jo izbrali, in vidijo v izobraževanju priložnost, da izberejo nekaj novega ali »boljšega« Vzbuja pa se pomislek, da je to le prepogosto izogibanje senčnim stranem poklica, ki ga poznajo, ter hkrati prehod v poklice, ki jih ne poznajo Seveda je res, da je marsikdo po osnovni šoli zavozil in mu bo sprememba študija, če je »ukrojena po meri« prinesla več zadovoljstva in uspeh v kasnejšem poklicnem delu. Takšni primeri so, žal pa jih je premalo Neizprosna statistika to dokazuje: le dobra polov k a tehnikov ae prebije v drugi letnik, četrtina pa odneha, ker jim je očitno Atudij pokazal sliko, ki je sploh niso pričakovali. To pomeni, naj vsak trikrat premisli, preden se odloči za študijsko smer in se hkrati vpraša ali se znanje, pridobljeno v štirih letih, res splača lahkomiselno zavreči. Tudi uspešnost gimnazijcev ni taka, kot bi jo bilo pričakovati. Samo 66 odstotkov jih redno pride v drugi letnik, osUli ponavljajo ali študij obesijo na klin Oh tem ie treba dodati, da so prav gimnazijski maturanti številnejša skupina med tistimi, ki so na seznamu čakajočih na zaposlitev. Jasno je. da so razlogi ca velik študijski oaip številni in da se zgolj z »grožnjami« ter navajanjem številk o »odpadlih« ne doseže veliko Podatki so le osnova za razmislek o izbiri študija, ki n#> sme graditi na slučajnosti, modnosti poklica in drugih okoltšči nah, ki z resnostjo tega koraka nimajo ničesar skupnega. Sicer bodo razočaranja neizbežna Franc Belčič Vertikalna razrezot dovoljenje za uvoz. TetooloaF obdelave pa iz dneva v dan nap1*" duje. stare naprave se iztrošijo • Alples sedaj zalaga domače pn**: vajalce pohištva s potrebnimi strt* ter napravami. Najznačilnejši izdelki so vse »T* gnanih internih transportov. ven> kalna razrezovalka ivemih pk* J ročni in avtomatski izvedbi te* * kooperaciji izdelane »mozličarke« -vrtalni stroji za lesno industrij Nadaljnja razvojna usmerite« Alpiesa daje velik poudarek tej v»C proizvodnje. Tako bodo s skupne« močmi vseh temeljnih (»rganizartj .»odpirali razvoj temeljne organu* je Kovinska predelava, za to vse pogoje, prostore, sposobne delavce, poročno skknjeaep> Kodl>e s proizvajalci tndravU*-. evmatike in ^.n.aP"**J potrebujejo v strojni prouv** Železniki Tovarna pohištva Alples. ena naAih največjih proizva »alk pohištvu, ki *»• je uveljavila v celoviti poniadM OptSfnt stanovanja, se uspešno vključuje tudi v pre strukturiranje gospodarstva Ker lesa m dovoli, da bi lahko tovarne Ae nadalje Sirile svoje zmogljivosti, so s«- v Alplesu odločili /h izdelavo stro jev za lesno industrijo. Pri nas je namreč veliko Atevilo tovarn pohištva in drugi* lesno pre delovalne industrij*, ni pa niti SM tovarne za proizvodnjo strojev in drUgUl naprav, ki jih ta industrija zahteva Zalo so v Alplesu že preti neka i leti zhcVIi razvijali proizvod njo leMnoohdeiovahiib strojev in na prav in i/ proizvodnje, ki je bila ■prva namenjena domačim potre bani, se je razvila obetavna temeljna organizacija Da je bila odločitev pravilna, pričajo podatki, da proizvodnjo vsako leto povečajo za polo-v u 0 froi/voclniH Issnoohdslovalnih strojev poNtaja Ac |M»menibnejša v Jih nji L. Bogataj m% 15 DECEMBRA 1981 KULTURA 5.STRAN GLAS Ustanovili društvo GLG ; biaju osnovali društvo Gledališče, lutke, glasba - Otroci ■Ne še ve* lutkovnih predstav in dvoranica v gradu Kiselije ie pretesna — Saša Kump bo vodil lutkovno šolo to**j - Navdušenje otrok, ki vila >n program dela ter izvolilo vod-Jfctrtek po dvakrat, zadnje čase * Prijat napolnijo malo dvorano ,J*lu Kiselstajn. ter navdušenje t* gledaliških ljubiteljev, ki ijo kar najbolje potešiti žejo F* po lutkovnih predstavah, sta pevk' novo kulturno društvo, ki si uddo ime Gledališče, lutke. ^a Ime, pod katerim je doslej g**ni« lutkar Cveto Sever pred P*« kHom dni sam uredil dvora f* Vpadu in vsak teden skrbi, da E"^0 lutkovne predstave, ki ni-pnetakšen presek lutkovnega di-r*malih scen. too* trideset gledaliških ljubitelj je v četrtek. 7. decembra. fr*ie v gndu Kisel* ta j n na usta-i obrnem zboru, sprejelo pra stvo društva. O potrebnosti te dejavnosti ne kaže izgubljati besed, so poudarili mnogi Predstavnica društva prijateljev mladine je prinesla s seboj šop pisem, ki so jih napisali otroci, ko je društvo oktobra, ob tednu otroka priredilo gostovanje lutkovne predstave Cveta Severja v več obroonej-ših krajih kranjske občine. »Kdaj bo še prišel, ali bo še prišel?« sprašujejo otroci. Kaže torej, da so se lutkovne predstave v gradu Kiselstajn in obiski lutkarja Cveta Severja po šolah, vrtcih in krajevnih skupnostih med otroki dodobra udomačili. Njegovo zavzeto delo, pri katerem mu stoje ob strani prijatelji gledališča, je torej našlo odmev. Takorekoč moralo ubilej sodelovanja Varaždinci 'Kkovim kulturnim večerom proslavili 20-letnico delovanja *4 katturntfh organizacij Radovljica in 15-letnico sodeiova-iikmhurmim društvom iz Varaždina - Podelili Linhartove in druga primanja za kulturno delo - V festivalni dvorani na «> v petek. 11. decembra, s večerom proslavili 20-Iet-/anja Zveze kulturnih Radovljica, 15-letnico aja z delavskim kulturnim H Svoboda-Via iz Varaždina. 1 Linhartove plakete — občin-ije za kulturno delo, ju-priznanja in Linhartove ki jih podeljuje Zveza kul-anizacij Slovenije. Proela-m pokroviteljstvo je prevzel Pernuš. predsednik radov-ke skupščine, je ZKO pripravila na večer j~a dne. občinskega kul- 1 praznika, splet pesmi, plesov in reci-uvedei letošnji Linhartov komorni moški pevski *^ae Žagar iz Krope. O Lin-^^očetu slovenske dramatike, in Etnici ZKO je spregovoril Niko Jffireditev so pozdravili pred-gostov iz Varaždina. Izmed kulturnih skupin so se še mladi mešani pevski ga iz Lesc, ki ga vodi Jože pinirska folklorna skupi > Svoboda Rudi Jedretič iz in recitatorji Linhartovega DPD Svoboda Tomaž Goljake Bistrice, »kot v preteklih petnajstih le-lčini navdušeno pozdravi (B Varaždina. V desetletju in niz prijateljskih vezi in folklorna skupina s tambu-občinstvu dodobra znana, noše je predstavila ob koncu pa splet ki so simbol i/1 Jubilejne Linhartove, značke, ki jih podeljuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije za dolgoletno delo na področju gledališke in lutkovne ustvarjalnosti, pa so prejeli: Alenka Bole-Vrabec in Jože Smolej za petindvajset let dela ter Jože Poljanec. Janez Kersnik, Mojca Torkar, Mihe-la Persl, Lucija Skumavec in Bernarda Mrak za deset let dela. M. Volčjak Srečanje z Matejem Borom Kranj - Drevi ob 19. uri bo Osrednja knjižnica v Kranju pripravila srečanje s književnikom Matejem Borom. Njegova dela bo bral dramski igralec Boris Kralj, v avli knjižnice bo na ogled razstava o Borovem literarnem delu. Pogovor z avtorjem bo v časopisni čitalnici Osrednje knjižnice v Kranju. Tavčarjeva 41/11. ga je najti, kajti o njegovem poslanstvu nazorno govore številke. ljetos je imel s »Cesarjevimi oblačili«. »Potepuhom« in »Zgodbo o vremenu« 114 predstav, ki si jih je ogledalo 21.311 mladih gledalcev, torej 187 na predstavo. Februarja je odprl lutkovno dvoranico v gradu Kiselstajn. v kateri se je do konca maja zvrstilo 37 lutkovnih predstav, ki jih je pripravilo 16 lutkovnih skupin iz raznih krajev Slovenije*, ogledalo pa si jih je 2.833 otrok, torej 76 na predstavo, kar je za tako majhno dvorano zelo veliko, zato je bila vselej nabito polna. V jesenskem delu se je zvrstilo že več kot dvajset predstav in zadnje čase je dvorana tako polna, da morajo skupine igrati kar trikrat. Navdušenja otrok so se nalezli tudi starši in nemalo se jih je pridružilo Severju, Kumpu in drugim gledališkim ljubiteljem,. Osnovali so društvo Gledališče, lutke, glasba, ki se bo tako kot druga vključilo v Zvezo kulturnih organizacij Kranj. Za predsednika so izvolili Toneta Volčiča, v izvršni odbor pa še Saša Kumpa, Tilko Intihar, Cveta Severja in Marjano Kramžar. Društvo si je zadalo zahteven delovna program. Poleg že utečene de- iavnosti velja omeniti, da bodo pri-lodnje leto pripravili dve novi lutkovni predstavi. Prva bo izbor iz slovenskih narodnih pravljic, druga bo Severjev »Vrtiljak« Med zimskimi počitnicami bo stekla lutkovna šola, ki jo bo vodil znani in priznani lutkar Saša Kump. Kot je sam dejal, bo to celovita oblika estetske vzgoje otrok v obliki igre, kakršne zametek ima že ljubljanski Pionirski dom. Nova dejavnost bodo literarni večeri; željo po sodelovanju je že izrekla mladina iz kranjske tovarne Sava. S sodelovanjem kranjskega Kluba ljubiteljev glasbe pa bodo prirejali glasbene koncerte. Dejavnost se bo torej krepko razrasla. Manj upanja je, da se bo dejavnosti ustrezno razrasel tudi denarni prispevek, ki iz kulturne skupnosti priteče prek zveze kulturnih organizacij. Kulturni dinar prihodnje leto ne bo večji, nova dejavnost bo terjala njegovo prerazporeditev. Denar bo zato verjetno osrednji problem društva. Močna argumenta pri ustreznem deležu v razporeditvi kulturnega dinarja pa sta za društvo navdušena publika in zavzetost za delo članov. M. Volčjak Nova, prostornejša knjižnica pisane plese, un plesov, in našo pot. Varaždinci svili se s svojim mešanim tborom. ki ga vodi Djurdji- . »Je Linhartove plakete so 1 komorni moški pevski zbor J*g*r iz Krope, dirigent ra-harmonikarskega orke-Ažman in ZKO Radovljica priznanja pa so prejeli aPel, Vladka Poljančeva in in. .ju sodelovanja s kulturom iz Varažaina je ZKO podelila jubilejna pri-posameznikom, meša-emu zboru, folklorno 3 skupini, foto klubu in anizaciji Vis iz Varaždi-iaci pa so namenili pri-Zdenku Cundru, Niku ------So- denčur - Pobuda kranjske kulturne skupnosti, osrednje knjižnice iz Kranja in krajevne skupnosti, da bi v Šenčurju odprli novo knjižnično podružnico, se je v minulih dneh, ko je Šenčur praznoval krajevni praznik, končno uresničila. Za Naklom, Stražiščem in Preddvorom je slednjič prišel do novih prostorov še Šenčur. Bralska kultura ima v Šenčurju že bogato tradicijo, saj je že v prejšnjem stoletju tod delovalo bralno Jožetu Smoleju, Antonu folklornim skupinam iz Sred_ , Bohinjske Bistrice m * moškim pevskim »^romu Podnarta in Krope me zboru iz Lesc. radovljOike *rmonikarskernu orkestru li-'tkupini Likor. fotokmo klubu -Htce in Zvezi kulturnih or-šj- Največ bralcev ima šenčurska knjižnica med mladino, ki jim knjižni sklad v šolski kn/ižnici ni več dovoli. GORENJSKI MUZEJ KRANJ objavlja na podlagi-k le pa zbora dela vcev in ra zpisne komisije PROSTA DELA IN NALOGE INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA ZA DOBO 4 LET. Sidati morajo poleg pogojev iz 511. člena Zakona o združe-^Aelu izpolnjevati še naslednje pogoje: *&eti morajo visoko izobrazbo P*t let delovnih izkušenj "»trezne moralno politične kvalitete z dokazili o Izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 1Po objavi razpisa na naslov. Gorenjski muzej Kranj, Tavčar-i4j, Ištti Kranj z oznako: za razpisno komisijo. iti bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po zaključku prijav. društvo. V 1886. letu je namreč učitelj Povše ustanovil čitalnico, ki je vseskozi spodbujala privrženost podeželskih bralcev knjigi. Organizirana skrb za dvig bratske kulture je ponovno zaživela 1957. leta, ko je tedanje kulturnoumetniško društvo »Lenart« nakupilo nekaj knjig in jih začelo posojati krajanom. Oa tedaj se je fond literature neprestano bogatil, knjižne police so postale sčasoma prenatrpane, prostor za izposojo fa vse manj primeren. Želja po novi njižnici je stara deset let in vse desetletje so se krajani nezadržno trudili, da bi usposobili primernejši, za nekaj kvadratnih metrov večji prostor. O tem, kako potrebno je bilo prizadevanje za novo knjižnico, najbolj prepričljivo govorijo podatki o nenehnem naraščanju knjižnega sklada. Le-ta je namreč 1971. leta znašal vsega 738 knjig, knjižnica je bila letno deležna 350 obiskov, bralci pa so si v letu dni izposodili 890 knjig. Do lani je knjižno bogastvo naraslo na 4600 primerkov, 1800 bralcev pa si je izposodilo 6000 knjig. Izposoja je v desetih letih narasla za tn četrtine, obisk se je povečal za 81 odstotkov, knjižni sklad pa je več kot šestkrat večji. Ne le obseg knjižnega sklada, tudi nepregledna ureditev (zaradi presko-po odmerjenega prostora so večino knjig hranili v zabojih) je terjala temeljito spremembo. En sam tesen prostor ni zadostoval niti za knjige, kaj šele za knjižničarja in številne obiskovalce. Nova knjižnica, ki so jo v sklopu prireditev ob krajevnem prazniku odprli pretekli teden, je nastanjena v štirih obnovljenih prostorih. Sodoben način postavitve, kakršen je značilen za najsodobnejše knjižnične centre, omogoča boljši pregled nad literaturo in nadaljnjo bogatitev knjižnega sklada. V posodobljeni knjižnici bodo zaposlili tudi strokovnjaka, ki bo prispeval k obnavljanju sedanje knjižne zbirke, v sodelovanju z bralci pa vzgajal tiste, ki še nimajo dovolj prekanjenega posluha za pisano besedo. Ob slovesni otvoritvi so se krajani skromno oddolžili tudi tistim prizadevnim kulturnim delavcem, ki so največ storili za to, da je knjiga našla mesto tudi med bralci na podeželju. Največja zahvala gre dolgoletni knjižničarki Cilki Ravnik, ki že štiriindvajseto leto vceplja v zavest krajanov odnos do knjige kot kulturne vrednote. D. Zlebir Linhartovi nagrajenci Zveza kulturnih organizacij Radovljica Oktobra letos je zaokrožila dvajset let svoje uspešne ljubiteljske dejavnosti. Vseskozi si je prizadevala za uveljavitev m širši razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti in danes je s svojimi 22 kulturnimi organizacijami najrazličnejših dejavnosti pomemben dejavnik kulturnega življenja v občini. Na področju organizacijskega in usmerjevalnega dela je bila vedno naravnana na programska izhodišča in smernice kongresov in konferenc Zveze kulturnih organizacij Slovenije in usmeritve občinske družbeno politične skupnosti. Širok obseg delovanja in uspešno izvedeni dogovorjeni programi in naloge so prav gotovo neposredno povezani s samoupravnim uveljavljanjem društev. ZKO je skupaj s kulturno skupnostjo in komisijo za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu veliko pomagala pri širjenju ljubiteljske dejavnosti in zanimanja zanjo tudi v delovnih kolektivih. Prizadevala si je tudi za tesnejše kulturne stike s Slovenci, ki žive v zamejstvu, in s kulturnim društvom Bled v Essnu ter s pobratenimi občinami Brus, Svilajnac in Buje. Komorni moški pevski zbor Stane Žagar iz Krope V bogati kroparski tradiciji delavske kulture zborovska dejavnost organizirano bogati vsakdan žebljarskega kraja že sto pet let. Komorni moški pevski zbor Stane Žagar je bil ustanovljen pred dvajsetimi leti in se je uveljavil ne le doma, marveč Širom po Gorenjski. K njegovemu slovesu so prispevala tudi številna radijska in televizijska snemanja. Odlika zbora so prepričljive interpretacije premišljeno izbranega sporeda. Omeniti velja tudi njegovo osemnajstletno sodelovanje /. zamejskimi Slovenci, Joše Ažman, dirigent harmonikarskega orkestra Jože Ažman, rojen leta 1909, je na Jesenicah končal vojaško glasbeno šolo in nato poučeval v raznih krajih, predvsem v Srbiji, bil med vojno v ujetništvu, po osvoboditvi pa je igral v simfoničnem orkestru JLA v Beogradu. Po upokojitvi se je vrnil v domače kraje in leta 1965 na radovljiški glasbeni šoli začel poučevati flavto in harmoniko. Kot pedagog je bil vseskozi vzor kolegom in učencem ter vzgojil celo vrsto harmonikarjev, solistov in učencev. Za priznanji, ki jih je doživljal skupaj z orkestrom, se skriva petdeset let pedagoške prakse, zgledna vnema© poštenost v delu in v odnosih z vsemi, s katerimi sodeluje, velika ljubezen do otrok in glasbe, ki jim jo vsaj v srce. Del njegovega znanja in odnosa do dela bodo prav gotovo ohranili tisti, ki so šli skozi njegovo orkester-sko šolo. S -harmonikarskim orkestrom radovljiške glasbene šole ga veže šestnajst let tvornega dela. Lepe, drobne grafike V osnovni šoli v Mostah pri Komendi so odprli mednarodno razstavo otroških ekslibrisov — Prispelo je 3 tisoč malih grafik, na razstavi jih je prikazanih okrog 460 iz desetih dežel — Prihodnje leto bodo razstavo selili iz kraja v kraj Moste pri Komendi — V soboto, Cehoslovaškem 12. decembra, so v prostorih osnovne šole Komenda-Moste v Mostah odprli mednarodno razstavo otroških ekslibrisov, ki jo je šola pripravila s sodelovanjem Društva Exlibris Slo-veniae iz Ljubljane in revije Pionir. Na natečaj je prispelo blizu 3 tisoč malih grafik, na razstavi jih je prikazanih okrog 460 iz desetih dežel. Natečaja so se udeležile 104 Šole iz Anglije, Avstrije, Cehoslovaške, Nemške demokratične republike, Francije, Italije, Poljske, Sovjetske zveze, Zvezne republike Nemčije, najkrepkejše pa je seveda domače zastopstvo, saj se je odzvalo 78 šol iz vse Jugoslavije. Moščanska osnovna šola je postala takorekoč jugoslovanski center, otroškega ekslibrisa. drobnih grafik, uporabnih kot knjižno-lastniška znamenja. Leta 1974 je bila na pobudo Društva EksITbris Sloveniae, ki je želelo svoje ljubiteljstvo razširiti na mlade, prva razstava otroškega ekslibrisa v Cerknici. 2e naslednja, leta 1978 v Mostah pri Komendi, je imela jugoslovanski okvir. Osnovna šola v Mostah, ki jo poznamo tudi po njenih kiparskih kolonijah, gojitvi tapiserije ter spodbujanju naravoslovnega zanimanja mladih, je z zdajšnjo mednarodno razstavo otroških ekslibrisov postala pravo žarišče grafičnega ustvarjanja mladih. Odlično postavljena razstava je presenetila s svojo kvaliteto tudi poznavalce ekslibrisa. Odprta bo do 4. januarja, nato pa jo bodo selili iz kraja v kraj. da jo bo videlo čim ve«, mladih. Ob sobotni otvoritvi so podelili tudi priznanja. Žirija je odlikovala pet šol: ZDS iz Banske Bvstrice na ter osnovne šole Komenda-Moste, Anice Cernejeve iz Makol, Radlje ob Dravi in Jovana Mikiča iz Subotice. Posebna priznanja pa je podelilo Društvo Exlibris Sloveniae šoli iz Braunschweiga v Zvezni republiki Nemčiji, osnovnim šolam Vuka Karađiča iz Bajmoka, Toma Brejca iz Kamnika, Maršala Tita iz Kaštel Kambelovca, Preži-hovega Voranca iz Raven na Koroškem in posebni osnovni šoli za slušno prizadete otroke iz Maribora. Ekslibris, marsikomu neznana' oblika grafičnega ustvarjanja, z razstavami, kakršna je zdaj na ogled v Mostah, krepko Širi krog svojih mladih pristašev. Ukvarjanje z ekslibrisom pa ima poleg ustvarjalnega tudi vzgojni pomen. Otrok se sreča v vrednostjo in varovanjem knjige, z neposrednim življenjem, ki ga obdaja, s predstavitvijo samega sebe. Ekslibris neguje njegov odnos do knjige, istočasno pa ga seznanja z lepoto grafičnega ustvarjanja, z oblikovnimi problemi male grafike. S prizadevanji, kakršen je ekslibris, se izoblikuje tudi raven kulture na šoli. Prav v osnovni šoli Komenda-Moste posvečajo obilo pozornosti kvalitetnemu kulturnemu življenju in ustvarjanju na šoli in s tem brez dvoma odločilno oblikujejo osebnost mladega človeka. M. Volčjak Zgodba o vremenu Kranj — V lutkovnem gledališču GLG v gradu Kiselstajn bo v četrtek, 17. decembra, ob 16. in ob 17. uri na sporedu lutkovna igrica Saša Kumpa »Zgodba o vremenu«, ki jo bo uprizoril Cveto Sever. O LAS 6.STRAN. ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA T0*€K, IS. DECEMMA 1*1 boris pinta r) POTOPIS SKOZI LJUDI DEKLICA JAZZ KLUBA O.lo. 4. 7. 1*81 »Jazz club« - pi&e na vratih. Po stopnicah gremo v klet. Pri vratih je »gorila«, ki pa ne dela težav Najbrž smo videti enaindvajset let stari. Prostor je ozek in dolg. V kotu je ansambel, ki igra neopredeljivo glasbo (jazz to gotovo ni), za vogalom pa je točilna miza, kjer točijo pivo po ato dvajset dinsrjev (vstopnine ni). V sedemo se na rdeče stolčke nedaleč od točilne mize. Nimamo denarja, a smo vseeno žejni. »Od kod ste?« nas je vprašala ženska, ki je sedela poleg Bila je pijana kot žolna. Okrog njene mize so sedele se druge ženske v kričečih oblekah ali zelo ozkih hlačah. Povečini so bile grde in pijane. »Iz Jugoslavije? A, Jugoslavija - Beograd« »Ali ves, kje je Jugoslavija?« »Ja, Jugoslavija — Beograd.« »Poleg Italije, Avstrije ...« A, Italija - Rim, Avstrija - Dunaj. Ali ste Britanca?« vpraša naju s prijateljem, ki sva jo poslušala in spraševala. »Ne, Jugoslovana.« »Skoda, rada imam Britance. Britanci so tako vljudni, so gen t lemani, so najboljši« »Jaz ne maram Britancev.« »Zakaj ne? Moral jih imeti rad! Oni so najboljši.« »Ne da bi jih sovražil, a niso mi tako všeč kot tebi. Preveč so zaverovani v svojo tradicijo.« »Ne, morata imeti rada Angleže « Ona ne mara Švedov, ker jim Švedi zavidajo nafto.. Ne mara Amerikancev, ker so zaljubljeni sami vase. Ne mara Rusov, ker ne pustijo Poljaki samostojnosti. Angleže pa ima rada kot sladoled. Tudi naju ima rada. »Ali tudi vam Rusi ne pustijo svobode?« »Mi nismo v nobenem bloku. Kako pa se pri vas odraža članstvo v NATO paktu?« »Mi smo svobodni. Lahko delamo, kar hočemo.« »To že. Toda politično niste svobodni. Podrejati se morate NATO paktu.« »Mi smo svobodni.« »----ker lahko počnete, kar hočete!« »Da, to je svoboda!« Poleg nje sedi moški, ki jo vsake toliko časa poč oh a. ona se obrne in nasmehne, potem pa se zopet obrne k nama in govori dalje. Neka druga ženska stalno sili v tega moškega, a on molče sedi in čaka na nov nasmešek. V kotu tik poleg se neka druga obeša na moškega, ki je ravno prišel mimo. Molčeči moški plačuje najini sogovornici pivo. »Si pijana?« »Da, zelo, zelo sem pijana. Pijem že od treh popoldne.« »Kai delaš?« »Delam v hotelu. V zelo lepem hotelu.« »Kaj delaš v hotelu?« »Vse. In to ponoči in podnevi. V naš hotel prihajajo Američani, Švedi, Angleži, Norvežani... Angleži so najboljši. K najn prihajajo revni in bogati.« »To je čudno. Bogati ne zahajajo v hotele za revne, revnipa nimajo denarja, da bi šli v drag hotel« Se enkrat ji morava vse počasi razložiti, ker težko sledi. »K nam prihajajo bogati in revni. - Pred nekaj tedni mi je neki Sved rekel: .Mislite, da ste prvi v Skandinaviji, če imate nafto?'« »Veš veliko o politiki?« »Ne« »Kaj misliš, je vaš sistem - kapitalizem — dober?« P »Mi smo svobodni. V socializmu niso svobodni, v Busiji niso svobodni.« »Obstaja več vrst socializma. Mi smo svobodni, vendar tudi drugače pojmujemo svobodo kot vi.« »Ali je vaša dežela komunistična?« »Ne, socialistična. Ali veš, kaj je socializem?« »Ne.« r »Zelo si mi všeč,« pokaže na mojega prijatelja, »zelo zelo te imam rada. Zakaj nisi Anglež?« Rada ima ljubezen, ne mara ubijanja, ne mara vojne. Ne mara južno afriškega režima, ker pobijajo nedolžne ljudi. Ne mara denarja. Rada ima mir in Angleže. Potem nama je pripovedovala, da je nekoč, ko je bila stara šestnajst let, stopala in sta jo hotela dva moška ubiti. Ustavila sta v temi (bilo je sredi noči) in io hotela zabosti z nožem (brazgotino ima še sedaj) Ušla jima je in tekla deset ur po temi do doma. Sedaj je stara dvaindvajset let. Poročena ni. »Ali si religiozna?« »Da, verujem v Boga.« »Je veliko Norvežanov vernih?« »Skoraj vsi. Religijo poučujejo v šolah. - Uh, ne maram šole. Deset let sem hodila vanjo, pa sem imela vsega preveč. - Potrebujem Boga; kadar se bojim, mi »Šibka si.« »Da, zelo sem šibka. Jaz sem zelo zelo šibka.« »Si zadovoljna sama s sabo?« »Ne, nisem. — Imela sem staro mamo, ki me je imela zelo rada. Ko sem bila majhna, mi je vedno pomagala. Toda bila je stara in je morala umreti in sedajte nimam več. Nikoli več je ne bom videla« »To je normalno, da je umrla, saj je bila veliko starejša od tebe.« »Zakaj mi jo je vzel? Rada bi jo še kdaj videla -toda to ni mogoče. Sedaj nimam nikogar več« »Morala boš živeti brez stare mame!« »Toda ne znam.« Plahi mož jo je zopet potrepljal in ona se je obrnila ter se mu nasmehnila. Spregovorila je nekaj besed, nazdravila z žensko, ki je ravnokar pnšla, in se zopet obrnila k nama. »Jaz sem svobodna, vesta« Njen stol se je zamajal in padla je na tla kot vreča moke. Pobrali so jo in nasadili nazaj na stol. Na mizi pred njo je bilo polno kozarcev. Samo eden je bil poln V njem je bilo pivo. »Zelo sva žejna in nimava denarja« Končno je prijela kozarec in ga pomolila nama. Njen družabnik, ki je plačeval pivo, je strašno izbuljil oči, a rekel ni nič. Naigrša ženska, ki je silila vanj, pa je odločno stegnila roko in hotela pivo takoj nazaj. Naredila sva vsak požirek, potem pa je tisti kup gnusobe izročil kozarec lesenemu moškemu z butastim pogledom. Podarila mu je tudi nasmešek. »Mai. še nekaj bi te rad vprašal,« sem poklical najino sogovornico. »Ali spiš z moškimi za denar?« Vprašanje sem ponovil dvakrat, potem pa je na široko odprla usta. »Ali si to misliš o meni?« »Ne vem, zato te vprašam!« »Ali sem taka . .?« Videti je bilo, kot da bo vsak hip zajokala. »Ne bodi jezna!« Nekaj časa je gledala predse, potem pa piskajoče rekla: »Ne! — Nikoli v svojem življenju!« Njen obraz je bil potrt. Obrnila se je k svoji družbi. Nisva slišala, kaj je govorila. Poslovila sva se od nje, potem pa smo odšli iz »Jazz cluba«. NOREC Stockholm, 6. 7. 1981 Sedimo na železniški postaji. Čakamo vlak. Mimo pride pijan starejši moški s torbo in dežnim plaščem ter nas pozorno gleda. Ko pride do zadnjega, se ustavi in začne nekaj govoriti, ne razumemo ga. »Govorite angleško?« vpraša. »Da« Sedaj govori počasneje, da mu lahko sledimo. »Norost je najlepša stvar na svetu. V Angliji lahko Preživi samo norec. Povedal vam bom neko zgodbico, red nekaj časa sem kupil ploščo kanadske pevke (pove ime). Ne veste, kako mi je všeč! In to samo zato, ker je nora. Ta pevka je zares nors. Da norost je nekaj čudovitega. Pred nekaj leti sem zapustil Škotsko. Sedaj sem tu v S točk hol m u Vsi me hodijo gledat od Stockholma do Hongkonga.« »Kdo vas hodi gledat?« »Moji prijatelji. — Mi moramo preživeti. Samo z norostjo lahko preživimo. Nekega dne se bo pojavil nov Hitler in mi moramo preživeti.« Moški nas je gledal in raztegoval ustnice v nasmeh, tako da je kazal svoje grde zobe. Mi smo molčali. Nato je vstal. »Sedaj grem. Tods ne skrbite, vrnil se bom!« Vrnil se je čez kakih petnajst minut. Toda ustavil se je pri sosednji klopi. Stopil je pred starejšega moškega, mu nekaj govoril in krilil z rokami - pred njegovimi očmi, kot bi ga hotel hipnotizirati. Kremžil je ustnice ns najrazličnejše načine, nekaj žlobudral in se smehljal. Moški ns klopi je vstal in pograbil koš za smeti. Oboževalec norosti pa je urno odšel in se zraven ogabno režal. 5 SMrrjMsr bozmakt TA GLAVNA URŠA »Odličen jc lahko samo učenec. Odličen je lahko tudi dunajski zrezek, torta ali kaj podobnega« »Mislim, da je lepa in da sem je zelo vesela. Hvala, dedek!« Dvigala sem se na prste in ga poljubila na njegove mornariške brke, ki so dišali po tobaku. »Pusti, pusti« se je delal trdega. »Malenkost. Dobil sem jo od prijatelja Žal, jahta ni moja« »Kako, jahta?« »AURORA je ime jahti. Prijateljeva je, ali bolje njegovega sina. O« mi je priskrbel to majico. Saj razumeš. Na jahti ima vsa posadka iste majice AURORA.« »Kje pa je zdaj ta jahta, dedek?« Malo je pomislil, si zavihal mornariške brke in rekel: »Mislim, da v Monte Carlu. Vsaj zdi se mi tako, da.« S tisto majico AURORA sem bila »ta glavna« v šoli. Pa čeprav sem potem v SUPERMARKETU videla še na ducate majic AURORA, STAR. SIRENA in še z drugimi imeni, mi je bila majica blazno všeč, še bolj všeč pa mi je bil dedek, ki je vse skupaj tako lepo speljal. Nekaj dni je bilo v šoli kar mirno. Dnevi so se vlekli kot jara kača. Toda to je trajalo le do tistega dne, ko so nam povedali, da naj se pripravimo na zbiranje starega papirja. V naši krajevni skupnosti vsakdo opazi, kdaj so dnevi za zbiranje starega papirja. Zelenice, prej še kar čiste, ko le tu in tam leži na tleh prazna vrečka visokega C ali kakšnega drugega soka, so v dneh za zbiranje starega papirja nastlane s papirjem, od časopisov do revij. To pa zato, ker stanovalci ubogajo navodila podjetja, ki papir pobira, in ga znosijo v preddverja blokov lepo povezanega z vrvico v svežnje. Po navadi pa podjetje določenega dne sploh ne pride, pa tudi drugi dan ne in tudi naslednje dneve ne. To pa izkoristijo otroci naše krajevne skupnosti, začno odvezovati snope in iskati ilustrirane revije, če je le mogoče tuje, ki jih drugače ne morejo dobiti v roke. Že en sam iskalec, vset bralec, je dovolj, da nastelje preddverje s papirjem. Pa ne samo preddverje. Papirja je dovolj tudi pred blokom, na ulici in na zelenicah. Pravo onesnaženje okolja. Seveda, pri nas se kaj takega ne more zgoditi, ker skrbno zaklepamo vrata našega vrta. Toda to pot je organizirala zbiranje papirja naša šola. Vsak razred naj bi odločil, kam z denarjem, ki bi ga dobili za zbraai papir. Nekateri so se odločili za športne potrebščine, drugi so spet namenili zbrani denar za izlet. Med zadnjimi je bil tudi naš razred. Toda papir je bilo treba šele zbrati. S tovarišico razredničarko smo se domenili, da bo zbiranje papirja neke vrste tekmovanje. Učenec, ki bo nabral največ papirja, bo dobil za nagrado nekaj mladinskih knjig. Takoj ko sem to slišala, sem bila prepričana, da ne bo zmagovalec nihče drug kot jaz. To moje prepričanje mi je podkrepil tudi moj Glas. Ves čas mi je šepetal: Prva boš, največ papirja boš zbrala in knjige bodo tvoje. Samo na podstrešje se spomni. Papirja na pretek. »Seveda, seveda.« sem mu pritrjevala v sebi. Stvari so se začele razvijati nekoliko drugače, kot sem si jih zamislila na začetku akcije. Neumni Jaka je spet hotel biti »ta glavni«. Hodil je po razredu z zvitim časopisom in mahal z njim okoli sebe kot s palico. Vpil je: »Vem za ogromno papirja. Sam ne bom zmogel vsega. Zato potrebujem pomočnike, Vem za ogromno starega papirja. Kdor bo z mano, ta bo dobil tudi knjige. Zagotavljam!«. Kar na smeh mi je šlo. Nekaj fantov se mu je hotelo priključiti. Jaka pa se je delal, kot da jih ne sliši. Videti je bilo, da hoče sestaviti ekipo po svojem okusu. Krio> nje mu je bilo le pretveza. Hotel se je pokazati širokogmdnega, demoia-tičnega, bi rekli. Nazadnje je obstal pred Tatjano in vprašal nekoliko ti& »No, greš z mano ali ne?« Tatjana je bila sprva presenečena: »Saj me nisi vprašal.« »Pa te zdaj vprašam.« Kar scvetela je. Pomežiknila je z dolgimi obrvmi kot kakšna filmska igralka in dahnila: »Veš, da grem.« »Prav,« je rekel kar se da moško. »Popoldan ob treh bodi na križišči pri mostu in s sabo vzemi tisti vaš voziček.« »Kaj bo toliko papirja?« »Toliko in morda še več.« Potem se je obračal po razredu kot kakšen pav in pogled sc mu je ustavil na Barbari. »Barbara, kaj pa ti? Greš t nama?« »Grem, če me vzameta zraven,« je rekla preprosto Barbara. »Odlično! Torej, Tatjana, Barbara in jaz smo skupina. To izjavljam pred vsem razredom.« Zlata Volarič: Nazaj še pridemo13 Tudi madžarskim fašistom se je posvetilo, da veliki nemški rajh, čigar zavezniki so bili, propada. Tudi v državnem vodstvu je prišlo do sprememb. Nortv je odstopil in novo oblast je vodil Nvilaši. V taborišču so postale razmere nekoliko zmernejše, čeprav je primanjkovalo hrane Dovolili so mlajšim, de so odhajali tudi v večjih skupinah po sto ali dvesto ljudi na bližnja posestva madžarskih veleposestnikov, največ na Esterhazvjeva. Pravili so, da ima po vsej Madžarski kar devetindevetdeset velikih imetij Madžarska zemlja je rodovitna, vendar je med vojno primanjkovalo poljskih delavcev, zato so poklicali na pomoč interni rance. Med njimi je bil Milan, njegov brat Karlo. Grzejevi, Valenčičevi, Zgrabljičevi. Cerovce vi, Gravnarjevi. Frančeškinovi. Tomeljevi in Ate vilni drugi. Pazniki so bili oboroženi in so dobro stražili. vendar so se vsi mladi takega dela veselili, ker so jim dali dovolj jesti, kruha, slanine, mleka in enolončnice. Če jih niso dobro nahranili, so zmanjšali hitrost na grofovskih njivah. Sicer so opravljali najtežja dela. Pleli so s plevelom zaraščene ogromne njive, s težavo so iz goste trave izluščili koruzo, sladkorno peso in druge rastline. Milan je bil dober delavec Njegovi roki bi se prilegle sekira ali lopata, pa je dobil najmanjšo motikico. da se je moral globoko sklanjati in ga je to drobnjakarsko opravilo bolj utrujalo, kot če bi sekal drva v gozdu. Če so taboriščniki delali blizu taborišča so ^ zvečer vračali, če pa je h^d!'° k \ k Z kar M več dni ostali na salaših v barakah in im prenočeval. Oskrbnikom je tO slednje bolj ugajalo, ker so jih lahko zjutraj navse zgodaj napodili delat. Spet je bilo vse odvisno od hrane, če so dobro jedli, ho dobro delali, v obratnem primeru, so bolj malo naredili Stražarji so jih priganjali, a z manjšim uspehom in vnetno kot v taborišču. Vsak stražar ie pazil eno desetino, to |. samo deset ljudi. Vročina panonskega som a !«■ tudi njega utrudila, ne le interniran« «• 29. di k! Taboriščnim oblastnikom se |e /.delo. smo veliki grešniki in da bi bilo koristno, pokličejo na pomoč poleg svoje še božjo oblast, da bi nas poboljšala. Pozabili so, da smo bili za gosto bodečo ž ie«» zaradi tega, ker smo bili Slovenci, ponosni in zavedni domoljubi in nekateri celo komu nisti ter stari uporniki, ne pa zaradi grehov, ki jih prepoveduje božja sila. V Szombathelvu |e služboval duhovnik. . je znal oba jezika, slovenščino in ffltdlaršcino Tega so poklicali v Sarvar in tako je lahko prihajal maševat v taborišče Sprva so vse zapornike v«k1iIi zastražene na mestno pokopališče, kier je v kapelici maševal omenjeni duhovnik, Jott /ver. Postavili so nas v kolono, skupino ljudi, pa vojake spet nekaj intemirancev. pa s|>et stražarje. To so počeli le nekaj časa, potem se um je zdelo, da je I nami preveč dela, «la |f t<> zanje prenaporno, pa so raie poklicali duhov nika v taborišče Na določenem prostoru smo postavili majhen oltarček. ga okrasih s poljskim cvet 1,-im. bolj s travo, ker je hilo V internaciji vse /t lana pohojtno, blatno m pomendrano Potem je prišel Zver. Imel je modn> oči, bil je visok in bolj debel kot suh Stali smo pred njim in čakali, kaj bo povedal »Dragi verniki! Najprej homo molili« Pa srno res Moji starši niso h• ■}<) dru/bcno-•lrtfa /bora lSBl, ob 15. uri v SkaeMine občine 1 imiitev komisije za aoMastil. ugotovitev verifikacijo sklepčnosti Odobritev zapisnika 44. seje ZZD. ti. Kje ZKS. 44. ne je DPZ in skup-Mp zasedanja ter poročila o izvr-titri sklepov l fnalsf resolucije o izvajanju druž Slin plana občine Kranj za ob ■^981-1986 v letu 1982 1 Mag odloka o proračunu občine Iranjvletu 1982 poročilo o uveljavljanju *amo-apavnih družbenoekonomskih od-Mtov v stanovanjskem gospodar ftnj u občine Kranj o uvelji matti in svobodne menjave dela boja proti alkoho- novih odjavljanju očia družbenih de Uojtki program boji , «nu v občini Kranj lMof odloka o dol dočitvi delegat i nest, oblikovanju konferenc ki skupnih delegacij za SDKrani odloka o določitvi delegat mest. oblikovanju konferenc . in skupnih delegacij za »Kranj £*Jhg odloka o prenehanju ve •»•sorti odloka o minimalnih '■Sabin in drugih normativih za •»•zevanje stanovanjskih bil in prostorov v atanovanj- akta o ustanovitvi Zgodo-arhiva Ljubljana in pred ivnega sporazuma o ■—i»iij»n pravicah in obvez , **t« ustanoviteljev Zgodovinske L * ariuva Ljubljana ■lasje k samoupravnim s porazu in statutom SIS aon o ustanovitvi i dejavnosti Ej. skladišč ^Sevs: ^volitev^sodn^ ■» Sodeča združenega dela v iSogi ki vprašanja delegatov za občinske tladidča »bčinske tovne rezerve o občinskih blagovnih i določa, da se sredstva za skladišč zagotavljajo v J proračuna oziroma se iz drugih virov s poso- zgrajena do Predračunska 88,730.000 bodo ieta 1962. gradnje je od tega je bilo v prora v letih 1979, 1980 in 1981 "ijeno 26,619.000 din. Za •joča sredstva za pokritje investicije v znesku Mw din pa se predlaga komercialnega in banč-(J5f°jua. Prelagana odlo-ij*ftnske skupščine o najet l^jtfa je potrebna zato, ker **la Je-ta za odplačevana je vsako leto zagotoviti * v občinskem proračunu Predlogi odlokov e Predlog odloka o določitvi delegatskih mest, oblikovanju delegacij in skupnih delegacij aa zbor združenega dela SO Kranj - Osnutek odloka je bil sprejet na sejah zborov Skupščine občine Kranj 28. novembra 1981 in bil posredovan v javni razpravi. V javni razpravi je bilo precej konkretnih pripomb, ki so bile vse razen dveh sprejete in vključene v predlog odloka glede oblikovanja konferenc delegacij. Na pobudo izvršnega sveta in nekaterih delegacij pa predlog odloka natančneje konkretizira tudi določbe o delovanju, sestavi in sklicevanju konferenc delegacij in skupnih delegacij v skladu z zakonom o volitvah in delegiranju v skupščine. • Predlog odloka o prenehanju veljavnosti odloka o minimalnih tehničnih in drugih normativih aa vadrževanje stanovanjskih hit in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah - Zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je pooblaščal občinsko skupščino, da z odlokom predpiše minimalne tehnične in druge normative za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah. Da bi občinski odloki določali enotne kriterije za tehnične in druge normative so bili vezani na predlog Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije; tako je skupščina občine Kranj na predlog Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije sprejela odlok o minimalnih tehničnih normativih marca 1977 (Ur. vestnik Gorenjske, št. 4/77). Zakon o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, st. 3/81). ki razveljavlja zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, pa sedaj pooblašča Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora, da predpiše minimalne tehnične in druge normative ter standarde za vzdrževanje stanovanj, stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov: navedene normative in standarde je Republiški komite sprejel s pravilnikom v juliju 1981. Po določbah citiranega zakona in pravilnika je občinski odlok iz leta 1977 prenehal veljati z uveljavitvijo pravilnika (Ur. list SRS, št. 25/81), kar ugotavlja tudi predloženi odlok o prenehanju veljavnosti občinskega odloka iz leta 1977. Uveljavljanje samouprave v stanovanjskem"gospodarstvu Z razvojem načel in smotrov uveljavljanja samoupravne demokracije na področju stanovanjskega gospodarstva, smo se v občini Kranj v aprilu 1979. leta z dokumentom zavezali in izdelali program uresničevanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov z opredeljenimi cilji, nalogami, nosilci nalog in roki izvajanja teh nalog. Poročilo kritično obravnava področja v stanovanjskem gospodarstvu, ki niso bila izvršena iz objektivnih ali neobjektivnih vzrokov, manj pa izpostavlja področja, kjer so se ti novi družbenoekonomski odnosi že uveljavili. Vsako od področij stanovanjskega gospodarjenja je v poročilu prikazano v skrčeni obliki temeljnih usmeritev in ciljev ter uresničevanju teh ciljev. Osnovna ugotovitev je, da se naloge izvršujejo z zamudo, na kar je vplivala zakasnitev pri sprejemanju zakonodaje in družbenega dogovarjanja ter oblikovanih drugačnih izhodišč na področju stanovanjskega gospodarjenja. Zato je tudi vse predvidene roke izvrševanja nalog potrebno premakniti, istočasno z določitvijo novih rokov pa zavezati vse, ki so jih zbori skupščine občine Kranj s sklepi in priporočili obvezali, da na svojem področju dane in prevzete obveznosti tudi izvršijo. Posebej to velja za Stanovanjsko samoupravno skupnost, Izvršni svet skupščine občine Kranj, krajevne skupnosti. TOZD in določene skupnosti, SIS, ki sodelujejo pri izgradnji sosesk in oblikujejo osnovne kriterije za solidarnost. Medobčinsko gospodarsko zbornico Gorenjske in družbenopolitične organizacije na nivoju občine, TOZD, delovnih skupnosti in krajevnih skupnosti. Osnovni namen poročila je kljub kritičnemu pristopu, da z akcijskim programom uresničitve novih odnosov, ki je sestavni del tega poročila, te tudi uveljavimo. Pri tem pa nikakor ne smemo prezreti dejstva, da smo v občini Kranj na večini področij stanovanjskega gospodarstva pred večino ostalih slovenskih občin. Soglasje samoupravnim aktom SIS V letu 1979 je bilo sprejetih več novih zakonskih predpisov (Zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela. Zakon o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SRS. zakoni o svobodni menjavi dela na posameznih področjih družbenih dejavnosti), ki prinsšajo pomembne novosti na področju organiziranosti in delovanja samoupravnih interesnih skupnosti. Omenjeni predpisi obvezujejo vse samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, da svoje samoupravne splošne akte, zlasti pa samoupravne sporazume o ustanovitvi in statute uskladijo z novo zakonodajo. ■jad^s^^"* alk«holi!?u Ne alkohol, alkoholizem je problem svojimi socialno-medicinskimi posledicami predstavlja sodobne družbe. Dolgotrajno uživanje mo in socialno degradacijo človeka. "tfe Problemov sooo la povzroča moJa,""^"wkoi"jfl. Pojavlja se pri vseh družbenih fe^^h'o^ živjje,njrie^prd8taIvlja ve,ik0 T* m na vseh Pođro^J"\„ir„ posameznika kot družbe v celoti. *»o za vsestranski razvoJ .ta^° ^^a'izje . kranjska občina n. pn ^;^nHr^ pa ^ 8 twn probIe »asskaže z ^^^\^tfn^m\no ne ukvarja Alkoholi j*a nihče načrtno in * problem posameznika, njegove Jfcjno obravnava kot .ndivriujn p fe Rurativna • s*.— Plovnega okolja^ ^habilitacijo. Ta oblika alkoholizem tudi emom v zem se j. ""■ . J .JMvli»nM> in SOCiaill" iniauiniavijv. Jgvnost, ki 0^1I^aJ Pa je le. če jo spremljajo organizirana ^ u sk*r nujna, uspeli« ^ j usmeriena v spreminjal ^«VenWr* dnW„lh **ai usmerjena vzrokov in spreminjanje za razvoj Da bi vzpodbudil dejavnost vseh subjektov, ki se vključujejo v boj alkoholizmu je Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in ^omaniji pri OK SZDL Kranj oblikoval občinski akcijski program * S proti alkoholizmu Program ima predvsem dolgoročne naloge, ni "■anejen proti alkoholu nasploh, pač pa proti slkoholizmu, zlorabi ^oaob in *e posebej uporabi alkohols v delovnem okolju. Osnovni ■^Un programa je doseči postopno spreminjsnje načina življenja, **^je kulturne ravni prebivslstvs v najširšem smislu besede. ^ je povezano tudi s postopnim spreminjanjem odnosa do alkohola * °»Wavijanje družbenih vznikov za nastanek alkolizma; to pa so ki so Ishko izpolnjene le z usklajenim delovanjem vseh Svnikov v družbenopolitični skupnosti Vendar pa samo preventiva istočasnega odpravljanja posledic obstoječega stanja ne more kiti uspešna Prav tako ni mogoče z omejitvami in prepovedmi, ki so 'Programu! preprečevati alkoholizma, se pa s tem vendarle ožijo **io*ti za zlorabo alkohola. Za veljavnost novih samoupravnih splošnih aktov Izobraževalne skupnosti Kranj, Občinske raziskovalne skupnosti Kranj, Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kranj, Kulturne skupnosti Kranj, Skupnosti otroškega varstva Kranj in Občinske skupnosti socialnega varstva Kranj, ki so v okviru samoupravnih interesnih skupnosti že sprejeti, je potrebno tudi soglasje Skupščine občine Kranj. Zato so te samoupravne interesne skupnosti predložile svoje samoupravne sporazume o ustanovitvi in statute Skupščine občine Kranj v potrditev. V primerjavi z dosedanjo ureditvijo je v predloženih samoupravnih splošnih aktih predvsem natančneje obdelano področje družbenoekonomskih f odnosov v SIS (osnove svobodne menjave dela, planiranje) predvidene pa so tudi bistvene spremembe glede organiziranosti in delovanja izvršilnih organov skupščin SIS. Tem spremembam in dopolnitvam pa so prilagojene tudi posamezne konkretne rešitve drugih -vprašanj organiziranosti in delovanja SIS. Resolucija 1982 Optimizem in realnost Za 2,5 do 3 odstotke vetji dohodek, obseg industrijske proizvodnje za 4,6 odstotka, zaposlenost naj bi se povečala za 1 odetotek — Izvoz na konvertibilno področje naj bi bil večji za 15,5 odstotka Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kranj za obdobje 1981-1985 v letu 1982 je določil izvršni avet na osnovi razprave o osnutku resolucije v samoupravnih organizacijah in skupnostih in na seji občinske skupščine 25. novembra letos. Predlog resolucije je bil posredovan v javno razpravo vsem samoupravnim organizacijam in skupnostim, kjer bo razprava potekala na delavskih svetih in svetih krajevnih skupnosti do 18. decembra letos, prav tako pa tudi v delegacijah za občinsko skupščino. V predlogu resolucije so dopolnjene in konkretizirane nekatere naloge, ki v osnutku še niso bile dokončno oblikovane oziroma so dodane nekatere nove naloge. Vse te spremembe so v predlogu resolucije napisane z velikimi črkami; to so naloge pri razvoju delegatskega sistema, uveljavljanje delitve po delu, racionalizacija administrativnega dela, prilagajanje delovnega časa potrebam občanov, dopolnitev nalog pri izvajanju kadrovske funkcije, konkretizacija nalog pri izvajanju politike cen, naloge na področju kmetijstva. V predlog resolucije so iz osnutka priloge k resoluciji vnesene najpomembnejše in prioritetne naloge na področju investiranja, dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in samoupravnih interesenih skupnosti materialne proizvodnje ter naloge posameznih nosilcev planiranja v procesu planiranja v letu 1982. V skladu s spremembami republiške resolucije so spremenjena tudi gibanja osebne, skupne in splošne porabe, tako da so materialni okviri razvoja občine Kranj v letu 1982 naslednji: — 2,5 do 3 odstotna realna rast dohodka, ob tem pa bo — dohodek v industriji porasel s približno enako stopnjo rasti kot fizični obseg proizvodnje, to je za okoli 4,5 odstotka, kot so ocenile OZD v industriji — da bodo OZD v ostalih dejavnostih gospodarstva pripravile ustrezne ukrepe, ki bodo zagotavljali, da rast dohodka v teh dejavnostih v letu 1982 ne bo nižja od povprečne. — 2,5 do 3 odstotni rasti dohodka in ob 1 odstotni rasti zaposlenosti se bo družbena produktivnost povečala za 1,5 do 2 odstotka, kar pomeni okoli 60 odstotno udeležbo produktivnosti dela v ustvarjenem dohodku. — Po napovedih OZD se bo zunanjetrgovinska menjava s konvertibilnim področjem, ki predstavlja 72 odstotkov celotne zunanjetrgovinske menjave, gibala v naslednjih okvirih: izvoz se bo povečal realno za 15,5 odstotka uvoz realno za 0,2 odstotka, kar pomeni, da bo precej izboljšano pokrivanje uvoza blaga in storitev na tem področju — od 73 odstotkov pokrivanja v letu 1981 na 85 odstotno pokrivanje v letu 1982. Celotna zunanjetrgovinska gibanja pa bodo takale: dosežena bo 13,5 odstotna realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev ter 1,5 odstotna realna stopnja rasti uvoza (surovin, reprodukcijskega materiala, opreme, blaga za široko potrošnjo), ki pa bo odvisna predvsem od doseganja planirane rasti izvoza. Ob takšnih gibanjih izvoza in uvoza bo doseženo 118 odstotno pokrivanje uvoza z izvozom. — 1 odstotno rast zaposlenosti; v gospodarstvu za 0,9 odstotka oziroma 236 delavcev in v negospodarstvu 1,6 odstotno rast oziroma 65 delavcev ter v samostojnem osebnem delu 8 odstotno stopnjo rasti zaposlenosti ali 65 delavcev — kar bo omogočilo ohraniti polno zaposlenost. . — V skladu z razpoložljivimi sredstvi in ob upoštevanju določil dokumentov, ki usmerjajo investicijsko politiko, se bo v letu 1982 povečal delež investicij v družbenem proizvodu, tako da bo dosežen 21 odstotni delež, ob tem bo obseg proizvodnih investicij realno večji kot v letu 1981, obseg stanovanjske gradnje bo realno enak kot v letu 1981, izven proizvodnih dejavnosti pa bo obseg investicij manjši. — Sredstva za osebne dohodke bodo naraščale za 8 odstotkov počasneje kot dohodek, njihovo realno gibanje pa bo v posameznih dejavnostih različno, odvisno od uveljavljanja kvalitetnih dejavnikov razvoja in dosežene ravni proizvodnje. — Sredstva za skupno in splošno porabo bodo v občini naraščala za 25 odstotkov počasneje od rasti dohodka, v celoti pa bodo v republiki sredstva za skupno in splošno porabo naraščala za 18 od so t ko v počasneje od rasti dohodka. Izvršni svet skupščine občine Kranj bo v marcu 1982 občinski skupščini predložil poročilo o usklajenosti planskih dokumentov samoupravnih organizacij in skupnosti za leto 1982 z resolucijo in ob tem poročal tudi o spremembah, ki bodo nastale z uveljavitvijo zakona o amortizaciji in valorizaciji osnovnih sredstev in rezultati usklajevanja na področju ekonomskih odnosov s tujino in zaposlovanja. Proračun občine za leto 1982 Izhodišče za sestavo predloga proračuna za leto 1982 so bile usmeritve resolucije o politiki izvajanja družbenega plana za obdobje 1981 do 1985 v letu 1982, ki so se od osnutka do predloga nekoliko spremenile. Glavna izhoidišča so takale: — 28 odstotno zastajanje rasti splošne porabe za rastjo dohodka — 15,2 odstotna rast izvirnih prihodkov — 18,6 odstotna rast sredstev za osebne dohodke (8 odstotno zaostajanje za rastjo dohodka) — 10 do 15 odstotna rast materialnih stroškov Uresničevanje svobodne menjave dela S področja družbenih dejavnosti in svobodne menjave dela je bilo sprejetih že precejšnje število zakonov, nekateri pa so še v postopku sprejemanja. Sprejeti zakoni pa se uveljavljajo z velikimi težavami. Izvajalci bi morali v večji meri ustvarjalno sodelovati v postopku planiranja in sklepanja samoupravnih sporazumov o temeljih planov. Glede uporabnikov je ugotovljeno, da so premalo aktivni v uresničevanju delegatskih razmerij. Stanje bi se izboljšalo z načrtnim spremljanjem uresničevanja delegatskega sistema, prav tako pa je treba učinkoviteje tudi ukrepati. Med nalogami, ki jih je treba v praksi uresničevati, je tudi nadaljnje razvijanje normativov in standardov, ki so osnova za uresničevanje svobodne menjave dela v praksi. Tako uporabniki predvsem pa izvajalci se morajo bolj zavzeto lotiti uresniče- vanja neposredne svobodne menjave dela, ki se sedaj v praksi dejansko uresničuje predvsem v okviru teles-nokulturne in zdravstvene skupnosti. Nikjer v občini se niso uporabniki in izvajalci lotili organiziranja enot samoupravnih interesnih skupnosti. Pred republiškimi kot pred občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi so pomembne naloge pri ustanavljanju posebnih sodišč združenega dela. Nekateri področni zakoni so v posamezne družbene dejavnosti korenito posegli kot na primer zakon o zdravstvenem varstvu. Vplivajo pa tudi na materialne obveznosti interesnih skupnosti. V nekaterih samoupravnih interesnih skupnostih bodo morali zaradi nekaterih področnih zakonov, posebno tistih novejšega datuma ali takih, ki se šele sprejemajo, spremeniti samoupravne sporazume o temeljih planov za srednjeročno obdobje 1981-1985. OJ -11 O-UScH t* ft'5H T*OU i ♦• lt jasnjenih. Morda bo kdaj izvedel tudi za njihova prava kana Odnehal ne bo. D Dolenc »Žandarji so se stepli.. .« Tako kot so Tomaž Godec, Stane Bokal in Stane Žagar ml. pripravili vstajo po vaseh med Pokljuko in Jelovico, je Polde Stražišar organiziral vstajo po vaseh pod Stolom. Tistega večera, ko se je na Koprivniku zbralo prek 300 upornikov, je Polde Stražišar na Potokih med Javor-nikom in Žirovnico zbral prek 50 upornikov. To so bili fantje in možje z Jesenic, Javornika, Koroške Bele, Potokov, iz Most, Žirovnice, z Breznice in iz drugih vasi v tamkajšnji okolici. Zbomo mesto blizu železniške proge na Potokih ni bilo varno, zato so odšli višje v hrib na Cimp-kov rovt nad Potoki. Kdor ni bil dobro obut in oblečen, je zmrzo-val. Cim bolj se je noč nagibala k jutru, tem bolj so se oči upornikov naprezale tja proti Bledu in Bohinju. »Ce vlak danes zjutraj ne bo pripeljal delavcev iz Bohinja na delo v Železarno, potem je vstaja uspela,« so šepetali drug drugemu in prisluškovali vsakemu šumu v dolini. »Kaj bomo napadli, tovariši, petdeset nas tukaj zmrzuje, imamo pa samo pet pušk?« ie spraševal nekdo, ki se je čudil, da za upornike ni orožja. Vsa ta ugibanja je rešilo sopihanje vlaka, ki se je iz Bohinja bližal Jesenicsm. Torej vstaja v Bohinju ni uspela' Kam in kaj sedsj? Lačni, prezebli in neoboroženi novinci so se zsčeli vrsčsti domov. Zjutraj je komsndir čete Polde Strsžišsr pogledal okrog sebe in dejal: »Potrebujem dva prostovoljca, ki bosta šla na Dovje.« »Tja grem jaz,« se je javil Ivan. »Pa še jaz,« je dodal drugi. Stra žišar je z njima stopil nekaj metrov stran od skupine in jima rekel: »Se danes morata biti pri Mlakarju na Dovjem. To je rojstna hiŠB Jsks Rsbičs, partizana Tam nas menda čaka nekaj fantov, ki bi radi šli v partizane. Pri peljita jih sem.« Partizana, ki sta odšls na Dovje, sta bila Franc Konobelj Slovenko, tedaj star 25 let in Ivan Vovk Zivan, delavec jeseniške železarne Ns pot sts se odpravila podnevi 16. decembra 1941. leta. Brez burje se je bližala najbolj viharna noč v zgodovini Dovjega, Mojstrane in Belce. Od hiše do hiše so švigale sence in sporočale vznemirljivo vest: UPOR! Za vstajo na Dovjem so vedeli vsi vaščani od otrok do starčkov Redka vas, ki na dan vstsje ni imela niti enegs ovaduha, pa čeprav so v mraku vaščani že oboroženi hodili po vasi. Ko sta Slovenko in Zivan vstopila v Ra-bičevo hišo, je tam že zasedal vaški štab za upor. Težko je reči. kdo je koga bolj občudoval: partizana vaščane ali nasprotno. Ce ne štejemo domačina Jaka Rabi-ča, ki je bil takrat v Selški dolini, sta bila to prva dva partizana v vasi. In morda od vseh najbolj presenečena. Polde Stražišar jima je rekel, naj gresta na Dovje, da bosta pripeljala nekaj fantov, ki želijo v partizane. Tu pa sta našla že štab vstaje in vse priprave na upor. Naj rečeta ljudem, da nista zato prišla na Dovje? Ne, tega nista mogla in smela, ker bi s tem zrušila vero ljudi v hrabrost partizanske vojske. Saj so jih vendar tako težko čakali kot danes otroci dedka Mraza. Ljudje pred štiridesetimi leti so hrepeneli in verjeli, ds partizana prinašata dih svobode. To je bila v tistih dneh najslajša beseda na svetu. Prisedla sta k mizi in v dobri uri je bil že izdelan načrt vstaje. »Razorožimo orožnike,« je predlagal Lojze Rabič, ki je bil med vaščani najbolj bojevit »Orožniki večerjajo v vaški gostilni.« V orožniški postaji na Dovjem so bili le trije orožniki. Komandir se je hranil v svojem stanovanju, ker je imel pri sebi ženo, druga dva pa v gostilni. Redno sta v«> čerjala ob določeni uri v posebni sobi gostilne. Slekla sta suknjiče in orožje obesila na kljuke za vra ti, sedla za mizo in večerjala. Gle de na te podatke so uporniki pri Mlakarju sklenili, da bo prav v gostilni začetek akcije. Pastirja Martina Skumavca so poslali v gostilno, da bi opazoval prihod žandarjev, kam bosta sedla in odložila orožje. Ivan Vovk-Zivan se napada na žandarja takole spominja: »Ko nas je Martin Skumavc obvestil, da žandarja večerjata v gostilni, smo Šli v akcijo. V poaeh no sobo je vodilo dvoje vrat: ena skozi kuhinjo, druga skozi go stilniško sobo. Z Lojzetom Rabi čem sva s pištolami v rokah pla nila v kuhinjo, kjer je gostilničar ka od strahu skušala zakričati, a sem ji z dlsnjo zaprl usta. Na vrata skozi gostilniško sobo sta s puškami v rokah vdrla Ivan Dolžan in Janez Skumavc, ki je bil pozneje zaradi tega ustreljen v Begunjah. Pred hišo je bil na straži Ivan Janša, ki je imel v rokah staro, dolgo in zarjavelo francosko puško z enim samim nabojem. Roke kvišku! sem odločno ukazal, ko smo namerili orožje na žandarja. Pri priči sta dvignila roke in me preplašeno vprašala, kaj hočemo. Orožje in svobodo za svoj narod, sem odvrnil kot bi bil poveljnik, ki ima za seboj najmanj divizijo. In če mi danes verjamete ali ne, v moji pištoli je bil samo en naboj. Žandarja smo zvezali, jima odvzeli orožje in odpeljali pred vaško šolo. Z njunih obrazov je splahnela značilna nacistična nadutost in zagotovo sta takrat dobila drugačno predstavo o višjih in nižjih rasah. Oa tam smo šli po komandirja žandarmerijske postaje. Z družino je stanoval v hiši Ančke Sluga pri gasilskem domu na Dovjem. Veseli nad uspehom v gostilni smo si domislili zvijsčo, kako zvabiti komandirja iz stanovanja. Pred vrati smo bili štirje ali pet. v mojih rokah pa kar dve pištoli, ki sem jih zaplenil v gostilni. Pištolo, ki sem jo imel že prej, sem dal pastirju Martinu Skumavcu. Lo)/.e Rabič je potrkal na vrata in zaklical: Gospod komandir, gospod komandir! Kaj pa hočeš oh tej uri? se je z notranje strani vrat zaslišal glas komandirja. Vaši žandarji se v gostilni tepejo. S kom, za vraga? se je zaslišal vznemirjen glas iz stanovanja. Neki Jeseničani so prišli v gostilno. Tam so se napili in sprli z žandaiji. Pojdite napravit red! Kdo pa si ti? Mlakarjev Tu ga je Ix>jze po lomil. Povedal je svoje pravo domače ime. Lo i zetovega brata Maksa so zaradi vstaje ustrelili v Dragi, Mirka so poslali v Maut hausen, kjer je že naslednje letu umrl. Nič hudega sluteč je ko mandir odprl vrata in jaz sem mu v prsi nameril pištoli Odpri vse predale pisalne mize, sem mu ukazal, potem ko smo ga razorožili Tedaj je iz vasi pritekla komandirjeva žena, ki je v rokah držala [mmkkIo | mlekom. Na pomoč, na pomoč' kf kričala, ko je zagledala razoroženega moža. Tiho, sem zarobantil, kajti do tedaj je šlo vse kot po maslu Gosp mislijo sta se ukvarjala tudi "»letni Jože IV čar in 44 letni Pavel Krznanč, to varniška delavca Mahnila sta jo naravnost k državnemu lov« u Janezu Koširju v Mojstrani in od njega zahtevala lovsko orožje Oba sta se oborožila Preden je odšel na /bomo mesto k Pavlešu. i«- Krznanč dejaJ ženi »Dobro me poslušaj ko bo ura deset, boš zapisala plat zvona, v železarni lx. zatulila sirena in i»h vrhu Mežaklje bo zagorel kres To bo znamenje za splošni upor po vsej zasužnjeni Evropi. Se nocoj bomo porušili Hitlerjevo trdnjavo.« Pri Pavlešu je že čakalo okoli 20 oboroženih upornikov, vašča-nov, ko so vstopili Martin Sku-mavc. Mirko Ranic in Ivan Vovk Zivan. Slednji so s se boj prinesli na Dovjem zaplenjene puške m bombe (s tem orožjem je bilo v Mojstrani okoli 20 oboroženih) Se vedno ie bilo precej neoboro-ženih. Ob desetih zvečer so krenili v napad na postojanko nemških graničarjjev, ki pa se je izjalovil ker so bili graničarii vsled izdaje že pripravljeni na obrambo. To je padel Lojze Rabič, edina žrtev vstaje te noči. Medtem so borbene skupine rušile drevje na cesto proti Kranjski gori in Jesenicam, telegrafske drogove na železniško progo, prerezali so vse električar m telefonske napeljave, na Brki pa so požgali leseni cestni most Opolnoči je začelo močno snežiti. Uporniki z Dovjega so * umsknili na Vise (skupaj z ujetimi žandarji), uporniki iz Mojstrane pa v svisli ns Mlake v pobočju Mežaklje, tako da so eni bili na eni, drugi na drugi strani Save. Cena upora je bila visoka: devet udeležencev so 12. februarja 1942. leta ustrelili v Dragi, Jože Pečar je po hudem mučenju v zaporih jeseniškega gestapa napravil samomor, 17 udeležencev vstaje pa je umrlo v rasnih koncentracijskih taboriščih (vsi leta 19421 JožeVidk ■P, L«. 1M1 GORENJSKI KRAJI IN UUDJE l\idi to zimo z lopatami 13.STRAN GLA JNKruJ« bodo tudi to zimo odstranjevali sneg a pločnikov z tatftami — Avtomobili, ozke ulice pa tudi pomanjkanje meha-•»■dje, oteznjeio delo — Sicer pa »o glede zimske službe v me-•J v Komunalnem, obrtnem in gradbenem podjetjr Kranj krni Komunala) optimisti: soli in drugega materiala za MpBoje imajo toliko kot prejšnjo zimo, ki pa je bila najmanj kftKani daljia vije bo reče* Jvtjjaa organizacija združenega Kflfaunala v Komunalnem, rgan in gradbenem podjetju 2**ieto akrbi za okrog 200 ki-■JJJbv ulic in lokalnih cest oziro * kilometrov cest v krajevnih ■tik. Zdaj, ko je pred vrsti vzdrževanje cest (pluženje), se je že začelo, smo pov-predstavnike podjetja, kako Ijeni za to zimo. i služba oziroma dež ur je začelo 15. novembra in naj LNab do 15. marca. Vendar pa atome službe nimajo orga-ker bi bilo to predrago. So jezni delavci po rasporedu 'kppripravljeni na klic oziroma kbisaje. Sicer pa, kot so i predstavniki podjetja, so za ' no večji optimisti kot « zaradi drugega že zato, 1 je finaks zima začela mesec (trajala je kar 6 mesecev), i strani pa imajo materials sevanje (soli in gramoza) »kstlani. ie* v Krauaiu nairesas v ihauaiisia, kjer imate lahka pričakujemo -4*e vsaVSe^anj«? Ijako naj bi bilo,« pravita direk Mjetja in vodja tozda, »vendar ~ odvisno od nas. Pri čiščenju i glavnih mestnih ulic in z ' obmestnih imamo redne lih parkirnih adi zsnarkiran zaradi preozkih ulic in ti nih svetov, ki po odloku e čistijo snega. Kar zadeva prostore, bi bil najbrž odlok o obvezni odstranitvi avtomobila (tako ime ), ne pa zgolj mandatna me so težave tudi v ozkih ulicah v starem delu. Zgo-Mi stroj pride v ulico, pa ne ■»rej zaradi parkiranega i, in ko hoče nazaj, mu je medtem že drug voznik zapri pot in avto zaklenil. S taksnimi težavami se srečujemo tudi poleti pri odvozu smeti, pozimi pa pri pluženju oziroma čiščenju snega. Potrebna bi bila večja obzirnost voznikov, večji red pri obrtnikih, večja skrb krajevne skupnosti. Predvsem pa krajevni skupnosti Kranj-Center manjka urejeno parkirišče oziroma red; najboljša rešitev bi bila prav gotovo garažna hiša « Oaaasrjali ste tudi klane svete? . »Pozimi imajo pomembno nalogo hišni sveti glede Čiščenja pločnikov. Redki so, ki spoštujejo občinski odlok. Se najbolj dosledne so delovne organizacije. Vendar pa imamo pri tem težave zaradi neustrezne strojne mehanizacije. Tudi letos stanje ne bo boljše in bomo morali sneg premetavati z lopatami. Kar pa zadeva soljenje in posipanje cestišč z gramozom, upamo, da letos ne bomo imeli posebnih težav, če bodo vremenske razmere vsaj približno takšne kot lanske. Ns voljo imamo okrog 170 ton soli in gramoza. In če vemo, da smo kak mesec v primerjavi z lansko zimo že »prihranili . ■.« Do težav pa lahko pride morda od časa do časa (ob večjih padavinah) pri pluženju cest. Tu velja določen prednostni red in seveda je potrebna ustrezna mehanizacija. Zaradi pomanjkanja mehanizacije si pomagamo s pogodbenimi odnosi v krajevnih skupnostih pa tudi s sodelovanjem mehanizacije podjetja Gradbinec. Upamo, da tudi v morebitnih konicah ob določeni strpnosti in seveda dobri organiziranosti ne bi smelo biti tako v mestu kot v občini oziroma krajevnih skupnostih nasploh, posebnih težav.« Kako pri ■issaknai vzdrževanju »o^ksžajete s vaaVsevalei reglo-nalank osiroams amas^stralsih BIROKRACIJE Ne mine dan, da ne bi kleli in * priduŠali nad administracijo ^birokracijo, ki nam na vsa •j* koraku žre živce. Zato je ■■sjola neverjetno, kaj sta ugo J"*fa dva ameriška novinarja. ***or opisuje slovenska turi **tna zveza v svojem poročilu »Znana ameriška novinarja,« pravi poročilo, »sta se odločila, da se poročita v Evropi. Ugotovila sta. da je sklenitev zakon ske zveze za tujca najbolj enostavna v Jugoslaviji. Poroka je bila na Bledu. Novinarja sta objavila zelo laskave prispevke o »nebirokraciji« v naši deželi, o možnostih za poroke tujcev pri nas. poročnih slovesnostih (cene) in predlagala mladim Američanom poročno potovanje r Jugoslavijo . . . Tako torej. Poročiti se je pri nas silno enostavno in lahko in nebirokratsko in. kot vemo, ločiti tudi. Zato se torej poroča mo na Veliko in ločujemo tudi. Prav zelo me zanima, kaj bi napisala, če bi iskala pri nas gradbeno dovoljenje . . . cest ali ce ase s »cestarji«? »Pogosto se srečujemo (tudi z upravičenimi) pripombami, da pri pluženju drug drugega zasipamo. Cestarji nam mečejo sneg ns pločnike, mi pa nazaj ns cesto. Za taksno »sodelovanje« oziroma »vzdrževanje« cest zs zdaj še nimamo prave rešitve ali dogovora. Morda naj bi to uredil novi zakon, ki je v pripravi, pri obravnavi katerega pa moramo enakopravno sodelovati in se usklajevati. Težko je namreč razumeti, da je cesta glede vzdrževanja eno, pločnik ob njej pa drugo. Rešitev vidimo v enotnem sistemu vzdrževanja, za kar pa bodo potrebni specializacija, mehanizacija, strokovnost in najbrž še kaj ...« Kaj so pakassle dosedanje razprave o aakoaa? »Vsekskor so se prenekatere nejasne in doslej naravnost smešne stvari že premaknile z mrtve točke, čeprav pri dosedanjih razpravah morda povsod in na vseh ravneh še vedno ni prišlo do vsestranskega sodelovanja. Menimo pa, da po sklenjenih razpravah oziroma sprejemu zakona prav gotovo ne bo moglo Eriti do primera, ki se ie zgodil v Lranju pred nedavnim, izkazalo se C- * namreč, da za vzdrževanje novega raniakega mostu čez Savo ni nihče zadolžen, ker ga nihče ni prevzel v upravljanje oziroma vzdrževanje. In ko ie prišlo do poledice, se menda ni nihče čutil dolžnega za posipanje ... smešno in najbrž tudi neodgovorno. In če nadaljujemo o mostu, naj bi novi zakon najbrž uredil tudi vprašanje glede odstranjevanja snega. Najbrž je nevzdržna praksa, da cestarji čistijo cestišče, komunalci pa pločnik na mostu ...« Glede na napovedi predstavnikov Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja Kranj torej to zimo lahko pričakujemo, da se ne bomo po nepotrebnem jezili na snežne drsalnice in kupe snega na najbolj prometnih odsekih. Seveda pa bodo morali imeti dobršno mero posluha za red tudi recimo hišni sveti, določeno mero strpnosti v najneugodnejših vremenskih razmerah, najbrž vsi skupaj. A. Z. Uspešno urejanje krajevnih cest Mojstrana — V krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana uspešno poteka akcija za asfaltiranje in urejanje cest ter poti. Lani so asfaltirali 12 kilometrov cest na Belci in Dovjem ter v Mojstrani, letos pa so na Dovjem položili vrhnjo plast asfalta, uredili več makadamskih cestišč na Belci in Dovjem ter v Redovni pa navozili prek 800 kubičnih metrov peska za dokončno ureditev bankin ob asfaltiranih cestah. Da so predvideni petletni program urejanja krajevnih cest celo presegli, gre zahvala predvsem uspešnemu delu gradbenega odbora pri svetu krajevne skupnosti pod vodstvom Aleksa Potočkega. Pri nekaterih delih so pomagali krajani, več akcij prostovoljnega dela so izvedli domači osnovnošolci, na pomoč pa so priskočili tudi lastniki počitniških hišic ns območju Redovne. Edina doslej neizpolnjena naloga iz programa je ureditev cest v Ra-dovni, kjer bodo že prihodnje leto dobili prve metre asfalta. Program urejanja cest uresničujejo demo tudi s sredstvi, ki jih krajani zbirajo v letih 1979—1964 s samoprispevkom. Skupno bodo v ta namen združili prek 7 milijonov dinarjev. J. Rabič ftUHICA PA, 8TRBHICAI Dopisnik z Garij, ki »občuduje« nove strehe nad avtobusnimi kamrn^SuS^na Rečiciin na Bledu. piše 'Na sUki ne žal bolj slabo ruti. „"? . • ,..riati hni dosti več. Veste, to je neke vrste strehica Bledu; brez kakršnihkoli ^ev^ odgovorniniso mogli postaviti prevrate solidne in cenene *3L ntitžn ^postajališču v prejšnjih bolj »bogatih« časih, je vredno t&miedhso to »spako* postavili v času ko se vsi borimo za sta *kza$Z Sosedje vedo povedati, da je to stalo kar 22 starih milijonov totorjevU v Tiste Stre me e na oe/wc/»*»*»™ '~r~~~r "".'T ^ zares pravi »spački«, pa naj Jih arhiteki ah kaj vem kdo zago *0ajc 'kolikor hočejo. O funkcionalnosti res ne bi izubijali besed, sa bfirunenTdežja več koristi star. četudi luknjast dežnik nad glavo, oi ^tranlhpa te nič ne zavaruje pred snegom m vetrom Sploh pa t, i+ačkUoa naj jih je konstruiral kdorkoli že hoče nikakor ne sodijo v Mrenjskcfkrajino in njeno, četudi »kvazi« kmečko arhitekturo. Ne "kateri deželi m v katerem urbanem okolju bi našle najbolj brezno mesto, na Gorenjskem nikakor ne Zdi se mi, da bi morali vsi kdaj bolj privzdigniti glas in ne dovoliti, da se kaj takega po «S*ja ob naše ceste, saj nam je v veliko sramoto Spominski pohod na Javornik V nedeljo, 20. decembra, bo v počastitev spomina na 47 padlih borcev 3. bataljona Gradnikove brigade spominski pohod na Ja-vornik. Ker je narava že obdana s snežno odejo in bo pohod ob vsakem vremenu, bodo smeri in izhodišče označeni ter zavarovani. Z idrijske strani bo izhodišče v črnem vrhu od Metke, z vipavske Gpri Vodnjaku. Tu bodo ude Senci lahko prejeli posebne evidenčne kartončke Kranjski planinci se bodo udeležili pohoda organizirano. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejemajo v pisarni Planinskega društva Kranj do zasedbe avtobusa, cena prevoza in spremstva je 150,00 din. Udeležencem priporočajo topla zimska planinska oblačila, dobro obutev, rezervno oblačilo in nekaj hrane, za slabo vreme pa tudi pelerino, dežnik, očala in morda smučarske palice. Prazna dvorana jemlje pogum daaiav — V Šenčurju pravijo, da že leta pogrešajo kulturno življenje v kraju in da je za kraj, ki ima bogato tradicijo in vse pogoje za razvoj te dejavnosti, to težko razumljivo. Pa vendar med množico krajanov, ki so bili nekdaj organizatorji in animatorji kulturnega življe nja, ni bilo nikogar, ki bi se lotil oživljanja krajevne kulture. Opo? mila se ie Marjeta Gerjaae, ki je v dveh letih, kar vodi delavsko svetno društvo »Svoboda«, spodbudila dramsko in recitstorsko d nost ter ustanovila skupino za izrazni ples. »Dvigniti kulturno življenje v kraju po dolgoletnem mrt\ •. a< veda težko, posebej če je človek za vse sam. Vendar pa se s čakanjem prav malo stori, treba je začeti, pripraviti ljudem neko predstavo, ki vleče. V Šenčurju je bil najbrž odločilen aprilski Kabaret, v katerem smo združili otroški kviz s kratkimi točkami izraznega plesa in nekaj privlačnimi skeči. To je privabilo mlade v kulturno skupino, tako ds se vsaj zdaj lahko zanesem na kakih deset igralcev in recitatorjev ter štiri plesalke.« Tudi ob krajevnem prazniku je mlada kulturna skupina primerno obeležila slovesno praznovanje. Recitacije, projekcija zvočnih risank, osrednja proslava, vse to je imelo množico občinstva. Zal pa predstave, ki jih sicer prirejajo, med krajani naletijo na kaj boren odmev. »Komaj sem začela, si pridobila peščico zagnanih sodelavcev, že postajamo malodušni, ker igramo pred prazno dvorano, ker nas poslušajo le otroci, nai program pa je namenjen odraslim, mladim. Celo z mladinskim plesom ob sobotah nismo uspeli pridobiti občinstva, do katerega nam je. Človeku tako nezanimanje vzame ves pogum. Letos sem režirala tudi dve predstavi, .Gospod Lisjak' in .Birokrat', ki ju sicer še nismo uprizorili, vendar me je ob sedanji apatičnosti kar strah morebitnega skromnega odziva.« Marjeta Gorjanc se v glavnem lahko zanaša le sama nase in na tistih nekaj sodelavcev, ki stalno sodelujejo. Ves čas jo podpirajo tudi v Prešernovem gledališču, kjer ji posojajo literaturo, kostime, od tampri-haja njihov mentor Jože Kovačič, tudi scenografa bi lahko dobili. Tudi v krajevni skupnosti, ki jih veseli hiter dvig kulturnega življenja, ji ne odrečejo pomoči. Razveseljiva je stalna, že kar tradicionalna povezava z osnovno šolo. Tudi prostore imajo lepo urejene in resnično ničesar ne manjka osnovnim pogojem za kulturno izživljanje. Le občinstvo! »Zdaj ko imamo sodelavce, ki so pripravljeni prispevati k dvigu kulturne ravni našega kraja, ko smo že pokazali pripravljenost delati, ni nikogar, ki bi bil tega vesel. Ne vem, kako da tistih, ki so prej tako glasno udrihali po kulturnem mrtvilu Šenčurja, zdaj ni blizu,« razmišlja Marjeta Gorjanc. . . D. Zlebir Odkupili bodo domačijo — V Studorju v Bohinju danes še nekako stoji stara domačija, ki predstavlja kulturni spomenik I. stopnje. Leži v območju Triglavskega narodnega parka in v družbenem interesu je, da se hiša ohrani, saj priča o načinu življenja v Bohinju v preteklih stoletjih. Pri skupščini občine Radovljica so se dogovorili, da Zavod za spomeniško varstvo iz Kranja odkupi objekt in ga prevzame v upravljanje ter poskrbi za sanacijo. Odkupi in sanacija domačije v Studorju 16 je že vključena v akcijski srednjeročni program kulturne skupnosti Slovenije in Radovljice. Pri vsaki so za letos planirali po 100.000 dinarjev, 50.000 dinarjev naj bi prispevali iz razpoložljivih sredstev za prihodnje leto. Skupščina občine Radovljica pa naj bi za ohranitev stare domačije prispevala še 100.000 dinarjev iz proračuna. — Foto: D. Kuralt Poljšičani urejajo kanalizacijo Gorje — Vaščani Poljšice so se na skupnem vaškem sestanku odločili, da bodo v prazničnih dneh ob dnevu republike izkoristili proste dneve in začeli s polaganjem nove kanalizacije. Doslej je bila kanalizacija skozi to vas izpeljana z zastarelimi betonskimi cevmi, kar za današnje čase več ne ustreza in so cevi že na več krajih strte in zamašene. Predstavniki krajevne skupnosti so podprli to zamisel in so jim nudili vso pomoč. Tako so položili za 200 metrov kanalizacije; v akciji je sodelovalo 30 va-ščanov dva dni. Tudi v Spodnjih Gorjah so imeli podobno akcijo in položili 150 metrov kanalizacije. Priključek na kanalizacijo bo obvezno morala imeti vsaka stanovanjska hiša, in če se kdo ne bo udeleževal teh prostovoljnih akcij, bo za takšne moral slediti ukrep. Jože Ambrožič Brucovanje kranjskih študentov Kranj — »Stare bajte« bodo sprejele medse zelene bruce v četrtek, 17. decembra, uradni pro- Sam pa se bo začel ob 19. uri v elavskem domu. Organizator brucovanja, Klub študentov, bo poskrbel za šaljivi program, obeta se tudi točka iz, izraznega plesa in po sprejemu vseh brucev ples ob zvokih ansambla Sibila. Kdor ne želi zamuditi enkratnega, neponovljivega prizora, naj pohiti. Vstopnice so namreč v predpro-daji 100 dinarjev, kasneje bodo dražje. D.Z. J G LAS 14.STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 15. DECEMMU 1*1 Skupščina rokometnega kluba Peko Problemi se kopičijo TBŽ1Č - Veliko kritičnih besed je bilo slišati na redni skupščini roko metnega kluba Peko Rokometaši Peka igraj« v Knžah Lastnega igrišča i Triiču ie nekaj let nimajo Prav zato so podnajemniki v K ni ah m pn tem je padla kvaliteta tržiAkega moškega rokometa. So t težkem finančnem položaju in jemensko »ezono ho zaključili s A h rt mi milijoni izgube, še sreča, da so sekcija Partizana, ki jim je dal premostihem kredit, da so pokrili izgubo Za redno de javnost pa jim je Partizan dodal še ves izkupiček letnega kopališča Pri tem moramo zapisati, da tudi delovna organizacija Peka po svojih močeh skrbi za tržiški rokomet Člansko moštvo Peka nastopa v slovenski moški rokometni ligi. Po prvem delu so na desetem mestu Mladinci nastopajo v republiški ligi center, članice v drugi slovenski ligi. vendar bi lahko v prvi. če bi bil denar, pionirji pa tekmujejo v regionalnih, občinskih in šolskih tekmovanjih Tu so se veterani, ki že več let uspešno igrajo v gorenjski rokometni ligi Čeprav tržiški rokomet pestijo finačne težave, težave z igralci in trenerskimi kadri, uspešno gorenjski rokomet zastopajo tudi na raznih turnirjih v tujim. Vseeno bi bilo potrebno v najkrajšem času dati tržiškemu rokometu tisti položaj, ki bi ga moral imeti. V občim dobivajo vso moralno podporo. To je za napredek rokometa premalo škoda, da na skupščini ni bilo nobenega predstavnika družbenopolitičnih struktur. Trticam prihodnje leto praznujejo srebrni jubilej Vsi se zavedajo, da morajo dostojno proslaviti petindvajseti jubilej Tržiški rokometaši bodo spet gradili. To bo že četrto igrišče, na katerem bodo igrali. Rokometaši Peka za prvenstvena srečanja usposabljajo igrišče v Bistrici Tako bodo s tem spet tržiški rokomet približali vsem ljubiteljem roko meta v občim. V novem srednjeročnem obdobju imajo dobre načrte. Člansko moštvo se mora obdržati v slovenski ligi. v slovenski ligi naj bi igrale tudi članice, skrbeli bodo za lastni igralski kader in še bolj poživili delo na vseh treh osnovnih šolah. Toda novi izvršni odbor, kt ga bo vodil predsednik Nenad Antontč. ne bo imel lahkega dela Ignšče v Bmtnci je spet kratkotrajna rešitev V Slovemjt se ie rokomet iz zunanjih ignšč preselil v dvorane in teloi>admce Spet se bo pokazalo, da so Trticam le graditelji igrišč Treba bi bilo poskrbeti, da v Tržiču kaj kmalu dobijo večnamensko halo. pokriti prostor, ki ne bo služil samo športu, temveč vsem delavnim občanom D. Humer Svetovni alpski pokal Odličen nastop Leskovškove in Zavadlavove PIANCAVALLO - Švicarka Erica Hess je z nedeljsko zmago dokazala, da v lanskem svetovnem ženskem pokalu ni bila zaman najboljša v skupni slalomski uvrstitvi. Na odlično pripravljeni progi je bila v drugem slalomskem nastopu letošnjega šestnajstega svetovnega ženskega pokala nepremagljiva. Odličen nastop sta tokrat pokazali tudi Jugoslovanki Andre ja Leskovsek, ki je bila osma. in Anja Za vadlav. ki se je uvrstila na enajsto mesto. Tako imajo Jugoslovanke kar dve tekmo valki. ki sta se uvrstili med prvo pet-najsterico. Razplet na prvi progi je pokazal, da se kljub dolgi slalomski progi, ki je odlično pripravljena z umetnim snegom, s tvegano in napadalno vožnjo di doseči dobro uvrstitev. Taka vožnja se je obrestovala tudi Anji Zavadlav in Se posebej naši najmlajši reprezentanc ki Andreji Leskovsek Čeprav je Leskovftkova imela štirideseto startno Številko, je z odlično vožnjo že v prvem slalomskem nastopu dosegla osmi najboljši čas. To mesto pa je nato tudi obdržala. Enako se je uvrstila tudi Za-vadlavova. Ostale nase reprezentantke so tokrat vozile nekoliko slabše, a uvrstitve so še vedno solidne Andreja Leskovsek: »Po sobotnem nastopa, kjer aem osvojila enaindvajseto meto. Mm si za nedeljski slalom zadal« nalogo, ds moram biti pod dvajsetim mestom. Vozila sem tako kot nam. V obeh nastopih mi je slo in presadovoljna sem, da sem osvojila Alpsko smučanje Jugoslovani uspešni ALPSKO SMUČANJE - V La Vitli je bil mednarodni veleslalom, ki je bil /. odlično mednarodno zasedbo. Od najboljših ni nastopil le Stenmark. ki je bil Rredvozač, Švicar Ganpoz in Phil lahre, ki je treniral smuk in Bojan Križaj, ki je bil na treningu slaloma. Odlično so se na tem veleslalomu odrezali Jugoslovani. Najboljši na obeh progah je bil Ločan Boris Strel, ki ie zmagal pred Švicarjem Luthvjem m Norvežanom Halsnesom. Od naših je bil izvrsten še Jure Franko, ki je bil sedmi, sedemnajsti je bil K ura It. trideseti Benedik. šestintrideseti Cerkovnik, štirideseti Petrovič in enainštirideseti Cižman. Najboljši svetovni alpski smučarji so med tednom v Italiji opravili tudi generalko superveleslaloma. To je disciplina smuka in veleslaloma in je proga daljša od navadnega veleslaloma Ta disciplina bo v prihodnji sezoni ena od disciplin svetovnega pokala Med to mednarodno druščino so nastopili tudi Jugoslovani. Odlično so se odrezali, saj so ekipno zmagali Zmagal je Švicar Zurbrig Sen. Križaj je bil tretji. Franko četrti, evetnajsti Benedik, sedemindvaiseti Kuralt in enainštirideseti Cižman V La Villi je bil v nedeljo Ae mednarodni FIS slalom. V odsotnosti Sten marka in Phila Mahreja ie zmagal reprezentant SZ Žiro v pred Italijanom Mallvjem in Jugoslovanom Bojanom K rila jem. Dobro je vozil tudi Cerkovnik, ki je bil osmi, enajsti je bil Strel in petnajsti Kuralt. SMUČARSKI TEKI - Najboljši jugoslovanski smučarski tekači so nastopili v Veloni. kier so nastopili na mednarodni tekmi za lovoriko Val di sole-Tejo. Naši mladinci so se izredno odrezali, saj je Dušan Djuričič zasedel drugo mesto, med prvo deseterico pa sta bila tudi Klemenčič in Kršinar Rezultati - članice - I Jenov* (CSSR) 14:04, 19. Smrekar 15:48, 20. Mlakar 15:43, 21. Munih 16:80, JO Jelov čan 16:23, 32. Cebulj. 33 Smolnikar (vse Jugoslavija), mladinci - I. Marrhon ,Švica) 28:67, 2. D. Djuričič 29:12. 9. Klemenčič 30:14, 10. Kršinar (vsi Jugoslavija) 30:15, člani - 1 Pi*rral (Francija) 40 51, 60. C Podlogar 46:08, «3 Cvajnar (oba Jugoslavija) 47:'»l -iln svoje prve točke v svetovnem pokalu. Ta uspeh je lepa vzpodbuda za nadaljevanje.« Anja Zavadlav: »V lanski sezoni sem bila dvakrat deseta. Tu v tem slalomu ena jat* Potruditi se moram, da dom končno kaj kmalu dosegla uvrstitve Kd desetim mestom. Splača se. V šoto na prvem letošnjem slalomu mi ni šlo tako kot sem sama želela« Rezultati: 1 Hess (Švica) 1:45.64. 2 H. VVenzel (Liechtenstein) 1:46,44. 3. Quario 1:46,63. 4. Zini (obe Italija) 1:46,81. 5. Pelen (Francija) 1:47.34, 6. Steiner (Avstrija) 1:47,44, 7. Melander (Švedska) 1:48,29, 8. Leskovsek (Jugoslavija) 1:48,54, 9. M Tlalka (Poljska) 1 48.85, 10. Kronbichler (Avstrija) 1:48,89. 11. Zavadlav (Jugoslavija) 1:48,94. 18. Andrejeva (SZ) 1:49.16. 13 Serrat (Francija) 1:49.23. 14. Eder 1:49.34. 15. Eberle (obe Avstrija) 1.49,37. LEP USPEH LESKOVŠKOVE PIANCAVALLO - Prvi slalom letošnje ženske smučarske sezone v svetovnem pokalu je dobila Liechtensteinka Hanni Wenzel. Wenzlova je namreč izkoristila svojo prednost, ki jo je dobila, ko na progi ni bilo megle Vse druge so morale voziti v gosti megli. Med to druščino najboljširr slalomistk na svetu so startale tudi Jugoslovanske Čeprav smo od njih pričakovali boljših uvrstitev, pa vseeno niso razočarale. Najboljša je bila Andreja Leskovsek. ki je zasedla enaindvajseto mesto. Prvo točko v letošnjem svetovnem pokalu je Leskov-škova zgrešila za štiri stotinke sekunde Rezultati 1 VVenzel (Liechtenstein) 1:45,17. 2. Hess (Švica) 1 45,55, 3. Konzett (Liechtenstein) 1:46,03, 4 Pelen (Francija) 1:46,7.1. 6, Q.uario (Italija) 1:47.34, 21 Leskovsek 1:49.61, 24. Jerman. 25 Za vadlav (vse Jugoslavija). IRENI EPPLE 2E DRUGI VELESLALOM PILA - Med tednom so v Italiji naj boljše smučarske na svetu imele že drugo tekmo veleslaloma za svetovni pokal NajboljAa v obeh vožnjah je bila spet zmagovalka iz Val d'Isera Irene Epple iz ZRN. Od naAih je po pričakovanjih naj boljšo uvrstitev dosegla Andreja Leskov šek Rezultati: II Epple (ZRN) 2:34.62, 2 VVenzel (Liechtenstein) 2:M,m. & Mc-* Kmnev (ZDA) 8:36.87, . 27. Leskovsek 2:41,06, 43, Zavadlav. 57. Jerman (vse Jugoslavija) -dh Tržiike Aportne vesti Sport ob prazniku - Tudi letos je komisija za šport pri predsedstvu občin skega sveta zveze sindikatov Tržič pnpra vila tekmovanja ob 29. novembru, dnevu republike, in sicer v kegljanju, streljanju z zračno puško in šahu. Udeležba je bila dobra, zlasti množična v kegljanju, kjer je sodelovalo šest ženskih in kar dvajset moških ekip. V obeh konkurencah so se najbolje odrezali delavci Pekove temeljne organizacije Obutev, ki so bili najuspešnejši tudi v šahu, medtem ko je v streljanju pri ženskah zmagala ekipa Oblačil Novost, pri moških pa Tokos I. Strelci v Lomu - Športno društvo Lom je ob dnevu republike organiziralo tekmovanje v streljanju z zračno puško Sodelovalo je petnajst strelcev, zmagal pa je Rozman s 36 krogi pred Primožičem m A Rozmanom, oba po 28 krogov HitropoCmmi turnir v šaku - Šahisti tržiškegs društva so tudi decembra pripravili redni mesečni hitropotezni tur nir Tokrat je nastopilo dvajset Ashiatov. decembrski zmagovalec pa je Srečko Mrvar z 12 točkami. -2mv Gorenjci v ligaških tekmovanjih KOŠARKA - Ženska vrsta stražiške Save. ki uspešno nastopa v drugi zvezni ženski ligi. je morala po dobn ign priznati premoč vodilni Jugoplastiki iz Split« Splitčanke so bile vse do sedintridesete minute v podrejenem položaju Vendar so v teh zadnjih treh minutah Savčanke napravile nekaj napak ki so jih stale zmage Zirovska Alpina je doma gostila dobre košarkarice Zadra Zadrčanke so pokazale, da so res dobra ekipa in brez težav so v Zireh osvojile točke V ženski slovenski ligi JeseniČanke ne poznajo poraza Tokrat so v petem kolu doma premagale Dravo iz Ptuja. Kranjski Triglav je v dvorani na Planini v igri z Zagorjani moral napeti vse sile. Gostje iz Zagorja so se predstavili kot kvalitetno in čvrsto moštvo. Izidi — ženske - Sava Jugoplastika 70:72 140:31). Alpina Zadar 64:85 (27:34). Jesenice . Drava 54:50 (28 28). moški - Triglav : Zagorje 96:92 (51:46) Pori prihodnjega kola: ieneke -Rade Končar Sava. Jugoplastika Alpina. Libela Jesenice, moški -Branik : Triglav ODBOJKA - Blejski odbojkarp. ki nastopajo v prvi zvezni ligi B. so spet zaigrali tako kot znajo in po dobri igri doma premagali moštvo Signala Kranjski Triglav pa je bil uspešen v slovenski moški ligi, saj je doma nadigra 1 mladince Bleda. Odbojkarice Gorij, ki nastopajo v Vabila in sporočila PLAVALNI TEČAJ ZA ODRASLE — Odbor za rekreacijo pri ZTKO Kranj bo pripravil tečaj za odrasle neplavalce. To bo nov prispevek k odstranjevanju plavalne nepismenosti. Tečaji bodo v drugi polovici decembra in januarja prihodnje leto. Pismene prijave sprejema ZTKO Kranj, Staneta Žagarja 27, lahko pa se prijavite tudi na telefon 21-176 vsak dan razen sobote in nedelje. Pred pričetkom tečaja bo vsak udeleženec moral plačati 600 dinarjev tečajnine. O začetku tečaja boste pravočasno obveščeni po *** M.C V KRANJU GOSTUJEJO KITAJ SKI KOŠARKARJI - Košarkarski klub Triglav je organizator zanimivega košarkarskega srečanja med Iskro Olimpijo iz Ljubljane in kitajskim moštvom Jiangsu Tekma bo v torek. 15. decembra ob petih popoldne v dvorani na Planini. Srečanje je namenjeno delavcem Iskre in vsem ljubiteljem košarke v Kranju in okoha Delavci kranjske Iskre brazplačno 200 vstopnic prejeli M C Razsvetljeno balinišče Trtic - Prizadevnim tržiškim bali narjem, združenim v Športnem združenju »5. avgust« Trtic, je končno uspelo, da so s pomočjo združenega dela ter prostovoljnim delom uredili razsvetljavo na balinišču na Ravnah. Tako je triiška občina bogatejša za športni objekt, ki bo padam služil mladim kot drsal*če. poleti pa kot košarkarsko igrišče, njegov osnovni na men pa je seveda balinišče. Objekt na Ravnah je edino trtiško pravo balintfče ki pa žal ni pokrito V Športnem združe nju »5. avgust« je v balinarski sekciji kar 105 članov in za postavitev razsvetljave so opravili 271 ur prostovoljnega dela To je v primerjavi z dosedanjim delom pri gradnji balinišča nasploh sicer malo, a ravno osvetljeno balinišče bo ljubiteljem balinanja v Tržiču omogočilo to priljubljeno športno panogo tudi v večernih urah, kar doslej ni bilo možno. V gradnji balinišča so balinarjem največ pomagali svet krajevne skupnosti Ravne, krajevna konferenca SZDL Ravne ter nekatere tržiške delovne organizacije m društva Tržiški ha linam svoje znanje PftOSJ uspešno merijo tudi v drugi gorenjski balinarski ligi ter upajo, da bodo / noVO pridobitvijo na balinišču Ravne precej izboljšali možnosti za treninge ter seveda kasneje tudi tekmovalne uspehe v ligi Želijo, da bi balinarski šport tudi v Trtic« pomenil več kot zgolj gostilniško rekre acipi ter da bi tudi balinarske krogle širše ponesle ime Tržiča slovenski ženski odbojkarski ligi. so gostovale v Ljubljani Tu so morale priznati premoč domači ekipi Partizan Tabor. Izidi - moški - Bled Signal 3:1, Triglav Bled M ženske - Partizan Tabor Gorje 3:1 Pari prihodnjega kola - moški -Pakrac Bled. šenake - Gorje F M alga r HOKEJ - V derbiju tretjega kroga v prvi zvezni ligi so Jeseničani doma premagali Olimpijo. medten- ko je Kranjska gora po dobn ign izgubila v Zagrebu * Medveščakom V slovensko hrvaški medrepubliški ligi so Blejčani gostovali v Sisku Tu je bilo domače moštvo Ine boljše. Triglavani so gostovali v Mariboru pn Stavbarju Toda zaradi močnega sneženja so morali tekmo preložiti. Izida - MedveAčak Kranjska gora 8:8 (2:0. 4 0. <>)>. Ina : Bled 8 5 (II, 1:2. 6:2). Pari prihodnjega kola - Partizan Jesenice. Kranjska gora Olimpija. Triglav Ina. Bled Mladost dh Sporočili ste nam POKAL VATROSTALNI - Na Jese nicah je bil pod pokroviteljstvom Vatrostalne in v organizaciji kegljaškega kluba Jesenice mednarodni turnir v kegljanju na ledu za pokal Vatrostalne. 15 moštev je sodelovalo, med njimi tudi avstrijske. Turnir je trajal 6 ur. zmagala pa je Vatrostalna brez izgubljene igre Zanjo so igrali Peric. Babnik. Hafnar, Bazo in Sapek Kegljači se zahvaljujejo Vatrostalni Jesenice za pomoč in pokroviteljstvo , - Ruša REPUBLIŠKO PRVENSTVI V GO JU - Na Bledu je bilo republiško prvenstvo v goju. V Jugoslaviji imamo zapleten sistem kvalifikacij za državno prvenstvo, saj se je igralcem težje prebiti na državno prvenstvo kot na razna mednarodna tekmovanja Na državno prvenstvo se je iz Kranja uvrstil Milan Za kotnik. M C Hokej na ledu Jeseničani že prvaki JESENICE - I sodniki HsffJsdM Cemssor (Jesenice) Strelci - 1:0 S. Stap (8). 1:1 Vidmar (14). 12 Kuret (141. 2.2 B Pij* (15). 2:3 R Hiti (20). 3:3 D. Horvat (28). 4:3 D.Horvat (31). 5:3 D.Hor-mst (49). 6:3 Suvak (51). 7:3 Hafner (55), 7:4 B. Lamovšek (58). JESENICE - Pretnar, Ti««r. Kazinger. Berlisk, B. Pajič. Jas, Mežnarec. Medja. M. Horvat. Hafner. Suvak, D Horvat. Bes*. S.Scap. Raspet, Lah, Pristov, Bone. Ti maku OLIMPIJA - Prusnik, D. Lamovšek. Savič. Repovš, Kuret. T Lenta. Majnik. Vidmar. Mrak. G. Hiti. B.Lamovšek. R. Hiti, Lajovec. Grošelj. Gorenje. Rezek. Beribak. D. Lepiš. Izid srečanja zgovorno priča, da m bili Jeseničani v vseh pogledih hokejske igre boljši. Čeprav so Lmrnjascasi v prvi tretjini po vedli, so ZeJsasrji v preostalih dveh preokrojUi izid v svojo korist. Ta zmaga jim je utsjktKSS že zagotovila dvajseti državni naške*. Boris Svetlin (trener Jesenic) — »Zs to areeaaje je bilo igrama lahko motivirati, te vsa tsdss pred derbijsm so Bili aa« coni, da " v prvi tretjini vedla. V fantje zaigrali poletno in m bila ta. Čestitam vsem ki so vso tekmo dati vse Boris Pajič - »Hitro Ljubljančanov nas ni Dokazali smo, da sam drftavi. Z ras dobri osvojili pomembne toeke se ti državni naslov.« Štefan Sčap - »V srečanju so imeli gledalci res vaško od igre. Hvala jim aa pssssi Izid areeonja bi bil fakko se riML« Dare Prusnik (Olimpija) — »VssfB smo, s Odločilo je izenačenj«. Ta a podrezalo krila ia izgubili zasluzeni dvajseti naslov tjini IMiiBilIhi 1 nsmsUsvsajta so Sindikalno prvenstvo Kranja v plavanju ZMAGA PROSVETE KRANJ - Nad stodeset plavalcev in plavalk se je borilo na letošnjih petnajstih sindikalnih občinskih igrah v plavanju. Vsemoštveni zmagovalec je Prosve-ta. ki je imela najmočnejšo ekipo in v svojih vrstah tudi največ zmagovalcev Imena Lidija $varc-Podveršek, Borut Chvatal, Tomo Balderman in Andrej Slavec povedo dovolj. V moškem moštvenem delu so dosegli zmago Prosvetarji, medtem ko je bila pri ženskah najboljša ekipa Merkurja. V ženskem delu plavanja sta se med posameznicami najbolj izkazali Jasna Marinček iz Merkurja in Lidija Podver-šek-Svarc. Med moškimi pa so bili najboljši Tomo Balderman, Boris Starina in Boris Chvatal. Vsi nastopajoči so bili razdeljeni v štin starostne skupine, navdušili pa so tudi tisti, ki so že presegli svojih petdeset let Se posebno Drago Zvokelj, Zdravko Martič. Milka Poredoš in Cvetka Bogataj. Zmagovalci v posameznih diseipli-nnk: Ionske - 38 m hrbtno -•kupina A - Jasna Marinček i Merkur r 22.1. skupins B - Lidija Podveršek (Prosveta) 19..1, skupins C - Meta Spa rovec (Iskra). 36 m prsno - skupina A - Rada Moravek (Iskra) 22,0. skupina B - Lidija Podveršek (Prosveta) 18.5. skupina C - Nada Becher (Prosveta) 25,4, skupina D Milka Poredoš (Iskra), 26 m kravi - skupina A - Jasna Ma nnček (Merkur) 16.4. skupina B - Jela Rebolj (Merkur) 16.0. skupina C - Ani ,s Jerman (Planika) 26.0. skupins D -Cvetka Bogataj (Planika) 34,4. 3x26 kravi Merkur (Sušteršič. Mannček, Rebolj) 55.2. moitveno - 1 Merkur 127, 2 Planika 125.5. » Prosveta 109. 4 Iskra B6,a moški - 25 m delfin - skupina A Bons Stanha (Planika) 14.8, 16 m hrbtno - skupina C - Marjan Derling ilMkra) 17,0. 66 m hrbtno - skupina A Hajko Voršič (Planika) .15.9. skupina H Aridrei Slavec (Prosveta) 31.2, 16 m 16,6. Eno - a kupi na B - Borut >sveta) 17,3, skupina D — kelj (Prosveta) 20,0, skupina A - Borut Dvoršak i 39.0. skupina A - Marko Žna t ta) 37.6, 86 m kravi - okna, Borut Chvatal (Prosveta) 143 D - Zdravko Martič (Planika) kravi - skupina A - Boris (Planika) 29,8, skupina B - T de rman (Prosveta) 28,2, 4 X M a* Prosveta (Chvatal, Balderman Slavec) 51 moStveno -11 427. 2. Iskra 406, & Pomika 332. «L 278. 5. Merkur 185. 6. Ikos 61 7 nec 37; skupni vrstni rod - 1. PiuateU 2 Iskra 491, 3. Planika 488,4 5 Creina 278, 6. Ikos 61, 7 PROSVETA TUDI V VATERPOLU KRANJ - Za letošnjega sinOnvk***! občinskega prvaka v vaterpolu se j" kranjskem zimskem bazenu borilo moštev. Med temi so pokazati igro vaterpolisti Prosvete, ki so l osvojili naslov. Edini poraz so »I ji« doživeli v zadnjem kolu. V tem premagala Planika. Zasluženo so vaterpolisti Iskre, medtem ko je tretja. V zmagovitem moštvu so se oktav bivši vaterpolisti Triglava, izstopali p« * Chvatal, Brinovec, Sorti Slavec ia BaV derman. Vse tekme so solidno sodni M*" rinček, Podveršek, Cermelj in Farčnik Zanimivi izidi: Iskra : Prosveta H' Iskra : Planika 6:0. Planika : ProsveS 7:6, Iskra . Ikos 8:4, Prosveta : Ikos Ifti Lestvica: sasnsan i Prosveta Iskra Planika Ikos Gorenjski tisk Sava 37:21 »10 35:19 21:35 11:3* 18:38 -dh Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD A G R O M K H A N I K A Kranj, Cesta JLA 11 tel. (064) 23-486, 24-778 Prodaji stroiev m Trgovina Ptiervnih delov Kram. Kortrfka cesta 2.5 tel.: 24-786 Obveaća svoje kupce, dn razistiivlj« in prodaja na novoletnem sejmu v Kranju od 12. do 20. deoemhrH 1981. — Program proizvodov in priključkov IMT Beograd — Program lastne proizvodnje — Program traktorjev in priključkov TOMO VINKOVIC Bjelovar l'KIPOKCtfAMOSK - OBIŠČITE NAS! m tem % IS. KCE 1981 KRONIKA 15.STRAN GLAS s SODIŠČA Z nožem nad sestro in svaka I}**** let zapora je senat temeljnega sodišča v Kranju obso-■ tt-btaeaja Ivana Bolko iz Glinj pri Cerkljah zaradi dveh f*Mk dejanj poskusov umora fl«Mn let zapora je senat te-Jeffl sodišča v Kranju obsodil gaga Ivana Bolko iz Glinj pri *Wi zaradi dveh kaznivih de-Jjeausov umora. ^fosodek se je pripetil lani fe-Družina. Bol k a namreč živi Jj z materjo, sestro in njenim J* ter otrokoma, ie sedela pri •t Ker je Bolka jedel zelo grdo. ,knrak to tudi povedal; to pa je * Bolko tako razjezilo, da je za "kuhinjski nož, ki je bil na 1 in z njim sunil proti svaku ifc fa bil v trebuh, če ne bi svak I levo roko in s tem odbil suda ga je poreza I le po robu .take. [Sj dogodek pa se je pripetil ko »Sata lani. Tistega dne je Ivan 'tačel piti že dopoldne v službi. *1 je v Oljarici; ko se je vrnil ie zavil v hlev in prižgal luč. Sestra, ki je tedaj pometala dvorišče, je luč spet ugasnila in mu rekla, da bo lahko kuril, ko bo v svojem. Brata je to tako razjezilo, da je odšel v kuhinjo, vzel večji in manjši kuhinjski nož in se vrnil na dvorišče. Sestra je začela bežati, on je tekel za njo in jo dohitel, ko se je spotaknila. Zamahoval je z nožem proti njej. sestra pa se je branila z rokami in nogami. Pri tem je dobila ureznine po prstih. Nato so ji moči pošle in je lahko le gledala, kako ji je brat začel rezati nogo nad kolenom. Tedaj pa je že pritekel na pomoč sosed Frane Repnik in preprečil najhujše. Na sodni obravnavi je prišlo na dan vsa žalostna slika človeka in odnosov v družini. Bolka se ni izučil nobenega poklica, s petnajstimi leti si je že začel služiti kruh. Že zelo mlad je začel prekomerno piti in zaradi tega tudi izgubil službo, tako lile kazni so potuha zveza Slovenije je poslala izvršnemu svetu Slovenije in m organom resolucijo, v kateri zahteva, da družba večjo skrb varovanju naših voda — Letos v Sloveniji pomorov rib doslej '»no bili v Sloveniji priča do-Mbolj Številnim in najtežjim onesnaževanja, vodotokov lih pomorov rib. Vedno ob vsakem primeru je bilo ^oa so vzroki v malomarnosti iarjanju predpisov o var-"oda. Kljub dejavnostim in ribiških družin, kmeti; fozdarskih in drugih organi-V^ne nazadnje organov milice. onesnaženje vedno večje, za-"joče neučinkoviti pa so bili 'Postopki. Celo iz analize inšti-* javno upravo pri pravni Univerze Edvarda Karde-rJbljani izhaja, da so sedanji o proti zastrupljevalcem votlo počasni, kazni pa veliko Dogajalo se je, da so bile sodbe in da zelo različno v kazenski zakonik. Več 'je, da se marsikdo se vedno —a, kako Škodljivi so taksni saj ne gre le za ribe, temveč [tastmpljanje okolja in ogro-li. Obenem s kaznimi so ne-« tudi inšpekcijske službe. - delo pa se omejuje večinoma svoj ekonomski interes in L^Reanaženje voda ni mar. liji so zato vsi, ki jih skrbi .»fcčje onesnaževanje okolja, », če nam bo šele katastro- fa z nepopravljivimi posledicami odprla oči, da bomo sprejeli ukrepe, ki bodo odločno posegli na področje varstva voda. Prav zato so pri Ribiški zvezi Slovenije sprejeli resolucijo, ki so jo poslali izvršnemu svetu skupščine Slovenije. V njej zahtevajo, da se spoštuje in uresničuje zakonodaja, ki ureja varovanje kakovosti vodotokov, da se zgradijo in pravilno vzdržujejo čistilne naprave, da se poostri odgovornost tistih, ki kršijo predpise. Na vsak način in z vsemi sredstvi je treba zagotoviti čistejše okolje. Prav tako morajo vedno in povsod pravočasno ukrepati inšpekcijske službe, vsi pa pričakujejo tudi večjo učinkovitost sodišč. Mile sankcije so potuha malomarnosti, neodgovornosti, neznanju in drugim negativnim lastnostim. Vso pozornost pa naj bi posvetili vzgojno-izobraževalni dejavnosti in obveščanju mladine, delavcev in drugih občanov. Tako naj bi se razširil krog zavzetih ljudi za varstvo okolja in čiste vode ne bi bile le skrb ribiških organizacij. Enako pozornost pa naj bi posvetili tudi dopolnilnemu izobraževanju in usposabljanju vseh, ki so odgovorni za nadzor nad vodami. D. Kuralt radel znance i ključem je Djordjević vlomil v dvoje stanovanj 1 zlatnino in denar — Enotna kazen leto in deset me- • sam je zatrjeval pred temeljnim sodiščem v Kranju, da je bil v stiski z denarjem, ko se je odločil vlomiti. Ko je bil namreč Tone Markič, pri katerem je Diordjevič delal do aprila lani, na dopustu, je vlomil v njegovo zaklenjeno hišo in v spalnici našel več zlatnine: tri zlate verižice z obeski, tri ženske prstane s kamni, zlat moški prstan in poročni prstan, iz ročne blagajne pa je vzel še bankovec za 10.000 lir in 500 šilingov, vse skupaj v vrednosti 28.391 din. V hišo je prišel s ponarejenim ključem, ponaredek je lahko naredil, ko je bil še v službi pri Markiču. saj ie ta včasih pustil ključe na mizi. kadar je moral po krajšem opravku z doma. Zlatnino so miličniki našli pri Djordeviču in jo vrnili oškodovancu. V oktobru lani je Djordjevič zagrešil še en podolnm prestopek. Po naključju mu je prišel v roke ključ od stanovanja zakoncev, s katerima sta se Djordjevičeva dobivala in obiskovala. Ker je bil tam nekajkrat na obisku, je tu opazil, kje hranijo denar Ko ie dobil ključ in ocenil, da ie zelo podoben enemu od ključev, ki jih ima sam, je dal narediti novega. S tem je nato v času. ko znancev ni bilo doma, vstopil v njuno stanovanje na Osti Staneta Žagarja v Kranju ter v omari našel 10..r>00din. Sodišče ni verjelo I )|ordjeviC'u, ko se je zagovarjal, da je vlomil in si prilastil tujo lastnino in denar, ker !«• bil v stiski, saj je bil ves čas redno zaposlen. Ko se ie sodišče odločalo zh kazen, je kot olajšilno upoštevalo, da je Škoda sicer že povrnjena, da je dober delavec in da skrbi za družino, ni pa moglo mimo tega, da je bil za podobna dejanja že obsojen in je zlorabil zaupanje ljudi, | katerimi je bil v prijateljskih odnosih. Za vsako dejanje mu sesnine — les v Kranju na Primskovem. Ogled možen vsak dan od 7. do 10. ure, informacije na tel.: 26-076. Pravico do licitacije imajo OZD in pravne osebe, s tem, da pred licitacijo vplačajo 10 % polog. proi/vodno trgovko m gostinsko podfet|f> LOKA SKOFJA LOKA j GOSTINSTVO KRANJ vabi na silvestrovanje, ki bo v »Restavraciji Podlubnik« v Škofji Loki. Nudimo vam bogato silvestrsko večerjo. Zabaval vas bo in za glasbo skrbel »Mr. Kameleon s svojimi gosti«. Za 700 din na osebo se boste skupaj s skromnim spo-minčkom se dolgo spominjali na prijetno preživeto noč. Rezervacije in vplačila sprejema Restavracija Podlubnik v Skorji Loki, tel. 62-270, do vključno 25. 12.81. Poslovao prireditveni center GORENJSKI SEJEM KRANJ, p. o. objavlja naslednja prosta dela ia naloge: 1. 2 UREJEVALCEV PRIREDITVENEGA PROSTORA - KV 2 2 UREJEVALCEV PRIREDITVENEGA PROSTORA - NKV Pogoji: pod 1.: izobrazba tehnične smeri Vsi moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Delovno razmerje se sklene za dva delavca za nedoločen čas. za dva pa za določen čas. Kandidati naj pošljejo prijav« z dokazili o izpolnjevanj« pogojev na naslov: PPC Gorenjski sejem Krasi Staneta Žagarja 27. Rok prijave: 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu udare obveščen v 30 dneh po objavi. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o.o. KRANJ Komisija za delovna Delovne skupnosti skupnih služb Kranj objavlja prosta dela in naloge STATISTIKA Kandidat mora polog splošnih pogojev izpolnjevati ie naslednji pogoj: - dokončana ekonomska srednja šola ali - dokončana upravno-admi-nistrativna šola. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj prijave s dokazili o izpolnjevanju po- u gojev pošljejo v 15 dneh po <| objavi na nnslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske o.o., Kranj, Gosposvetska c lt _ kadrovska služba. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.« DOELMONT BLED Komisija za delovna razmerja po sklepu z dne 10.12.1961 objavlja prosta dela in naloge SKUPINOVODJE TRAFO DELAVNICE Pogoji za zasedbo: - elektrotehnik ali elektro-delovodja - 3 leta delovnih izkušeni. - izpit iz varstva pri delu Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave » dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov Elmont, Bled, Komisija za delovna razmerja. O izid« bodo obveščeni v 15 dneh po končani objavi. J /i /1 ŽIVILA TOZD Veleprodaja Odbor za delovna razmerja v združenem delu na podlagi sklepa objavlja naslednja prosta dela in naloge: VZDRŽEVALCA VILIČARJEV Pogoji: - visokokvalificirani delavec avtomehanične Sole -smer avtoelektričar. - 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni I tolovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delov nim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba Veletrgovin« Živila Kranj - poslovni prostori Naklo 252 - 15 dni po objavi. primerno darilo ob vsaki priliki nun „», Iskra, baterije Zrna) t f J ji jhijrjna Stegne 23 15.KCEMMU 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 19. STRAN. O L A :glasi telefon 27-960 i porodnišnice) ia uprava komerciala 28-463 - stare JARCKE dobite v Gornik (Bidovec) 11875 9 tednov etarega BIKCA in Itaka, za rajo. Dorfarje 11999 KRAVO SIMENTALKO z Most ah' brez. Jelovčan, Draž -Mfci 12064 2kW električni RADIATOR U.Kofaica-Kranj 12065 j prodam rabijan ŠTEDILNIK 2 elektrika) in ŠTEDILNIK na ». Kranj. Cesta talcev 13/a 12066 1. kub. m suhih smrekovih ■ 1 kob. m smrekovih DESK gradnja vas 67, Šenčur 12067 ITVO za dnevno sobo ugodno Kokrica, Cesta na Rupo 11 12068 ^ znam JELKINO ETERlC > prenkuseno zdravilo za zdrav-sie, bronhitisa in prehladov. l.-- bj kotne bolesni — ekcem in Pa revmatična obolenja. Z navodili P Po povzetju. Erjavec Stanislav, B**. Pokhikarjeva 57/A. telefon fm 12066 po prodam več PUJSKOV, težkih [••kg in od 120 do 180 kg. Pavlin. Otpora 23, Cerklje 12070 i Bulo rabljeno PEC za central-l Janko, Cerklje 186 12071 300 kg težkega BIKCA. Sen 119, Cerklje 12072 n brejo SVINJO za PRASI m. Poienzk 33, Cerklje 12073 1 leto star črnobel TELEVI-odemo OKNO z leseno roleto. ; Britof 178 12074 zs PRAŠIČA, težkega 150 kg. ), težko od 60 do 100 kg. Cotelj »4. Trtic 12075 Dežurna inspekcijska služba, tel. 19-991 je organizirana vsak delavnik v času od 6. do 20. ure in vsako soboto v času od 6. do 14. ure. Prodam kuhinjsko KOTNO KLOP po ugodni ceni. Naalov v oglasnem oddelku (Jesenice) 12076 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna. Buh Pavel. Sr. Bitnje 96. Zab-nica _ 12106 Prodam PLINSKO PEC, 40.000 c.cal, in 75-litrski HLADILNIK EKA. Britof 100. Krani 12107 Prodam 3 mesece stare PRAŠIČKE. Stanonik. Log9. Skofja Loka 12106 Prodam novo tonsko KAMERO m stereo RADIO-KASETOFON z uro. Telefon 061-311-922 - int 365 dopoldan 12110 Prodam R 10, registriran do julija 1962. Informacije po tel. 064-69-404 od 14. do 18. ure 12093 D super 4 (žabo), karam bol irano, v voznem stanju, prodam. Tel. 064-82-207 12094 Prodam ŠKODO za dele. Informacije po tel. 82-062 od 16. do 17. ure 12095 Prodam ZASTAVO 850 special, spredaj karam bol irano, registrirano do junija 1982, motor po generalni Informacije po tel. 82-606 12096 Poceni prodam AMI super (53 KM), letnik 1974, Bremec, Jelovika 28/A, Bohinjska Bistrica 12097 Prodam R-4, letnik 1978. Ogled od 15. ure dalje. Kranj, Luznarjeva 4 12111 Prodam dve ZIMSKI GUMI 620X12. Vrankar. Naklo 76 12109 Po delih prodam ZASTAVO 1300. Bi zovičar Franci, Zadobje 13, Gor. vas nad Skofjo Loko. tel. (064) 68-288. od 6. do 14. ure 12112 STANOVANJA KUPIM Kupim rabljene OTROŠKE SMUCl in SMUČARSKE ČEVLJE *t 28 Telefon 21-142 od 6. do 14. ure 12077 VOZILA t i na Klanec 3 Kranj 'btiftini gostilne Blažun) 'nudi kvalitetno »izdelavo očal. )ročam! Prodam ZASTAVO 101. letnik 1973. registrirano do septembra 1962. Informacije po tel. 084-23-371 12078 Prodam R-10 major, registriran do aprila 1962. Zupan, Doslovce 5/c. Žirovnica 12079 Prodam MZ 25 T 1. Ogled od 15. do 18. ure vsak dan. Britof 299 12080 Prodam MZ 150. Telefon 24-162 12081 Prodam star avto HILMAN. angleške izdelave, po zelo nizki ceni, registracija do novembra 1962. Tone Amež, Repnje 42, Vodice nad Ljubljano 12082 Prodam avto TAM 5400 kiper, vozen. Ogled in informacije na naslov: Ludvik Jelene, Sevlje 11, Selca. Vsak dan po 14. uri 12083 Prodam karam bol iran avto R-4. Za-plotnik. Planina 56, Krani 12084 Meniam FORDA 20 MXL za manjši avto. Naslov v oglasnem oddelku 12085 Prodam PRIKOLICO za osebni avto in osebni avto FIAT 850, v voznem stanju, celega ali po delih. Paier Milan, Kranj, Kokriki log 19 (Primskovo), tel. 26-047 12086 Prodam ZASTAVO 101, celo ali po delih, cena 1,5 SM. Stara cesta 15, Kranj 12087 Prodam eno leto star 126-P. Telefon 62-904. Kusar Rudi, Draga 15, Skofja Loka 12088 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano za leto 1982. Zupančič Franc, Bohinjska Bela 91 12089 Prodam ZASTAVO 101, po delih. Ogled vsak dan. Breg ob Kokri 21, Preddvor. I nformacije po tel. 54-387 12090 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, celo ali po delih. Beiter, Sr. Dobrava l/a. Kropa 12091 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano, lahko fudi po delih. Kranjec Franci, Pristava 10. Tržič 12092 SOZD ALPETOUR Skofja Loka ftv/n Transturist Tovorni promet Skorja Loka H^SiSL^?a oodlagi določil 22. člena Zakona o^JsCerjTh in sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge VODJE DE Kranj Z*^^a"obrazba ekonomsko-komercialne smeri in 3 leta rSovnih izkušenj, od tega 2 leti v dejavnosti cestnega nrometa ali srednja izobrazba prometne smen in 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti v dejavnosti cestnega - Kfn? p^Hticna neoporečnost ?* opravi janje navedenih del bo izbrani kandidat imenovan za 4 let Wbp nonudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj ^«dli o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kan-*dttii SEteio v 15 dneh po objavi n« naslov SOZD Alpe-^fiKflsTSoka - Kadrovska služba. Titov trg 4 b, z *»ako »za razpis«. Ttttn Potniški promet Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge PRODAJALCA VOZOVNIC V PREDPRODA.il ^^dnia1 ekonomska ali administrativna šola in i leta delovnih izkušenj, kandidst. bodo opravljali preizkus znanja *Wno razmerje se sklene za nedoločen chs s polnim delov-^ časom. Wne nonudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih Mer Sprejema 15 dni po ol>^avi k«drovska služba ^fctj, Koroška cesta 5. kidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku *Wnega roka. STANOVANJE, dvoinpolsobno, komfortno, 58,80 kv. m, prodam v Radovljici v bloku isospan, I. nadstropje, cena 1.300.000 din plus davek. Kondojani, Gradnikova 125, Radovljica, telefon 084-74-569 12042 Prodam dve opremljeni SOBI za samce. Pogoj enoletno predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku. 12098 POSESTI ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 12099 Prodam GARA20 (Vrečkova - Planina) najboljšemu ponudniku. Informacije po tel. 21-406 12100 OBVESTILA; »KNJIŽNI DAR« - Izšla 1^ redna letna KNJIŽNA ZBIRKA PREŠERNOVE DRUŽBE s koledarjem za leto 1982. Zbirka petih knjig v broširani izdaji stane 350 din, vezanih (broširan je le koledar) pa 450 din. Naročite jo lahko v najbhžnji sas* £ ŠikUp»NOVA DRUŽBA, Borsetova 27, Ljubljana _ GOSTILNA PRI »CILKI« Zg. Brnik, vabi na SILVESTROVANJE. Cena sil-vestrskega menija s hrano in pijačo 600,00 din. Vabljeni: 12101 BAGAT TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA v Kranju začne z vpisom v nov začetni in nadaljevalni tečaj 15. 12., ob 15. uri in 16.12., ob 8. uri. Delavski dom, vhod VI. ali tel. 47-256 12068 V domu TVD PARTIZAN Ljubno bo SILVESTROVANJE. Igral bo ansambel BELE POLJANE s pevcem R. ERŽIŠ NIKOM. Rezervacije sprejemamo v gostilni Posavec. tel. 70-145 12102 PRIREDITVE Ansambel TRGOVCI vabi na PLES vsako soboto ob 20. uri v ŽELEZNIKIH SKOVEMnedelJO °b 17,UH na PRIM-BRUCOVANJE kranjskih študenti bo v četrtek, 17. decembra, ob 19. uri v Delavskem domu Kranj 12104 OSTALO INSTRUIRAM ANGLEŠČINO za osnovno šolo. Informacije po tel. 24-406 vsak dan od 7. do 7.30 zjutraj 12105 Vsem, ki ste ga poznali^sporočamo, da VALENTIN GORJANC-Mirko šofer — reševalec v pokoju Vestnega in požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. KOLEKTIV ZDRAVSTVENEGA DOMA KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata, tasta. strica in svaka ADOLFA PELZLA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sostanovalcem, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje, pokojniku poklonili cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Kliničnega centra Ljubljana, dr. Novaku, godbi in pevcem ter duhovščini. ŽALUJOČI: sin Milan ter hčerki Jelka in Milka, vnukinji Beba in Bri- S'ta, vnuki Jože, Dolfi, Milan in Franci, zeta Ludvik in Tone, snaha [ara. brat Jože z družino, sestri Gusti in Krista z družinama ter drugo sorodstvo Kranj, Kokrica, Šenčur, Primskovo, Klanec, Lauffen, Graz ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta JANEZA ZORCA Štajerce vega a ta s Kokrice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje tersočustvovali z nami. Posebna zahvala velja kolektivu IKOS in PTT podjetja. Enaka zahvala velja g. župniku, gasilcem in pevcem društva upokojencev iz Kranja. ŽALUJOČI: žena, sin in vsi njegovi Kokrica, 8. decembra 1981 Umrl je TONE FAJFAR družbenopolitični delavec in revolucionar udeleženec ustanovnega sestanka OF slovenskega naroda Od njega se bomo poslovili v torek 15. decembra 1981 ob 13 uri na Ljubljanskih 2alah - Navju SKUPŠČINA OBČINE KRANJ OBČINSKA KONFERENCA SZDL KRANI i OBČINSKI KOMITE ZKS KRANJ KRANJ OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV kram, OBČINSKI ODBOR ZZB NOV KRANI NJ OBČINSKA KONFERENCA ZSMS KRANJ GLASOVA ANKETA Tetko ga ie najti doma, kajti s kolesom in cesarjem sta nerazdružna Vedno je na poti, vedno v iskanju. Pred njim nima miru nobena starina, m če le izve zanjo, bo tako dolgo opletal okrog gospodarja, da jo bo dobu. Pa navadno ni treba doati. Starine, ki jih zbira Rado, največ krat za gospodarja nimajo nobene vrednosti. Rado pa tudi ni izbirčen. Zanj je dobro vse, pa naj bo videti se tako grdo, če se zdi le tako neuporabno. Nekega dne se bo že našel človek, ki mu bo prišel prav tale vijak, ta železna palica, ta pipa, to korito za vodo, prav ta vzmet, prav tole kolesce ali kolo, dno starega lonca, čebnč in bog ve kaj Ae vse. Lučaj od Prešernove hiše v Vrbi stoji Radova hišica. Krajane, predvsem pa turistične delavce, resnično lahko moti Radova stara šara, ki jo je navlekel od vsepovsod in razložil na dvorišče, vrt, na tisti meter zelenice, ki ob poti obdaja njegovo hišo. Ne le na tleh. Zdaj je že vsega ns kupe, poln je skedenj, polna je tudi hiša. Kot ozka gaz je utrta potka med to šaro, in če se napotiš k hišnim vratom, moraš dvigniti plašč, da se ne zapne ob rogo vilasto rjo. Površni opazovalec bi imel vse skupaj res edinole za na odpad. Nikamor drugam bi ne sodilo. Toda poslušajte Rada: »Vidite ta leseni del? To je del sta te v iz Finžgarjeve rojstne hiše. Tale peč je stara sto let in vredna najmanj sto j u rje v Tole je kolo od vozička, s katerim so še pred vojno vozili hlode v dolino. Tole umetno kovano železo ie zgornji del vrat enega od blejskih hotelov ... Tele tehtnice na roke ne dam za dvestopetdeset jurjev ... Pa poglejte tale svečnik! Dvesto deset let je star! In veste, kaj zdaj ljudje najbolj iščejo? Kolo z dvanajstimi »špicami«, da iz njega narede uro ...« Dobro ve Rado, da bo marsikaj tega še kdaj šlo v denar. Kje boš danes še dobil pravo železje za kmečko peč? Enega ima. Pa bakren kotel, ki so jih tako hiteli metati ven, ko so prišli pralni stroji. Tudi ročna žaga bo nekoč lahko okras na steni, ko bo tako redka, pa podkev, pa železen lonec pa boben za repo rezati.. . Tištale stara kočija, ki že trohni, bo nekega dne, precej Erenovliena seveda in polna cvetja, ranila kakšno urejeno dvorišče ... Nekoč mi je mama pravila o čudaku v Poljanski dolini, ki je imel vsakovrstno šaro po hiši. Od vseh tramov je kaj viselo in ljudje so se ob regali vanj. Pa je dejal: »Če je kaj na vleke, je še kaj pri hiši, če je pa ni, ni nič!« Morda bi isto veljalo tudi za Rada. Vse to je njegovo bogastvo. Na krajevni skupnosti ga vsakokrat, ko pride komisija turistične zveze ocenit urejenost kraja, pa prav zaradi njegove navleke odbije nekaj točk, poprosijo, naj vendar kai stori: naj izbere tisto, kar ni za drugam kot za na odpad, in odpelje, ostalo naj spravi v skedenj, da ne bo tako okrog hiše. Letos je odpeljal že štiri kamione, a kaj, ko se mu zdi, da bo vseeno vse še prav prišlo. Saj bo, še marsikaj bo odpeljal. Morda spomladi. Zdaj bo vse skupaj zapadel sneg, pa se ne bo videlo ... Rado je bil z Glasom na izletu v Umagu takrat, ko je Murka delila cokle, in tovariš Zoreč mu je oponesel, da ima »klump« pri hiši le zato, da ljudi v Vrbi draži... Pa ni res, pravi Rado. Od nečesa moraš živeti. On živi prav od te šare. Koliko ljudje vržejo proč kot neuporabno, nadležno staro navleko. V Radovih rokah spet dobi vrednost! Koliko kleti, podstrešij, dvo- Uspešna sezona kranjskih alpinistov Kranj — Nenadno poslabšanje vremena in s tem plezalnih razmer v gorah je prekinilo plezalno sezono. V zadnjm času so plezalci alpinističnega odseka pri PD Kranj preplezali nekaj smeri v K oglu ter J V steni Kalškega grebena, soboto, 5. 12. pa so izkoristili za tradicionalen »alpinističen sprejem«, ki je bil tokrat v zavetišču GRS na Krvavcu. Alpinistični sprejem predstavlja pomemben mejnik na koncu vsako letne jesenske alpinistične sezone. Mejnik je predvsem za tečajnike in pripravnike alpinistične šole, ki so opravili dovolj vzponov in izpolnili tudi ostale pogoje za prestop med Eri pravnike oziroma alpiniste. Nji ov sprejem je sicer po opravljenih izpitih zgolj še formalnost, ki pa je lahko kar zabavna — zlasti za opazovalce. Letos so člani AO Kranj, M jih je skupno,od tega 31 aktivnih, v svoje vrste sprejeli pet pripravnikov. Matjaia IvaČičn, Janeza Trilerja in Andreja Zidarja, alpinistom pa sta se pridružila Štefan Gartner ter Rudi Lanz. Poleg sprejema novih Članov je »alpinistični sprejem« tudi priložnost za pregled in ocenitev dela v pretekli sezoni. Člani AO Kranj so v pretekli sezoni opravili 640 vzponov, od tega 525 plezalnih vzponov vseh težavnostnih stopenj, 30 pristopov na vrhove nad 2000 m v zimskih raz me rah ter 2 dostopa na vrhove nad ;i000m. Poleg tega so opravili še 83 turnih smukov Povprečno število vzponov na aktivnega člana je 20,6 f> pogledamo še število težkih vzpo nov,vidimo, da je bilo v letošnjem letu opravljeno 85 vzponov šeste težavnostne stopnje (67 doma. 8 v tujini, ter 18 pozimi), ter 11 vzponov pete stopnje pozimi. Naj naštejem nekaj vzponov najvišje težavnostne stopnje ki so jih opravili člani AO Kranj v tej sezoni: Šubara direkt (Anica Kuk) — Marko Česen in Matjaž Ivnik (AO Tržič), Aschenbrenerjeva smer (Travnik), Direktna smer (Špik) — obe Tomo Česen solo, Prečanje Martuljkove skupine pozimi — Štefan Gartner solo, Cassinova smer (Piz Badile) — Štefan Gartner in Matej Kranjc, Via Antonio (Tofana di Roses) — Tomaž Jamnik in Nejc Zaplotnik, Smer Simenc-Skarja (Dolgi hrbet) pozimi — Peter Markič, Andrej in Marko Stremfelj in Nejc Zaplotnik, Spodnji slap v Ledinskem vrhu — isti plezalci, in Vikijev slap (Stena pod Češko kočo) — Andrej Stemfelj in Nejc Zaplnt nik. V pretekli sezoni so člani AO Kranj preplezali 9 prvenstvenih smeri, oatega tri pozimi, ter opravili tri prve zimske ponovitve. - Končno, čeprav pišem o tem nazadnje, nikakor ne moremo mimo udeležbe štirih Kranjčanov — Petra Markiča, Andreja in Marka Stremf-Ija in Nejca Zaplotnika v odpravi Lhotse 81. Vzpon prek te stene pomeni enega največjih kolektivnih uspehov v zgodovini himalajskih odprav. Načrtno delo v zadnjih letih je porok, da uspehi AO Kranj niso zgolj slučajni, hkrati pa je tudi garant resnega dela vprihodnu Matjaž Dolenc rišč, vrtov je že pospravil in vso šaro je lahko odvlekel Gospodarji in gospodinje so se le oddahnili. Pri njem je zdaj vse to zbrano, na ogled in če kdo hoče, lahko dobi. Na odpad bo še vedno lahko oddal. Prodal bo, nič ne skriva. Nekaj mora zaslužiti pri vsem tem. Rado je prijeten sogovornik. V hudomušnem pogledu pod starim klobukom se skriva bister duh. Na vsako vprašanje vam zna odgovoriti s šalo, v smehu. Nič koliko ljudi ga je že vprašalo, če je s Prešernom kaj v sorodu. »Seveda,« pravi, »sin sem« In ko potem oni bulji vanj, dokonča: »Samo od Jakoba ...« Smeje se od srca. Ko ga spoznaš, mu res ne moreš zameriti. O, včasih so ga skoraj vsak teden klicali zaradi te njegove šare na občino. Sel je, vsakokrat. Vedno z dobro voljo. In tako so se ga navadili, da so nazadnje postali že kar prijatelji. No, morda jih bo nekoč le uslišal pa malce pospravil tisto svoje dvorišče ali pa vsaj tako visoko ograjo napravil okrog, da se vse tisto železje ne bo videlo . . . Morda že spomladi... D.Dolenc Praznik Dovjega in Mojstrane Mojstrana — V krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana pripravljajo za letošnji krajevni praznik, ki ga proslavljajo 16. decembra, še posebno pester spored prireditev. Z njimi bodo namreč svečano zaznamovali 40. obletnico vstaje v tem delu gornjesavske doline. V znani vstaji, upor proti okupatorju je vzplamtei 16. decembra 1941. leta, je sodelovalo 127 udeležencev. Ob letošnjem prazniku se jih bo zbralo 39 še živečih na srečanju, ki bo v sredo, 16. decembra, ob 16. uri v naravnem zdravilišču Triglav v Mojstrani. Udeleženci srečanja bodo obudili spomine na dogodke pred štirimi desetletji. Osrednje proslavljanje krajevnega praznika bo v soboto, 19. decembra. Ob 10. uri se bo v mojstranski osnovni šoli začelo 10. srečanje aktivistov Osvobodilne fronte in kurirjev ter obveščevalcev jeseniškega okrožja. Ob 19. uri bo v dvorani kulturnega doma na Dovjem proslava, za katero Rripravljajo bogat kulturni spored, [a prireditvi bodo podelili bronaste značke OF. Praznovanju se bodo pridružili tudi .Člani domačega gasilskega društva, ki bodo izročili svojemu namenu novo orodišče v gasilskem domu. Do te pridobitve so gasilci PRIŠli predvsem g prostovoljnim delom. ..... I. Rabič Prevoznost cest Vse ceste so zasnežene, saj je te dni padlo od K do 10 centimetrov novega snega. Cesta na mejni prehod Ljubelj je bila ponoči večkrat orana in posipana, vendar je promet zaradi manjših snežnih žametov kljub temu oviran. Cesta je za vsa tovorna vozila zaprta, izločajo pa jih že v Bistrici pri Tržiču. Za osebne avtomobile je obvezna zimska oprema, ponek t Razstava otroških ekslibrisov Preteklo soboto so v prostorih Osnovne šole Komenda-Moste v Mostah odprli mednarodno razstavo otroških ekslibrisov. ki jo je šola pripravila s sodelovanjem Društva Ezlibns Slovenije in revije Pionir. Na natečaj je prispelo skoraj tri tisoč malih grafik, na razstavi je predstavljenih okrog 460 iz desetih dežel. Razstava je presenetila s kvaliteto ekslibrisov, lepih, drobnih grafik, ki so jih izdelali mladi ustvarjalci. STANA PIBERNIK. likovna pedagoginja na Osnovni šoli Komenda-Moste »Ekslibris na naši šoli gojimo predvsem pred razstavami, pa tudi sicer. Že v petem razredu otroke seznanjam z grafiko, v šestem delamo linoreze, na tej podlagi spoznajo ekslibris. Podobno na naši šoli dajemo poudarek še kiparstvu. tapiseriji. Zdajšnja razstava ekslibrisov je zelo dobra, veliko kvalitetnih ekslibrisov predstavlja. Z razstavo smo imeli veliko dela, seveda brez povezave z društvom Exlibris ne bi šlo. saj ima veliko stikov z ekslibristi po svetu. Prav tako ne bi zmogli prirediti takšne razstave, če naš kolektiv na šoli ne bi bil ubran. Strokovna plat postavitve razstave je bila res moja naloga, toda vsi so pomagali, veliko razumevanja je imel prejšnji ravnatelj Janez Sitar, kakor ga ima zdaj tudi Vanda Rebolj.« ZDENKA DUDAŠ, Osnovna šola Bratstva jedinstva Kucu-ra »Ekslibris je zame zanimiv zato, ker je tako majhen. Pri tem majhnem delu lahko veliko pokažeš. Učitelj nam je povedal, da lahko sodelujemo na natečaju za mednarodno razstavo ekslibrisov. razdelil nam je teme in sami smo jih izbirali. Veliko malih grafik smo naredili, okrog štirideset jih je učitelj izbral kot najboljše in jih poslal na razstavo. Štiri naše sem videla na razstavi. Velikokrat sodelujemo na takih prireditvah in pogosto dobivamo nagrade. Na naši šoli imajo veliko smisla za takšne reči.« KRISTA RAVLAN, Osnovna šola 8entjani-Dmvoa}md »Pri likovnem pouku nam i učiteljica predlagala, da delamo ekshbnse. Preje nisem vedela kai je to. Zame je bilo delo zelo za nimivo. saj moraš biti zelo natan čen m previden, da ne zarežeš narobe. Na razstavi sem videla šest naših ekslibrisov. Vesela sem da je objavljen tudi moj. Za našo majhno šolo je to velik uspeh. M. Volčjak Prednovoletni vrvež v Škofji Loki Ob izteku leta bo škofjeloški Mestni trg zaživel v prednovostt-nem vzdušju, ki bo pritegnilo mlado in staro — Otroci bo*> sami okrasili jelke - Na odru se bodo vrstili nastopi kulturnih skupin, najmlajše bo obiskal Dedek Mraz - Na stojnicah ko moč kupiti različne reči, tudi trgovine bodo odprte dlje Škofjeloški Mestni trg, »platc«. kakor mu pravijo Ločani, je z Sion t vi jo mesta vse bolj izgubljal na pomenu kot stičišče življenja mesta. Zato danes Ločani vse bolj ra/miš Ijajo, kako bi ga prebudili i/ pu«ste zaspanosti Trg JS vsekakor zelo primeren M prireditve m poleti so jih nekaj pripravili. Najnovejša pa je pobuda Turist ič nega društva Skofja Loka, da v dneh ob iztekanju leta pričara na trgu nekdanji. že i/ srednjega veka znani. prednovoletni vrvni Pobudi, ki zahteva krepko organizacijo, m k so delovanju so pritegnili krajevno skupnost, občinski sindikalni svet, socialistično /ve/o in studentski klub, ki l)o nosil organizacijsko težo sporeda Turistični delsvci so se obrnili tudi na delovne kolektive, nekateri so se pozivu že odzvali in bodo / delom in materialom pomagali (speljati večdnevno prireditev Na druge so naslovili prošnjo za denarno podporo, saj bo nekaj stroškov ob obilici zagnanega, prostovoljnega dela vendarle nastalo. K m i se bo torej dogajalo v dneh pred Novim letom v škofjeloškem mestu'' Začetek bo pomenil že novoletni koncert komornega pevskega zbora Loku. ki bo v soboto. 26 decembra, ob 18. uri v galeriji na loškem gradu. V nedeljo. 27 decem bra, dopoldne pn bosta imela koncert ns Mestnem trgu godba na pihala iz Okolje Loke in mladinska pihalna godba i/ Železnikov Glasbe nI koncerti tore|, ki bodo pomenih uvod v prednovoletni vrvež, ki bo škofjeloško mestno središče prepla vil v ponedeljek, torek m sredo. 28.. 29. m Mi decembra. Utihnil bo na sil vrst rsk<» popoldne, ko s«- vsi. vsak posebej pripravljamo na pričakovanje Novega leta. V ponedeljek zjutraj bodo delavci Obrtnika postavili okrog trideset smrek ob stene hiš na trgu Za njimi ImnIo okrog desete ure prišli cicibani i/, vrtca in s svojimi izdelki okrasili jelke. Za njimi še šolarji, skupina otrok bo okrasila jelko in tekmovalni duh bo dvoma jelke le polepšal. Sredi trga bodo postavili oder, njem se bodo vsako popoldne. 16. ure naprej vrstili nastopi turnih skupin: komornega zbora Loka, godbe na pihala škofje Loke in mladinske iz nikov, gledaliških skupin s škofj loških osnovnih šol, igrali zabavni ansambli. V kina bodo vrteli risane filme. V popoldne se bo pripeljal tudi Mraz. Svojo pot bo ob 17. uri mi pred osnovno šolo v Podlubniku i krenil po Partizanski cesti * črpalke, mimo pošte čez kapucind* most na Mestni trg. V drušS* sedmih palčkov, dveh snežink * harmonikaša bo sedel na lojtenke* vozu, ki ga bo vlekel par konj. 0*r«J pol šestih bo tako prispel na trg, kjer bo pozdravil najmlajše, se pomeš* mednje. (»opoldanski vrvež, ki bo preplsvu trg, no imel tudi sejemski priok* Na stojnicah pred hišami in v vehjB ho moč kupiti najrazličnejše rea lahko boste izbrali novoletna dara* Svoje izdelke bodo ponudili obrtna* spominkarji. likovniki, slsstitaP-mesarji, gostilničarji. Ce vas J* zeblo - na prostem boste ua%° dobili tople napitke. Tudi trgovin* na trgu bodo odprte dlje. do 20.ur* in trgovci se bodo potrudili, da bo izbira blaga pisana. Po vsem. kar smo napovedali, bo radovednost brez dvoma pri vedi na trg Tako boste soustvanli t novoletno prireditev. S tem, boste poklepetali s pnjatejn znanci, ki jih boste siec^i, otretan bo roko lahko stisnil DedT Mimogrede pa boste I kupili še novoletna darilata najbližje in seveda prisluhnili mim in glasbi M. Volčja* ns Mraz