UDK 808.63-087-46 Tine Logar Filozofska fakulteta ,Ljubljana DIALEKTOLOŠKE ŠTUDIJE XVI USODA KRATKEGA A V GOVORU KRAJA DOBERDOB V ITALIJ I V doberdobskem govoru je vsak kratki a prešel v e, razen v določenih položajih; e pa se govori tudi za slovenski э iz ъ> ь v prvotno kratkih zlogih; gre torej za razvoj e < a < э. Tak razvoj kratkega a kot v Doberdobu je po- znan samo še iz zgorn je Soške doline, k j e r se tudi za kra tk i slovenski pol- glasnik govori e. S tem je dokazan beneškoslovenski substrat obsoškega narečja, identičnost v razvoju kratkega a v Doberdobu in zgornji Soški dolini pa je morebiti osnovana na delni priselitvi prebivalstva Doberdoba iz zgornje Soške doline. In the Doberdob speech every short a passed into e except for certain posi- tions; and e is used also for the Slovene э derived from ъ, ь in originally short syllables: accordingly, the development is e < a < э. It is, beside the develop- ment attested in Doberdob, only in the upper Soča valley where the short Slo- vene semi-vowel is replaced by e that such a development of the short a is to be encountered. This proves the Venetian-Slovene substratum of the dialect spoken along the Soča, whereas the identity of the development of the short a in Doberdob and in the upper Soča valley is possibly to be accounted for by a partial migration of the population of t lie upper Soča valley to Doberdob. Doberdobski govor doslej še ni bil opisan. Vendar je toliko zanimiv, da bi zaslužil posebno monografijo, zlasti tudi zato. ker gre za govor na stičišču slovanskega in romanskega sveta južno od Gorice in severno od Tržiča (Monfalcone) v Italiji. Na tem mestu in za to priliko pa se bom dotaknil samo ene njegove posebnosti, namreč razvoja kratkega a. Kot je znano, je kratki a v slovenskem jeziku precej stabilen in proti redukciji odporen glas. Zato je doživel razmeroma malo sprememb, ki so navadno kotnbinatornega značaja, odvisne torej od sosednjih soglasnikov. Redki so taki slovenski govori, k jer se je kratki a spremenil ne glede in. soglasniško okolico. Mednje sodijo govori zgornje Soške doline, nekateri notranjski in prekmurski govori ter naš doberdobski govor. V doberdobskem govoru je vsak kratki a zastopan z e v vseli nenagla- šenili in prvotno kratkih naglašenili zlogih. Edina izjema je tisti kratki a, ki je fleksijsko obrazilo: v imenovalniku ednine ženskih samostalnikov, pridevnikov, deležnikov in zaimkov (b'ra:da, čere'pi:na, 'me:yla, 'pi:ata, 'le:xka, le'ni:,mu, s'li:opa, coe'ti:ala, 'di:alela, le'yada, 'mu'.zla, u'zi:ala, 'muoja, ' т о : j u ) ; v rodilniku ednine moških in srednjih samostalnikov, v imenovalniku in tožilniku dvojine moških samostalnikov, pridevnikov, de- ležnikov na -n in -i ter zaimkov (b'ra:ta, 'kuoiia, 'si:na, je'mi:ana, »imena«, 5 S luv i» t i čnu r e v i j a kre'oi.asa »krvi«, pre'si:ata, te'li:aia, žre'bi:ata, 'duo:breya, s'li:apya, oe'- sno:kya, kno:ya, ta:keya, 'ti:aya, 4uo:iya); v 3. osebi ednine sedanjega časa nekaterih glagolov ('bu:ska »bliska se«, 'di:a1a, 'i:ma, 'ni:ma, 'pa:da) in tudi sicer vedno, kadar gre za obrazilo -a v odprtem zlogu. Poglejmo sedaj vse položaje, v katerih je v doberdobskem govoru ne- naglašeni in kratkonaglašeni a prešel v e: 1. a > e v legi pred naglasom: belen'ci:n, be'ra:ka »baraka«, ben'di:ara »bandero«, ce'oa:te »copati«, fe'ii:na »butara drv«, jep'ni:an »apnen«, kenti-.na »klet«, ке'ри-М »plašč«, kepi-.ala »kapela«, z les'mi: »z lasmi«, le'ti:ca »koruzni storž«, me'jmalka »bot. mačeha«, merye'ri:tka »marjetica«, me'ri:čka »pika- polonica«, mere-.nda »malica«, pes'ti:r, sleber'i:tke »sipek«, ške'li:r, ze'yu:azda, ze'nu:axtnçca. V nekaterih primerih je e < a sedaj naglašen. ker se je akcent pomaknil s končnega na predzadnj i zlog: fe:clet »robec«, s'le:tka »sladka«, št're:mec »modroc«, ze-.čnit »za- četi«. a pa je prešel v e že takrat , ko še ni bil naglašen. temveč je bil v pred- naglasni legi. Če je bil tak a v poziciji pred istozložnim it, ni prešel v e, ampak se je že p r e j asimiliral v o: brou'l'i:nc, mrou'l'i:šče. 2. V doberdobskem govoru je precej besed, v katerih je tudi nekdanji prednaglasni o zastopan z e. Y takih primerih gre za pojave disimilacij- skega prehoda o > a, ki pa je nato kot vsak prvotni prednaglasni a tudi prešel v e. Disimilacijski prehod o > a je torej starejši pojav kot prehod a > e: be4u:»n »gumb«, de'mu: »domov«, ~/le'buo:k »globok«, ke'du:mer »ku- mara«, ke'ku:aš, ke'mu:n »občina«, ке'1и:эпа »steber«, ketu'li:n »kri- lo«, krem pi:r, kle'bu:k, ne'cu:ai, ped'lu :ažena, pendi:al'k, pet'ku:ava »podkev«, ped'ya:na »podgana«, pe'na:va »rjuha«, pe'ru:aka, pe- s'ti :al'a, pet'pa:zdex, se'bu:ata, sne'ži:ate, sere'bu:atouna »srobot«. te'- pu:ala »topol«. « Kot je iz primerov, ki pa gotovo niso vsi, videti, je o > a za labiali, den- tali in velari (p, b; d, t, s, n; k, kl, gl). 3. Z e je zastopan tudi ponaglasni a v zaprtem zlogu: 'bo:yet, 'čmatest, 'yu:abest, 'ku:ščer, ko'loiuret, 'pu:amlçt, 'po:plet, ru:amer, 'šu:aster, ž'ni:der, 'žu:pen; nedol. 'di:alet, y'li:adet, ku'pa:oet, obre'za:oet, ob'ra:čet, pose'da:oet, sese'ka:oet, sri-.ačet, 'mi:ačet, »me- tati«; sedanjiki y'li:aden, 'ni:men, -eš, 'di:alen, -eš itd. Tudi obrazilo -am v orodniku ednine samostalnikov moškega in sred- njega spola ter v dajalniku množine vseli samostalnikov je prešlo preko -em v -en. Enako usoilo je doživelo tudi obrazilo -ал- v mestniku množine vseli samostalnikov in se zanj zato govori -ey_: pet 'čieden, ped 'ri:abren, z je'zi:ken, s kle'bu:ken, s k'l'u:čen, 'ku:alen, 'lu:ancen, 'nu:asen, ped'legten, sas'kuo:nen, s k'ru:xen. te'li:aten, tre'- bu:xen, z'u:xen; k'ru:oen, s'oi:nen, %nuo:yen, y'ru :aken, te'li:aten, uraden; k'ra:vex, 'ku.alex, 'ku:atlex, 'nu.ayex, 'ru.akex, 'ra.mnex, 'ре.тпех, 'ра.тех, 'pe:rstex, p'l'u:čex, 'ri:abrex, s'oi:nex, 'uo:knex, 'uradex, 'u:stex. 4. Enako je z e zastopan nenaglašeni a sredi besede: 'di-.alemo, -eie, -ejo. 'di:alela, 'i:memo, 'ni.memo, -ete, 'ši.oemo, -ete, -ejo, 'ši:oela, 'ža:yemo, -ete, 'ža:yela, 'ži:aynena. z i'li:cemç. 5. Če je bil ponaglasni a v poziciji pred istozložnim и ali i, je bil raz- voj drugačen, ker sta v takem primeru nan j vplivala ta dva glasova v smislu asimilacije. Zato govore zanj v prvem primeru o, v drugem pa 'di-.alou, k'lie.poij, 'le:you, 'si:akou, 'ši:oou; 'di:ali, -ie\ 'ši:oi »šivaj«, 'si-.vite! 'ža:yi!, 'ža:yite! 6. Z e je zastopan v tem govoru tudi tisti a, ki je bil kratko naglašen: b're:t »brat«, d'e:t nedol. »dat«, 'fe:nt, y'le:s »glaž«, y're:x »grah«, ne:n, 'ne:s, 've:n, 'oe:n, 'spe:t »spat«, я'je.t »sejat«. 7. Še bolj kot prehod a > e pu je v tem govoru zanimivo zastopstvo slovenskega polglasnika iz psi. ъ, l> z e. Ker je znano, da je slovenski pol- glasnik pod kratkim naglasom in v nenaglašeni legi samo na Štajerskem in v Prekmurju prešel v e, je jasno, da gre pri doberdobskem e < a za se- kundaren glas, ki se je razvil iz starejšega a < a, kar je značilnost slo- venskih skrajnih zahodnih narečij. Neka j gradiva n a j to ponazori: 'bed »bet«, 'le:xt »komolec«, 'pe:s »pes«, 're:š »rž«, 'te:.sč, 'oe:s »ves«. 8. Z e je zastopan tudi tisti a, ki je bil sprva v položaju pred nagla- som, pa je nato dialektično naglas prešel nanj : coe-.iou »cvetele, 'denies »danes«, 'der/.ja, 'le:xek, 'me:yla, pe:xnen, s'ke:din, /te:za, и 'oe:sç »v vasi«. u'ze:me. Predpostavljam torej tale razvoj besed : mag'la > mag'la > meg'la > 'me:glu. (). Tudi vokalični r je zastopan z er < ar < ar <£: 'če-.rtalo, čete.rtek, oc'oe:rou »ocvrl«, ode-.ron »odri«, 'pe.rsien, po- te-.rpe, s'me.rt, 'te.rpou »trpel«, 'te:rt »trde, 'že:rt »žrd«, 'oe:rx- Vendar sein poleg er zapisal večkrat tudi ar. Ne vem. ali gre za vpliv knjižnega jezika ali za ka j drugega. Moj informator je bila namreč uči- teljica domačinka. 10. I udi ponaglasni a < Z, 6 je zastopan z e, pri čemer gre seveda za razvoj a~> a > e: 'a:den, ci:apec, 'denies, x'la.pec, 'ya:ber, 'vu :abec, y'ra.bee, 'ja:rem, 'ka:men, 'ku:azbec, 'pi-.atek, pendi:al'ek, p'uo:per, 'pu -.apek, 'ua:zek, 'ua:sen »osem«, 'ti:aden, 'oi:ater. 11. Z e je zastopan tudi slovenski a v prednaglasni legi: èere'pima, če'ri:ašna, če'ri:aoe, oe'si: »vasi«, oe'si:ex »vaseh«. 12. Razvoj a~> a > e ni poznan tam, kjer je a sledil palatalen konzo- nant (Г, n), ki je z asimilacijo preprečil nastanek a: ka:sil', k'ra:mpil', 'pa:rkil\ s'ke:din. 13. Prehoda a > e ne poznajo tudi nekatere verjetno mlajše izposo- jenke, zlasti s področja li turgije: ad'oi:ant, lampa'da:r, Ma'ri:je. Razvoj kratkega a v doberdobskem govoru ima svojo skoraj popol- noma enako paralelo v obsoškcm dialektu. Razlika med obema področ- jema je ena sama: medtem ko se v doberdobskem govoril tudi za voka- lični r vsaj delno govori tudi er poleg ar, pa tega v obsoškem dialektu ne poznajo. V vseh drugih pozicijah pa je tudi obsoški dialekt razvil e iz kratkega a (seveda z že zgoraj omenjeno omejitvijo tistega a, ki je flek- sijsko obrazilo). Identiteta med tem in onim področjem je tako presenet- ljiva. da človek nehote pomisli na skupen izvor tega pojava, ki si ga po mojem mnenju lahko razložimo samo na ta način, da gre pri Doberdobu za priselitev prebivalstva iz zgornje Soške doline. Seveda je to za sedaj le hipoteza, ki jo lahko potrdijo samo zgodovinarji, v neki meri pa morda tudi onomastična analiza, zlasti pa pr imerjava priimkov enega in dru- gega področja. Ob študiju doberdobskega govora se mi je pojasnilo še eno prej ne- rešeno vprašanje . Y zgornji Soški dolini se namreč za kratki naglašeni in prednaglasni a tudi govori e. Dokler nisem poznal s tanja v doberdobskem govoril, si tega e « > e v kratkih zlogih. S tem pa je doka- zano. da gre pri obsoškem dialektu res za nadal jnj i razvoj beneško-slo- venskega dialektičnega substrata, ki sem ga suponiral že v eni prejšnj ih razprav.* \ ponaglasni legi pa je v obsoškem dialektu a deloma doživel popolno redukcijo, če seveda ne gre preprosto za posplošitev osnove stranskih sklonov, kar je značilnost rovtarskih narečij, ki so na obsoški dialekt nedvomno vplivala. Za konec še nekaj gradiva za a > e, o > a > e in a > a > e v obsoškem dialektu (Log pod Mangrtom): * SR XIV (1963), 115. a > e ( p r e d n a g l a s n i ) : uendié:ra, » b a n d e r a « , bredù:o »b rado« , fecô:u, kezà:uc, kestrùm, le- sï:e, mecé:sn, merù:skl'e »ošpice«, nepi:xnen, penù:ola »ko ruzn i s torž«, peredà-.nu »stena«, pesù: »pasu« , peshe »pasovi« , petrù:on, presixa, setô:ul'e »sat je« , upxeîdo. о > a > e ( p r e d n a g l a s n i ) : bertr.uc »borovec«, demà: »doma«, demô:u, depudà:n, ylebôk, kle- bû:k. rnezédec, petôk, medeni:ca. a > e ( p o n a g l a s n i ) : jâ:ï>len, kelà:uret, krâ:vex, kràivem, ne plû:cex, ne nô:yex, méAiner, rù:omer, nhemes »n imaš« , ne urâ:tex, tu rié:urex »v p r s ih« , ze kle- bû:kem, žni:der, sù:oster, iié:ynena, obrâ:cete. a > e ( k r a t k o n a g l a š e n ) : brét »bra t« , yréx »greh«, moceréd, modrés, pos]>lét » p o d p l a t « , tém »tam«, mém »vam«, ném »nam«. э > a > e dež, derža, и derže, z dé:zem, mé.ylu, meyli:e »megle«, leyâite, pé-.xnu »pahn i l« , рея »pes«, p'e: s и, peso, s pé:sem; m n . peune, pe:su, pé:sem, smeré:ka, stérza, mesï: »vasi«, mé:ne » z u n a j « . uzé:mç »vzemi«. Р Е З Ю М Е В юворе села Добердоб в Италии краткое а перешло в е. Такое же раз- витие наблюдается и у краткого а, развившегося на словенском западе из сло- венского о < праслав. ъ, ь. Ио существу одинаковое развитие краткого а < а. ъ, ь засвидетельствовано и в говорах верхнею Посочья (сочскнй диалект). Автор придерживается мнения, что одинаковое развитие краткого а и э в обоих упомянутых районах может быть последствием переселения населения из верх- него Посочья в Добердоб на Карсте. В то же время этим доказан венецианско- словенский диалектный субстрат сочского диалекта, при чем развитие э> а ( > е) является лишь одной из венецианско-словенских характеристик этою диалекта.