Murska Sobota, 27. julija 2000, leto Lil, št. 30, odgovorni urednik Janez Votek, cena 220 sit (IZ)BRANO, str.8 GOSPODARSTVO, str. 7 »Ob sončnih dnevih je težko misliti na učenje« MAJDA HORVAT Priimek je Zver I Po očetu nosim priimek, za katerega ! vem, da pri nekaterih ljudeh, predvsem iz drugih regij, asociira na strah. Bilo je v čakalnici zdravstvene ustanove v Ljubljani, ko je medicinska sestra klicala čakajoče po priimku. Prihajala je na vrata in klicala Strah, pa se nihče ni dvignil s stola - ne prvič in ne drugič. Potem mi je kapnilo, daje to klicanje najverjetneje namenjeno meni, saj jo je moj priimek Zver spominjal na živalstvo, ki vzbuja strah. Ta pripetljaj smo potem družno ovenčali s smehom in tudi opravičilo je bilo izrečeno od srca. Pozabila sem nanj. Do prekratkim, ko seje v sobotni prilogi ob portretu osebe, ki nosi priimek Zver, pojavilo pojasnilo, da njegove korenine segajo v Prekmurje in dodano še v oklepaju »od koder izvira tudi njegov priimek.« Zverovi so izvorno Prekmurci, to je dejstvo in ni kaj, tudi priimek zveni morda nekoliko strašno. Toda še nikoli doslej nisem podobnega pojasnila prebrala pri katerem ob stoterih priimkov, ki jih nosimo Slovenci in ki so se že neštetokrat zapisali v medijih - pa so med njimi tudi takšni, da se ti naježi koža. Zato me dodajanje oklepaja s pojasnilom k očitno prekmurskemu priimku spominja na ... na vse tiste članke s kronik, ki na raznovrstne načine pojasnjujejo, da so dejanje pač zagrešili ljudje, ki v priimku imajo črko s pol strešice, s socialnega dna, da gre za klateže, Cigane,... Oseba, predstavljena v časopisnem portretu tedna, seveda ne sodi v krog socialnega dna, saj ima doktorski naziv in se giblje v o političnih vrhovih. Toda s pojasnilom v oklepaju ob njegovem priimku seje vendar zgodilo označevanje - da bo javnost lažje razločevala? Od tega pa do etiketiranja na osnovi predsodkov, stereotipov je namreč potem le še korak. In kadar gre za Prekmurce, je »coun« na pretek, od tistih iz časov slovenske Sibirije o zaostalosti, vonju po hlevu, pa do sodobnejših o podeželans rdečeličnih kmečkih fantih, ki se poznajo na daleč, pa čeprav si nataknejo kravato. Oseba iz časopisa, ki nosi priimek Zver, bo torej mogla doživeti to, da se ga bodo njegovi nasprotniki za njegovim hrbtom lotili s »counami«, kijih smetana naše družbe pritika Prekmurcem - ker se pač po priimku ve, kaj je. Gabrovo premoženje na razprodaji [BREZPLAČNI OGLASI KOMMERS OGLASNIK Foto: KATJA GERENČER Od včeraj (sreda, 26. julij) je za promet odprt tudi nadvoz, ki povezuje Gornje Petrovče s Križevci, zgrajen pa je bil zaradi nemotenega prečkanja bodoče železniške proge Puconci-Hodoš-Madžarska. Čeprav gaje komisija za prevzem pregledala že dopoldan ob pol desetih, so ga za promet odprli šele ob treh popoldne, ko so delavci Cestnega podjetja Murska Sobota poskrbeli še za zadnje »finese« ob nasipu in zarisali črte. Kljub temu je bila zgraditev nadvoza končana v načrtovanem roku, oz. celo nekoliko dni prej. Sam nadvoz so zgradili delavci podjetja SCT, njegova nosilna os pa je dolga okoli sto metrov. Ker je zgrajen precej »na ovinek«, bo največja dovoljena hitrost čezenj 40 km/h. To je po mačkovskem, kjer je najvišja dovoljena hitrost 60 km/h, drugi zgrajen nadvoz ob novi železniški progi. Tako ostajata graditeljem do konca celotnega projekta samo še dva, in sicer še v Šalovcih in na Hodošu. TK Danes v državnem zboru O sanaciji škode Tri strokovne komisije bodo ocenile 885 vzorcev vin začetku tedna se je v Gornji Radgoni začelo ocenjevanje slovenskih vin v okviru 38. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma, ki je letos že 26. po vrsti. Na priložnostni slovesnosti pred Vinskim hramom na Pomurskem sejmu, ki jo je popestrila'tudi slovenska vinska kraljica, smo slišali zagotovilo, da bo strokovna komisija svoje a seji kolegija poslanskih skupin in v državnem zboru so sklenili, da se predlog zakona o zagotovitvi sredstev za delno odpravo posledic suše, neurja s točo, plazenja tal in škode, ki jo je povzročila divjad v letu 2000 kot 8. točka uvr- sti na izredno sejo državnega zbora. Predlog zakona so pripravili pomurski in še nekateri drugi poslanci s prvopodpisanim Gezom Džubanom. Amandmaje, ki jih je k predlogu zakona predložila vlada, bo danes najprej obravnaval odbor za infrastrukturo, če ne bo prišlo do zapletov, pa bi ga popoldne poslanci že lahko sprejeli po skrajšanem postopku. Vlada v amandmajih predlaga, da se škoda zaradi divjadi razširi na vse prizadete občine, vendar se oceni le škoda, ki presega povprečje zadnjih petih let, njena sanacija pa se v zakon uvrsti, če je nastala škoda posledica sušnih razmer. L. K. ■ delo tudi tokrat dobro opravila, saj je sestavljena iz najbolj priznanih slovenskih enologov, ki bodo v teni tednu ocenili 885 vzorcev vin iz 14 vinorodnih okolišev iz vseh treh slovenskih vinorodnih dežel. Prav število vzorcev je dokaz kakovosti lanskega vinskega letnika, ki se je potrdila že na društvenih ocenjevanjih, najboljša vina pa so se znašla na olimpiadi slovenskih vin. Tri strokovne komisije, sestavljene iz 21 slovenskih enologov, bodo letos ocenile 111 vzorcev več vin kot lani, z delom pa bodo končale predvidoma jutri. L. KOVAČ, foto: JURE Z. ■ VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! iz DOBITNICA VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN Pavla KAVČIČ Slaptinci 25 9244 Sv. JURIJ NAROČNIK 2 AKTUALNO OKOLI NAS 27. julij 2000, MK Iz New Yorka Konec napetosti zadnjih dni Državni zbor sprejel dopolnitev ustave ržavni zbor je s sedemdesetimi glasovi »ZA« sprejel zakon o dopolnitvi 80. člena Ustave R Slovenije. Dopolnitev prinaša spremembo proporcionalnega volilnega sistema, ki po novem določa štiriodstotni volilni prag za vstop v parlament. Proti dopolnitvi je glasoval le poslanec SNS Sašo Peče, medtem ko so poslanci SDS pred glasovanjem sejo protestno zapustili, saj zagovarjajo večinski volilni sistem. meriški proizvajalci mobilnih telefonov so se odločili, da bo vsak nov proizvod v prihodnje spremljala informacija, kolikšno stopnjo sevanja sprošča, da bi se kupci lahko v prihodnje tudi na osnovi skrbi za lastno zdravje odločali za modele mobilnih telefonov. Britanski znanstveniki so namreč že letos maja sprožili preplah z objavo poročila o učinkih sevanja mobilnih telefonov na zdravje uporabnika. Medtem ko niso našli dokazov, daje telefoniranje s prenosnimi telefoni nevarno, pa so opozorili, da lahko prihodnje raziskave dokažejo nasprotno. Nekateri znanstveniki domnevajo, da bi sevanje iz mobilnih telefonov lahko povzročalo raka ali druge zdravstvene težave, čeprav za zdaj o tem še ni zanesljivega dokaza. Obenem ni zanesljivega dokaza, daje radiacija mobilnih telefonov, ki je podobna tisti iz mikrovalovnih pečic, popolnoma vama. Ameriški mobilni telefoni bodo imeli po novem ob množici tehničnih podatkov še podatke o količini radiacije, ki jo vpije telo uporabnika mobilnega telefona med uporabo. Še uprava za hrano Zvezna komisija za komunikacije je začela že leta 1998 objavljati podatke o radiaciji, ki so jih morali podati proizvajalci mobilnih telefonov, potrošniki pa bodo zdaj lahko prišli do njih, potem ko se je z objavo strinjalo Združenje industrij za mobilne telekomunikacije. Ameriški zvezni komisiji za komunikacije se je medtem pridružila še uprava za hrano in zdravila (FDA), ki bo skušala pomagati priti do dna zadevi o vplivu radiacije na človeško zdravje. Mobilna telefonija je v uporabi šele dve desetletji, zato je težko predvideti dolgoročne učinke. Največje težave v prometu Mobilni telefon danes uporablja 95 milijonov Američanov, ki pa se kulture komuniciranja z njim, tako kot drugje po svetu, še vedno učijo. Najve^e težave povzročajo v prometu, kjer so ameriški vozniki že tako ali tako prezasedeni s hrano, pitjem in različnimi tehnološkimi novotarijami, s katerimi so opremljeni sodobni avtomobili v ZDA. Med temi so vgrajeni telefaksi, prenosni računalniki z internetom, televizija in še kaj, tako da ostane za opazovanje prometa le malo časa. V rokah najpogosteje telefon Poleg volana imajo ameriški vozniki v rokah daleč najpogosteje telefon, s katerim si krajšajo čas na poti v službo ali iz nje ah že opravijo kakšen posel, seveda če se medtem kam ne zaletijo. V ZDA se vsako leto zgodi 6,3 milijona avtomobilskih nesreč, pri čemer je za četrtino kriva nepazljivost oziroma ukvarjanje s čem drugim kot vožnjo. NHTSA je sedaj priporočila vsem zveznim državam, da v statistikah nesreč spremljajo uporabo mobilnih telefonov, to pa bo pomagalo pri sprejemanju novih zakonov. Nihče si verjetno ne bo upal prepovedati telefoniranja med vožnjo, saj naj bi bila razprava A o mobilnih telefonih v avtomobilih podobna tisti v 30. letih 19. stoletja, ko so se prepirali, kako bodo na vožnjo vplivali avtomobilski radiji. Medtem ko prepovedi ne bo, pa se bo lahko ugotavljala krivda na podlagi tega, ah je kdo od udeležencev nesreče telefoniral, namesto da bi gledal na cesto. ROBI POREDOŠ I IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32175 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.800,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za de-Ipvne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran- httn-//www n-inf.si. EU bo vzela Avstrijo pod drobnogled Evropski »modreci« na Dunaj Finec, Španec in Nemec v vlogi treh »modrecev« - Klestil poziva k potrpežljivosti in miru Tet modrecev«, kakor so avstrijski novinarji poimenovali tričlansko mednarodno komisijo, ki jo pošilja Evropska unija (EU) na Dunaj, da bi preučila politično situacijo pri naših severnih sosedih, že roma v cesarsko mesto. Bivši finski predsednik Martti Ahtisaa-ri, ki trojici predseduje, bivši španski evropski komisar Marcelino Oreja Aguirre in nemški strokovnjak za mednarodno pravo Jochen Frowein bodo opravili pogovore s člani avstrijske vlade in voditelji političnih strank, da bi si ustvarili čim jasnejšo podobo o kritičnosti politične situacije v Avstrije, do katere naj bi po mnenju socialističnih sil Evrope prišlo v alpski republiki po tem, ko je vlado krmilo v Avstriji prevzela nova vladna koalicija. Glavna naloga »treh modrecev« bo preveritev, ali črno-modra avstrijska vlada spoštuje skupne evropske vrednote in ocenitev razvoja »politične narave« sporne svobodnjaške stranke (FPO), znane po njeni nestrpnosti do tujcev. Avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil je posvaril pred izvajanjem kakršnegakoli pritiska nad »tremi modreci«, ki bodo po končanem delu poročali o političnem stanju, prav tako Klestil tudi ne namerava postaviti EU ultimata za predhodno ukinitev sankcij. Političnim silam v državi je svetoval, naj sodelujejo z mednarodno opazovalno komisijo. Avstrijski evropski komisar Franz Fischler je povedal, da je z enim »modrecem« vodil telefonski pogovor in mu poslal dokumentacijo. Tudi vodja socialno-demokratične delegacije v Evropskem parlamentu, Hannes Swoboda, je proti pritiskanju na člane opazovalne komisije in proti grožnjam z referendumom. Swoboda, ki priča- Odločilen vpliv volivcem Dopolnitev 80. člena ustave omogoča uvedbo vseh vrst sorazmernega predstavništva oziroma proporcionalnega volilnega sistema. Odločilen vpliv na dodelitev mandatov bodo imeli volivci, saj dopolnjen člen izključuje možnost dodeljevanja mandatov po vrstnem redu na listah kandidatov in možnost uporabe nacionalnih list. Poleg tega poslanskega mandata ne bo mogla pridobiti lista kandidatov, za katero bo v celotni državi glasovalo manj kot 4 odstotke volivcev. Spremenjeni način izračunavanja poslanskih mandatov bo omogočal, da se bo večje število poslanskih sedežev kot sedaj razdelilo že v volilnih enotah in s tem povečala možnost neposredne pridobitve mandata. V volilnih enotah naj bi namreč namesto sedanjega navadnega Harejevega količnika uporabljali Droopov količnik. Konec napetosti zadnjih dni Spremembo 80. člena ustave so podprli tako predstavniki pozicije, torej predstavniki poslanskih skupin vladne SLS+SKD, kot opozicijskih strank LDS, ZLSD in DeSUS. Pri združeni stranki SKD+SLS Slovenski ljudski stranki so zadovoljni s spre ca septembra, se namreč boji, da bi negativne poteze utegnile podaljšati izdelavo poročila. Bojevita ministrica Zunanja ministrica Benita Fer-reo-Waldner (OVP), kije sredi prejšnjega tedna grozila ostalim 14 članicam EU z referendumom, ce ne bodo umaknile sankcij, je takoj po objavi v medijih relativirala svoje izjave, češ da je bila »pretirano interpretirana«. Ni pa se mogla izogniti jasnim navedbam, da zahteva dokončno prenehanje sankcij do vrha EU v Biarritzu, ki bo sredi oktobra. Modra pošta Po navedbah vodje poslanske- membo ustave. Predlagano rešitev, vendar s petodstotnim volilnim pragom, so zagovarjali že leta 1995, toda v parlamentu tedaj ni bilo mogoče dobiti potrebnega soglasja. Predsednik stranke Franc Zagožen je po glasovanju poudaril, da je z odločitvijo državnega zbora minila velika napetost zadnjih dni. »Stranka je za spremembo ustave glasovala, ker ni hotela dopustiti, da bi se politična kriza nadaljevala do volitev in tudi po njih v naslednjem mandatu,« je še dodal Zagožen. Predsednik ZLSD Borut Pahor je spremembo 80. člena ustave označil za rezultat koalicije modrosti, ki se je zavedala, da je ob vseh razlikah treba poiskati pameten kompromis. Vodja poslanske skupine LDS Tone Anderlič je po izidu glasovanja menil, da odločitev o spremembi ustave pomeni veliko za razvoj demokracije. Za vodjo poslanske skupine DeSUS Antona Delaka je bila odločitev o spremembi ustave pričakovana, saj »združena stranka ni več mogla spremeniti stališča, ki gaje zagovarjala že nekaj časa.« Za SDS je spreminjanje nedemokratično Poslanci SDS menijo, da se v ustavo zapisuje volilni sistem, ki je v popolnem nasprotju z od- Petra Westenthalerja je skrajno desničarska stranka, katere udeležba v vladni koaliciji naj bi bila vzrok sankcijam, v četrtek že poslala »trem modrecem« zahtevano dokumentacijo o njenem delu. Če se bo tričlanska evropska delegacija odločila za pogovor z Westenthalerjem, jim bo predlagal preučitev položaja priselitve-ne politike, spoštovanja človekovih pravic in osnov demokracije tudi v drugih državah članicah EU, na primer v Franciji, je ironično povedal vodja modrih poslancev. FPO »nima nič skrivati« Svobodnjaki podpredsednice vlade Susanne Riess-Passer (FPO), ki je v začetku maja prevzela vodstvo stranke iz rok spornega koroškega deželnega glavarja Jbrga Haiderja, so Ahtisaa-riju, Aguirru in Froweinu med drugim poslali osnovna načela stranke, strankarski program in govore, ki so jih njeni funkcionarji imeli pred odprtimi očmi javnosti. Westenthaler zagotavlja, da so v poročilih tudi vsi citati svobodnjaških funkcionarjev, ki so velikokrat poskrbeli za vročo kri, eni ni A dzfivmfi n ločitvijo volivcev na referendumu leta 1996 in odločbo Ustavnega sodišča. Prepričani so, da je spreminjanje ustave, s tem da se vanjo zapiše proporcionalni volilni sistem, nedemokratično. Kljub temu je podpredsednik SDS Milan Zver dejal, da bodo spoštovali odločitev parlamenta, se prilagodili proporcionalnemu volilnemu sistemu in ne bodo sklepali predvolilnih zavezništev. Protest v Italiji Svobodnjaška stranka Avstrije, ki je svoj razcvet dosegla prav v času vodenja Jbrga Haiderja, se njegove sence nikakor ne more znebiti. Nasprotnikov proti stranki kot tudi proti koroškemu glavarju v Evropi ne manjka. Tako so italijanski nestrpneži konec tedna izvedli protestno akcijo proti Haiderju, ki je obiskal Benetke. V petek zvečer so neznanci v pisarno avstrijske letalske družbe Austrian Airlines v Mestru vrgli solzivec, popisali stene z grafiti »Haider nacist« in jo naposled popolnoma opustošili. Neznanec, ki je po dogodku poklical redakcijo italijanske tiskovne agencije ANSA, je povedal, daje bila izvedena akcija šele »prvo darilo za Haiderja«. Tudi predsednica občinskega sveta lagunskega mesta, Mara Rumiz, Haiderja ne pričakuje z odprtimi rokami: »Gospod Haider pri nas ni dobrodošel.« Če je morala biti žrtev sovraštva proti Haiderju v eni od držav članic EU pisarna nestrankarsko opredeljene letalske družbe, se velja vprašati, kdaj bo EU poslala opazovalno skupino v Italijo. Morda takrat, ko bo ta skupina opravila svoje poslanstvo na Du- ICTVA DAIIČI ■ Na strani SDS tudi premier Bajuk Predsednik vlade Andrej Bajuk se je v mnenju, naj z referendumom odločitev o izvedbi volitev prepustijo volivcem samim, pridružil poslancem SDS. Na začetku razprave o dopolnitvi 80. člena ustave je namreč v predstavitvi stališča vlade dejal, da vlada s predlogom za za konodajni referendum o volilnem sistemu predlaga kompromis, s katerim želi preprečiti vsakršen dvom o legalnosti in legitimnosti jesenskih volitev. Predsednik stranke SKD+ SLS Slovenske ljudske stranke je na vprašanje o možnem odhodu predsednika vlade Andreja Bajuka in zunanjega ministra Lojzeta Peterleta iz stranke, katere podpredsednika sta, odgovoril, da je to njuna svobodna odločitev. V parlamentu še sto let Podpredsednik stranke SNS Sašo Peče, kije edini glasoval proti je razložil, da nestrinjanje stranke s sprejetim ustavnim zakonom utemeljujejo tako, da poudarjajo nasprotovanje zadevi, ki omogoča korupcijo. Pri tem je še povedal, da bo ustavna sprememba nekaterim strankam, ki so že sedaj v parlamentu, zagotovila, da bodo v njem »še sto let«. Predsednik republike se že posvetuje Dan po izidu glasovanja je predsednik republike Milan Kučan že začel posvetovanja s predsedniki državnozborskih političnih strank, s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom in predsednikom vlade Andrejem Bajukom o dnevu razpisa in dnevu glasovanja na volitvah v državnem zboru. DEJAN FUJS mm- m iiiMNnv« VESTNIK , 27. julij 2000 AKTUALNO DOMA Skrb za kulturno dediščino Hiša muzej ima novega lastnika Obnovili tudi gospodarsko poslopje V Nedelici so Kovačevi 1877. leta zgradili cimpra-no hišo, ki se je ohranila v današnji čas. Prav gotovo tudi zato, ker se je v njej rodil narodni heroj Štefan Kovač-Marko. Pokroviteljstvo nad stavbo je v osemdesetih letih prevzela turniška Planika, ki pa je po 1991. letu skrb za hišo muzej opustila. Leta 1995 je družina Kovač (sin Štefan in žena Vesna), ki živi v Ljubljani, odkupila hišo in posestvo od ostalih solastnikov in ob pomoči Nedeličanov ter zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine sta jo začela obnavljati. Finančno (z milijon tolarji) je pomagalo tudi ministr- Obnovljena Kovačeva hiša-muzej v Nedelici Dobrodošla novost za kmetijče Tehnični pregledi starih traktorjev V kmetijskem ministrstvu so zadovoljni zakonu o varnosti cestnega prometa (ZVCP), ki je začel veljati maja 1988. leta, je določilo, daje treba opravljati tehnične preglede za vozila, starejša od 12 let, vsakih šest mesecev. To je veljalo seveda tudi za traktorje in traktorske priklopnike. Dveletno obdobje pa je pokazalo, da je treba to zahtevo spremeniti. Traktorji in priklopniki imajo pač veliko daljšo življenjsko dobo kot ostala vozila, za katera je bil določen tehnični pregled na vsakih šest mesecev pri njihovi starosti nad 12 let. Poleg tega pa se v povprečju zaradi majhnosti kmetij uporabljajo letno manj kot tretjino mož- Vse samo dobro? e vem, ali gre za uradni podatek, ampak nekje sem prebral, da ima Murska Sobota največ prodajnega prostora na prebivalca v Sloveniji, odpiranju novih trgovin pa še ni videti konca. Po Mercatorju in Šparu prihaja tudi trgovska mreža TUŠ, govori pa se še o Baumaxu in drugih. Kako nas imajo vsi radi!? Prav gotovo je za potrošnike v tem res marsikaj dobrega, zlasti kar se tiče pestrejše ponudbe in konkurence pri cenah. Trgovsko podjetje Potrošnik je izgubilo svoj monopolni položaj in se vključilo v hud konkurenčni boj. n 1 ’--—bnlrnan -n/Arlni Pa je res vse samo dobro? Številni primeri Potrošnikovih • delavcev, ki so izgubili delo, pa se zaradi starosti ali drugih razlogov niso mogli zaposliti pri novih delodajalcih, so kajpak manj prijetna plat medalje. In mnogi prodajalci so v zadnjem času bolj kot kdaj prej izpostavljeni neurejenim razmeram ter zahtevam na delovnih mestih, ne da bi bili za to primerno nagrajeni. Zastavlja se tudi vprašanje, kako to, da domači in tuji vlagatelji ne kažejo skoraj nobenega interesa, da bi pri nas namesto hant in bencinskih ser- Na otvoritvi je govoril Štefan Kovač, sin narodnega heroja Štefana Kovača-Marka. nega obsega letne rabe, in še to večinoma sezonsko (pol leta), zato tehnični pregled enkrat letno zadostuje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je vložilo pobudo za spremembo 118. člena ZVCP, ki jo je Državni zbor sprejel, uzakonjena je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZVCP, objavljana pa v Ura- visov zgradili kakšen proizvodni obrat in res zaposlili nove delavce. Večina jih zdaj v glavnem le »prehaja« od enega do drugega delodajalca. Kaže pa, da je prodajati v trgovini lažje in manj tvegano kot proizvajati in svoj izdelek prodati na trgu. JGi mw Radio Murski val 94,6 Mhz v mreži radijskih postaj Slovenije, gostitelj Studio D, Novo mesto stvo za kulturo. 22. julija je bila v Nedelici svečana otvoritev ob-novljenje Kovačeve hiše, ki je sicer »razdeljena« na tri prostore: veliko ižo (sobo), kjer so etnografsko razstavljeni različni predmeti iz nekdanjih časov; kuhinjo iz leta 1938, in malo ižo, ki je spominska soba heroja Štefana Kovača z zbirko knjig, foto- Spet so ročno delali opeko elinci so bili dolgo znani po svojih Ciglarjih, ki so hodili od vasi do vasi in ročno izdelovali opeko iz gline. Danes seveda nihče ne dela več opeke doma, ampak graditelji kupijo opečne izdelke v industrijskih opekarnah. dnem listu RS, številka 61/2000, z dne 6. julija. Veljati je začela že naslednji dan! Tako bo poslej tudi za traktorje in traktorske priklopnike zadostoval tehnični pregled enkrat letno (na vsakih 12 mesecev). Sprememba se nanaša tudi na motorna in priklopna vozila gasilskih društev, ki so po namenu in obliki karoserije gasilska vozila. Prejšnja zapoved o tehničnih pregledih na vsakih šest mesecev je najbrž tudi mnoge begala in niso peljali traktorjev na tehnični pregled in registracijo. Morda pa bo poprava zakona (in s tem krivice, ki je bila storjena kmetij-cem) le spodbudila kakega lastnika neregistriranega traktorja, da ga bo dal pregledati in registrirati. To (tehnična neoporečnost) bo tudi prispevek k lastni in siceršnji varnosti v cestnem prometu. V zadnjih 15 letih je v Sloveniji letno nad 60 smrtnih žrtev med traktoristi, pri čemer tudi ni izjema Pomurje, kjer sta se letos smrtno ponesrečila že dva. š. s.a VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Četrtek, 27. 7., ob 17.00 predsednik države Milan Kučan grafij, kovčkov. Obnovili so tudi gospodarsko poslopje iz 1939. leta. Ob hiši stoji 100 let stara lipa. Na otvoritveni slovesnosti sta se Kovačeva zahvalila vsem, ki so kaj pomagali; sicer pa je bil tudi priložnostni kulturni program. BESEDILO IN FOTO: J.ŽERDIN V Melincih pa na svoje ope-karje nočejo pozabiti, kajti že nekaj let prirejajo Ciglarske dneve. Tako je bilo tudi letos. Na njih sta bila najbolj zaposlena Jožef in Slavka Škafar, ki sta s posebnim modelom izdelala petsto kosov klasične (male) opeke. To so potem zložili v skladovnico ter jo dali sušit in žgat. Na prireditvi je bila tudi zelo bogata kulinarična ponudba domačih dobrot. J. Ž. 041630898 Ljudska univerza Murska Sobota Poletni tečaji tujih jezikov Priprava na mednarodne izpite a Ljudski univerzi v Murski Soboti poteka kar nekaj tečajev iz različnih tujih jezikov, ki jih pripravljajo za vse stopnje predznanja jezika. Zelo velik pomen imajo priprave na mednarodni izpit iz angleškega in nemškega jezika, ki potekajo vse šolsko leto. Priprave so namenjene učencem osnovnih in srednjih šol ter odraslim, ki želijo pridobiti mednarodno veljavno potrdilo o znanju tujega jezika. Izpit pripravlja univerza Cambridge iz Anglije, ki se opravlja v mesecu marcu, juniju ali septembru, in sicer po vsem svetu pišejo istočasno vsi enak test. Pisni del izpita se pošlje v center Cambridge, ustni del izpita pa opravi izpraševalec iz Cambridgea v Ljubljani ali Mariboru. Če je za posamezno skupino prijavljenih dovolj kandidatov, organizira Ljudska univerza priprave za vseh pet vrst mednarodnih izpitov. KET je namenjen učencem višje stopnje OŠ, ki so se angleščine učili 200 ur. PET je za odrasle in učence, ki so se rejšnji teden so začele veljati spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki prinašajo tako širitve kot oženje določenih pravic. Po mnenju pripravljavcev sprememb so te strokovno argumentirane in ne prinašajo velike- ga pretresa za blagajno zdravstvene zavarovalnice. In kaj prinašajo za zavarovance? Nižje povračilo potnih stroškov Zaradi nedorečenosti in ohlapnosti (v kateri pa se potem v življenju lahko skrije marsikaj) je večje medijske pozornosti potrebna sprememba, ki govori o tem, da v obvezno zdravstveno zavarovanje odslej več ne sodijo »... storitve, ki se izvajajo na zahtevo zavarovane osebe in ki po mnenju osebnega ali napornega zdravnika, glede na njegovo zdravstveno stanje, niso potrebne«, ter storitve«... ki so potrebne za odpravo škode, ki si jo je zavarovana oseba povzročila sama«. Dodatna pojasnila v zvezi s tema določiloma še niso pripravljena, a predvsem slednja sprememba že poraja vprašanja, v kakšnem smislu in koliko rigorozno se bo to določilo izvajalo v življenju. Spremembe pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja Oženje in širjenje Po novih pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja se je lastni prispevek zavarovanca pri potnih stroških (odbitek pri obračunu povračila potnih stroškov) z enaindvajsetim julijem povečal na 2310 tolarjev (s prejšnjih 1274), saj za izračun lastnega prispevka za posamezni koledarski mesec po novem na zavodu ne upoštevajo več minimalne, ampak zajamčeno plačo. Za dober tolar seje znižala tudi kilometrina, saj so v pravilih gorivo super bencin zamenjali z eurom. Rezanje pravic pa je predvideno tudi za reševalne prevozi iz tujine. Po novem si mora zavarovanec, ki je bil med začasnim bivanjem v tujini deležen nujnega zdravljenja v državi, ki z našo nima sklenjene konvencije, prevoz z reševalnim vozilom do doma ali domače bolnišnice plačati sam. Več pravic na področju protez, ortoz in ortopedskih čevljev Zdravstvena zavarovalnica pa bo iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja zavarovancem poplačala zamenjavo zunanjih delov polževega vsadka, za določene obolele elastične kompresijske nogavice, prilagojene čevlje za osebe z diabetičnim stopalom, ščitnike za kolena in komolce za obolele za hemofilijo. Pomembna novost pa je tudi določilo, ki pravi, da »Zavod zavarovani osebi lahko izjemoma odobri povračilo stroškov za zdravstvene storitve, opravljene v tujini, če teh storitev v Republiki Sloveniji ni moč zagotoviti v zadostnem obsegu. Vrsto obolenj in stanj, pri katerih je to dovoljeno, in povračilo določi Upravni odbpr Zavoda«. Ta novost je aktualna predvsem za srčne bolnike, ki čakajo na operacijo na srcu in katerim je sicer v praksi ta možnost zdravljenja v tujini že bila dana. Novo pri tem pa je, da bodo pri Zavodu za te pravice vodili postopek v skladu z zakonom o upravnem postopku, torej bodo izdajali odločbe. MH ■ jezika učili od 300 do 400 ur. FCE je med najbolj priljubljenimi mednarodno priznanimi izpiti, še posebej pa je zanimiv za tiste srednješolce, ki se pripravljajo na maturo iz angleščine na višjem nivoju, zelo primeren pa je tudi za uveljavljanje znanja angleščine, če se zaposliš kje v Evropi. Za zahtevnejši izpit CAE je potrebnih od 600 do 800 ur učenja jezika in je primeren za tiste, ki potrebujejo angleščino v zahtevnejših situacijah, najzahtevnejši izpit pa je CPE, ki omogoča tudi vpis na nekatere univerze v svetu. Izpit lahko opravlja kdorkoli, tudi brez priprav, vendar pa beležijo kar osemdeset odstotkov večji uspeh s pripravami. Mina Mazou-zi, ki je na Ljudski univerzi v MS odgovorna za potek priprav, je prepričana, da vsak udeleženec pridobi ne samo znanje, pač pa tudi veliko samozavesti, saj opravljeni izpit odpira marsikatera vrata v svetu, poleg tega pa je to dokaz tvojega znanja, ki ga še dodatno pridobiš s tečajem na visokem nivoju. Podobne priprave organizirajo tudi za nemški jezik. Za letošnje poletje pripravljajo na Ljudski univerzi v MS poletne tečaje tujih jezikov, ki so namenjeni učencem OŠ, mladini in odraslim. Za učence bodo potekali od 21. 8. do 26. 8. tečaji angleškega in nemškega jezika, kjer se bodo skozi igro naučili pesmice, imeli bodo ure pravljic in na prijeten način spoznavali slovnico: Za mladino in odrasle pa so med 21. 8. in 1. 9. pripravili intenzivni začetni tečaj, konverzacijo in slovnico malo drugače iz angleščine in nemščine, intenzivni začetni in intenzivni obnovitveni tečaj pa bo potekal iz italijanskega, francoskega, španskega in ruskega jezika. D. TIBAOTi LOKALNA SCENA 27. julij 2000, ¥K¥IW Prejeli smo Sprehodi, teki in druge oblike fizične aktivnosti prebivalstva vseh starosti dobivajo tudi v Murski Soboti vedno več privržencev. Te aktivnosti so pogosto na periferiji mesta, med drugim tudi na kolovoznih poteh in že pospravljenih njivskih in travniških površinah, ki se razprostirajo na južni strani mesta, na kompleksu, ki leži med železniško progo in kamenšnico na eni strani, in cestama, ki vodita proti Bakovcem in proti letališču na drugi strani. Gre za zelo prijazen ravninski svet, pretežno njivski, po katerem potekajo kar tri primerno vzdrževane poljske poti, ki povezujejo cesto za Bakovce s cesto, ki iz Rakičana pelje proti letališču. Opisani kompleks je kot nalašč primeren za vsakodnevne popoldanske in večerne individualne in družinske sprehode, še posebej za starejše ljudi in otroke. Oboji so tudi najpogostejši sprehajalci. Užitek in razpoloženje sprehajalcev, kolesarjev in tekačev pa neštetokrat, če že ne praviloma, motijo avtomobilisti in lastniki velikih in nevarnih psov. Navedene poljske poti, zlasti tisto, ki Kaj moti mirne sprehajalce? poteka mimo vrtov paralelno z železniško progo, koristijo tudi vozniki avtomobilov in pri tem dvigajo prašnate oblake, ki se ne poležejo včasih tudi po več minut in sprehajalce spremljajo in dušijo tudi v dolžini več kot 100 metrov. Nič manj moteči, še bolj pa nevarni, so za mirne sprehajalce številni psi, ki jih na sprehod in nemalokrat na kondicijski trening pripeljejo njihovi [astniki. Praviloma nobeden nima nagobčnika, le redki pa so na vrvici, čeprav nekateri med njimi tudi nedisciplinirani in negostoljubni, če že ne celo napadalni. Pravo nevarnost za mirne sprehajalce pa predstavljajo psi, ki jih lastniki pripeljejo ven z namenom, da se »sprostijo«, da izgubijo odvečno težo in si pridobijo želeno kondicijo. Te pse lastniki pripeljejo z avtomobili in jih, včasih tudi dva, tri, kar spustijo brez kontrole, nagobčnika in povodca, da ti nekontrolirano in po mili volji tekajo in dirjajo na vse strani in vse dotlej, dokler se ne utrudijo oz. jih s skrajnimi napori ne uspe priklicati in ukrotiti njihov lastnik. Neredki teh psov se z laježem v diru približajo sprehajalcem, ki jih po večini strahovito prestrašijo, spravijo v jok, beg, samoobrambo in podobno. Scene so nemalokrat dobesedno mučne in dramatične. Kaj storiti, da se iznesene nevšečnosti odpravijo? Načinov je več, le pravega se je potrebno lotiti. Kar se tiče odprave prahu na odseku poti ob vrtovih predlagam, da se v občinskem proračunu najdejo za asfaltiranje 300 metrov trase potrebna denarna sredstva, morda celo ob soudeležbi podjetja Avtobusni promet M. Sobota, katerega svet meji na omenjeno pot in je nastali prah zagotovo moteč tudi za to podjetje. Drugi problem je celo rešljiv brez nekih posebnih stroškov, zgolj z dobro voljo in političnim posluhom. »Trojka na kolesih«, ki patrulira v mestnem parku, naj svoje obhode v poznem popoldanskem času razširi tudi na v tem članku obravnavan kompleks in na preostale primestne površine, kjer se občani mesta rekreirajo. Prepričan sem, da bosta z njihovo občasno navzočnostjo problem s psi in tudi neupravičena uporaba poljskih poti za javni promet kaj kmalu uspešno odpravljena. DOBRONAMEREN OBČAN 0 športu, ki ima tudi med mladimi v Sloveniji vedno več privržencev, smo na tej strani že pisali. Tudi v Murski Soboti je zdaj že kakšnih 30 mladcev, ki svoj prosti čas preživljajo z nogami na deski s štirimi kolesi, ki ji pravijo »skejt«. Fantje so začeli rolkati pred gradom, a so jih od tam spodili, saj zdrsov rolke niso zdržale stare grajske stopnice, pa tudi za nove »stube« na tržnici se občinski možje že bojijo. Pred kratkim pa so lahko slišali razveseljivo novico, da jim bo občinska oblast do konca julija pri BTC-ju postavila skate park. Konec julija je tukaj, fantje pa se vsak dan odpravijo na ploščad, kjer naj bi novo rol-kališče zraslo. Dan za dnem ugotavljajo, da ga še ni. To, kje je skate park, smo se spraševali tudi mi, saj smo obljubo slišali na lastna ušesa. No, kot kaže, pa bo tudi to v kratkem izpolnjeno, saj so Občinarji obljubi- Beltinski svetniki končno sklepčni Funkcionarji vračajo previsoke prejemke Glede sklepov računskega sodišča bolj pomirjajoči toni otem ko sta ob dveh sklicih seje beltinskega občinskega sveta 11. in 17. julija nesklepčni, se je 20. julija končno zbralo dovolj svetnikov, da so lahko izvedli sejo s 17 točkami dnevnega reda. Na prejšnjih dveh sklicanih sejah je namreč bilo prisotnih le polovica od 18 svetnikov, kar predvsem dokazuje razdvojenost beltinskega občinskega sveta do dela župana in občinske uprave. Prejšnjič so manjkali svetniki SLS in LDS. Svetniki, ki so povzročili obstrukcijo seje, so župana in občinsko upravo obtoževali, da dela preveč »po domače«, torej da sprejema odločitve in jih izvaja brez soglasja občinskega sveta, kar po njihovem mnenju dokazuje tudi poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije o reviziji poslovanja Občine Beltinci za obdobje od leta 1995 do 1999. V poročilu je bilo namreč ugotovljeno, da je »župan pri izvrševanju proračuna presegel pristojnosti, s tem ko je odobril izdatke, za katere ni imel podlage v veljavnem proračunu«. Skupno preseganje po namenih je tako v letu 1995 znašalo 40,5 milijona tolarjev, v letu 1996 45,7 milijona, v letu 1997 50 milijonov in v letu 1998 2,6 milijona tolarjev. Dejstvo, da so bili tokrat sploh sklepčni, dokazuje, da so se na seji koordinacije političnih strank, ki so jo imeli pred to sejo, uspeli vsaj okvirno dogovoriti o pravilih igre med občinskim svetom in županom, saj so tudi med sejo bili zelo pomirjujoči z opravičevanjem, da pač v občini prebolevajo »otroško bolezen demokracije« in da jih je tudi poročilo računskega sodišča o marsičem izučilo. Delno pa so na to najbrž vplivali tudi pogovori z vrhom stranke SLS+SKD SlovenskaTjudska stranka, kije bil na nedavni prireditvi Ganča-ni 3000. Najbolj nasprotujoči si stranki v beltinskem občinskem svetu, torej Slovenski krščanski demokrati in Slovenska ljudska stranka, sta ob združitvi na državnem nivoju dejansko sedaj v eni stranki, kar bo v prihodnje najbrž moralo pomeniti tudi večje povezovanje na lokalnem nivoju. Svetnik Slovenske ljudske stranke Marjan Maučec je na začetku seje opozoril, da njihovi svetniki v prihodnje ne bodo sodelovali pri odločanju o tistih točkah dnevnega reda, kjer bodo ar nekaj točk, ki so jih prejšnji četrtek na seji občinskega sveta obravnavali Gornjeradgončani, se je tikalo zdrave pitne vode. Poročilo in sanacijski program projektnega tima »Vodovarstve- ni rezervat Segovci« sta bila po nekaj letih končno na mizi. Poleg pitne vode pa Radgončane moti tudi promet težkih tovornjakov skozi njihovo mesto, ki so povzročili že kar nekaj škode na bližnjih zgradbah ter zaradi hrupa in izpušnih emisij kvarijo zdravje prebivalcev tega obmej- nega mesta. Že leta 1995 je Zdravstveni inšpektorat R Slovenije ugotovil določene pomanjkljivosti v črpališču Segovci, od koder črpajo vodo za večji del občine. Ker je K po Zakonu o lokalni samoupravi občina pristojna za oskrbo s pitno vodo, je leto pozneje sestavila načrt za dolgoročne in kratkoročne ukrepe, ki bi zagotavljali zdravo pitno vodo, vendar je kar nekaj točk bilo neizpolnjenih do obljubljenega roka. Februarja 1999 je inšpektorat ponovno opravil analizo vode in ugotovil, da nitrati presegajo dovoljeno raven 50 mg/1. Šele junija 1999 je bil zato oblikovan projektni tim, ki je začel izvajati ukrepe za sanacijo vodovarstvenega rezervata Segovci. Predvideli so, da naj bi območje rezervata zajemalo okrog 70 ha in bi moralo biti pogozdeno, da bi odpravili onesnaževanje podtalnice. Vendar pa so poleg pravnih oseb lastniki zemljišč na tem območju tudi kmetje (25 ha), kjer so pričakovali težave. Problem s temi zemljišči poskušajo reševati z za- Podjetje PREVENT HALOG, d. o. o., Kidričeva 14, LENART, nudi takojšnjo zaposlitev VEČJEMU ŠTEVILU ŠIVILJ OZ. KONFEKCIONARJEV, za šivanje avtomobilskih sedežnih prevlek. Prijavijo se lahko tudi delavci brez ustrezne izobrazbe, imajo pa delovne izkušnje na področju šivanja. Svoje vloge naj kandidati osebno prinesejo na zgoraj navedeni naslov. Nudimo stimulativno plačo, krijemo stroške prevoza in malice. PRIDRUŽITE SE NAM! opazili, da župan in stranke, ki ga podpirajo, delajo v nasprotju z zakonom. Kljub dogovoru o zmanjšanju nasprotij in napetosti, o katerem je govoril tudi član SDS Bezjak, je bilo na seji opaziti, daje v odnosih .med svetniki zaradi preteklih obtožb kar nekaj osebne prizadetosti, saj so tudi na tej seji nekateri reagirali na dokaj mile obtožbe nasprotnikov precej užaljeno. Župan Kavaš je povedal, da nepravilnosti, s katerimi so bili seznanjeni, odpravljajo in daje določene naložbe pač bilo treba izvesti, sicer bi njihovo uresničevanje zastalo in bi jih še vse skupaj več stalo. Županovo preseganje pristojnosti pri prevzemanju obveznosti za investiciji menjavo in odkupom zemljišč, pri čemer bo vrednost znašala okrog 11 mio SIT. Ko bodo vsa zemljišča končno v lasti občine, nameravajo v letu 2002 to ob- močje pogozditi. Takšen sanacijski program - v vrednosti 45 mio SIT - naj bi torej po mnenju projektnega tima v bodoče zagotovil oskrbo z zdravo pitno vodo. Nekateri svetniki so se tožili, da je pri odkupu zemljišč prišlo do nepoštenosti. Kmetje namreč že tri leta niso smeli zemljišč na tem območju uporabljati kot njiv, ampak le kot travnike in kot takšne jih je pri odkupu ocenila tudi cenilka, tako da so bili kmetje pri tem oškodovani. Kljub temu je občinski svet program podprl. Na občinski svet pa so se obrnili tudi krajani G. Radgone gle- po mnenju računskega sodišča znaša 50,2 milijona tolarjev. Še posebej pa je zbodel v oči podatek o 28 sistemiziranih delovnih mestih, kar je po mnenju računskega sodišča za občino preveč. V občinski upravi je sicer zaposlenih deset ljudi, kar je v skladu s številom, ki je značilno za podobne občine. So pa svetniki iz Slovenske ljudske stranke na tokratni seji povedali, da bi želeli, da bi na občini zaposlili tajnika občinske uprave s primerno izobrazbo, ki bi bil iz njihovih vrst in ki bi tako razbremenil pri delu druge zaposlene na občinski upravi, za katere se strinjajo, da so nekateri zares preobremenjeni z delom in obveznostmi. Župan Kavaš je ponovil, da je računsko sodišče podobne nepravilnosti ugotovilo tudi v drugih občinah in da je proti koncu vsakega proračunskega obdobja pripravil rebalans proračuna, ki ga je obravnaval in potrdil občinski svet. Tako je imel »kritje« za vse izdatke, s čimer se predstavniki opozicije (na tej seji) niso strinjali. Glede nezakonitih izdatkov za funkcionarje pa je ponovil, da le-ti že vračajo previsoke prejemke. J. GABOR« Seja radgonskega občinskega sveta Bo projekt zagotovil zdravo pitno vodo? Veliko očitkov na račun pomurskih poslancev de prometa težkih tovornjakov skozi njihovo mesto. Odškodnina za nastalo škodo, ureditev pločnikov in prehodov za pešce, ureditev parkirišč za tovorna vozila ter dolgoročno zgraditev avtoceste do 2004 so bile le nekatere izmed zahtev, ki jih je predstavil Stanko Sakovič, predsednik Odbora za zaščito pravic krajanov živečih ob cesti Mari-bor-Dolga vas. Zahteve so bile naslovljene predvsem na mini- stra Bergauerja, pomurske poslance v DZ in občinski svet, od katerega se pričakuje aktivna vloga pri reševanju teh problemov ter denarna pomoč pri meritvah hrupa in strupenih emisij, ki bi bili dokazni material o neznosnosti trenutnega stanja. Ob razpravi je bilo veliko graj izrečenih na nepripravljenost pomurskih poslancev za pomoč pri podobnih težavah v domači regiji. Občinski svet je ob koncu obljubil, da bo pomagal po svojih močeh in sprejel sklep, da se v celoti strinja z vsebino in predlogi Odbora za pravice krajanov. CIRIL KOSEDNAR ■ bitne dejavnosti v TD. Ob tej priložnosti je ing. Lojze Šoster predstavil priročnik o tej tematiki, ki ga je sestavil skupaj z mag. Marijo Bezovšek. Namen priročnika je seznaniti TD z raznimi zakoni in morebitnimi težavami, ki se največkrat pojavljajo ob uvajanju pridobitne dejavnosti v TD. Štefan Dravec, predsednik PTZ, je v ta namen predlagal, da se pri Turistični zvezi Slovenije ustanovi pravna skupina, ki bi olajšala delo TD, kar so navzoči sprejeli z odobravanjem. Ob tej priložnosti je ing. Šoster predstavil še knjižico Položaj in vloga TD pri razvoju turizma na podeželju, ki vključuje tudi tematiko o vinskih cestah. D. TIBAOT« VESTNIK , 27. julij 2000 LOKALNA SCENA 5 Peti kmečki praznik v Babincih Pšenična zrna bodo potovala Žetev 2000 posejanih zrn novega tisočletja eti kmečki praznik, ki ga je pripravilo Turistično društvo Babinci, je obsegalo dvodnevno prireditev, kjer so na zelo zanimiv in simboličen način prikazali žetev in mlatev nekoč. S tem so hoteli poudariti pomen žita, polja in kruha, hkrati pa so, še posebej pri kmečkih igrah, obudili nekatere ljudske običaje in šege. Simboličnih dva tisoč pšeničnih zrn (10 dag) so v Babincih posejali 22. oktobra lansko leto. Posevek na komaj štirih m2 pred domačijo Severje bil med lično urejeno zelenico s Številnimi cvetlicami 22. julija pripravljen za žetev. Ko so babinske žanjice opravile svoje delo, so vpregli muhasto zaščitnico vasi »niso«, kije pridelek odpeljala na prireditveni prostor, za tem pa so začeli pobirati stave, kjer so obiskovalci ugotavljali, koliko klasov so poželi in koliko bo tehtal pridelek. S skrbnim preštevanjem so ugotovili, da so poželi 3814 klasov, kar so naslednji dan po mlatvi tudi stehtali -pridelali so 3,85 kg pšenice. Izkupiček od stav sta si razdelila zmagovalec in TD Babinci - pri stavi za število klasov je bil najbližje točnemu številu Dejan Kodelič iz Babinec, težo pa je do grama natančno ugotovil Alojz Novak iz Male Nedelje. TD Babinci je pripravilo tudi zanimive kmečke igre, kjer se je devet ekip raznih TD preizkusilo v naslednjih igrah: sestava kmečkega vozu, izločanje koruze od pšenice, kmečka jed, tehtanje pšenice in nošenje vreč preko ovir. Pri seštevku obeh dni so se najbolj izkazali tekmovalci KTD Klopotec Dravci-Soviče iz Vidma pri Ptuju, na drugem mestu so pristali člani TD Male Ne- Posebnost babinske žetve je, da so del pridelka podarili Jurovskemu Dolu, kjer bodo naslednje leto nadaljevali s tradicijo. Čez čas se bodo zrna spet vrnila v Babince. delje, sodelovala pa so še TD iz Zreč, Babinec, Banovec, Pristave, Razkrižja in Jurovskega Dola. Ob zaključku so zrna predali članom TD Dediščina iz Jurovskega Dola, ki bodo iz 20 dag zrn izbrali 2043 zrn za jesensko setev v njihovi vasi (predsednik TZ Slovenije Marjan Rožič, ljutomerski župan Jožef Špindler in predsednik TD Babinci Marjan Kos so iz enega klasa izluščili 43 zrn, kar morajo Jurovčani dodati k 2000-im zrnom). DARJA TIBAOTi O bčinska komisija Občine Moravske Toplice (v sestavi Majda Lipič, Jože Novak, Suzana Vugrinec in Mateja Pajalič) je pred kratkim končala ocenjevanje šol in krajev v občini v okviru akcije »Moja dežela - lepa in gostoljubna«. Pri treh osnovnih šolah (Bogojina, Fokovci in Prosenjakovci) so ocenjevali elemente, kot so: splošna urejenost stavbe (fasada, cvetlice, notranja urejenost, garderobe, telovadnice, jedilnice), športna igrišča in parkovne površine (zelenice, grmičevje, urejenost stez, parkirišče). Največ točk je dosegla OŠ Prosenjakovci, predvsem zaradi urejenosti okolice šole (otroško igrišče, čebelnjak, zeliščni vrt, cvetlični vrt) in urejenosti skupnih prostorov. Akcija občinske komisije OŠ Prosenjakovci, M. Toplice in Sebeborci najlepši Komisija je obiskala tudi 25 naselij v občini in ocenjevala urejenost različnih elementov: glavnih urbanih objektov, objektov različnih dejavnosti, prometnih površin in objektov, varovanje naravnih elementov v naselju, urejenost gojenih zelenih površin in zasaditev s cvetjem, objektov kulturne dediščine in kulturnih dejavnosti, turistične in komunalne infrastrukture ter celotni vtis o kraju. V kategorijo »izrazito turistični kraj« spada tako naselje Moravske Toplice, v kategorijo »izletniški kraj« pa kraja Bogojina in Selo, vse tri pa bo ocenila tudi regionalna komisija. V letu kulinarike in vina je občinska komisija posebno pozornost namenila tudi ogledu okolice gostinskih objektov (vinske kleti, vinske krajine, gostilne), kjer so Sebeborci dosegli največ točk, tako pri celostni podobi kraja kot pri urejenosti javnih objektov in domačij. Drugo mesto so zasedli Filovci, tretje pa Andrejci. v TKI ........................................ .....k Gasilsko tekmovanje Občine Puconci Člani b iz Beznovec zopet občinski prvaki Gostitelji letošnjega gasilskega tekmovanja Občine Puconci, tokrat so ga pripravili že šestič, so bili gasilci in krajani iz Gorice Polanski dnevi Splet kulturnih isoki tekmovalni rezultati, ki so v povprečju občutno nad tistimi iz lanskega tovrstnega tekmovanja v Kuštanovcih, potrjujejo, da so takšna tekmovanja še kako dobrodošla in pomembna. Na igrišču malega nogometa na Gorici je v vseh šestih starostnih skupinah nastopilo kar 33 desetin iz 18 gasilskih društev; med njimi je imela kar štiri desetine vrsta iz Bodonec. Sklepna ocena tudi letošnjega tekmovanja je zelo pozitivna, padel desetini članov B iz Beznovec, ki so zbrali največ točk silci iz Vaneče - pa so po lanskem predzadnjem mestu letos svoj uvrstitev postavili čisto na glavo ... Na drugo mesto so se uvrsti- -li gasilci iz Bodonec, na tretje pa Kuštanovec. Med člani B, kjer je letos na- prireditev in zabave Tudi letos pričakujejo 25 000 obiskovalcev prireditve proizvodov in prekmurskih kulinaričnih specialitet Diši po Prekmurju, predstavili pa se bodo med drugim tudi tržaški Slovenci in občina Litija. Na tiskovni konferenci so člani polanskega turističnega društva predstavili še projekt Dežela štorkelj, ki se financira iz programa prekomejnega sodelovanja Phare in ga uresničujejo skupaj z občino Bad Radkesburg v Avstriji in Szentgotthard na Madžarskem. S projektom želijo povezovat občine TRI-D regije, v kateri živijo štorklje v projekt Dežela štorkelj. Cilj projekta je ustvariti skupno bazo podatkov o gnezdih štorkelj, izoblikovati usmeritve za ohranjanje štorkelj in njihovega naravnega okolja ter povezati ljudi preko informacijskih točk. V okviru tega projekta bo od 24. do 26. avgusta v Veliki Polani potekalo srečanje strokovnjakov s področja orinto-logije, naravovarstva, turizma in krajinske arhitekture. JOŽE GABOR ■ etos bo že peto leto zapored v Veliki Polani v poletnih mesecih potekala enotedenska prireditev Polanski dnevi, in sicer od 30. julija do 6. avgusta. Kot je na ponedeljkovi tiskovni konferenci povedal predsednik Turističnega društva Velika Polana (organizator prireditve) Damjan Jaklin, bo letos zaradi zapleta, kije nastal zaradi nestrinjanja polanskih cerkvenih mož z uporabo lokacije okrog stare polanske šole za prireditev, ta potekala na štirih lokacijah po Veliki Polani. Tudi letos pričakujejo bkrog 25.000 obiskovalcev, kolikor jih je bilo lani. Pred nesoglasjem glede uporabe cerkvenega zemljišča so organizatorji predvidevali, da jih bo prireditev stala 18 milijonov tolarjev, sedaj pa se jim bo nabralo najbrž nekaj več stroškov. Generalni sponzor prireditve je Občina Velika Polana, ob precejšnji uveljavljenosti in uspehu dosedanjih štirih prireditev pa jih je podprlo tudi kar precej drugih sponzorjev. Zaradi prireditve v samem središču Velike Polane bo cesta skozi središče v tem času zžprta za ves promet, poskrbljeno pa bo za obvoze. Program se bo odvijal na štirih lokacijah, in sicer na glavnem prireditvenem prostoru, v press baru s picerijo, v vinoteki s Prekmurskimi vini in na prostoru za športne prireditve. Kot je povedal predsednik turističnega društva, bo program okvirno podoben lanskemu, vendar pa ga vsako leto nadgrajujejo. Trudijo se, da bi bila ponudba za vse glasbene okuse, od narodnozabavne do pop in rock glasbe. Želijo, da bi Polanski dnpvi nostali naivečja in najbolj obiskana prireditev v Pomurju z integralnim programom, ki pokriva tako kulturno kot zabavno vsebino. Med drugim bodo nastopili Avseniki, Enjoy, Davor Rudolfi, Peter Lovšin in Vlado Kalember. Prireditev se bo začela v nedeljo ob šestih zjutraj z budnico in popoldanskim družinskim kolesarskim izletom po deželi štorkelj. Obiskovalci si bodo lahko ogledali še pet gledaliških predstav, nastope folklornih skupin, predstavitev slovenske policije in vojske, turnir v nogometu in . streetballu ter kmečko olimpiado. Najmlajši se bodo lahko udeležili poletne počitniške šole z ustvarjalnimi delavnicami in štr-kovega športnega tedna, kjer bo 50 udeležencev lahko sodelovalo na različnih športnih aktivnostih od plavanja, rolanja pa do iger, s katerimi so si starejše generacije Polančanov preganjale dolgčas na paši. V teh dneh bodo tudi pripravili promocijsko okroglo mizo o uveljavljanju kolektivne blagovne znamke za trženje kmetijskih saj je velika večina članskih desetin vajo z motorno brizgalno opravila manj kot v minuti in deset sekund (člani B iz PGD Beznovci v zavidljivih 49,8 sekunde in brez napake, kar je bil tudi najboljši rezultat tekmovanja). Na koncu je naslov občinskega prvaka tudi za leto 2000 pri- ter s tem ponovno potrdili, da so že nekaj let resnično najboljša članska desetina v občini. Med presenečenji tekmovanja ne moremo mimo neuspeha gasilcev iz Puconec, ki so bili lansko leto v kategoriji članov A občinski prvaki, letos pa so pristali čisto na dnu; letošnji zmagovalci v tej kategoriji - ga- stopilo že pet desetin, so bili zmagovalci, kot smo že omenili, gasilci iz Beznovec; pri članicah, kjer je bilo šest desetin, je naslov občinskega prvaka pripadel vrsti iz Predanovec; med mladinci so zmagali Bodonci, pri pionirjih Vaneča ter pri pionirkah prav tako Bodonci. GEZA GRABAR 2ŽŽ 4U Radio Murski val 94,6 Mbz Petek, 28. 7., ob 18.00 MVdur - Simona Špindler je s festivala Melodije morja in sonca prinesla prgišče pogovorov z zmagovalci, tudi njihove zmagovalne pesmice bomo odvrteli. a Spodnjem Kamenščaku je bila slovesnost ob 50-letnici gasilskega društva. Začela se je z mimohodom gasilskih enot in pihalno godbo KUD-a Ivana Kavčiča iz Ljutomera. Bogato kroniko društva je prebrala gasilska tajnica Silva Gregorinčič. Na slovesnosti je sedel na častnem mestu edini še živeči soustanovitelj Franc Babič. Zbranim je čestital ob jubileju poslanec in župan Jožef Špindler. Na slovesnosti so podelili več gasilskih odličij. Po kulturnem programu je bilo družabno srečanje. - Foto: R. S. 6 GOSPODARSTVO & FINANCE 27. julij 2000, fBTil Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., od 18. 7. 2000 do 25. 7. 2000 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPR 18.7.00 25.7.00 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 13.900,00 13.529,80 -2,66 Intereuropa Koper 2.394,81 2.423,18 1,18 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 24.928,98 24.740,62 -0,76 Lek, razred A 31.812,61 31.645,36 -0,53 Luka Koper 2.889,22 2.945,06 1,93 Mercator, poslovni center 12.682,40 12.550,01 -1,04 Petrol Ljubljana 19.993,00 19.996,24 0,02 Pivovarna Laško 4.625,91 4.401,89 -4,84 Pivovarna Union 41.837,62 41.897,18 0,14 Radenska 2.100,14 2.142,43 2,01 Sava 15.819,59 15.737,76 -0,52 Zdravilišče Moravske Toplice 1.150,00 1.100,00 -4,35 delnice na OTC Fructal Ajdovščina 2.597,90 2.637,76 1,53 Gorenje Velenje 2.070,16 2.041,65 -1,38 Helios Domžale 33.990,00 34.465,10 1,40 Kerna Puconci 3.000,00 3.000,00 0,00 Tovarna sladkorja Ormož 3.310,00 3,310,00 0,00 obveznice na prostem trgu Sl.Odškodninski sklad 2.izdaja 72,91 73,45 0,74 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 90,31 87,18 -3,47 NED 1 77,13 77,35 0,29 ZVON 1 58,58 58,37 -0,36 POMURSKA MV.DRUŽBA 1 98,04 97,95 -0,09 ZLATA MONETA 1 58,57 59,41 1,43 POKOJN1NSKIBON 43,60 43,22 -0,87 ATENA 3 43,71 41,38 -5,33 1NFOND ZLAT 44,21 43,33 -1,99 KI4EČKA DRUŽBA 43,27 42,06 -2,80 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 31,58 30,74 -2,66 Slovenski borzni indeks SBI20 1.654,91 1.667,49 0,76 Borzni indeks obveznic BID 106,58 106,14 -0,41 Indeks delnic PD-ovPIX 1.270,37 1.234,34 -2,84 Letos pričakujejo dobiček Čez poletje obnova bazena, naslednje leto načrtujejo širitev hotela Termah Lendava čez poletje poteka naložba v posodobitev notranjega termalnega bazena in savn v hotelu Lipa. Investicija jih bo stala okrog 180 milijonov tolarjev, v naslednjem letu pa imajo v načrtu širitev hotela, s katerim bi kapacitete podvojili, tako da bodo število posteljnih zmogljivosti, ki jih je sedaj 209, povečali še za 200. Gradnja jih bo stala predvidoma okrog 20 milijonov mark, za kar pa bo potrebno zagotoviti sredstva z dokapitalizacijo, pri čemer jim bo pomagal večinski lastnik podjetje Radenska, dogovarjajo pa se tudi s partnerjem iz Nemčije. Podjetje Radenska je večinski 58-odstotni lastnik, večja lastnika pa sta še Nafta Lendava in Krekova družba. Tečaji stagnirajo kljub živahnosti s svežnji Kot nam je povedal direktor Term Lendava Milan Grah, so letos spremenili cenovno politiko in sistem marketinga. V prvih mesecih letos je bilo poslovanje slabše, kot so načrtovali, v juliju pa se že presegli lansko leto in dosegli načrt. V juliju in avgustu bo zasedenost hotela 55-do 60-odstotna, septembra, oktobra in novembra pa bodo hotelske kapacitete popolnoma zasedene. Zato letos ob koncu leta pričakujejo, da bo podjetje doseglo 17 milijonov tolarjev dobička, medtem ko so lani poslovali z izgubo. V hotelu so imeli lani 53.000 nočitev in 504 milijonov tolarjev prihodkov. Letos se je precej izboljšala prodaja kopaliških kart za zunanje in notranji LC Maribor Minuli trgovalni teden na Ljubljanski borzi je minil v znamenju majhnega prometa in skromnega trgovanja s svežnji rugačna slika pa je bilo na začetku tega tedna, ko je precej zaživel trg svežnjev ob tem pa še redno trgovanje. Razmerje prometa je bilo tudi v tem tednu v korist svežnjem, saj je bilo kar 69 % prometa realizirano v svežnjih. Indeks SBI 20 je v petih zadnjih trgovalnih dneh končal pri vrednosti 1.667,49 točke, kar je 0,76 odstotka višje kot teden prej, indeks pooblaščenih investicijskih družb PIX pa je padel za 2,84 odstotka na 1.234,34 točke. Skupen promet v tem obdobju je znašal 5,174 milijarde tolarjev, od tega so svežnji prispevali 3.568 milijard tolarjev. Najbolj prometne so bile delnice Petrola (skupščina), Leka in Mercatorja ter več državnih obveznic 4, 18 in 10 izdaje. Po dinamiki so najbolj izgubljale delnice farmacije in trgovskih družb. Daleč najbolj prometne v obeh kotacijah so bile delnice Petrola (+0,02 %), sledile so jim delnice Pivovarne'Union (+0,14 %) in delnice Leka (-0,53 %). Najbolj so porasli tečaji delnicam trgovske družbe Koloniale (+5,71 %), Banke Koper (+3,44 %), Žita (+2,90 %) in Dela (+2,69 %), padli pa so tečaji delnicam Mercatorja (-1,04 %), Pivovarne Laško (-3,26 %) in Mlinotesta (-2,98 %). Podobno kot delnice Leka so tudi delnice Krke beležile padec, delni razlog se namreč skriva v dividendi. Nakup delnic Krke je do vključno 26. tega meseca še prinašal dividendo v predlagani višini 550 tolarjev. Po tem datumu lahko pričakujemo, da bo tudi tečaj te delnice obmiroval ali celo začel drseti navzdol. Podobna usoda je doletela tudi delnice Pivovarne Union saj se je cena teh delnic konec tedna ustavila pri 41.467 tolarjev, medtem ko se je v začetku tedna z njimi trgovalo pri tečaju 42.000 tolarjev za delnico. Ob teh delnicah so imele preseke delniških knjig še delnice Petrola (440 SIT bruto) in delnica TG1N (3,8 SIT bruto). Na prostem trgu so pri delnicah podjetij po prometu izstopale Fructalove delnice, katerih tečaj se je v tednu dni zvišal za 1,5 odstotka. Poleg Fructalovih delnic so bile prometne, ki pa so se v tem tednu nekoliko umirile, še delnice Gorenja (2.04 1 SIT), Cetisa in Jadrana. Zanimivo bo v prihodnosti z delnicami Lisce, kajti Borzno posredniška družba Perspektiva FT iz Ljubljane in trgovinsko podjetje AFP iz Dobove sta pred kratkim objavili ponudbo za odkup delnic družbe Lisca, modna oblačila iz Sevnice. Ponudnika, imata že v Lisci skupaj približno 50-odstotni lastniški delež (vsak po 25 odstotkov), ponujata pa 1.500 SIT za posamezno delnico. Pri pidih so minuli teden po prometu izstopale delnice Triglav Steber 1 in Kmečka družba. Najbolj se je podražil pid Arkada 2 (+6,14 odstotka), pocenil pa pid Plod (-12,62 odstotka). Ministrstvo za finance je 24. julija letos izdala na domačem finančnem trgu drugo izdajo državnih desetletnih obveznic RS 18, ki bodo zapadle v izplačilo 26. aprila leta 2010, in prvo izdajo triletnih obveznic RS 19, ki bodo zapadle v izplačilo 24. julija 2003. Obveznice RS 18 so denominirane v evrih, izplačljive pa v tolarski protivrednosti in imajo fiksno obrestno mero šest odstotkov na letni ravni. Obveznice RS 19 pa bodo imele spremenljivo obrestno mero, ki je enaka vsoti vsakokrat veljavne temeljne obrestne mere in 4,2 odstotne točke (TOM + 4,2 odstotka letno). Z letali proti toči Letala ne bodo branila Prekmurja? arava je letos sicer precej skopa s padavinami, zato k sreči na našem območju tudi ni bilo večjih neurij s hujšimi posledicami. Kmetijci pravijo, da jim je dovolj škode povzročila že suša, vendar pa nevarnost pred neurjem še ni mimo. Statistika zadnjih let kaže, da se je neurje nad Pomurjem največkrat razbesnelo prav v drugi polovici julija in v prvi polovici avgusta, zato takšne možnosti tudi letos še niso izključene. O obrambi pred točo seje pred leti veliko govorilo, le-to so pred nekaj leti tudi aktivno izvajali, nato pa so raketno obrambo ukinili z obrazložitvijo, da ni učinkovita. Prizadevanj za ponovno obrambo pa s tem ni bilo konec in v zadnjem času je največ govora o obrambi pred točo z letali. Za to se je usposobil letalski center v Mariboru, pri tej obrambi pa so sledili izkušnjam v drugih državah. Z obrambo prede točo so že leta 1982 začeli Avstrijci, ki so na ta način začeli braniti območje spodnje Štajerske, v to obdobje pa segajo tudi prvi slovenski letalski obrambi pred točo. Pred kratkim sta Letalski center Maribor in Zavarovalnica Maribor podpisala pogodbo o sofinanciranju obrambe pred točo z letali v letošnjem letu. Zavarovalnica bo za nakup opreme prispevala 7 milijonov tolarjev in se je tako pridružila poskusnemu projektu, h kateremu je pristopilo 47 občin iz severovzhodne Slovenije. Celotni znesek, ki ga letos namenjajo obrambi pred točo, znaša 33 milijonov tolarjev, 17 milijonov tolarjev pa bo prispevalo tudi ministrstvo za kmetijstvo. Med občinami, ki so pristopile k obrambi, nismo zasledili premurskih občin. Direktor Term Lendava Milan Grah bazen, ki je 40 odstotkov višja, kot so načrtovali in precej višja od lanskega. Opazen je sicer izpad zaradi kampa in kopališča v Petišo-vcih, ki so ga zaprli, ker se zavedajo, da ne zadošča sanitarnim Rafinerija obratuje ajnovejši izračun predelave surove nafte za avgust v lendavski rafineriji je pokazal na njeno ekonomičnost, kar pomeni, da bi ob minimalni predelavi še ustvarjali manjšo izgubo, ob optimalni tehnološki predelavi (to je od 35 do 37 tisoč ton predelane surovine na mesec) pa bi rafinerija že poslovala pozitivno ali celo ustvarila manjši presežek, je povedal član uprave lendavske Nafte Mirko Horvat. Junijska slika ekonomičnosti predelave je bila zaradi visoke cene surove nafte na trgu povsem drugačna in bi rafinerija, če bi obratovala, mesečno ustvarila čez 200 milijonov tolarjev izgube. Zato je predelava v rafineriji od 19. maja pa do 12. julija mirovala; nastala mesečna izguba ob tem, ko rafinerija stoji, pa je 80 milijonov tolarjev. Dolgoročnost je na vidiku Rafinerijo so torej zagnali v noči na dvanajsti julij, ko je po naftovodu priteklo 8 tisoč ton ruske surove nafte. Uprava je namreč v začetku julija sklenila dogovor o dobavi surovine za 15 tisoč ton z ruskim dobaviteljem in za 5 tisoč ton s hrvaško naftno družb za plinski kondenzat. Po besedah Mirka Horvata v juliju načrtujejo predelati okrog 15 tisoč ton surovine. Prva moža Nafte pa se tudi dogovarjata o sklenitvi dolgoročne pogodbe z dobavitelji iz Rusije in Hrvaške, s čimer bi ustvarili boljše pogoje za rafinerijo. Nafta je doslej surovino dobivala na podlagi mesečnih pogodb. Pred podpisom dolgoročne pogodbe pa si bo potrebno zagotoviti še podporo lastnikov, oziroma jamstvo od Petrola. V pogodbi o zagotavljanju kratkoročnih pogojev za poslovanje Nafte Lendava se je namreč Petrol zavezal, da bo zagotavljal jamstvo za dobavo surovine pod pogo- vali vsaj 50 ležišč, za zdaj pa jih imajo v bungalovih le 24. Notranji bazen v hotelu Lipa bodo čez poletje v celoti prenovili, povečali bodo počivališče z zimskim vrtom in uredili savne in tuše. Ta investicija bo zaključena do konca avgusta. Za izvajanje naložbe čez poletje so se odloči pogojem. Tam sedaj urejajo You-th hostle, oziroma nekakšen mladinski počitniški center, kjer bodo organizirali mladinska srečanja, prireditve in podobno. Organizirati želijo tudi šole v naravi, vendar pa bi za to potrebo- ko rafinerija stoji. In ker je najnovejša slika o ekonomičnosti predelave ugodna, je pogodbena li, ker so gostje v tem obdobjih predvsem na zunanjih bazenih, septembra pa se hotel napolni in takrat bodo že nujno potrebovali notranji bazen. Obnovili bodo tudi teraso, vhod v hotel z avtomatskimi vrati in fasado s prijaznejšimi barvami v stilu lipe. Tako oni kot tudi večinski lastnik Radenska se zavedajo, da dolgo ni bilo vlaganj v posodobitev term, zato je širitev in boljša opremljenost nujna, če želijo poslovati pozitivno ob vse večji konkurenci z bogato ponudbo za goste. Problem je tudi marketinški, ker pri trenutni ponudbi in opremljenosti ne morejo dvigovati cene. V prihodnje bodo tudi ponujali nove programe, saj se zavedajo, da imajo eno najboljših zdravilnih voda v Evropi, bogato s parafinom in z drugimi zdravilnimi snovmi, kar znajo vse bolj ceniti tudi gostje. Osnovne indikacije zdravilnosti vode so za revmatizem, kožne bolezni in poškodbe, na kar zelo dobro deluje parafin, ki ga uporabljajo tudi za parafinske obloge. Edini v Sloveniji pa ponujajo tudi parafinski fango. Ugotavljajo, da jih zunaj Prekmurja ne poznajo dovolj, zato bodo tudi povečali marketinško aktivnost. V svojo ponudbo bodo bolj vključili Lendavske gorice s kosili in obiski vinskih kleti in vinotočev ter raznih prireditev v goricah, dogovarjajo pa se tudi z lastniki in Občino Lendava, da bi uredili Kranjčevo klet v lendavskih goricah za turistične namene. JOŽE GABOR ■ obveznost Petrola na dlani. Pa vendar, kako se bo odločala uprava Nafte, če potrebnega jamstva od Petrola za sklenitev dolgoročnih pogodb z dobavitelji ne bo dobila? Bo kljub temu nabavljala surovino za nadaljnjo predelavo? »Vsekakor,« je izjavil Mirko Horvat in dodal, da pa vendar ob sedanji sliki ekonomičnosti predelave ne vidi razloga, da Petrol svoje obveznosti iz pogodbe ne bi izpolnil. IISTIK, 27. julij 2000 GOSPODARSTVO Zgodba o naj... predanovski domačiji Viktorija se veseli gostov Kdo se bo olastninil v Kartonaži? Smeli podjetnikovi načrti K o se peljemo iz Černelavec proti Gradu, nas pot pripelje po sedmih kilometrih vožnje v Predanovce. Lepa vasica, v kateri je veliko novih hiš. Med starejšimi stavbami pa izstopa obnovljena vila. Poslopje je dal zgraditi 1922. leta Franc Vlaj, ki je bil za tedanje čase veleposestnik, saj je imel 35 hektarjev površin. Imel je tudi žago in gostilno. Leta 1936 je s kmetijsko in žagarsko dejavnostjo nadaljeval sin Viktor, gostinstvo pa opustil. 1945. leta, ko se je nova oblast spravila na »kulake«, so Vlajevo premoženje nacionalizirali. Trinajst let pozneje, 1958. leta, je občina dala premoženje na dražbo in Viktor Vlaj je kupil na obročno odplačevanje svojo nekdanjo hišo in del zemlje. Zadnji obrok je plačal 1965. leta. Po ženini smrti 1985. leta seje preselil k sinu in največja in najlepša pre-danovska hiša, ki ji ljudje rečejo vila, je bila do 1995. leta prazna. »Ko sem se pripeljal v Predanovce in izstopil iz avta, sem takoj vedel, kaj moram storiti,« nam je v uvodnem kramljanju povedal Tomislav Hibler, sedanji lastnik Vlajeve vile. »Razvijal bom turizem!« Da, tiirizem. To pa je že nekaj več kot samo gostinstvo oziroma »kafičarstvo«! Zahtevnejše, zahteva celega človeka, ki pa mora biti za to »rojen«. Gospod Hibler pa je, kajti izhaja iz gor-njeradgonske gostinske družine, saj so imeli starši restavracijo pri kolodvoru pa tudi sam - preden je prišel v Predanovce - si je na- krat lahko sprejmemo hkrati do 50 ljudi in upam, da se v naših notranjih prostorih prijetno počutijo. Pivnico pa imamo tudi zunaj pod gospodarskim poslopjem oziroma gumnom. Gostje pa lahko posedijo še pri mizi na zelenici, kjer je muzejček kmetijskih strojev in delovnih pripomočkov.« Kdo ve, koliko je stala obnova oziroma preureditev Vlajeve Tomislav Hibler stavi na gostinstvo, turizem in rekreacijo. niti sendviča. Potem pa se je pojavil človek, ki želi biti pravi gostinec in, četudi deluje navasi, ponuja dnevno sedem ali celo več menijev, nedeljska kosila, ribje specialitete ... Človek, ki ve, da je gostom treba ponuditi še možnost za rekreacijo... Človek, , ki ve, da so tujci naveličanih hotelov in hočejo prenočiti na vasi Za svojo dejavnost Tomislav Hibler ne dela kake večje (umetne) reklame. Tudi to pisanje naj ne izzveni kot reklama, kajti samoiniciativno sem šel tja. Pritegnila me je podoba Vlajeve vile. Potem pa sem videl še veliko drugega lepega ter se seznanil z Po več kot šestdesetih letih je v Vlajevi vili spet gostilna. Marsikdo, četudi živi na vasi, si z zanimanjem ogleda kmetijski muzejček. dosežki in načrti podjetnega Tomislava in njegove partnerice Zdenke. Š. SOBOČAN, foto: NJ ■ Pravno tehtanje odpravnine za delavce, ki so ostali na cesti V čeraj ali danes naj bi se srečali pravniki obeh strani, tako tisti, ki zastopajo interese delavcev Kartonaže, kakor drugi, ki zagovarjajo interese uprave družbe, da bi skupaj po- skušali ugotoviti, na kateri strani je zakon. Razhajajo se namreč v tolmačenju zakonodaje glede izplačila odpravnin delavcem, ki so izgubili zaposlitev zaradi ukinitve delovnega mesta v postopku prisilne poravnave. V kolikor pravniki ne bodo prišli do skupne točke glede črke zakona ali ugodne rešitve za terjano pravico, se bodo delavci pritožili na delovno sodišče. Zaposleni v Kartonaži, ki so zadnje dni junija prejeli ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja, so namreč s komisije za vloge in pritožbe GEP Kartonaža Murska Sobota, d. d., na svoje vložene ugovore zoper izročene jim sklepe že prejeli negativni odgovor. Ob pravnem tehtanju pravice do odpravnine za delavce, ki so zaradi prisilne poravnave ostali brez dela, pa se, sodeč po zbranih informacijah, za Kartonažo načrtno pripravlja prevzem. Taje zaenkrat še v večinski lasti zaposlenih, toda borzno posredniška hiša Brod na Muri je po naročilu (Koga? Je to uprava družbe sama ali v dogovoru z enim od večjih upnikov iz prisilne poravnave?) delničarjem razposlala ponudbo in začela odkupovati delnice po 2500 tolarjev (nominalna vrednost je 10 tisoč tolarjev) - vendar samo od delničarjev, ki imajo v lasti delnice družbe pooblaščenke, torej Kartonaža -skupina. Borzno posredniška hiša namreč ima natančen seznam delničarjev Kartonaže, po katerem potem izbira tiste z »interesantnimi« delnicami in odslavlja druge, ti takih delnic nimajo. Slednjim prijazna uslužbenka pove, da bodo svoje delnice lahko prodali, ko bodo prejeli obvestilo na dom. Negotovost in socialna stiska vodi delavce v to, da prodajo svoje delnice; o tem, kdo je naročnik posla, pa so skoraj prepričani, saj se menda z njim srečujejo tudi na vratih borzne hiše. MHI Nemška banka v Soboti? Potem ko se je banka Creditanstalt vključila v Bank Austrio in je slednja tako postala največja avstrijska banka, je na vidiku nov prevzem. Hypovereinsbank iz Nemčije je namreč objavila, da prevzema Bank Austrio. ■ Posel bo vreden 7,7 milijarde evrov, BA pa bo v okviru nove bančne skupine usklajevala posle v srednji in vzhodni Evropi. Poligon še čaka na kupca Zasebno premoženje Karla Gabra prodano Tineku Horvatu iz Črenšovec asebno premoženje stečajnega dolžnika Karel Gaber, s. p., Trgovina z rezervnimi deli Avto Dixi Serdica je bilo na ponedeljkovi prvi javni dražbi prodano za 16 milijonov 200 tisoč tolarjev Martinu Horvatu iz Črenšovec, kot fizični osebi. Poslovni del premoženja, ki seje tako kot zasebno premoženje prodajalo v paketu - zemljišče, poslovna stavbo z opremo, avtopoligon z opremo ter zemljišče rimskokatoliške Župnije Murska Sobota -, ni bilo prodano, saj ponudnikov zanj ni bilo. Izklicna cena za poslovno premoženje pa je znašala 314,8 milijonov in še 21,6 milijonov za cerkveno zemljišče. bral v Mariboru večletne gostinske izkušnje. Tomislav Hibler in njegova partnerica Zdenka sta si na začetku svoje nove življenjske in poslovne poti zastavila zelo pogumen načrt. Najprej je bilo treba vse poslopje obnoviti oziroma ga usposobiti za sprejem gostov. Za zdaj sprejemajo dnevne goste, ki jim ponudijo (poleg množice pijač) dnevno do sedem jedilnikov (od 750 do 1.300 tolarjev), ob nedeljah pa pripravljajo (v enakem cenovnem razponu) kar devet vrst nedeljskih jedilnikov. Ob petkih in sobotah pa imajo na jedilniku bogat izbor morskih specialitet. To naj ne izzveni kot reklama, ampak kot dokaz, da so tudi na našem območju gostinci, ki »stavijo« na bogato ponudbo hrane in ne samo pijače, kar je enostavno delo. „ o™ 11 > i p m o leto dni. Zaen- vila za gostinstvo in turizem? Veliko! Vsi načrti še niso uresničeni. Vse pa poteka po etapah in v okviru družbe z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.) RTG (rekreacija, turizem, gostinstvo) Victoria Predanovci. Tako naj bi prihodnje leto zaživela rekreacijska dejavnost (možnost jahanja, vožnja s kočijo, kolesarjenje), leta 2003 pa naj bi bilo nared 16 sob, kijih bodo uredili v prostorih nekdanjega gospodarskega dela Vlajeve vile. Še več: v kletnih prostorih nameravajo urediti pivnico (klet) s posebno ponudbo: goričkimi buteljčnimi vini in - goričko šunko. V Sloveniji, pa tako tudi v Pomurju, mrgoli okrepčevalnic, pizzerij, še več pa je kafičev, saj so tudi ob skoraj sleherni trgovini, veliko pa je tudi internih kavnih barov. V množici take vaške »ponudbe« pa ne moreš dobiti Na kratko Grabonoš Končno se je uresničila dolgoletna želja tudi krajanom zaselka Grabonoški Vrh, kajti delavci CP Murska Sobota so pred kratkim asfaltirali 2.200 metrov dolg cestni odsek od Ploho-vih do križišča z regionalno cesto Sveti Jurij ob Ščavni-ci-čerkvenjak-Lenart. Dela so stala 39, milijonov tolarjev, od tega so krajani prispevali skoraj tretjino, nekaj malega je primaknila Občina Cerkvenjak, glavnino računa pa je poravnala Občina Sveti Jurij ob Ščavnici. (L. Kr.) Na javno dražbo sta prišla dva dražitelja, in sicer odvetnik Tibor. Hari kot pooblaščeni zastopnik Martina Horvata iz Čren-šovec (slednji je inštruktor za voznike motornih vozil v avtošo- li Tamara) in Bojan Žunič v imenu družbe Feniks ter Pomurske banke. Oba sta tudi plačala potrebno varščino v znesku milijon in 619 tisoč tolarjev in potem licitirala za zasebno premoženje. Pooblaščenec ponudnika Martina Horvata je sodišču predložil tudi notarsko listino v potrditev, da ta ni v sorodstvenem odnosu s Karlom Gabrom, vendar pa je g. Harija na javni licitaciji spremljala hčerka Karla Gabra - Tamara Gaber. V posvetovanju z njo je potem ponudil višjo ceno ali 16 milijonov in 200 tisoč tolarjev, (izklicna je bila 16 milijonov 190 tisoč tolarjev), preko katere Bojan Žunič ni šel in je odstopil od nadaljnje licitacije. MH, foto: K. GERENČER ■ 8 (IZ)BRANO 27. julij 2000, VESTNIK Iz ZDA se je vrnil kvartet Kapelski fantje, v katerem pojejo Anton Ko-smajer, Milan Markovič, Jože Miki in Ludvik Knez, ki so nastopili na mednarodnem festivalu v ameriškem Betlehemu. Gostovanje je bilo uspešno in vtisi so odlični. Kapelski fantje so tisočglavo množico navdušili že prvi dan, ko so zapeli Slovensko pivsko pesem. Srečali so se tudi z betlehemskim županom Donaldom Cunnghamom, katerega predniki izvirajo iz prekmurskih Gornjih Petrovec. Z uro in pol dolgim programom pa so se Kapelski fantje predstavili pred občinstvom na tako imenovanem etičnem odru. Časopis The Morning Call je zapisal, da so navdušili občinstvo. Odlični so bili tudi drug dan, ko so nastopili z uro dolgim programom na mednarodnem Olajšanje ob uspešno opravljeni maturi »Ob sončnih dnevih je težko misliti na učenje« odru. Tokrat so peli predvsem stare slovenske narodne pesmi. V posebno čast si štejejo, ker so bili izbrani za spremno pevsko skupino pri obredu slovenske poroke, na kateri so peli slovenske poročne pesmi. Potem so imeli na festivalu še svoj tretji nastop. Vsega skupaj so nastopili pred okrog 25.000 poslušalci. Hvaležni so VG Kapela, Radenski in Muri, ki jih je za nastop v Ameriki oblekla. Pri organizaciji odhoda in nastopa jim je pomagal Branko Žunec mlajši, ki je tudi povezoval program. Za urejen izgled vseh pa je poskrbela Mojca Kosmajer. Na kratko Murska Sobota V Pomurskih mlekarnah in Pomurski mlekarski zadrugi bodo tudi letos poskrbeli, poleg skrbi za zdravo mleko, tu za nakup hladilnih naprav. Doslej so jih kupili 21; potem, ko bo kmetijsko ministrstvo objavilo razpis o sofinanciranju, pa naj bi vključili v akcijo vse tiste pridelovalce, ki letno oddajo mlekarni vsaj 25.000 litrov surovega mleka. (G. G.) Nina Pirher iz Lukavec najboljša v Pomurju riprava na maturo je za večino čas neprestanega učenja, neprespanih noči in skrbi, čeprav pravijo, da je to tudi neke vrste življenjska preizkušnja. Intenzivne priprave na maturo se zač- nejo že v začetku četrtega letnika, saj to precej vpliva boljše rezultate. Enako razmišlja Nina Pirher iz Lukavec, dijakinja Gimnazije Frana Miklošiča v Ljutomeru, ki pravi, da je dosegla največ točk na maturi v Pomurju prav zaradi celoletnih priprav v šoli. P Nina se svojega uspeha zelo veseli, saj se bo zdaj lahko med drugim vpisala na želeno fakulteto, tj. Biotehniško fakulteto v Ljubljani, smer mikrobiologija. Pravi, da je bilo opravljanje mature zelo naporno, vendar pa ves ta čas ni bila tako nervozna, kot je bila, tik preden so izvedčli za rezultate. V petek so med čakanjem najprej izvedeli, da so maturo naredili čisto vsi, to pa je povzročilo vsesplošno veselje in srečo. Maturirala je iz slovenščine, matematike, kemije, biologije in nemščine kot prvega tujega jezika. Prvi teden so opravili pisni del, nato so imeli dva tedna prosto, v zadnjem tednu pa so potekali še ustni izpiti. Nini se je zdela matematika najtežja, saj je opravljala višji nivo, za katerega dobiš več točk, vendar je zahtevnost nalog večja. Precej zahtevni sta bili po Nina opisuje sebe kot večnega pesimista in skeptika, kar jo tudi prisili, da vedno razmišlja bolj kritično in tako opravi delo kakovostneje kot bi ga sicer. Najverjetneje ji je ta lastnost poleg »dobre glave« zelo pripomogla k uspehu na maturi in nedvomno ji bo v veliko pomoč tudi v življenju. njenem mnenju tudi biologija in kemija. Da bo dosegla kar 33 točk od 34, si Nina tudi po opravljenih maturitetnih obveznostih ni predstavljala, zato je bila pozneje toliko bolj presenečena. Prepričana je, da so ji k uspehu pripomogle dobre priprave v šoli, saj je matura potekala v času sončnih in zato zelo vabljivih dni, tako da se je morala k učenju zelo prisiliti. »Toplo sonce me je kar vabilo ven, zato sem se večino časa učila zunaj na ležalniku,« se zasmeje Nina. Naravo je Nina že od nekdaj rada opazovala, zato je biologija tudi njen najljubši predmet in iz tega izhaja želja po tovrstnem študiju. Pravi, da najlažje sedi pri knjigah s tega področja, in ker jo zanima, si tudi prej zapomni. »Upam samo, da se bom pri študiju tudi tako dobro znašla kot v gimnaziji in da bom pozneje dobila zaposlitev,« razmišlja Nina. Trenutno jo tudi zelo skrbi, ali bo dobila sobo v študentskem domu. V prostem času, ki ga bo imela do oktobra kar na pretek, se Nina sprehaja po gozdu, športno rekreira ali prebira knjige. Zdaj bo tudi nekoliko več priložnosti za potepanje s prijatelji, za brezskrbno zabavo ali obisk kakšnega od koncertov. Nina od življenja pričakuje, da bo imela dovolj priložnosti, da bo dosegla vse cilje, ki si jih je zastavila, »seveda bo tukaj veliko odvisno od mene, od mojega truda,« je prepričana. DARJA Tl BAOTi TOM pri ZPMS smzriAČrN kuc - vsak dan oo do 20' Ciganska noč v Murski Soboti V Veržeju dobili sommelierja Romskegi ples in pesem Noč romskih ritmov iz vsega sveta V soboto je romsko društvo Romani union iz Murske Sobote na soboškem gradu organizirala že deveto leto zapored prireditev Ciganska noč. Tudi ta prireditev je kakor prejšnja leta izzvenela s tradicionalnimi romskimi pesmimi in plesi z raznih območij sveta, kjer so v preteklosti prebivale in tudi sedaj prebivajo romske skupnosti. Obiskovalce je na začetku prireditve pozdravil predsednik Romskega društva Romani Union Jožek Horvat, ki je poudaril pomen ohranjanja in predstavitve romske kulture tudi s takimi prireditvami. V Ta prireditev je nedvomno še en dokaz, da se tudi Romi iz Pomurja vse bolj zavedajo svojih korenin in dragocenosti glasbenega in plesnega izročila, ki se je med njimi nabrala skozi zgodovino. Na Ciganski noči so izvajali predvsem avtentično romsko glasbo in ne razne dalmatinske ter narodno-zabavne priredbe, ki jih je bilo v zadnjih letih po naših radijskih postajah bilo slišati kar nekaj. Dvorišče soboškega gradu je bilo med prireditvijo polno Romov in drugih obiskovalcev, kijih navdušujeta romska glasba in ples. Na prireditvi je ena najboljših slovenskih romskih skupin, ki igrajo romsko et-no glasbo, skupina Langa, pred- večer romskih pesmi in plesov na soboškem gradu stavila svojo novo kaseto z naslovom Ciden, Roma, kar v Slovenščini pomeni Zaigrajte, Romi. Skupina bo v prihodnjih dneh predstavljala kaseto tudi po drugih krajih. Poleg njih je zaigrala še skupina Varios iz Serdice. S plesom sta se predstavili tudi mlajša in starejša folklorna skupina Kulturnega društva Romani union iz Pomurja, ki sta zaplesali na glasbo nekaterih najpopularnejših romskih plesnih pesmi iz vsega sveta. Kot gostje pa je nastopila tudi romska folklorna skupina iz Avstrije z imenom Somnakune čerhenji, ki je predstavila značilnosti romske glasbene in plesne kulture značilno za to območje, kjer pa so opazni precejšnji glasbeni vplivi madžarskih Romov. Vino sestavni del kakovostne prehrane Erik Jurič ve, kako je potrebno postreči zahtevnega gosta današnjih časih se morajo nenehno izpopolnjevati tudi gostinski delavci. Še posebej zadnjih deset let so dosegli viden napredek. Nedavno je uspešno končal dodatni izobraževalni program go- stinski delavec iz Veržeja Erik Jurič. Pridobil si je diplomo vinskega svetovalca - sommelierja. Vinski svetovalec Erik Jurič iz Veržeja. Erik je zaenkrat edini tovrstni vinski svetovalec na območju bivše ljutomerske občine. Je vodja gostišča Kasač v Veržeju, katerega lastnica je Nada Hanžekovič. V Kasaču se ustavlja vedno več zahtevnejših gostov. In k dobri hrani sodijo izbrana vina. Sodoben gostinski delavec mora imeti »v malem prstu« spretnosti tovr- morajo biti tudi razndtera vrhunska vina. Vedno bolj poudarjajo svetovni in domači enologi in drugi strokovnjaki, da je vino sestavni del kakovostne prehrane. V veržejskem Kasaču imajo na voljo vina vseh slovenskih vinorodnih območij. In primernemu nhsvetu sodi uglajena postrežba. V tem je Erik vešč. 1- A - fiSTil , 27. julij 2000 (IZ)BRANO 9 v Tudi v Cepincih naj bi stal grad in tam je zakopan zaklad V Čepincih redko dežuje Anketa Na Marčinem bregu je stala cerkev, ki so jo požgali Turki č epinci so omenjeni v listini iz leta 1387 kot Kereka superior. Ime je po tamkajšnji rečici Krki. O starosti kraja priča na Špic bregu najdena kamnita sekira. Leta 1921 naj bi živelo tukaj 782 duš, danes jih je le še 360. Zanimivo je, da je v vasi še vedno sko- raj toliko hiš kot leta 1921. Čepinci so slikovita razložna vas ob izvirih potokov in po gričevju, katerega najvišji Stroški vrh meri 370, Veliki vrh pa 365 metrov. Tukajšnja razvodnica vnjaki, nekaj vinogradov. Imajo več kot devet kilometrov občinskih cest in osem lokalnih. Slednje vodijo do posameznih razdrobljenih kmetij. In tu so še ce- Predsednik vaškega odbora Čepinci Jože Črnko. Foto: F. Š. ste, ki vodijo do njiv. Zadnja štiri leta so asfaltirali osem kilometrov občinskih cest. Letos ali prihodnje leto bodo prevlekli z asfaltom še kilometer in pol. Do meje vodi republiška cesta. Nea-sfaltiranih je še 2400 metrov. Asfaltirati nameravajo vsaj še 2 kilometra lokalnih cest. Skupne vodovode ima štiri do pet hiš ali manj. V zadnjem izjemno sušnem obdobju so sem dovažali vodo šalovski gasilci. Letošnja suša je hudo prizadela kmetijstvo. Kmetje bodo pridelali polovico manj žitaric, koruze, krompirja kot običajno. Zemlja je zelo različne kakovosti. Ponekod je tudi peščena. Kmetje redijo govedo, pitance, prašiče. V vaškem domu so pravkar posodobili zbiralnico mleka. Dnevno ga zberejo od 500 do 600 litrov. Povprečno imajo kmetje po tri hektarje zemlje ali največ okoli deset. Nekaj je imajo v najemu. Kakih trideset vaščanov dela v Avstriji, nekaj v petrovski Muri in drugod. Janez Časar se ukvarja s strojnimi izkopi in komunalnimi storitvami. V vaškem domu ima trgovino Ivan Cvetkovič, žena Angela vodi bližnji bife. Drugih obrtnikov ali podjetnikov nimajo. Pred tremi leti so obnovili ostrešje vaškega doma. Ta hip pa končujejo obnovo dvorane. Naredili so nov strop, novo električno napeljavo, ometali zidove ... Dela bodo končana te dni. In trgovec Cvetkovič nam je povedal: »V Čepincih imamo »vražji greben«. Pri nas redko dežuje, ker potegneta oblake nase reki Mura in Raba. Zaradi tega domačini od nekdaj tarnajo ... Pogosto se pripravlja na dež, a nato žalostno gledamo za oblaki, ki se pomaknejo drugam.« Vaščan Mirko Črnko je dodal, da je na Marčinem bregu nekoč stala cerkev, ki so jo požgali Turki. Zdaj imajo katoliško cerkev v Markovcih. Evagneliča-ni pa imajo svojo gmajno v Gornjih Petrovcih. Jože in Mirko Črnko sta povedala, da se prebivalcem hiše števi- Kako preživljate počitnice? oletni dnevi so najlepši za tiste, ki si vzamejo krajši ali daljši dopust ali pa preživljajo šolske počitnice. Nekoliko težje je tistim, ki imajo v poletni vročini veliko delovnih obveznosti. Najtežje pa je gotovo tistim, ki so nekaj dni pred dopustom in sanjarijo (ob delu) o morju, planinah ali debeli senci dreves s hladno pijačo v roki, obenem pa se potijo ob delu v kakem slabo klimatiziranem prostoru. Kot je pokazala naša anketa, tudi ljudje v deželi ob Muri proste, počitniške dni izkoriščajo zelo različno. Nekateri si želijo, da bi to bilo čim bolj aktivno, da bi čim več videli in doživeli, drugi pa si želijo le hladne sence domačega vrta ali pa poležavanja v naslanjaču ob televizijskem sprejemniku. Nekatere že popolnoma zadovolji in sprosti izlet s kolesom po Pomurju ali kopanje v kakem pomurskem kopališču, drugi pa si želijo neznanih poti po širnem svetu ali pa morske obale tujih držav. — Sonja Maučec, Gančani: »V glavnem bom doma, ker sem na bolniškem dopustu in potrebujem predvsem dober počitek. Prejšnja leta sem se tudi bolj zadrževala doma, kajti finančno mi ne »znese«. Najraje bi šla kam v toplice, na morje pa me ne vleče več, ker sem se pred leti preveč potapljala in zato morja ne ma- med Krko in Rabo je tudi meja proti Madžarski. Pol vasi meji na Porabje. V poletnem razpoloženju sem se pogovarjal o življenju v Čepincih s predsednikom tamkajšnjega vaškega odbora Jožetom Črnkom. Tukajšnje območje je zaznamovano s specifično lego, saj je že dolgo »na obrobju«. V vasi je dvajset hiš praznih. Lastniki so v Ameriki, Avstraliji, Kanadi, Nemčiji ... Pet hiš je preurejenih v počitniške hiše. Značilnost tukajšnjih domačij je, da so razmetane po »bregačah«, da sosed ne vidi v sosedov lonec. Območje je zelo razsežno, valovito. Dobro uro pešačiš z enega na drugi konec vaši. Okoli 40 odstotkov območja pokrivajo bujni borovi gozdovi. To daje kraju lep videz in zdrav zrak. Vmes so travniki, njive, sado- Vaški in gasilski dom sta stičišče življenja v Čepincih. V njem so trgovina, bife ... Foto: F. Š. Duhovito ob nastopu Bela Somija in prijateljev Ika 22 pravi Koštarski, kar naj bi pomenilo Kaštelski. Tu naj bi nekoč stal grad. In tam naj bi bil zakopan zaklad. Od tukaj je lep razgled po Madžarski, proti Nera-dnovcem, Budincem Leta 1968 so na tem območju izorali opeko. Po pripovedi starejših naj bi bil zakopan zaklad oddaljen od hiše št. 22 meter in pol... Alojz Barbarič nam je zatrdil, daje njegov oče Jožef najstarejši v Čepincih. Šteje 91 let in ve marsikaj povedati. Rad se spominja, kako so Madžari proti koncu druge svetovne vojne odmetavali orožje. Bilo je v času, ko so se bližali Rusi ... In 12. ter 13. avgusta bo v Čepincih spet odprt mejni prehod. V okviru občine Šalovci bodo tukaj organizirali vaške igre. FRANČEK ŠTEFANECB ram več, pa tudi na izlete ne hodimo veliko. V prostem času rada kolesarim z družino po Turnišču, Beltincih in okoliških krajih.« Aleš Kohek, Rakičan: »V kratkem načrtujemo počitnice na morju, na hrvaški obali, v avgustu pa bom že začel z opravljanjem študijskih obveznosti. Prejšnja leta smo hodili bolj v planine po Sloveniji, tudi na Bukovniškem jezeru smo bili nekajkrat, nekaj tudi na morju. Vsekakor pa vsako leto počitnice od konca junija do sredi- ne avgusta dobro izkoristim in se sprostim ob stvareh, ki me veselijo. « Joža Litrop, Gornja Bistrica: »Z možem sva iz Ljubljane in v Pomurju živiva že nekaj časa. Menim, da so tukajšnji kraji čudoviti, veliko lahko vidiš in doživiš. Z možem sva upokojena in rada obiskujeva kopališča in raziskujeva Pomurje. Veliko hodiva v Moravce, Lendavo, Banovce, zelo všeč so nama tudi gradovi in cerkve in vsaj dvakrat na leto greva v Lendavske gorice. Uživava v pristni domači hrani, najrajši pa imava enodnevne izlete.« Srečko Mihorič, Ljutomer: »Ta trenutek še nimamo počitnic in najverjetneje bomo kar doma. Prejšnje leto smo bili na morju, običajno hodimo na slovensko obalo. Vsekakor pa je tudi v Pomurju veliko možnosti za preživljanje prostega časa, veliko je zdravilišč, vendar pa tja ne zahajamo, ker rajši kolesarim po Pomurju od Veržeja do Križevec in Lendave. Mi- slim, da nekateri ljudje vedo izkoristiti počitnice, nekateri pa niti nimajo možnosti, da bi kam šli, kar je še posebej značilno za naše kraje, kjer je veliko kmetij in zato tudi veliko dela.« Klementina Gjura, Črenšovci: »Ta konec tedna grem na Triglav, pozneje pa še v Moravce. Prejšnja leta smo večinoma hodili na morje, s skavti pa sem šla tudi na tabor. Med počitnicami mi ni nikoli dolgčas, le prekratke so in mi zmanjkuje čas za vse načrte, najrajši pa imam gore. Če bi imela možnost izbirati kakršno koli potovanje, bi se odločila za Egipt, kjer bi s prijatelji raziskovala piramide.« Jasmina Fister, Bakovci: »Letos gremo na morje, drugače pa smo prejšnja leta bili v glavnem doma ali pa smo se hodili kopat v Moravske Toplice. Mislim, da se tudi v Pomurju najde veliko zanimivega; zelo rada grem kam s prijatelji. Najraje bi šla kam v zabaviščni park, kjer bi bilo ogromno zabave. Rada pa bi obiskala tudi kako zelo veliko diskoteko. Mislim, da mnogi ljudje ne znajo izkoristiti počitnic in prostega časa in so Po nastopu Vlada Poredoša s skupino prekmurskih glasbenikov in Tercetu Katrinas je minuli torek v restavraciji Zvezda v Murski Soboti izzvenela že tretja javna radijska oddaja Jukebox, ki je obenem tudi koncert v živo. Tudi tokrat je bila restavracija polna, voditelj Boštjan Rous pa je v goste pripeljal pevca in harmonikarja znane slovenske skupine Kontrabant (za vse tiste, ki se ne veste, kaj to pomeni, je odgovor: »‘^otapec«) Belo Somija, ki se je tokrat preizkusil na kitari, prvič v skupni sestavi pa so ga sprem ja i . nar Andrej Glažar, basist Boštjan Režonja saksofonist Matej Bunderla in nas novinarski kolega z Murskega vala Dušan Loparmk na p) aninm Na- s____»»Loi v cnroščenem vzdušju, ki ga je med vmesnimi premori duhovito začinil Bela Somi, ki se je spominjal smešnih in zabavnih prigod iz svoje mladosti in glasbene kariere. Drugače je Bela sedaj srečno poročen oče treh otrok ter učitelj matematike in fizike. Obiskovalce pa je navdušil tudi mladi saksofonist Matej Bunderla, sicer član Big Banda Murska Sobota, pri katerem niso mogli prezreti njegovega izjemnega talenta. Ker je fant iz Kuzme star šele 15 let, je že zdaj jasno, da bo Pomurje dobilo še enega izvrstnega glasbenika. Pa tudi njemu je tovrstno nastopanje v veselje, saj je dejal, da bi to počel zmeraj. Jukebox bo avgusta počival, Boštjan pa bo z novimi imeni spet presenetil tretji torek v septembru. - TOMO KOLEŠ, foto: TK Na kratko Rakičan Na Srednji kmetijski šoli Rakičan so opravljali letos žitne poskuse (v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije) na več deset parcelah. O rezultatih zazdaj še ni strnjenega poročila. Na šoli je dobro razvita tudi razvita raziskoval-no-podjetniška dejavnost. Interese mladih pa skušajo zadovoljiti tudi s tabori. V drugi polovici avgusta bodo imeli tabor oračev. (J. Ko.) raje ob televiziji.« JOŽE GABOR, DARJA TIBAOT ■ 1O INTERVJU 27. julij 2000, VESTNIK Magnifico ali sabljanje s posledicami »Sam sebi se zdim dolgočasen« Od strahu spi 12 ur kot top obert Pešut oziroma Roberto Magnifico je že dolgo »enfant ter-rible« slovenske estradne scene. Že naslovi nekaterih njegovih skladb (24 tisoč poljubov, Zeleni Jurij, Čefur, Magnifico je pe-der) govorijo, da gre za nenavadnega avtorja, ki meša balkanski hu- mor in parodiranje italijanskega koketiranja. In to z uspehom, kakor se je pokazalo tudi na njegovem nastopu na Soboških dnevih. »Umetniški poklic je živčni poklic. Vsi na odru smo nevrotiki.« R - Včasih praviš, da ti tovrstni intervjuji gredo na živce. Zakaj in ali je to sploh res, ker pri tebi človek nikoli ne ve, če se hecaš ali misliš resno? »Saj mi ne gredo ravno na živce, ampak se mi zdi to nepotrebno, brezvsebinsko in neplodno pogovarjanje, ki ne pelje k ničemur. Zato, ker imam občutek, da sem že stokrat vse rekel, da je vse brez zveze.« - Kaj pa je tisto vprašanje, za katerega si si želel, da bi te nekdo vprašal, pa te nikoli ni? »Veš, problem je v tem, da se največkrat sam sebi zdim dolgočasen. Bolj ko se zajebavajo ljudje, bolj sem jaz sam sebi dolgočasen. Da bi si želel, da bi me nekdo kaj vprašal? Hm, ne vem, o tem nisem nikoli razmišljal« -To pomeni, da so te čisto vse na tem svetu že vprašali? »Ma ne, kje pa. V to zelo dvomim. Ampak nimam želje po vprašanjih, razen če jo ima moj sogovornik.« - Tvojo glasbo opredeljujejo kot mešanico vsega možnega. Je še ostalo kaj, česar nisi vključil? 10.000 DEM * brez obresti... tMMEWOO MOTOR ... je težko dobiti. Pri Daewoo-ju vam ponujamo prav to -10.000 DEM brezobrestnega posojila (D+0%). Ponudba velja pri nakupu Nubire in je plačljiva v SIT po prodajnopodjetniškem tečaju SKB. »Zdi se mi, da veliko stvari. Sicer pa to ni tako razumsko početje, ki se ga da potem prebrati. Papir marsikaj prenese, ne? Delanje glasbe je pri meni zelo nedoločen vrstni red raznih vzorcev, kijih postavljam skupaj in včasih sam ne vem, kaj delam iz njih. Pa tudi zdaj sem čisto v dreku'.«* - Menda si prej nikoli nisi predstavljal, da boš pevec. Je to res? »Ne, predstavljam si jaz marsikaj. Ampak da bo to tako resno, kot je zdaj, si nikdar nisem mislil. Ne načrtujem in niti ne morem videti daleč naprej. Stvari počnem v glavnem zdaj in tu in na kratki rok, kar se tiče mojega ustvarjanja. Ne razmišljam o posledicah. Šele kasneje, ko jih začutim, se sabljam z njimi.« - Se splača tako živeti nasploh ali samo v glasbi? »Ne vem. Pri meni je pač tako, ker očitno rad živim bolj neurejeno, kot pa je to običaj po nekemu splošnemu PS-u obnašanja. Nisem sposoben in občudujem ljudi, ki imajo to sposobnost vsakdanjega rituala, in da nimajo strahu pred vsakodnevnim ponavljanjem stvari. V tem ne vidijo ničesar hudega. Zlahka vstanejo zjutraj ob sedmih, gredo v službo, kjer so dobri, pridejo domov, kjer jih čaka izvrstna mati, ki jim odlično kuha, zvečer pa jih čaka izvrstna ljubimka, in ta vsakodnevni ritual jih ne vrže iz tira. Meni pa je to -kakor pravimo v muziki - »lu-panje«, da si zavrtel nekaj v krog in se vrti. Mene to spravlja v obup in bes. In se po svoje zdaj s tem sabljam. Moja glasba je tudi terapija. Ne vem, ne poznam stvari, s katerimi bi se lahko ukvarjal tako dolgo kot z glasbo. Drugega sploh ne znam.« - Mislim, da to ni čisto res. Prej si omenil, da te spravlja v Vlada Divljan (ex Idoli) »Kot glasbenik si bil v Jugi vedno zafrustriran« Nihče ne bo umrl, če ne bo koncerta v Sloveniji vainštiridesetletnega pevca, kitarista in pisca besedil Vlada Di-vljana iz Beograda smo podrobneje predstavili že v naši 27. številki. Toda karkoli že počne, slovenske ljubitelje glasbe njegovo ime največkrat asociira na legendarno jugoslovansko skupino Idoli, kjer je bil Vlada avtor »večno zelenih« skladb, kot so Maljčiki, Retko te vidam sa devojkama, Malena in Kenozoik. Kako torej razmišlja kozmopolit, človek z žametnim glasom? D - Že leto in pol živite na Dunaju, prej ste bili v Avstraliji. Kako bi označili sami sebe: kot Beograjčana, Dunajčana ali celo Sydneyčana? »Dobro vprašanje. Ne vem. Mi glasbeniki smo kot cigani, potujemo, pa ostanemo tam, kjer nas zadrži. Čudno je to: kamorkoli grem, ostajam Beograjčan, ampak po drugi strani sem tudi avstralski državljan. To mi v življenju veliko pomaga in tudi pomeni, ker je Avstralija zanimiva in dobra država. Sedaj delam in živim na Dunaju, kjer obstaja še veliko vplivov iz prejšnjih obdobij, tako da je vse skupaj malo pomešano. Je pa to naporno, ker se mora človek v vsakem novem okolju spet dokazovati; po drugi strani pa tudi in-spirativno, ker stalno vidiš nekaj novega in spoznavaš nove ljudi. To ti daje zagon, da daš maksimum od sebe, kar ni slabo.« - Zakaj ste se sploh odločili, da ste se preselili v Avstralijo? Je bila to ljubezen? »Da. To moram bolj precizno opisati: odšel sem, da obiščem svoje nekdanje dekle, kije sedaj moja bivša žena. Sva v zelo dobrih odnosih še naprej, ampak enostavno ... Nekoč sva se skupaj zabavala, potem prekinila, po dveh letih pa sva najino zvezo spet obnovila, ko sem prvič odšel v Avstralijo. Vse je potekalo istočasno z vse bolj grozečo vojno, po T HAMHHNS Industrijska 1 a,9000 Murska Sobota 1-1 .Ml E-On AG CA mr. Ai bes. Nekako se mi ne zdiš človek, ki bi bil kolerik, poln jeze. »Ne, pa ne tak bes, da bi zdaj moral nekaj razbijati. Lepo sem rekel: v bistvu je to bolj strah pred tem, da ne bom doživel še nešteto izjemnih stvari, najbrž tudi strah pred staranjem, takimi stvarmi, ki so zelo racionalne in realne, ker to, s čimer se ukvarjam jaz, je kraja. To ni umetniški poklic, to je živčni poklic. Vsi na odru smo nevrotiki, in to so naše zelo velike terapije. Temu mi potem rečemo »fah«, da si se izučil »faha«. To je strah pred vsakodnevnikom. Kadar me je strah in ne bi rad videl ali slišal neprijetnih stvari, grem spat in zaspim s tako nezaslišano lahkoto, da to sploh ne bi verjel. In spim 12 ur kot top. Oziroma se začnem smrtno zajebavati iz naj-I bolj resnih stvari. Pa ne zato, ker t. i. mini vojni s Slovenijo in začetkom hrvaško-srbske krize pa sem avgusta 1991. odšel. Nisem želel biti del tega dogajanja. V normalnih okoliščinah bi se s prvo ženo vrnila v Beograd, ampak tega tako nisem hotel. Vse se mi je zdelo kaotično in napačno. Zavedal sem se, da tokrat vse to prihaja iz Beograda, čeprav večinoma ni samo en krivec. Tu pa je bil še delček avanturizma v meni, ki je dejal: bomo videli, kaj bo. Kot glasbenik si bil v nekdanji Jugoslaviji vedno zafrustriran: ni tega pa ne onega, ne moreš kupiti inštrumente, visoke carine, moraš se vključiti v kako društvo, vedno ti nekdo soli pamet brez razloga. Potem sem si pa rekel: bomo videli, kako je to v Avstraliji.« - Zakaj pa Dunaj? Spet avanturizem? »Ne. To je bila bolj igra slučaja. Med Avstralijo in Dunajem sem leto in pol s prekinitvami živel v Beogradu, kjer sem spoznal sedanjo ženo in kjer se mi je rodil sin. Mislil sem, da bom v sem tak »džajo«, ampak zato, ker meje tako »frka«.« - Prav to je večini ljudi, ki razumejo tvoj humor, da se na zelo subtilen način delaš norca iz drugih. Kaj pa tisti, ki tega ne razumejo? »Ma ne delam se jaz norca iz nikogar. To me nikoli ni zanimalo. V mojih tekstih je na delu domišljija in na tak način sam sebe kratkočasim. Ne bi rad, da bi ljudje mislili, da se iz koga delam norca. Tukaj sem zelo konzervativen. Jaz sem humanist. Nobena človeška napaka mi ni tuja.« - Kaj pa delanje norca iz sebe? »To pa z velikim veseljem.« - Zakaj? To je zelo redka lastnost pri ljudeh. »S tem se nobenemu ne zameriš. Lažje mi je tako, drugače se je zavleklo. In ko se je 24. marca lani začelo bombardiranje, smo isto jutro odšli na vlak in se odpeljali v Zagreb. Tu smo bili par dni, pa smo odšli na Dunaj, kjer je moja tašča imela stanovanje. Zelo hitro sem začel igrati na nekakšnih čudnih nastopih in na srečo sva z ženo spoznala prave ljudi, tako da sva se na Dunaju zelo dobro počutila. Edini problem je, da ne jaz ne Dina ne veva nemško. Zato se malce znojiva in se počasi učiva, ampak ker stalno potujem, nimam čas, da bi se temu resnemu jeziku bolj posvetil.« - Verjetno pogosto obiskujete Beograd, ker vas kot Beograjčana še vedno vleče ljubezen do mesta. Kako je sedaj v jugoslovanski prestolnici? »Beograd se je zelo spremenil, na žalost v slabem smislu, ker ta norost, ki se je na srečo za ostale dele nekdanje Jugoslavije končala, tam že predolgo traja. Vsi niso končali enako dobro, na tak ali oni način. Dosti mladih, izobraženih ljudi je odšlo iz Beograda, številka se suče v sto tisoč, tam nekje med 300 in 400 tisoč. Dobra stran tega je sedaj, da kamorkoli grem, imam nekje ne samo svojega znanca, ampak tudi svojega prijatelja. Na kateremkoli bi me ljudje narobe razumeli.« - Tvoji številni poslušalci so prepričani, da imaš nekoga, ki skrbi za tvoj »image«. Je res tvoja podoba tako popolno izdelana ali pa je takšna, kot pač je? »Bolj prepuščam stvari samim dogodkom. V določenem času se zgodijo določeni dogodki, se povežejo med sabo in vzpodbudijo določeno reakcijo za naprej. In se zelo veliko stvari odvija samih od sebe. V smislu, da ne načrtujem, kaj bom oblekel, ampak se znajdem nekje, kjer najdem nekaj zase. Zame ni značilno, da bi vnaprej planiral neko stvar.« - Rad se delaš norca iz samega sebe. Katere stvari pa imaš pri sebi rad? »Znam biti romantičen, duhovit in všeč ženskam.« TOMO KOLES, VIDA TOŠI mestu. Toda slaba stran je ti. »brain drain«, beg možganov, in sedaj neki drugi ljudje krojijo našo usodo. Ljudje, s katerimi je dialog nemogoč. Govorimo isti jezik, pa se ne razumemo. Mogoče govorimo drugačne črke.« - Sploh sanjate še o tem, da bi se kdaj vrnili? »Mislite v Beograd? Težko mi je sedaj govoriti o tem, ker že dolgo živim na t.. zahodu in sem se že navadil na določen način življenja, na tehnologijo, na funkcioniranje zvez, telekomunikacij. Konkretno imam na Dunaju kabelski internet, zelo hiter modem, neomejen pristop na internet za zelo poceni denar, to so danes vse pomembne stvari. Nisem zainteresiran zajazvoj kakšnega businessa, ampak je pomembno, daje človek v komunikaciji z različnimi ljudmi s celega sveta. Sedaj sem na Dunaju začel projekt Die Kultur-zugfiihrer, kar bi pomenilo »kulturne strojevodje«, kjer so trije člani mojega sedanjega benda: Zdenko Kolar, Boris Bunjac in Saša Šandorov. Imamo različne glasbenike, kot goste in kot stalne člane, kot npr. poljskega harmonikarja, ki študira na Dunaju, pa Zagrebčane, Beograjčane, Avstrijce itd. To je nekoliko drugačni projekt, ki nima več toliko zveze z rock glasbo, ampak z world mušic s primesmi klasike in jazza, v glavnem je instrumentalna glasba. To mi veliko pomeni. V Beogradu pa je vse osiromašeno, »pravi« ljudje postajajo apatični, čeprav se še kar dobro držijo glede na okoliščine.« - Kaj pa še pripravljate za bližnjo prihodnost? »Do novega leta bom največ delal z Old Starš Bendom. Izdali smo dva CD-ja Sve laži sveta in Odbrana i zaštita (v živo), v Sloveniji pri založbi Nika, ki je dala licenco tudi založbi Dancing Bear na Hrvaškem, v Srbiji pa bo to Automatic Records. Kolikor mi je znano, je to prva plošča, ki se je istočasno izdala v Sloveniji, Srbiji, Bosni, Makedoniji in na Hrvaškem. Da se je to zgodilo ravno meni, ni toliko pomembno kot to, da se sploh takšne stvari dogajajo. Da ljudje komunicirajo, da vidijo, da obstaja publika, in to je pomembno za vse nas. Nihče ne bo umrl, če ne bomo igrali v Sloveniji, ampak mislim, da imamo kaj za pokazati, zato smo razpoloženi in polnega srca.« IBTI1 , 27. julij 2000 KULTURA 11 Folklorni festival se je začel Festival v Beltincih že trideset let Odprli razstavo Naših trideset festivalov teh dneh poteka v Beltincih že jubilejni trideseti mednarodni Folklorni festival Beltinci z geslom »Pesem in ples družita narode«. Od 26. do 30. julija si bodo lahko obiskovalci ogledali vrsto glasbenih in plesnih nastopov ter predstavitev tradicionalnih lju- dskih običajev. Včeraj zvečer so že odprli razstavo z naslovom Naših trideset festivalov. Predstavniki KUD-a Beltinci so preteklih trideset let festivala in program prireditve predstavili na tiskovni konferenci pred začetkom prireditve. Ta konec tedna so v Beltincih prišli na svoj račun tisti ljubitelji glasbe, ki uživajo v zvoku zborovskega petja in orgel v akustičnem prostoru cerkve. V soboto je namreč v župnijski cerkvi svetega Ladislava nastopila vokalno-instrumentalna skupina Celebrant singers (Pevci slavja) iz Združenih držav Amerike, v nedeljo pa je v okviru Bachovega orgelskega ciklusa nastopala Angela Tomanič z deli enega največjih orgelskih skladateljev Johanni Sebastiana Bacha. Skupina Celebrant singers iz Amerike že 21 let poje sodobne duhovne pesmi. Skupino sestavlja deset pevk in pevcev in dvanajst instrumentalistov, ki so nekakšna laična misijonarska skupina, ki potuje po svetu. Ob skupini nastopa tudi prevajalka za gluhoneme, ki vsebino pesmi predstavlja z gibi rok in plesnimi gibi.Doslej so posneli že deset kaset in zgoščenk, pri svojem nastopanju pa poudarjajo, daje njihov cilj, da bi s svojim petjem pri poslušalcih Drama boljša od Teatra vzpodbudili temeljne življenjske odločitve, ustvarili ozračje notranjega miru in vlili novih moči in novega upanja. Skupina Pevci veselja je tako na poletni slovenski turneji ena od treh poletnih skupin, ki nastopajo z duhovno glasbo. So profesionalna duhovna glasbena skupina, ki je doslej gostovala že v vseh ameriških zveznih državah, pa tudi na vseh petih kontinentih v preko 70 držav. V Sloveniji so prvič gostovali leta 1986, nazadnje pa leta Na tiskovni konferenci je predsednik Kulturno-umetniškega društva Beltinci Stanko Sraka povedal, da so bili v preteklih treh desetletjih v Beltincih organizatorji prireditve gostitelji 164 folklornih skupin iz Slovenije in petnajst drugih držav. Gostili pa so tudi množico ljubiteljev ljudskega izročila, zaradi katerih so prireditev pripravljali in jo nenehno bogatili z različnimi vsebinami iz zakladnice ljudskega izročila. Prireditev seje kljub mnogim težavam v preteklosti obdržala prav zaradi truda in prizadevnosti organizatorjev. Ponovil je misel Milice Šadl, ki je veliko prispevala k temu, da se je festival v prejšnjih desetletjih razvijal in ohranjal na kakovostnem nivoju, da »se nam iz ljudskega izročila odkrivata duša in značaj nekega naroda«. Pričakujejo, da bo prireditev tudi letos obiskalo več kot šest tisoč obiskovalcev, kolikor jih je bilo tudi lani. Prireditev bo stala predvidoma pet milijonov tolarjev, kar bodo pokrili iz lastnih virov, s pomočjo Sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost, občine 1996. Kar nekaj njihovih turnej po Sloveniji doslej dokazuje, da so v naši državi naleteli na dober odziv poslušalcev. Tudi na sobotnem nastopu je bila cerkev polna obiskovalcev, ki so prisluhnili veselemu duhovnemu zborovskemu petju. V Beltinski cerkvi bodo ljubitelji dobre orgelske glasbe to poletje lahko prisluhnili vsem trem orgelskim koncertom v okviru Bachovega orgelskega ciklusa, ki poteka po vsej Sloveniji ob 250-letni-ci smrti največjega orgelskega skladatelja vseh časov. To nedeljo je nastopila z Bachovimi orgelskimi deli Angela Tomažič, 30. avgusta bo Bachova dela zaigral Dimitrij Rejc, 10. septembra pa Milko Bizjak. J. GABOR« Beltinci in prispevkom precejšnjega števila sponzorjev. Dodal je še, da si tudi letos prizadevajo, da bi prireditev potekala v avtentičnem ambientu, povezanim s tradicijo teh krajev in da se poskušajo izogibati raznih primesi sodobnega časa, ki se pogosto pojavljajo na nekaterih drugih podobnih prireditvah, kjer sicer poudarjajo tradicijo. Namen njihove prireditve ni komercialen, ampak da se nadaljuje tradicija kakovostne prireditve v beltinskem parku, na kateri bodo ljudi družile ples, pesem, glasba, šega in navade. Župan beltinske občine Jože Kavaš je k temu dodal, da je folklorni festival v Beltincih od začetnega druženja folklornih skupin postal z leti vseobsegajoča predstavitev našega tradicionalnega življenja, obenem pa tudi priložnost spoznavati bogastvo drugih svetovnih kultur in narodov, ki so s svojimi plesi in pesmimi gostovali na prireditvi. Včeraj zvečer so odprli razstavo z naslovom Naših trideset festivalov, na kateri so v besedi in sliki predstavili zgodovino festivala. Poleg sejma starih obrti in povorke folklornih skupin, bodo predstavili še stare običaje in kulinariko vasi občine Beltince, v kateri bo sodelovalo vseh osem vasi v občini. Potekala bo še glasbena delavnica, glasbeni in plesni del pa bo vključeval večer tambu-raške glasbe, etno večer in zaključna prireditev Praznik slovenske folklore, v kateri bo nastopila 12 folklornih skupin. Poleg nastopajočih iz raznih krajev Slovenije bodo še skupine iz Hrvaške, Madžarske in Folklorna skupina Va-gonar iz Slovaške. JOŽE GABOR ■ Zgodovinsko društvo Gornja Radgona vabi v svoje vrste V šolo k učiteljici življenja Kljub obilici dela nam še vedno preostaja prosti čas, ki bi ga želeli preživeti koristno in prijetno. V ta namen obstajajo različna društva, v katerih lahko uresničimo svoje, tudi nepoklicne interese v družbi s podobno mislečimi, kot na primer v zgodovinskem društvu. Prav gotovo je lepa in primerna dejavnost za vsakega, ki ga količkaj zanima preteklost raziskovanje lokalne zgodovine. Zgodovinsko društvo Gornja Radgona je bilo ustanovljeno leta 1994, po besedah njegovega predsednika mag. Ivana Rihtariča v prvi vrsti za raziskovanje krajevne preteklosti. V njem se združuje osemdeset članov iz občin Gornja Radgona, Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnici, nekaj jih je tudi od drugod. Svoje prispevke objavljajo v strokovni publikaciji Glasilo, ki izhaja dvakrat letno, v pripravi je dvojna številka za leto 2000. V okviru študijskih krožkov so izdali tudi dve samostojni knjigi: Gradovi in dvorci v občini Gornja Radgona ter Mlini v občinah Gornja Kresnik 2000 - finalisti Boris Jukič: Pardon, madame enem najlepših romanov svetovne književnosti Čarobni gori Thomasa Manna je prizor, v katerem mladi Hans Castorp končno doseže predmet svojega oboževanja - madame Chauchat tako da si gre od nje sposodit svinčnik in ji ga nato vrne, nekoliko pozneje. Vse drugo ostane za zaprtimi vrati njene sobe, in prav je tako. Zdaj pa, oziroma že kar precej časa, je v pisanju »nova šega gori prišla« in pisateljem nič ni do tega, da bi obzirno in spodobno zaprli vrata, ko naj bi njih junaki, podložni svojim strastem, ostajali sami. Ne, vrata odprejo na stežaj in bralca, najsibo radoveden ali zadržan, vlečejo za rokav - v spalnico ali kamorkoli, le dobro si oglej, kako to gre. Nič več ni treba kukati skozi ključavnico, tu imaš zdaj vse to zvijanje teles, stokanje in renčanje, le izvoli in prav nič naj ti ne bo nerodno. O spolnosti, njenih razno obraznih dobrih in groznih učinkih so v bistvu vse povedali že stari Grki. Vse je možno, sporočajo, vse se godi na tem svetu, ni pa vse k pridu in vredno opisovanja in ogledovanja. Nanje se sklicuje tudi avtor oziroma njegov junak, profesor zgodovine, pripovedovalec turobne zgodbe o iskanju spolne zadovoljitve, za katero pa naj bi domnevali, da se je dogajala v sanjah. Sanje pa, kot nam je znano, nam pošiljajo demoni, zanje ne moremo odgovarjati, se zaradi njih počutiti krive. V teh »sanjah« Antonio, profesor zgodovine srednjih let, zapusti svoje dijake in predvsem svojo ženo in odide v Čedad raziskovat tragičen dogodek, ki se je zgodil tik pred koncem vojne in si ga obeta razkriti s pomočjo stare kronike. A ta zgodba se umakne v ozadje in le tu in tam kot pomisel pribrenči v zavest, ker jo izrine nekaj drugega. Antonio se zaljubi, če temu lahko tako rečemo, v skrivnostno in pohotno profesorico A. in njenega doraščajočega sina Antonia, efeba. In ti trije potem počenjajo vse, kar je možno, ko se ljudje polaščajo telesa drugega, prisostvujemo nekakšnemu nenasitnemu zajedanju in poželenju, ki zaobseže vse. In ko je vse obgrizeno, obtolčeno, prešteto, se Antonio zbudi iz svojih sanj in znajde na železniški postaji. Odhaja domov ali pa v nove sanje. Pisanje je spretno, izobraženo, prepleteno z znanjem zgodovine, filozofskimi razmišljanji in človek se vpraša, ali iz te snovi ne bi mogel nastati res dober roman, če bi se pisatelj malo bolj posvetil iskanju stare kronike, zgodbo povezal s sedanjostjo in se malo manj ukvarjal z opisovanjem bolestne Spolne sle, prizanesel s prizori, ki si jih ne bi mogli izmisliti niti tisti demoni, ki nam pošiljajo sanje. Knjiga bo gotovo, tako kot vse, dobila tudi svoje bralce. Tiste, ki jih to zanima. In prav gotovo tudi nebralce. Tiste, ki jih to sploh ne zanima. BEA BABOŠ LOGAR ■ Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici. Prvi projekt je podprlo tudi ministrstvo za šolstvo in šport, pripravili so spremljajoči razstavi v G. Radgoni ter Pavlovi hiši v Potr-ni, zanj so dobili tudi državno nagrado. Vsako leto opravijo tudi strokovno ekskurzijo, ogledali so si že gradove na Gradiščanskem, avstrijski Štajerski, na Madžarskem, Muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu. Člani so vključeni tudi v delo turističnih društev v posameznih občinah, predvsem glede svetovanja in vodenja, in sodelujejo tudi z osnovnimi šolami. Financirajo jih vse tri občine, največ pa prispe- GLASILO Gornja Radgona. G.M.Viscbcr.Topogrnphia Ducatus Snrrac.Gnz, 1681. vajo donatorji, katerim se oddolžijo z objavljanjem reklam v Glasilu. Članstvo je pestro. Jedro sestavljajo poklicni zgodovinarji, večino pa ljubitelji: različni zbiralci zgodovinskega, etnografskega in drugega gradiva. Ker so člani večinoma starejši, bi radi privabili tudi mlade ljudi, predvsem osnovnošolske in srednješolske učitelje, prek njih pa še njihove učence in seveda vse druge, ki bi se radi pobliže seznanili s preteklostjo v ožjem ali širšem pomenu te besede. B. B. L. ■ Jedke Družinske zgodbe četrtek in soboto smo v okviru prireditev Meja na reki v Kulturnem domu v Gornji _____Radgoni imeli priložnost videti dve g edahski predstavi iste avtorice, Srbkinje Biljane Srb janovic. In če je bila četrtkova igra Beograjska trilogija nekoliko neprimerna, je sobotna dokumen acija Družinske zgodbe toliko bolj navdušila sicer ne pre- V več številčno občinstvo. Beograjsko trilogijo je režirala Tina LamL igral' pa so: Oliver Haffner, Barbara Horvat , sek, Philip Brammer in Mirjam Ploteny. g™ 8 tragikomični usodi mladih srbskih emigran ° ’ zaradi politične in gospodarske situacije z svoje domovine. Zgodba poteka na tre raz ic stih: v Pragi, Sydneyu in Los Angelesu, vsa o silvestrski večer, bistvo pa je prikaz posledic oddaljene vojne za posameznike in nji ove Torej že videno in slišano, pri predstav, v izvedb' Theatra in der Josefstadt iz Dunaja pa je ravn lo to, da je vse potekalo v nemščini. epra , protagonisti bili Srbi, njihovo stalno izgovarj Soz. VrU cn »Rplorad« ni naiboli preprič J1V0. Toliko bolj so zato v soboto prepričale Družinske zgodbe v izvedbi SNG Drame iz Ljubljane in režiji Matjaža Latina. Družinske zgodbe pa predstavljajo posledice vojne pri prednajstnikih v beograjskem predmestju, in sicer na začinjen, včasih oster in agresiven način. Jedka ironija in črni humor pa sta pravzaprav edino, kar lahko akterjem, ki so se - ne po svoji krivdi - znašli v kotlu povojne »norišnice«, pomaga skozi resničnost. V Družinskih zgodbah igrajo: Saša Mihelčič, Valter Dragan, Petra Govc in Marko Mandič, prevajalec in dramaturg je bil Primož Vitez, skladatelj je bil Sebastjan Starič, svetovalec za gib pa naš stari znanec Sebastjan Starič, ki je bil selektor na Linhartovem srečanju v Murski Soboti. Biljana Srbljanovič seje rodila leta 1970 v Beogradu. Študirala je dramaturgijo in teatrologijo. Njeno prvo delo Beograjska trilogija je bilo krstno uprizorjeno leta 1997 v srbski prestolnici, z njim pa je gostovala naslednje leto na bienalu v Bonnu. Njeno drugo delo Družinske zgodbe je na gledališkem festivalu v Novem Sadu bilo nagrajeno kot najboljša nova gledališka igra. TK« Razstava treh fotoklubov V preddverju soboške grajske dvorane se je minuli petek odprla razstava del članov fotoklubov iz hrvaškega Durdevca, nemškega Ingolstadta in do- mačega Fotokluba Murska Sobota. Sodelovanje treh fotoklubov je že tradicionalno in poteka vsako leto v okviru Soboških dne- vov. Na otvoritvi so se zbrali predstavniki iz vseh treh mest, predsednik soboškega fotokluba Jože Denko pa je o razstavi dejal: »Fotografska razstava ne pomeni samo izmenjavo razstav z mesti Ingolstadt in Durd-evac, temveč tesno sodelovanje tako treh klubov, kot tudi posameznikov. Umetnost fotografije lahko govori o deželah, dogodkih, stanjih in tako gledalca informira, ga osvešča in mu daje širino svetovnega nazora. Kljub temu, da se vizualni mediji rojevajo tako rekoč vsakodnevno, je fotografija vendarle obdržala določeno primarnost izraza, ki je tako v kemičnem kot kreativnem smislu kljub digitalizaciji še vedno zanimiv dejavnik obravnavanja likovnih kritikov.« TK, foto: NATAŠA JUHNOV 12 AKCIJE 27. julij 2000, VESTNIK OSVEZIŠCE Prijetna, senčna in prijazna vročici pasjih dni sovražna Naj••• terasa 2000 gostišče AJDA I« CANKOVI petek, 4. avgusta ob 18.00 razglasitev najlepših teras po izboru Vestnikovih bralcev S-Vanek - žrebanje kuponov - zabava s plesom - hišne specialitete - jagnjetina, odojek, bograč... VABLJENI Z B Lepe želje, čestitke in pozdravi Prijateljici Mojci Kuhar iz Martjanec! Za tvoj 16. rojstni dan obilo sreče in uspeha ter naj se ti izpolnijo vse skrite želje - Tina, Dada in Leja. Rojstni dan je praznovala Olga Šeruga s Turjanskega Vrha. Srečo, največ pa zdravja in osebnega zadovoljstva, želi mama. Ta mesec praznuje rojstni dan Štefan Banfi iz Strukovec. Srečo, največ pa zdravja, želi sestra z družino. Dragi Staš Boroš iz Hotize! Iskrene čestitke za odličen uspeh v osnovni in glasbeni šoli ter v nogometu. Ostani še naprej tako priden - dedek in anja. Rojstna dneva in godova sta praznovali Melanija in Anja Šinkovec iz Sovjaka. Mnogo zdravja, sreče in prijetne počitnice, septembra pa spet veliko uspeha v šoli, želita ata in mamica. Štefanu iz Lendave prijeten konec tedna in nasvidenje na običajnem mestu - Mariška. Dragi mož, oče in dedek Štefan Ternar iz Hotize! Prišel je slovesen dan, ki bil je tebi za 46. rojstni dan izbran, da bil bi srečen, zdrav in vesel ter še mnogoooo... let živel. Odloži delo in skrbi ter uživaj lepe dni! Najljubše voščilo naj ti velja, čeprav ni veliko, je pa iz srca - žena Tilika, hčerki Andreja in Mateja, sin Nikolaj z Lidijo in tvoj dragi vnuk Danijel. Dragi Jože! Tečejo dnevi, tedni, meseci ..., a odgovora na moje pismo ni. Sprašujem se, le zakaj molčiš? Še vedno upam, da se mi oglasiš - še vedno tvoja Ančka. V knjigi življenja je obrnila 63. list draga babica Ela Gumilar iz Čikečke vasi. Babica, čeprav smo še majhni, vemo, kaj pomeni nekoga imeti rad. Iz srca ti želimo veliko zdravja in veselja ter se ti zahvaljujemo za vse, kar si nam dala in še daješ - tvoji vnuki Aleksandra, Matej in Anemari. Sin Janez z ženo Suzano iz Murske Sobote pa kličeta: še na mnoga leta! Alenu s Spodnjega Krapja ob praznovanju prvega rojstnega dne iskrene čestitke in da bi čimprej postal velik mož - Tibaotovi iz Babinec. KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku Med zelo vnete bralce sodi tudi naš dolgoletni naročnik Tone Ciglarič iz Godemarec pri Mali Nedelji. Zadnjikrat je imel pri našem žrebanju celo malo sreče in je dobil zlatnik. »Hvala. Res sem vesel, da sem dobil to moralno zadoščenje. Je pa res, da sem že vrsto let reden naročnik in tudi bralec. Po poklicu sem šofer in večkrat delam od jutra do večera. Ko se vr- nem v četrtek domov, me čaka Vestnik. Četudi sem utrujen, ga skušam kar takoj prebrati. Če pa kaj ostane, nadaljujem naslednji dan.« Tone je zaposlen pri podjetju Marka Slaviča iz Ključarovec. Z '^Mercedesovim tovornjakom razvaža po Pomurju gradbeni in drugi material, ki ga tudi razlaga. Ljudje so zelo zadovoljni, da jim blago ne le pripelje, ampak tudi razloži. Se spomnite, stari graditelji, kako smo nekoč ročno (kos za kosom) razlagali opeko. Zdaj jo vozijo na paletah. »Zelo sem zadovoljen s podjetjem, kjer sem zaposlen, pa tudi z ljudmi, kamor vozim material, saj me lepo sprejmejo in velikokrat tudi pogostijo.« Tu pa sva se s sogovornikom ujela, saj imam tudi podpisani, ki sem veliko na terenu, take prijetne izkušnje. Oba pa imava majčken problem: pri obeh je taka služba, da ni časa za daljše posedanje, kramljanje, ampak je treba po požirku in/ali prigrizku iti naprej. »Seveda bom še naprej naročnik in vnet bralec Vestnika,« je zagotovil 35-letni Tone Ciglarič iz Godemarec, ki je sicer še samski, SOM pri ZFMS ASf/PLAČEN KiK - VSAK DAN OD 12* DO 20” Besedilo:................................................................ Naslov pošiljatelja:..................................................................... Helena Svetec iz Martjanec je bila vesela darila Živi sama, a ni osamljena Delo na velikem vrtu elo sem vesela, ker ste me izžrebali, je na samem začetku krajšega pogovora povedala 74-letna Helena Svetec, rojena v Markovcih, ki pa je že prava Martjančanka. »Sedem let sem že vdova po pp-kojnem možu Štefanu, ki je bil tudi Goričanec, rojen v Čepincih. Ko sva bila še mlada, sva delala na gozdnem gospodarstvu na Bledu in s prihranki sva kupila hišo v Martjancih. Potem so prišli otroci in mož se je zaposlil kot Cimerman pri SGP Pomurje Murska Sobota, jaz pa sem ostala doma in se posvetila gospodinjstvu, delu na ohi-šnici in seveda otrokom: sinu in dvema hčerkama. Vsi trije so si ustvarili družine - sin v Gornji Radgoni, hčerki pa v Murski Soboti in Sodišincih.« - Zdaj pa ste sami, kot mnogi drugi starejši ljudje? Helena Svetec je, četudi je družinska upokojenka, polno zaposlena z delom na vrtu. Ko pa kdo pride k njej na obisk, si seveda vzame čas. Tako je bilo tudi v četrtek, ko je prejela nov Vestnik in zlatnik. - Foto: Š. S. Zlatnik za zvestobo Tonetu Ciglariču »Res je, sama živim v tejle hiši, to pa ne pomeni, da bi se čutila osamljeno, saj ne mine dan, da me ne bi obiskal kateri od otrok; prihajajo pa seveda tudi vnuki, ki jih imam šest, in tudi pravnuki, ki so trije.« Gospa Helena torej ni osamljena. Včasih pa gre tudi sama na obisk, vendar praviloma le na enodnevnega; le za novo leto morda prespi v družini katerega od svojih otrok. Vleče jo pač domov. Poleti je tudi polno zaposlena, saj s pomočjo otrok obdeluje velik vrt, pri hiši pa je tudi 25 arov brajd z jurko, kar je prav tako treba negovati, vendar ima tudi pri tem pomočnike iz ožjega sorodstva. Njena domačija je sicer nasproti marijanskega župnišča, pošte, cerkve in v neposredni bližini trgovine, skratka, v samem središču Martjanec (in dogajanja), zato je dobro ustno informirana, kaj se dogaja. Prave novice pa seveda prebira v Vestniku, ki prihaja k hiši že desetletja. Š. S. ■ Ne more brez Vestnika Prebere ga že v četrtek zvečer ralne navade so različne: eni časopis le prelistajo, drugi preberejo le določene rubrike (na primer šport, kroniko, osmrtnice ...), tretji pa ga preberejo v celoti. toda v Drakovcih je zgradil hišo, ki je zdaj v četrti gradbeni fazi, in v stavbi, ki bo povsem urejena čez leto, dve, ne želi biti sam. Š. S. ■ Toneta Ciglariča smo prejšnji četrtek presenetili: zlatnik smo mu izročili na terenu, še preden je dobil Vestnik in prebral, da je bil izžreban. - Foto: Š. S. Šopek za tretje življenjsko obdobje______________ ulijsko srečanje z gospo ANO GORZA je bilo nekaj dni pred njenim 86. rojstnim dnevom. Majhna pravljična hiška, s cvetjem znotraj in zunaj, je simpatično bivališče gospe Ane. Njen dom v Pečarovcih 106 je njen najlepši kotiček. Gospa Ana je preživela kar tri hude operacije in smrt svojega moža, čeprav se je že veselila biserne poroke. Kljub temu je gospa Gorza vesele narave in prijetna sogovornica. Kot pravi, so njene pekovske specialitete »breskvice« in »retaši«. Z zadovoljstvom nam pripoveduje o obiskih gospodične Simone, ki jo obiskuje že peto leto prek javnih del za dve uri dnevno. Drugi prosti čas gospa Ana preživlja po svoje. Tudi otroci jo obiskujejo, čeprav imajo veliko obveznosti. Vesela je vsakega obiska, tudi samo za trenutek. Gospa Ana Gorza iz Pečarovec Ko smo jo poklicali in se najavili na obisk, je bila presrečna in presenečena, hkrati pa je ugibala, kdo neki se je spomnil nanjo in jo predlagal, da ji podarijo šopek. Cvetje ima že od nekdaj zelo rada in tudi s šopkom je ponosno stopila pred Vestnikovo fotografinjo. Šopek je izdelala gospa Zdenka Šajt iz cvetličarne Cvet na tržnici v Murski Soboti. V šopku so se dopolnjevale oranžne, rumene in modre barve. Središče šopka so bile mini oranžne gerbere, okrog pa so bile modre krilate mrežice (Statica sinnata) in v razmakih lepotni rman (Achilea milefolium). Hortenzija (Hydron-gea macrophylla) je šopek zapolnila in mu dala gostoto. Pričvrščeni rogosovi listi so dali šopku elegantnost, zeleni plodovi gledičije pa lahkotnost. Rumeno oranžne glavice sončnega klobuka (Rudbeckia) so šopek še dodatno izpopolnile. Vse to pa je bilo videti kot na pladnju na dveh aralijinih listih. Gospa Ana, še veliko zdravih, vedrih in nasmejanih let vam želita cvetličarna Cvet in Vestnik! Al /*A UADAA ■ VESTNIK, 27. julij 2000 KMETIJSTVO 13 Strokovni nasvet Bo pozimi primanjkovalo voluminozne krme? (nadaljevanje iz prejšnje številke) Sudanska trava Je med pridelovalci zelo znana vrsta. Za njo je značilno, da zna gospodarno koristiti vlago in je za prirast 1 kg suhe snovi potrebno samo 450 do 550 I vode. Njena domovina so aridna območja sveta, kjer bolj ali manj primanjkuje vlage vso rastno dobo. Za sudansko travo je značilno, da jo lahko krmimo svežo kot prirast ali jo siliramo v kombinaciji s koruzno silažo ali uvelo travno silažo (travinja, mnogocvetna ljuljka in landsberška mešanica). Ponekod so jo silirali tudi v kombinaciji s koruznico. Prednost tega načina siliranja je v tem, da koruznica popije morebitne odvečne sokove, ki lahko nastanejo, če ima sudanska trava premalo sušine.-Do tega problema lahko pride vzelo deževni jeseni, ko nizke temperature ovirajo dozorevanje sudanske trave. V letošnjem letu je za setev sudanske trave precejšnje zanimanje. Svetujem vam, da po vzniku posevke dognojite s KAN-om, in sicer v odmerku 150 do 200 kg/ha. Odmerki so seveda odvisni od intenzivnega gnojenja z organskimi gnojili. Proso V letošnjem letu je tudi veliko zanimanja za setev prosa. Proso je predvsem prekmurskim pridelovalcem znano kot surovina za proseno kašo. Zrnje vsebuje veliko surovih beljakovin in rudnin, bogato pa je tudi z energijo. Dobro dopolnjuje obrok tako v prašičereji kakor tudi v govedoreji. Mislim pa, daje malo znanega o siliranju prosa kot cele rastline. V kmetijskosvetovalni službi za Pomurje smo naredili obsežne raziskave in ugotovili, da se da kot cela rastlina odlično silirati samostojno ali v kombinaciji s koruzno silažo. Velika vsebnost surovih beljakovin obogati vso silažo in prispeva k večji količini mleka in ' mesa. V poizkusih, ki smo jih izvajali na območju Pomurja, smo ugotovili, da je sušine, ki jo vsebuje cela rastlina, ob košnji v razvojni fazi mlečne do voščene zrelosti dovolj za takojšnje siliranje in usmerjanje delovanje mlečnokislinskih bakterij ter tako tvorbe mlečne kisline. Prav gotovo je delež sušine odvisen od vremenskih razmer. Zelo pomembno je, da je proso pospravljeno v zgoraj navedeni razvojni fazi rasti. Namreč osipano proso, do česar pride ob kasnejši košnji, je lahko v naslednjih letih zelo nadležen plevel. Listnati ohrovt V juliju ga še ne priporočamo sejati. V tem obdobju namreč lahko na posevku naredijo veliko škode predvsem bolhači in sovke, zato vam svetujem, da ga sejete do 10. avgusta. V avgustu se temperature zraka že nekoliko znižajo, količina padavin pa je nekoliko večja. Za ohrovt je značilno, da najintenzivneje prirašča v septembru. Glede nato, ker prenaša nizke temperature zraka, lahko z njim krmite pozno v jesen. Zelo dobro se dopolnjuje v obroku s koruznico ali s strniščno koruzo. Travinja Na travnikih moramo čim prej izvesti čistilno košnjo, da onemogočimo osemenitev raznih zeli in plevelov. Po košnji dognojimo travnike s 200 do 250 kg/ha KAN-a 27 %. Z organskimi gnojili še manj pa z ureo travnikov ni priporočeno dognojevati. Rek, ki kroži med kmeti, da urea zadržuje vlago, niti najmanj ne drži. Z njo rušo prej požgemo, če seveda pod vplivom sevanja sonca prej ne izhlapi. Največji gnojilni učinek ima le takrat, če jo neposredno zadelamo v tla in jo obvarujemo pred sončnimi žarki. ŽVZ ZA POMURJE KSS ZA POMURJE MAG. STANKO KAPUN, UNIV. DIPL. INŽ. KMET. ■ Turnišče Cene pujskov red tednom so na sejem v Turnišče rejci pripeljali 15 pujskov, starih od 8 do 14 tednov in težkih od 16 do 26 kilogramov. Za par so zahtevali od 16.000 do 19.000 tolarjev, Vpliv višjih zunanjih temperatur na goveje plemenice Manjša reprodukcijska sposobnost letošnji pomladi in poletju spet prevladujejo močno povišane zunanje temperature. Za rejca govedi je pomembno, da ve, kako se v takšnem vremenu počuti njegova žival in kakšne so v takšnih razmerah njene reprodukcijske sposobnosti. Vsakoletna obdelava rezultatov uspešnosti osemenjevanja nam pokaže, da uspešnost obrejitve najbolj pade v juniju, juliju in avgustu in se ne popravi do novembra. Padec uspešnosti obrejitve pri molznicah je največji, ko temperatura okolja doseže 30 C. Pri telicah je padec uspešnosti obrejitve v teh mesecih manjši. Pojav je lahko razumljiv, saj se molznica težje prilagaja višjim zunanjim temperaturam, ker ima zaradi »proizvodnje« mleka še dodatno povišano telesno temperaturo. To pa ne pomeni, da telice niso občutljive na termalni stres. S poskusi so ugotovili, da nobena telica, ki je bila izpostavljena zunanji temperaturi 32,2 C, 72 ur po umetni osemenitvi ni ostala breja. Ko so tem telicam izmerili telesno temperaturo v črevesju, je le-ta znašala 40 C. Termalni stres vpliva na: seksualno vedenje živali (pojav tihih pojatev), kvaliteto ovuliranih jajčec, preživitveno sposobnost jajčec po oplodnji, rast fetusa v maternici, reprodukcijo in proizvodnjo goveje plemenice po rojstvu teleta. Kakšen je vpliv termalnega stresa na reprodukcijske sposobnosti goveje plemenice ? V vročih poletnih mesecih najpogosteje opazimo dva problema: živali ne kažejo pojatve ali pa jo rejec težko opazi in veliko je neplodnih osemenitev (embrionalna smrtnost v tem času lahko zna- ša 15 %). Eden vidnejših znakov v vročih mesecih je skrajšanje trajanja pojatve na 10 ur. Opazimo tudi slabše izražanje pojatve. Če le-ta nastopi zvečer, jo čez dan lahko spregledamo, če pa nastopi podnevi, plemenice ne kažejo nobenih zunanjih znakov pojatve, ker visoka vročina zavre njihovo seksualno aktivnost. Pri živalih, osemenjenih v času velikih vročin, lahko pride do oplo-dnje, vendar zarodek pogosto odmre v 16. dnevu starosti. To se zgodi zaradi tega, ker prihaja pri molznici v obdobjih velikih vročin zaradi stresa in hormonskih motenj do večjega zmanjšanja pretoka krvi skozi maternico. Pri tem pride tudi do zmanjšanega vnosa vode, elektrolitov, hranilnih snovi in hormonov v maternico, kar povzroči embrionalno smrtnost. Tudi obdobje pozne brejosti, za katero sta pomembni fazi razvoj plodu in mlečne žleze, je odvisno od letnega obdobja. Veliko raziskav kaže, da imajo molznice, ki so skotile v zimskih mesecih, višjo proizvodnjo mleka v 305-dnevni laktaciji, kot tiste, ki so skotile v vročih letnih mesecih. Da bi rejci lahko kontrolirali metabolizem dobre molznice v vročih poletnih mesecih, je živalim v tem času potrebno zmanjšati obrok. S tem posegom nekoliko pade mlečna proizvodnja, doseže pa se boljša plodnost. Pri večjih čredah lahko dosežemo znižanje temperature zraka TSO svetuje pridelovalcem sladkorne pese Priprava površin za setev (nadaljevanje iz prejšnje številke) esensko oranje (20-30 cm) opravimo konec septembra ali v oktobru. Orati ne smemo pregloboko, ker mrtvica, ki jo s preglobokim oranjem obrnemo na površje, ovira normalno rast in razvoj sladkorne pese. Namesto oranja lahko plitko obdelano strnišče podrahljamo (do globine 40 cm). To moramo opraviti do konca septembra, ko tla še niso prevlažna. Dobra stran podrahljavanja je večja poroznost in zračnost tal, slabša pa nekaj več težav s pleveli spomladi in težje spravilo v vlažni jeseni. V Nemčiji so za zmanjšanje erozije razvili več načinov obdelave tal brez oranja. Dobre rezultate so dosegli s setvijo sladkorne pese v plitko obdelane ostanke strniščnih dosevkov - setev v za-stirko (mulch setev). Tudi v Sloveniji so posamezni pridelovalci" ta način setve že preizkusili. Pomembno pri pripravi tal je, da s čim manj prehodi pripravimo strukturna tla, ki bodo omogočala hiter vznik in razvoj pese. vskega gnoja. Pred oranjem potrosimo tudi priporočeno količino gnojil NPK brez dušika ali s čim manj le-tega (npr. za sladkorno peso 0:10:30 + 1 B), in sicer po analizi. Če analize nimate in v kolobarju redno uporabljate organska gnojila, potrosite 500-800 kg NPK/ha, odvisno od količine organskega gnojila, ki ste ga dodali (glej tabelo). Upoštevati je treba, da se dušik iz organskih gnojil v prvem letu ne izkoristi v celoti, fosfor in kalij pa imata približno enako gnojilno delovanje kot fosfor in kalij iz mineralnih gnojil. Gnojenje Jeseni, najpozneje do zimske zmrzali, zaorjemo 20-30 t/ha hle- Če organskih gnojil ne uporabljate, potrosite vsaj 1000 kg NPK/ha. Hranila iz jeseni dodanega NPK gnojila so spomladi za rastline takoj dostopna, hkrati pa zmanjšamo količino kemijskih soli v setvenem sloji), ki spomladi v prevelikih količinah negativno delujejo na vznikajoče rastlinice (koreninski ožig). Z dušikom gnojimo spomladi. Zelo pomemben ukrep je ap-njenje, ki zmanjšuje kislost tal in pozitivno vpliva na strukturo, ki je zaradi uporabe težkih kmetijskih strojev zelo obremenjena. Naša tla so kisla in pri pridelovalcih, ki tega ne upoštevajo, je pomanjkanje kalcija eden od poglavitnih vzrokov za zelo nizke pridelke za kislost občutljive sladkorne pese. Po strnišču ali brazdi poapni-mo s karbonatacijskim muljem do 10 t/ha ali kalcitom 3 t/ha. Mulj vsebuje poleg kalcija tudi fosfor, kalij, magnezij, dušik in mikroelemente. Pozitivno deluje na mikrobiološko življenje v ileh, izboljšuje vodno-zračni režim v tleh, zmanjšuje zaskorjenost tal, izboljšuje dostopnost hranil za rastline. Najbolje je, če ga uporabite pozno poleti ali jeseni. Na lažjih in srednje težkih tleh je grobo poravnavanje brazde še zadnji jesenski ukrep. RAZISKOVALNA ENOTA ZA SLADKORNO PESO SILVA KUHARIČ, UNIV. DIPL INŽ. AGR. ■ v hlevu za 10-12 C tako, da hlev ohladimo z izhlapevanjem vode. Žal pa pri nas takšen ukrep največkrat ne bi bil uspešen, saj je relativna vlažnost v naših hlevih zelo visoka. Najpreprostejši in najcenejši način ohlajevanja hlevov je uporaba sence (drevesa, grmovje). Senca zmanjšuje nabiranje vročine v telesih žiyali. Živali, ki imajo na voljo dovolj sence, pokažejo boljše počutje z zvišanjem proizvodnje mleka. Če je v senci še krmilna miza in voda za pitje in če imajo živali v bližini še površino, poraslo s travno rušo, ki jim je namenjena za sprehajanje, smo napravili vse za njihovo boljše počutje. Pri takšnih živalih opazimo nižjo frekvenco dihanja, izmerimo nižjo rektalno temperaturo, ugotovimo višjo proizvodnjo mleka in boljšo reprodukcijo. Molznice, ki živijo v takšnih razmerah, proizvajajo do 10,7 % več mleka, kot.tiste, ki živijo v slabih razmerah. Tudi odstotek obrejitve v najbolj vročih dnevih je znašal 44,4 % v primerjavi s 25,3 % uspešnosti obrejitve pri tistih živalih, ki nimajo na voljo sence. Vsekakor pa morajo biti vsi načini ohlajevanja povezani s kvalitetnim managementom (količinsko in kvalitetno dobro prehrano) in z vedno dostopno pitno vodo. Zelo uspešen način hlajenja je tudi uporaba začasnih pršil z vodo, ki namočijo živali. Obstaja pa tudi možnost, da ciklus živali s hormoni sinhroniziramo in jih pripustimo pred obdobji velikih vročin. Skupine živali pa lahko v velikih vroči-nah sinhroniziramo (s hormoni v določenem času izzovemo poja-tev) in jih potem pripustimo v zasenčenih predelih hleva. Te živali potem v senci zadržujemo vsaj še 20-40 dni. Tako lahko zvišamo odstotek uspešnih oploditev brez korenitih posegov v hlev in njegovo okolico. Priporočila: - kravam molznicam je potrebno ustvariti okolje, v katerem na njih ne bodo z vso močjo vplivale hude letne vročine; - območja, kjer se živali hranijo in napajajo, naj bodo v senci; - živali naj imajo vsaj nekaj prostora za prosto sprehajanje; tako se lahko proti večeru in v nočnih urah umaknejo iz pregretih hlevov in lažje ohladijo svoja telesa; - ob budnem spremljanju, kdaj bodo nastopila obdobja visokih vročin, lahko s hormoni planiramo osemenitve v nekoliko hladnejših obdobjih vročih poletnih mesecev; - tudi presušene živali ne izpostavljamo visokim temperaturam, ker dolgotrajnejše pregrevanje zmanjša porodno težo teleta in zmanjša količino mleka v prihajajoči laktaciji; - živali, ki se pregrevajo, nosijo plod dalj časa. Zaradi počasnejše involucije maternice jih je po porodu dobro ginekološko pregledati. IGOR TERNAR, DR. VET. MED., VETERINARIA M. SOBOTA ■ Cene semen strniščnih krmnih dosevkov in mineralnih gnojil Gnojilna vrednost organskih gnojil (101 oz. 10 m3 vsebuje v kg); TRGqPREV0Z vrsta Izkoristek goveji hlevski gnoj, dober prašičji hlevski gnoj, kmečki goveja gnojevka, nerazredčena prašičja gnojevka, nerazredčena (samo močna krmila) prašičja gnojevka, nerazredčena (kmečka reja)-goveja gnojnica prašičja gnojnica konjski hlevski gnoj kurjeki. suhi •TSošek: GNOJENJE, ČZP Kmečki glas, Ljubljana 1993 N skupaj večletni v letu uporabe P205 K20 50 30-40 20 25 60 55 30 45 25 30 50 50 40 25 20 70 70 55 40 50 30 60 45 35 40 50 20 20 20 60 40 40 40 1 40 65 35-50 30 30 60 220 120-160 100 250 150 200 150-170 100 500 230 Generalni prodajalec in proizvajalec traktorjev univen/oi Ptujska cesta 16,2230 Lenart. Tel.: (02) 720 72 40,720 72 46,720 72 61, fax: (02) 720 72 45 TRAKTORJI SLOVENSKE KAKOVOSTI TRENUTNA ZALOGA: 703 DTP (pogon na vsa štiri kolesa), 300 OTO, 530 OTO 684 DT ŠTAJERC TRAKTORJEM, KI SO NA ZALOGI, DAJEMO 5% POPUST. CENE HUS * VELJAJO SAMO ŠE DO 1. AVGUSTA 2000, ZARADI DVIGA TEČAJA DEM. Na zalogi nadomestni deli za traktorje UNIVER-SAL, ŠTORE in za kosilnice BOS, imamo pa tudi kabine URSUS 360, po zelo ugodni ceni, katere ustrezajo ZETORJU (stari tip). POKLIČITE, POŠLJEMO VAM TUDI PO HITRI POŠTI! AGROMA Ljutomer vrsla pakiranje mpc v sit krmna ogrščica 2/1 798,00 landsberška zmes 5/1 3000,00 landsberška zmes 2(1 1200,00 travnik 2 1/1 800,00 mnogocvetna ljuljka 1/1 51429 trpežna ljuljka, angleška 1/1 670,00 lucerna, elga 1/1 1296,00 črna detelja, reichensberger 1/1 1296,00 inkarnatka 1/1 82285 oljna redkev, raula 1/1 81257 strniščna repa, okrogla, kranjska 020 510,00 koleraba 020 510,00 Potrošnik, Agrooprema vrsta pakiranje mpc v sit oljna redkev, raula 1/1 59420 landsberška zmes »1 1.348,50 ozimna krmna ogrščica 2/1 89820 sudanska trava 1/1 636,80 facelija 1/1 1.128,80 črna detelja 1/1 1.418,30 lucerna 1/1 1.01620 mnogocvetna ljuljka 1/1 477,00 travnik 2 1/1 900,60 bela repa 020 543,70 koleraba 020 543,70 mineralna gnojila UREA 50/1 2121,00 Semenarna Kalia Vrtni center M. Sobota vrsta pakiranje mpcvsit mnogocvetna ljuljka, tetraflorum 1/1 490,00 mnogocvetna ljuljka, tetraflorum 5/1 v 1.753,90 mnogocvetna ljuljka, gordo 1/1 540,00 mnogocvetna ljuljka, gordo 5/1 2.500,00 facelija, balo »1 5.738,00 facelija 05 690,00 gorjušica, bela, zlata 1/1 520,00 oljna redkev, radical 1/1 638,90 oljna redkev, toro 1/1 546,30 oljna redkev, raula 1/1 546,30 sudanska trava, susu 2727,00 krmna ogrščica, akela 1/1 520,00 repica, perko 1/1 590,00 grašljinka 571 2632,00 črna detelja, poljanka 1/1 940,10 črna detelja, viola 1/1 940,00 črna detelja, kvarta 1/1 1.590,00 inkarnatka, inkara 1/1 790,00 lucerna, orca 1/1 990,0) lucerna OS-66 1/1 990,00 travnik 2 »1 3.657,40 koleraba, hoffmanova 50g 364,00 strniščna repa, kranjska, podolgovata 50g 550,00 strniščna repa, kranjska, okrogla 50g 391,50 strniščna repa, kranjska, okrogla 250g 594,00 mineralna gnojila UREA 46% 50/1 2080,00 NPK 7:20:30 50/1 2.590,00 N:P:K 15:15:15 50/1 2235,00 MS, Ključarovci pri Ljutomeru vrsta pakiranje mpc v sit mnogocvetna ljuljka 1/1 360,00 mnogocvetna ljuljka 10/1 3.300,00 krmna ogrščica 1/1 372,00 landsberška zmes 1/1 480,00 landsberška zmes 10/1 4.500,00 krmna repa 250 g 380,00 oljna redkev raula 1/1 485,00 oljna redkev raula 10/1 4.630,00 IZ NAŠIH KRAJEV 27. julij 2000, W»K Gasilci Žiberec v Apaški dolini so v soboto, 17. julija, slovesno prevzeli gasilski avtomobil Peugeot s cisterno, vreden 3.600.000 tolarjev. Polovico denarja je prispevala gornjeradgonska občina, preostalo pa so pristavili Žiberčani, KS Stogovci, zavarovalnica Triglav in Gasilska zveza Gornja Radgona. Avtomobil je predal voznikoma Ličje je potrebno pobirati konec avgusta o Marija Rajtar iz Turnišča obiskovalcu razlaga, kako nasta-' nejo izdelki iz ličja, mu postane takoj jasno, da gre za osebo, ki se na to ljudsko obrt zares dobro spozna. Tega se je gotovo zavedal tudi etnolog Janez Bogataj, ki je njo in njeno dejavnost predstavil v svoji knjigi z naslovom Mojstrovine Slovenije in v televizijski oddaji. Založba, ki je izdala knjigo o ljudski obrti v Sloveniji, je mojstrico ljudske obrti obvestila, da so njene izdelke predstavili tudi na Japonskem in v ameriškem Los Angelesu. Izdelki iz ličja Marije Rajtar Predstavitev tudi na drugih celinah K župan Miha Vodenik, blagoslovil pa ga je apaški župnik Janez rencek. - Foto: F. KI. Za to ljudsko obrt se je navdušila že v osnovni šoli, od takrat pa plete vsako leto. »Nekaj časa ni bilo veliko povpraševanja, saj so ljudje bolj kupovali plastične cekarja. V zadnjem obdobju pa je zanimanje ljudi za izdelke iz ličja večje,« pravi Marija. O samem delu pa pravi: »Najprej je potrebno pripraviti ličje, ki mora biti iz domače koruze. Pri nas sejemo domačo koruzo že trideset let. Po 20. avgustu je že zrela in takrat je ličje najboljše. Potrebno ga je nabirati sproti, ko koruza zori. Septembra ličje že ni tako dobro. Lani je bilo zelo lepo, ker ni bilo megle in dežja, ki mu zelo škodi 1. julija sta praznovala 50. obletnico poroke Juliana in Alojz Biro iz Lendave. Vsebinsko zelo bogat cerkveni obred je bil v župnijski cerkvi v Dobrovniku, vodil pa ga je g. župnik Režonja. Juliana, dekliško Čeke, se je rodila 1926. leta v Radmožancih kot drugi otrok. Alojz, po domače Lojzek, pa se je narodil leta 1925, prav tako v Radmožancih. Bil je edini moški potomec staršev, ki so sicer imeli šest otrok. Sta torej sovaščana in se poznata že iz otroških let. Skupaj sta tudi hodila v osnovno in pozneje v srednjo šolo ter 1950. leta pristala v zakonu. Bog ju je obdaril z dvema hčerkama. Estera, ki je starejša, živi na Madžarskem, mlajša - Hermina -pa živi s svojo družino na domačiji. Alojz - Lojzek, po poklicu ekonomski tehnik, je kar 38 let opravljal računovodska dela v različnih podjetjih. Nazadnje je bil računovodja v Gidosu in od tam je 1984. leta odšel v pokoj. Juliana, ki je končala meščansko šolo, je v 30 letih delovne dobe opravljala dela in naloge v finančnem in materialnem knjigovodstvu v Nafti, nekaj let pred upokojitvijo (1981. leta) pa je obračunavala osebne dohodke v Gradbeniku. Alojz - Lojzek se tudi po upokojitvi ni mogel ločiti od številk in rade volje pomaga nekaterim obrtnikom pri vodenju poslovnih knjig in pripravi davčnih napovedi. Juliana pa preživlja svoje upokojenska leta kot prava babica. Ima pa tudi kar nekaj konjičkov: pletenje, kvačkanje in šivanje. Rada pa gleda tudi televizijske nadaljevanke. Ponosna sta na svoje tri vnuke, vnukinjo, pravnuka in pravnukinjo. - Foto: Š. S. ta. Potrebno ga je primerno posušiti in pospraviti v zračnih vrečah na suho podstrešje ali v kak drug primeren prostor.« Dela vse leto, ko le ima kaj časa, nekaj ur dnevno, včasih tudi ves dan. Ljudje prihajajo tudi k njej domov, kupijo kak izdelek, se zanimajo, kako nastajajo. Nekateri pa vzamejo tudi semena koruze, da si jo posejejo na vrtu. Ko so prišli neki Nemci, sojo spraševali, kje ima stroj, s katerim to izdeluje, in jih je morala prepričevati, da to počne z roko in jim tudi pokazala. Pri prikazovanju se obiskovalci včasih tudi sami lotijo dela. Tisti iz velikih mest imajo radi velike cekarje za na trg, ona pa jih raje izdeluje srednje velikosti. Čas, ki ga potrebuje za posamezni izdelek, in njegova kakovost sta precej odvisna od kakovosti ličja, zato to tudi vedno poudarja. Marija seje odzvala tudi že precejšnjemu številu povabil za predstavitve po obrtnih sejmih, sodeluje s hoteli Lipa iz Lendave, Radenci in Moravskimi Toplicami. S Pomursko turistično zvezo je predstavila izdelovanje iz bilja že med drugim v Novi Gorici in Kranju. Ljudem povsod rada razloži in pokaže, kako se to izdeluje. Trenutno je največ zanimanja za cekarje in košarice za hrano. Zanimivi izdelki so tudi copati, ki so zelo udobni in prijetno masirajo nogo, vendar raje izdeluje klasične izdelke. Poučevala je tudi na tečajih ljudske obrti. Pravi, da je tudi med mladimi zanimanje za to dejavnost, vendar je treba pri delu veliko potrpežljivosti, te pa danes mnogim manjka. Ena ura dela namreč ni dovolj, da bi naredila izdelek. J. GABOR ■ Na kratko Ljutomer Upravni odbor stanovanjskega sklada ljutomerske občine je objavil razpis za stanovanjsko posojilo v višini 20 milijonov tolarjev. Posamezni prosilec bo lahko prejel najvel,5 milijona tolarjev. Posojilo bo z obrestno mero TOM+O. Doba vračanja bo največ deset let. Na območju UE Ljutomer je bilo ob koncu lanskega leta 1.424 iskalcev zaposlitve, leto prej pa 230 več. (F. KI.) Kapela »Že nekaj let smo ugotavljali, da so na šoli dotrajane strešne kritine, stene šole, okna in električna napeljava. 19. junija so delavci SGP Pomgrad in njihovi podizvajalci pričeli z obnovitvenimi deli. Prenovili bodo tudi sanitarije,« je povedala ravnateljica kapelske šole Marija Mau-ko. Trenutno je šola eno samo veliko gradbišče, a čez nekaj tednov bo drugače, lepše, obnovljena šola pa bo omogočala zdrave pogoje za delo otrok in vseh zaposlenih. (B. Ma.) Ivanjševci PGD Ivanjševci ob Ščavnici je bogatejše za gasilsko vozilo Peugeot Boxer, kije stalo 3.500.000 tolarjev. Občina Gornja Radgona je prispevala 1.500.000 tolarjev, Zavarovalnica Triglav pa 500.000 tolarjev. Ob prevzemu so vozilo blagoslovili. Na Spodnji Ščavnici pa so predstavili novo gasilsko vozilo Iveco, ki ga je potrebo še »nadgraditi«, kar bo narejeno vsekakor do 1. oktobra, ko ga bodo uradno prevzeli. Vozilo bo imelo tisočlitrsko cisterno, visoko- in nizkotlačno črpalko, agregat za razsvetljavo in sedem sedežev za gasilce. (F. KI.) Lendava Za prvega predsednika združene stranke SLS + SKD Slovenska ljudska stranka so izvolili Radovana Žerjava, ki je bil prej predsednik občinskega odbora SLS, podpredsednik nove (združene) stranke pa je Peter Novak, prejšnji predsednik občinskega odbora SKD. Starejši prebivalci so pomembno gibalo vasi Društvo upokojencev Krog - Satahovci - Velika pomoč družinam aktivnega prebivalstva ruštvo upokojencev Krog -Satahovci združuje 249 članov, od tega je 144 starostnih, 71 invalidskih, 17 družinskih in 15 kmečkih upokojencev. In nič pomembnega se ne zgodi v Krogu in Satahovcih, da ne bi sodelovali starejši prebivalci. Celo predsednica Krajevne skupnosti Krog gospa Gizela Lu-bšina je članica tega društva. Na letošnjem občnem zboru so navzoče številne upokojence najprej razveselile članice folklornega krožka Podružnične osnovne šole Krog pod vodstvom mentorice Olge Novak. Zaplesale so nekaj poskočnih prekmurskih plesov. Iz govora predsednika društva Franca Weindorferja in iz razprave je bilo razvidno, da bi se danes marsikatera mlajša družina težko prebijala skozi življenje brez Starih staršev. Predvsem babice D Upokojence so v Krogu razvedrile članice folklorne skupine tamkajšnje podružnične šole. Foto: F. Š. vljajo, delajo tla vrtu. Pomemb- okviru krajevne skupnosti. Naj- starejši član Franc Obal pa šteje no skrb posvečajo vzgoji vnukov starejša članica društva iz Kroga 88 let. Najstarejša članica iz Ša- rec, Alojzu Pertociju pa je 89 let. Društvo skrbi za obiske bolnih članov v Domu počitka Rakičan in po domovih. Člani so dejavni v strelski, ribiški, kolesarski in telovadni sekciji. Radi tekmujejo v pikadu in se ukvarjajo z drugimi tovrstnimi dejavnostmi. Na lanskem državnem prvenstvu so ribiči dosegli 9. mesto med 25 ekipami. Med posameznicami pa je postala Amgela Zrim državna prvakinja. Uspešni so bili strelci in ekipe pikada. Okoli 15 članov kolesarske sek- cije se tedensko odpravlja na krajše izlete in udeležuje maratonov. Že peto leto deluje ženska telovadna skupina. Društvo je in bo prirejalo občasne izlete čez mejo ali po domovini. Nadaljnja skrb društva je, povečati članstvo in za delo pridobiti dovolj denarja. Upokojenci so gonilna sila tudi na kulturnem in socialnem področju. Za uspešno delo so nekaterim nedavno podelili priznanja. F. Š. ■ Presika Krajevna organizacija RK Presika, ki združuje člane iz vasi Rinčetova Graba, Presika in Nunska Graba, je organizirala tradicionalno letno srečanje, ki se ga je udeležilo čez 80 občanov. O delu organizacije sta poročala predsednik Bojan Kozar in tajnik Franc Makoter, predstavnici območne organizacije RK Ljutomer pa sta podelili priznanja krvodajalcem. Predsednik sveta KS Stročja vas pa je Julijani Šut, najstarejši udeleženki srečanja, izročil priložnostno darilo. Udeležence, ki so se sešli v novem gasilskem domu v Stročji vasi, je nagovoril župan Jože Špindler. Potem pa so vse zabavali člani ansambla Putarji. (D. Kosi) WSMK , 27. julij 2000 IZ NAŠIH KRAJEV Ana Črnko iz Čepinec rojena v Buenos Airesu »Zbogom Argentina!« je dejala in z otrokoma odpotovala domov Oče se je izgubil v tujem svetu orovi gozdovi prekrivajo hrib in dol. Vmes so zaplate njiv, travnikov, sadovnjakov. Nekoč so tu marljive roke krčile gozd, si gradile domove, prekopale zemljo, da je rojevala pridelek za skromno preživetje. Težko je bilo nekoč življenje v Čepincih pa tudi v bližnjih porabskih Andovcih. Veliko je bilo lačnih ust. In od nekod je pljusnil glas po Goričkem, po Porabju, o daljnem svetu, »kjer se cedita med in mleko«. V dvajsetih letih minulega stoletja se je podala v daljni tuji svet Irma Zetek iz Andovcev v Porabju. In odpotovali so brat ter sestri Žido iz Čepinec. Dolga in naporna je bila vožnja prek širnega morja do Argentine, Buenos Airesa, v latinsko Ameriko. Na tisoče Slovenk, Slovencev, je takrat iskalo novo domovino. Eni začasno, drugi za stalno. Večina prekmurskih izseljencev se je v Argentini naselila v. okraju Avellaneda v južnem delu Buenos Airesa. V to daljno in tujo deželo je postopno pripotovalo do začetka druge svetovne vojne prek 25 tisoč Slovencev, od tega 1500 Prekmurcev, 22000 je bilo Primorcev in Notranjčev, 500 Belokranjcev in 600 drugih. V tujem svetu se je zbral Babilon slovenskih narečij. Komaj daje razumel Slovenec Slovenca in kaj šele živahnega Argentinca. Ana Črnko iz Čepinec je bila rojena v Argentini. Tam je za vedno ostal njen oče. Nanj jo spominja del steklenega servisa, ki ga je sam izdelal v Buenos Airesu. Foto: F. Š. In to pisanje je trpka življenjska zgodba Ane Črnko iz Čepinec na Goričkem. Rojena je bila 7. avgusta 1929. leta v Buenos Airesu v Argentini. Njena mama Irma se je tam poročila z Goričancem Židom. Njen možje bil rojen v Čepincih v družini z desetimi otroki. V tujem svetu je bila rojena tudi Anina nekoliko starejša sestra. Oče je delal v tovarni stekla. In v tistih časih so bili v Argentini obsežni delavski nemiri. Na tisoče nezadovoljnih domačinov je zahtevalo višje mezde, boljše delavne razmere. Z odporom so gledali Argentinci na priseljence, ki jih je tja zvabila tamkajšnja država. Delali so tudi za ceneno mezdo, samo da so preživeli. Pisalo seje leto 1930. Ana je bila stara osem mesecev, njena sestrica dve leti in pol. In takrat je rekla mama Irma: »Zbogom Argentina, zbogom Buenos Ai-rcs, zbogom mož, svakinji...«Z otrokoma je odpotovala nazaj domov. Bila je pogumna, ni se bala nadlog, ki s'o jo čakale na dolgi poti z majhnima otrokoma v naročju. Prvinski nagon po ohranitvi rodu jo je gnal vstran od nemirnega sveta. V domačih krajih ni našla zaslužka. Leta 1935 seje mama Irma odpravila na delo v Francijo. Štiri leta seje naprezala na poljih velike kmetije. Zagledal sem se v Anin obraz in z njega bral knjigo preživetega. Veliko je bilo upanja, pričakovanj, slovesov, snidenj. Toda očetova noga ni nikoli več stopila na goričko zemljo. Tuji svet gaje vsrkal vase. Nikoli ni pisal domov, poslal paketa, denarja ... Morda je tu in tam zavil v restavracijo Triglav v Buenos Airesu, kjer so se zbirali Slovenci. In takrat je verjetno mislil na ženo, hčerki, na Čepince, Goričko? ... in v tekili je iskal uteho. A doma je spomin na očeta vendarle blizu. Ana Črnko mi je pokazala del steklenega servisa, ki ga je v Argentini izdelal oče in ga izročil mami za popotnico ... FRANČEK ŠTEFANEC ■ Na kratko Dolnja Bistrica Tekmovanja za memorial Daniela Kreslina se je udeležilo 12 gasilskih ekip Prekmurja in Prlekije. Pomerile so se v trodel-nem napadu in metanju vrvice v cilj. Največ znanja je pokazala desetina iz Murskih Črnec, ki je prejela prehodni pokal; drugo mesto je pripadlo gasilcem iz Rakičana, tretji pa so bili tekmovalci iz Žižkov. Tekmovanje si je ogledal tudi črenšovski župan Anton Tbrnar. (J. Ž.) Bodislavci Udeležba na letošnjem taboru mladi gasilec 2000 v Bodisla-vcih je bila nekoliko skromnejša od lanske. Tudi tokrat so mladi preživeli lepe trenutke ob spoznavanju gasilskih veščin, kopanju v bližnjem bazenu v toplicah Moravci pri Mali Nedelji, v vožnji s čolnom po Gajševskem jezeru, športu in zabavi. Udeleženci so tudi opravili preventivno usposabljanje in pridobili značko preprečujmo požare. (D. Ko.) Križišče v Mahovcih Mahovci so vasica v Apaški dolini. V kraju nimajo množice javnih objektov, kot jih sicer premorejo večje vasi (gostišča, trgovine, cerkve, šole ...), imajo pa od nedavna tole avtobusno čakalnico, ki so jo sami zgradili. V njej pa se ne zbirajo le otroci, preden jih odpelje avtobus v šolo, ampak skoraj ni večera, ko se pri tem pokritem prostoru ne bi sešlo ducat krajanov k večernemu kramljanju, včasih pa si tam tudi okrepčajo telo. Na našem posnetku sicer ni nobenega človeka, kajti »škljocnili« smo, ko se še ni povsem zmračilo, tedaj pa so ljudje še opravljali večerna dela, recimo pri živini. - Foto: Š. S. Opravičilo V prejšnji številki se nam je v članku Srpi in kose v Spodnji Ščavnici zapisalo, da je bila edina ženska, ki se je pomerila v košnji, Olga Žižek iz Odranec. V resnici je Olga doma iz Turnišča. Za napako se ji opravičujemo! Kobilje V tem kraju je bilo prvo srečanje ženskih gasilskih desetin ter že 14. srečanje ženskih in moških gasilskih desetin. Zbrane sta nagovorila kobiljanski župan Pavel Nemet in predsednik GZ Lendava Jože Kocon starejši. Tekmovalci so se pomerili v različnih disciplinah. Od ženskih desetin so bila najboljše gasilke iz Nedelice, druge so bila gasilke iz Krap-ja, tretje pa iz Podgorja. Pri moških so bili prvi Tumišča-ni, drugi tekmovalci iz Mi-hovljana (Hrvaška). (J. Ž.) Gasilsko slavje v Petišovcih Najdba ob gradnji zadrževalnika za meteorne vode Temelji opekamiške peči Na pobudo Pala Šimonke so ustanovili 1925. leta v Petišovcih gasilsko društvo. To je bilo vec kot potrebno, kajti tedaj so bile v vasici v glavnem brunarice in s slamo krite hiše ter gospodarska poslopja, zato so bili kar pogosti požari Iz gasilske kronike sicer izhaja, da so imeli ročno brizgalno že pred formalno ustanovitvijo društva. Gasilci so si kmalu potem kupili uniforme. Delovali so tudi med drugo svetovno vojno. Leta 1960 so začeli graditi gasilski dom, 1968. leta pa so dobili od Nafte motorno brizgalno in gasilsko vozilo, a so ga pozneje odtujili, ker ga niso mogli vzdrževati. 1988. leta so kupili nov avto. 1995. leto so obnovili gasilski dom in v njem uredili t„di nrnstor za aasilski muzej. V svojem 75- letnem delovanju so velikokrat reševali ne le, ko je kje gorelo, ampak tudi ob poplavah nemirne reke Mure. Ob jubileju je društvo podelilo članstvu in drugim več priznanj in pohval, gasilska zveza Lendava pa je podelila značke in plaket^ temle dolgoletnim aktivistom: Ludviku Horvatd, Jože Koši, Jožetu Čotarju, Ladislavu Vargi, Dragu Saviču, Jožetu Adorjanu, Francu Šimonki, Štefanu Feherju, Francu Somiju in Ludviku Horvatu. Na slovesnosti, ki sta se je udeležila tudi poslanka Maria Pozsonecs in župan Jože Kocon, so prebrali gasilsko kroniko, zapele so ljudske pevke, prisrčen pa je bil program otrok iz vrtca in šolarjev. K jubileju so jim čestitali gasilci iz bližnjega GD na Madžarskem. - Foto: Š. S. V Gornji Radgoni so nekoč izdelovali opeko za mesto na drugi strani reke Mure Hačas gradi podjetje Gidgrad Lendava, d. d., ob Apaški cesti v Gornji Radgoni nasproti Rauterjeve hiše zadrževalnik meteornih voda ali, kot so ga poimenovali, razbremenilni bazen »BI«. Gradnja bazena je sestavni del kanalizacijskega sistema in priprava na gradnjo čistilne naprave za mesto Gornja Radgona v Lisjakovi grabi, kjer je občina že Odkupila del zemljišča. Zadrževalnik bo zgrajen pod zemljo in bo zajemal 240 m3 vode, njegova velikost pa je 21 x 8 m. Gradnja bo stala 30 milijonov tolarjev. Ker je na terenu, kjer je nevarnost plazenja zemlje, so gradbeno jamo pred izkopom zemlje za bazen zavarovali z betonskimi piloti. Ob pripravljalnih delih, odkrivanju zgornjih plasti zemlje, so se je pokazali rdeča zemlja in žgani opečni izdelki. To je napotilo delovodjo Vlada Drka, da je naročil delavcem, naj previdno odgrinjajo zemljo, kjer se prikazuje rdeča zemlja. S tem je omogočil arheologom, da so odkrili temelje peči za žganje opeke, ki pričajo, da so na tem mestu na obrtniški način izdelovali in žgali opeko. Ob temeljih peči so našli različne opečne izdelke: opeko za zidanje, tlakovanje in strešnike bobrovec. V okolici temeljev peči pa je bila najdena tudi surova nežgana zidna opeka. Zanimivo je, da so se našle med grobimi opečnimi izdelki tudi črepinje loncev. Sklepati gre, da so v peč, ko so žgali opeko, vstavljali svoje izdelke za žganje tudi lončarji. Najdišče si je ogledal arheolog Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor Ivan Tušek, ki nam je o najdbi povedal: »Najdišče nedvomno potrjuje, da so na tem mestu izdelovali opeko. Na to napeljuje tudi odlična glina, ki je primerna za izdelavo opeke. Kdaj so na tem mestu zadnjič izdelovali in žgali opeko, ni mogoče natančno povedati. Po obliki in dimenzijah opeke gre sklepati, da so tod opeko izdelovali še v časa vladarice Marije Terezije, saj je bila ona tista, ki je uvedla standardne mere pri izdelavi opeke. Razume se, da so opeko izdelovali ročno. Za nas arheologe pa tudi za zgodovinarje je najdba pomembna, posebno zato, ker so bili na tem mestu, na kar kaže pogled na okolico, v preteklosti na zemljišču veliki posegi. O tem pričajo strmine pobočij Šlebingerjevega in Grajskega hriba, ki so nenavadno strme. Zanesljivo so na tem mestu opeko izdelovali že stoletja, z njo pa gradili tudi avstrijsko Radgono, ki je sedaj na drugi strani Mure. Kot je znano, v preteklosti Mura ni tekla na tem mestu kot sedaj, pač pa na drugi strani mesta, kjer je sedaj bolnišnica. Da so gradili mesto iz opeke, narejene na tej strani Mure, gre pripisati tudi temu, da na oni strani, kjer je ravnica, ni bilo dovolj kakovostne gline.« LUDVIK KRAMBERGER ■ 16 REPORTAŽA 27. julij 2000, VESTH Pomembna vloga medicinske sestre v okulistiki sestre, predana svojemu delu. V ortoptiki je delala trinajst let do svoje zgodnje smrti. Ko nemočni potrebujemo pomoč Njeno delo v novem ortoptič-nem odseku leta 1988 nadaljujeta ortoptični sestri Darinka Solar in Majda Biro - sedanja glavna sestra očesnega oddelka. Delo v ortoptiki je timsko. Vloga ortoptične sestre v Ob letošnjem mednarodnem dnevu medicinskih sester je generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije zapisala: »Medicinske sestre so tam, kjer ljudje trpijo in kjer nemočni potrebujejo pomoč.« terapiji slabovidnosti je pomembna. Od njene strokovnosti, natančnosti in tudi neizmerne potrpežljivosti je v veliki meri odvisen rezul- K ot dolgoletna očesna zdravnica se strinjam z njo. Prav zares so to angeli, ki brišejo solze in te držijo za roko. V vsakem človeku zorijo lepe misli, s katerimi izraža svoja čustva, ki jih nosi v srcu. Rada bi zapisala nekaj več o humanem in zahtevnem poklicu medicinske sestre, ki je pogosto premalo ovrednoten. Dobra sestra je prevsem tudi dober človek. Medicinska sestra je tista, ki na oddelku, v ambulanti in v operacijski dvorani ustvarja prijeten psihološki stik med bolnikom in zdravnikom. Veliko se piše in govori o ameriški uspešnici Daniela Golemana »Čustvena inteligenca« in o odličnosti na delovnem mestu. V zdravstvu je premalo, če imaš samo visok inteligenčni kvocient, ker človek ne sme biti navaden robot, ki na delovnem mestu uporablja samo razum. Prva očesna inštrumentarka sestra Ida Gomboši Sl.3.Prva ortoptična sestra Marija Sobočan leta 1976 Prva operacija sive mrene - PFACO emulzifikacija 1997. Odd leve proti desni (spredaj) so: dr. Ludvik Kiraly, dr. Marija Rudolf Vukan, dr. Vlasta Štrumbelj - operater; zadaj so: as. dr. Vladimir Pfeifer, inštrumentarka Tončka Kegelj, glavna sestra očesnega oddelka Fanika Žitek, inštrumentarka Ivanka Vučak Ortoptični sestri Darinka Solar in Majda Biro skupaj z majhnimi pacienti in starši Empatija, to je zmožnost vživeti se v sočloveka in čutiti z njim, je ena najlepših človeških vrednot in je tudi lastnost medicinske sestre. Kot tak svetel vzor sem leta 1972 na starem očesnem oddelku spoznala sestro Ido Gomboši, ki je v Prekmurju opravila pionirsko delo na področju instrumentiranja v okulistiki. Leta 1960 je delala z dr. Leo Thalany Pfeifer v očesni ambulanti Splošne bolnišnice v Murski Soboti, kjer sta pričeli z manjšimi operativnimi posegi. Sestra Ida Gomboši se je za svoje inštrumentarsko delo izpopolnjevala v Ljubljani, Mariboru in Munchenu. Leta 1964 z ustanovitvijo očesnega oddelka sta pričeli s prvimi operacijami sive mrene po metodi zamrznitve leče, ki se je nato v celoti odstranila iz očesa. Kmalu se ji je pridružila inštrumentarka Tončka Kegelj. Zadnja leta smo priča velikemu napredku v mikrokirurgiji očesa. Prvi sestri, ki sta inštrumentirali po mikrokirurški metodi na novem očesnem oddelku, sta Tončka Kegelj in Vučak Ivanka. Velik uspeh in napredek je bila operacija sive mrene - prva PFACO emulzifika-cija v operacijski dvorani očesnega oddelka v Rakičanu leta 1997. Prva ortoptična sestra Marija Sobočan je opravila pionirsko delo na področju pleoptike (ortoptičnih vaj) v Murski Soboti. Končala je višjo ortoptično šolo v Zagrebu. Bila je lik tihe in nežne medicinske Sestri Francka Stoti in Erika Malačič (1976, stari očesni oddelek), postoperativna nega (strabizem) Naj... kmetija 2 Tasti in tašče, zetje Tam, kjer so odnosi v redu, je uspeh den izmed dosedanjih kriterijev za izbor naj... kmetije je nasledstvo. Če bomo tudi v prihodnjih letih še izbirali naj... kmetijo, bomo morda ta (in še kak drug) pogoj črta- li, kajti razmere se spreminjajo (gremo v Evropo!) in zahtevajo še večjo tržnost, sicer bo kmetija propadla. Že zdaj ponekod komajda shajajo oziroma posestvo »gor držijo« družinski člani, ki so zaposleni zunaj kmetijstva ali pa prejemajo pokojnino. E Pa se ozrimo na kmetije, ki so bile uspešne v preteklih letih, in na kmetije, ki se še kar držijo sedanjem času! Ne, ne bomo nizali vrst pridelave in reje, ampak bomo malo pokukali v odnose med družinskimi člani. Tam, kjer so odnosi v redu, je uspeh. Je že tako, da vsi otroci ne ostanejo na rojstni kmetiji. Starši so (lahko) veseli, ko vsaj eden poprime na gruntu. Praviloma je ta kon-čal(a) vsaj poklicno šolo za kmetovalce ali srednjo kmetijsko šolo. Zelo spodbudno je, da starši upoštevajo sinovo ali hčerino strokovno znanje, žal pa imajo mnogi »mladci« premalo delovnih izkušenj, zato vsaj še nekaj časa »ver-tjajo« (vodijo posestvo) starši, mladega družinskega člana pa postopoma uvajajo. Povsem pa vodenje praviloma prepustijo, ko se stari gospodarji upokojijo. Delajo seveda še naprej in penzijo vlagajo v kmetijo. Pride čas, ko si sin naslednik ali hčerka naslednica najde zakonskega partneja. Praviloma je s kake podobne (večje) kmetije. K hiši pride snaha ali zet. Če le ni tujec (tujka), ampak nekdo, ki ga že od prej poznata tudi tašča in tast, potem ga (jo) lepo sprejmejo in hitro postane enak med enakimi. In če se povsem vživi na novem domu, toliko boljše. Da, zaupanje med starimi in mladimi, »prenašanje« drug drugega, upoštevanje koristnih predlogov... so pogoji, ki peljejo k napredku ali pa vsaj ne k nazadovanju. Včasih je namreč težijo ohranjati že doseženo. * Na mnogih kmetijah, ki smo jih predstavljali v prilogah Naj... kmetija, ste lahko prebrali, da so odnosi med generacijami na določenih kmetijah zelo v redu, zato veliko zaupanje starih gospodarjev do mladih. Marsikje so še ne tako stari gospodarji »prepisali« kmetije na mlade in jih tudi na ta način spod- Zivljenje na kmetih je lahko lepo in marsikaj, kar drugi kupujejo v trgovinah, pridobijo doma. Na posnetku so otroci iz Lipe (David, Stanko in Karmen), ki so pri Škaličevih trgali cvetje z lipovih vej, nakar so ga dali sušit in - surovine za zdravilni lipov čaj bo več kot dovolj. - Foto: J. Ž. SLOVEN1CA zavarovalniška hiša d.d. •BRAMAD (/O ) pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke celo širitev »proizvodnje.« Seveda prevzemnik ni le sin ali hčerka, ampak tudi njun zakonski partner. Torej tasti in tašče predajo (ponavadi vsakemu po eno polovico) tudi snahi oziroma zetu, za ostale otroke (če so jih imeli več) pa poskrbijo (še preden umrejo) za izplačilo v denarju. Pravi (večji) kmet ja ne bo dovolil, da bi se kmetija razpar-celirala. Za to, da lahko shajajo stari in mladi, je potrebno veliko potr-pijenja, razumevanja ... od obojih. Žal živijo tudi na kmetih v hitrem tempu življenja, ko prav vselej ne utegnejo pomisliti na določene posledice, pa se skre- tat v postoperativnem zdravljenju strabizma (škiljenja). In seveda je tu očesni oddelek, duša in srce oftalmologije, kjer sestra s svojim strokovnim delom, nasmehom in toplino opravlja svoje poslanstvo. Leta 1998 se je upokojila višja medicinska sestra Fanika Žitek, ki je bila 35 let glavna sestra očesnega oddelka. Nadvse priljubljena oddelčna sestra Francka Štotl se je upokojila leta 1999. Za naporno in strokovno delo v specialistični ambulanti in za 32-letno zvestobo očesnemu oddelku gre pohvala sestri Eriki Malačič. Želela bi, da se pomembna vloga medicinske sestre vsaj nekoliko predstavi v naši javnosti. Predstojnica očesnega oddelka dr. med. MARIJA RUDOLF VUKAN spec. oft. ■ in snahe go. In to je (kljub vsemu) dobro. S terenskega dela pa poznam kar nekaj mladih (snah in zetov), kj si še prav posebej prizadevajo, da so priljubljeni pri tastu in taščah. To, kar boste zdaj prebrali, pa je verjetno že preveč: na neki štajerski kmetiji je zet ob poroki spremenil svoj priimek in prevzel ženinega, s čimer je posebej ustregel tastu in tašči, kajti rod Novakovih se bo nadaljeval. Drug zgled pa je s prekmurskega dvojezičnega območja: v družino, kjer govorijo madžarsko, so dobili snaho s slovenskim materinim jezikom, ki pa ni kljubovala (govorila samo slovensko), ampak se je sčasoma naučila jezika okolja. Tasti, tašče, zetje in snahe? Na glavnini domačij so res taka poimenovanja, so pa tudi drugačni zgledi: tako zet kot hčerka ogovarjata tasta in taščo z oča, mati-pa tudi obratno: tako tast kot tašča ogovarjata hčerko in zeta, oziroma sina in snaho z njunima imenoma, na primer Micka, Marko, in ne »sneha, zet«. Ta dva izraza sta jim (in še komu) tuja. Neka vmesna oblika ogovarjanja pa je za zeta mlad gospodar in za snaho mlada gospodinja. To naslednikom veliko pomeni. Včasih celo več kot pa formalna (dedovanje) predaja posestva. Se strinjate? č cnnnČAN■ WiWM|W nSIlfc, 27. julij 2000 KRONIKA V Luki Koper zasegli 164,3 kilograma čistega heroina Vpletena sta tudi Prekmurca Priprli 29-letnega M. W. in 25-letno D. M. iz bližnje okolice Murske Sobote Zgodilo seje... vajsetega julija so na mednarodnem hrvaško-sloven-skem mejnem prehodu Sočerga temeljito pregledali osebni avto 31-letnega Sarajevčana H. K, za katerim je razpisana mednarodna tiralica. Med pregledom avta niso našli kake robe, pač pa dokumente v zvezi s prevozom suhega sadja v koprsko pristanišče. Tudi sam je povedal, da je namenjen v Koper. V koprsko pristanišče je medtem že priplula iz Turčije ladja Sea Leader, na kateri je bil tudi turški hlajen zabojnik. V dokumentu, ki gaje spremljal, je bilo zapisano, da je v zabojniku 1.495 kartonov suhih fig in dateljnov, pakiranih za malopro- Novost v maloobmejnem prometu ponedeljkom, 17. julija, lastniki prepustnic za maloobmejni promet med Slovenijo in Avstrijo ne morejo več enkrat mesečno pripeljati oziroma prinesti čez mejo blago v vrednosti 1.550 šilingov oziroma v ustrezni tolarski vrednosti, kajti Republika Slovenija z ustavnim zakonom ni prevzela tudi zakona, ki ga je sprejela nekdanja SFRJ in ki je urejal področje maloobmejnega prometa. Taka je nova ugotovitev Ministrstva za zunanje zadeve R Slovenije, podana na prošnjo Generalnega carinskega urada.Marso poslej prepustnice nekoristna knjižica? Nikakor ne! Lastniki lahko z njimi še naprej prehajajo mejo na »svojih« prehodih, omogočajo pa jim tudi vnos blaga, ne da bi plačali zanj carino, do vrednosti 18.000 slovenskih tolarjev (približno 1.100 šilingov). To pa je sicer ugodnost, ki velja za vse državljane Slovenije, ki prehajajo mejo s potnim listom. Lastniki maloobmejnih prepustnic pa tudi »po novem« niso oškodovani. Prej so na podlagi prepustnice smeli pripeljali blago, ne da bi plačali carino, le enkrat mesečno, po novem pa lahko pripeljejo blago brez plačila carine ob vsakokratnem prehodu meje. S. S. ■ - . . J U I . ■■ Kdo bo poskrbel za varnost? • Mb i razburilo dejstvo, da so Slovenske Občane Puconec je posebej razournu ucj , _ . n .. . „hiinhlienih dveh podvozov na novi trasi železnice v Puconcih od obljuoijenin u H a - i -i „ med Mursko Soboto in Madžarsko mednarodne železniške proge meu iviuior zgradile le en podhod za pešce. Tudi slednji 1®^^ p°d železniško oroao Izhod iz podhoda se konca na samem robu pro-zelezmsko pr g . fntoarafiii) karposebejrazburjastar- metne regionalne ceste (na fotogranjii, n še otrok ki obiskujejo puconsko osnovno solo, ki je v bližini preho se otrok, ki odisk j j p .. Dodhod moral biti speljan se da. Starši učenčev oce > priključuje na regionalno ce-nod cesto in se končati ob ulici, ki se pimiju j o sto Omenjena ulica, ki vodi proti puconskemu pokopališču je namreTzaprla za avtomobilski promet oziroma,e name, dov.ijen Ttraktorji ali konjsko in n kako se bodo p po kateri bodo s hitrostjo okoli ne ve nihče. Besedilo in fotografija: Boris Hegeduš dajo, ter tri in pol tone turške slaščice, tako imenovanega ratluka. Cariniki so vsebino zabojnika pregledali s specialnim rentgenskim aparatom in odkrili, daje med deklariranim blagom tudi mamilo heroin. Potem so seveda še ročno pobrskali vsebino in našli 320 pravokotnih za- Tabor Skupaj zmoremo Najpopularnejši je bil - ribolov! I Centru zaščite in reševanja v Bodislavcih pri Moravcih v Slovenskih goricah je potekal tabor osnovnošolskih _____I otrok, ki so bili v šolskem letu 1999/2000 vključeni v preventivni program Skupaj zmoremo. Psihosocialno pomoč družinam in otrokom s težavami izvaja Center za socialno delo Ljutomer že deve Vodja tabora Sonja Šunko (peta z leve, op. a.) je poudarila, da je bil osnovni moto tabora Ne uči me, pusti me, da se učim, direktor ljutomerskega Centra za socialno delo Boris Šunko pa priznava, da se lahko prek tovrstnih taborov mnogo naučijo tudi predstavniki Centra. Foto: TK vojev, ki so bili oblepljeni z rjavim lepilnim trakom. Vsebino so stehtali in jeziček na tehtnici se je ustavili pri 164,3 kilograma. Izvedenci so tudi ugotovili, da gre za čisti heroin (in ne kako mešanico), kar naj bi bilo vredno na »mamilaškem« tržišču 15 milijard slovenskih tolarjev. Osumljenega uvoznika H. K. so priprli hrvaški organi pregona. Seveda se izgovarja, da je uvažal le suho sadje in da nič ne ve za mamilo. Tako trdita tudi M. W. in D. M., ki sta prišla v podružnico tujega špediterja v Kopru urejat dokumentacijo za prevzem in nadaljnji transport za- to leto, tovrstni tabor pa je bil sedaj na vrsti drugič. Letos jih je prišlo od 54 prijavljenih otrok 46, ki so opravljali različne dejavnosti in interakcijske vaje, spoznavali odnose prijateljstva in medsebojne pomoči ter narave in ljudi. Obenem so po izkustveni poti metode »lastne kože« osvajali različne veščine, ki jih otroci in mladostniki potrebujejo za zdravo odraščanje v harmoniji z naravo, ljudmi in samimi seboj. Tako je program tabora obsegal dejavnosti, kot so: večer diapozitivov, socialne igre, obisk na kmetiji, orientacija v gozdu, kopanje, učenje plavanja, izdelovanje lutke, vozlov, zapestnic sreče in prijateljstva, zbiranje materiala za izdelovanje spominkov, taborni ogenj, skriti zaklad in priprava večerje v naravi, zanimivo pa je, da je bila ena najbolj priljubljenih dejavnosti ribolov. Zadnji dan tabora so pripravili otroci krajši kulturni program za svoje starše in jim podarili lastnoročno izdelane spominke, deset izvajalcev programa (prek javnih del), strokovni delavci Centra za socialno delo ter šolski svetovalni delavki so razglasili najbolje urejen šotor, otroke pa so obiskale tudi predstavnice Društva za pomoč mladim oz. za preventivo zasvojenosti Korak naprej. Bivanje v taboru je bilo brezplačno za vse in ga je omogočila bojnika na Hrvaško in nato v Bosno in Hercegovino. Policija ju je prijela in privedla pred koprskega preiskovalnega sodnika, ki je odredil pripor. V »kaši« sta se naša torej tudi Prekmurca, za katera so na tiskovino konferenci v Kopru povedali, da sta iz Murske Sobote, na Policijski upravi v Murski Soboti pa smo zvedeli, da nista prav iz Murske Sobote, ampak iz njene bližnje okolice. Kaj več pa zaradi interesa preiskave niso mogli povedati. Š. S. ■ občina Ljutomer, izvajanje pa številni pokrovitelji. Edini problem, ki se pojavlja, je da, so izvajalci programa prek javnih del določeni samo za eno leto, tako da morajo biti vsakič drugi, na kar pa se starši in otroci v taboru težje prilagajajo. TKI 080 1234 m TOM pri »MZflAČm KLK - VSAK OAN 00 12* OO 20* ... imajo nov gasilski prapor. Uradno so ga prevzeli od nedavnem praznovanju 90-letnice društva, ustanovljenega 1910. leta. Sicer pa ima gasilstvo v Šratovcih pri Radencih veliko privržencev, kajti v vasi živi 191 ljudi, od katerih jih je kar 102 članov PGD - v povprečju več kot vsak drugi. - Foto: F. KI. Nemčavci V sredo, 19. julija, ob 17.50 se je zgodila huda prometna nesreča na cesti med Nemčavci in Martjanci. Voznik motornega kolesa B. D. je namreč izgubil oblast nad vozilom, zapeljal s ceste in padel. Sprva ga ni nič bolelo, zato je odklonil zdravniško pomoč, v večernem času istega dne pa je sam prišel v bolnico, kjer so ugotovili hudo telesno poškodbo, zato so ga zadržali v bolnici. Čakova 24-letni Iztok Č. s Kapelskega Vrha se je 20. julija, ob 14.40, peljal z osebnim avtom po cesti zunaj Čakove proti Kapelskemu Vrhu. V nepreglednem levem ovinku je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča zapeljal na bankino in trčil v prometni znak. Od tam je vozilo odbilo na nasprotno smerno vozišče, po katerem je prav tedaj pripeljal avtobus, ki ga je vozil 52-letni Stanislav H. iz Zagorcev. Avto je trčil v levi de avtobusa in se prepolovil, voznik pa je ostal pripet na prednjem sedežu hudo poškodovan. Škode na vozilih je za 600.000 tolarjev. Murska Sobota V ponedeljek, 24. julija, ob 13.20 je prišlo na Panonski ulici v Murski Soboti do verižnega trčenja osebnih avtov, ki so jih vozile ženske: A. G. s Srednje Bistrice, K. F. iz Murske Sobote, S. H. iz Velike Polane in T. M. iz Radovec. Iz obširnega policijskega poročila povzemamo na kratko: K. F. je pravilno zaustavila avto, nato pa je vanjo trčila (zaradi prekratke varnostne razdalje) A. G. itd. Tri osebe so se hudo poškodovale (zvin vratnih vretenc), štiri lažje, gmotne škode pa je za milijon. Kaj pa moralna škoda? Čentiba V Čentibi pri Lendavi se je zgodila 24. julija okrog 13. ure prometna nesreča, ko je voznik motornega kolesa S. Ž. iz Dolnjega La-koša domnevno zaradi neprilagojene hitrosti v ostrem levem ovinku močno zaviral, zato je trčil v rob pločnika, od koder ga je odbilo na bližnjo njivo. Motorist si je zlomil levo nogo, materilana škoda pa znaša 100.000 tolarjev. Dolnja Bistrica Predzadnjo sredo ob 11.25 se je smrtno ponesrečil 71-letni Matija Ž. z Dolnje Bistrice. Z motorno žago je hotel prerezati tram, pri tem pa mu je žago spodneslo in se je z njo porezal po vratu. Kljub takojšnji pomoči žene in sosedov je žal med prevozom v bolnico umrl. Kapca V petek, 21. julija, se je A. D. peljal z osebnim avtom iz lendavske smeri in na Kapci je zaradi neprilagojene hitrosti (četudi je zaviral) zapeljal v levo in trčil v osebni avto, ki je pripeljal nasproti. Sopotnica v vozilu A. D. se je hudo poškodovala, drugi trije udeleženci v prometni nesreči pa so jo odnesli z lažjimi poškodbami. Gmotne škode je za 800.000 tolarjev. Kristanci Na njivi pri Kristancih, na kateri sicer raste koruza, so policisti odkrili 11 sadik indijske konoplje, ki velja za mamilo, zato jo je prepovedano gojiti. Rastlino so zasegli in uničili, tistega tujca, ki jo je posadil, pa bodo skušali čimprej najti. Radenci 19. julija, med 15. in 18. uro je neznanec ukradel s parkirišča hotela Radin v Radencih osebni avto Golf, rdeče barve, registerska številka PO 17 05E. Če morda kdo ve kaj o izginiulem golfu, naj ja pokliče na številko 113. Osebni avto je izginil tudi v Murski Soboti. Gre za opel kadet, registrska številka MS J2 122, ki je bil v noči na 21. julij parkiran na Lendavski ulici, vreden pa je bil 800.000 tolarjev. Murska Sobota So ljudje, ki so tudi ponoči lačni, na primer G. D. iz Murske Sobote. Ta je 20. julija ob 1.25 prižgal štedilnik in si ocvrl krompir. Noč pa ima svojo moč in olje je pozabil vzeti s šporata. To se je vnelo, nakar so začeli goreti še kuhinjski elementi. Dogodek je prebudil še očeta, ki je hotel odnesti vroče olje v kopalnico, a se mu je med hojo spodrsnilo in se je požgal po nogah in roki. Potem so prišli soboški gasilci in ogenj pogasili. Markovci M. A. iz Markovec na Goričkem si bo dobro zapomnila neljub dogodek iz sobote, 22. julija: samo za dve uri je odšla zdoma, v tistem času pa se je nekdo splazil skozi odprto okno v hišo in iz omare sunil 370.000 tolarjev prihrankov. Storilca seveda skušajo najti. Murska Sobota Še en dokaz, da moški ni(s)mo za v kuhinjo. 22. julija ob 15.25 se je močno kadilo iz stanovanja v četrtem nadstropju v Mojstrski ulici v Murski Soboti. Tudi tam si je kuhal kosilo moški, ki pa gaje premagala dremavica in je zaspal, zato se je kuha prismodila. Zagorelo pa k sreči ni nič kaj večjega. Tudi zato ne, ker so pridrveli soboški gasilci in s pomočjo lestve vstopili v stanovanje, odstranili prismojeno hrano, prezračili prostore in - prebudili zaspančka. Lukavci Nedelja je, pravimo, Gospodov dan, toda po tem, ker boste prebrali v nadaljevanju, boste morda rekli, da je bila tudi dan tatovov. Poglejte! Nekdo je skušal vlomiti v prostore kinološkega društva v Lukavcih, a jo je popihal, ko se je vključila alarmna naprava. Iz Luka-vec pa le ni odšel brez plena, saj je s parkirišča pred gasilskim domom ukradel kolo z motorjem. V nedeljo je s parkirnega prostora v Moravskih Toplicah nekdo ukradel osebni avto Ford Siera, svetlo sive kovinske barve, registrska številka LJ G2 140, vreden 600.000 tolarjev. Kdo je spreten tat? Odranci V nedeljo, 23. julija, so okrog 12. ure našli mrtvega 50-letnega Jožefa L. Poklicali so zdravnika, ki pa na truplu ni odkril nobenih znakov morebitnega nasilja, je pa ocenil, da je morda umrl zaradi notranjih poškod, ki jih je dobil pri padcu. Opravljena je bila obdukcija. Š. S. ■ 18 ŠPORT 27. julij 2000, IBTIl Nogometna Si. mobil iiga Mura : Korotan 0 ; 0 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 2.000. Sodnik: Novarlič (Maribor). Mura: Luk, Prednik, Dominko, Gabor, Lukič, Ristič, Vogrinčič (D. Žilavec), Gajser, Cifer (S. Žilavec), Nikčevič (Benko), Grizold. V prvi prvenstveni tekmi pod strokovnim vodstvom trenerja Zlatka Kranjčana Sobočani niso zabeležili pričakovane zmage nad Korotanom, vendar so prikazali solidno igro. Nadigrali so Prevaljča-ne, si ustvarili številne priložnosti za gol, ki pa so žal ostale neizkoriščene. V moštvu Korotana so nastopili kar štirje bivši igralci Potrošnika iz Beltinec in Mure - Popescu, Bukovec, Simon Baranja in Adamo Baranja -, na klopi za rezerve pa je sedel vratar Kuzma. Prekmurci pa se niso najbolje odrezali, saj so Bukovec, Adamo in Simon Baranja morali predčasno z igrišča. Trener Kranjčar, kakor tudi večina gledalcev so bili z igro Mure zadovoljni, ne pa z učinkovitostjo, kar je stara slabost Sobočanov. Pričakovanj s svojim prvim nastopom tudi ni izpolnil napadalec Nikčevič, ki naj bi bil gol igralec Mure, saj je moral tudi predčasno z igrišča. Pričakujemo pa lahko, da bo Mura svojo pravo vrednost pokazala že v nedeljo v Sežani, kjer igra z novincem Taborom. (FM) Olimpija 1 1 0 0 3:1 3 Primorje 1 1 0 0 2:0 3 Rudar 1 1 0 0 1:0 3 Gorica 1 0 1 0 2:2 1 Tabor 1 0 1 0 2:2 1 Maribor 1 0 1 0 1:1 1 Dravograd 1 0 1 01:1 1 Korotan 1 0 1 0 0:0 1 Mura 1 0 1 0 0:0 1 Domžale 1 0 0 1 0:i 0 Koper 10 0 1 0:2 0 Publikum 1 0 0 1 1:3 0 Predstavljamo vam Apače novi tretjeligaš V več kot petdesetletni zgodovini so nogometaši iz Apač dosegli težko pričakovani cilj - uvrstitev v tretjo državno nogometno ligo. Pot do tega uspeha je bila dolga in naporna, zato so uspeha tembolj veseli. Začetki nogometa v Apačah segajo v leto 1948, ko je bila pri Te-lesnovzgojnem društvu Partizan Apače, ki jo je vodil predsednik dr. Anton Toplak, ustanovljena nogometna sekcija. Po štirinajstih letih (leta 1962) so se mladi nogometaši iz Apač vključili v lenarško ligo malega nogometa, kjer so v tekmovalni sezoni 1968/69 postali prvak. Zanimanje za nogomet je bilo med mladimi vedno večje in začeli so razmišljati o igranju velikega nogometa, ki se je naglo širil v Pomurju. Čeprav so bili brez no- Nogometaši Apač - novi član tretje državne lige. Stojijo od leve: Janko Irgolič (trener), Ladislav Kučan (fizioterapevt), Matej Grilanc, Goran Jage'tič, Uroš Lešnik, Dejan Gumzer, Marjan Kocet, David Džekovski, Aleš Muhič, Denis Topolinjak, Srečko Cipot in Boštjan Kozar; čepijo: Roberet Vukan, Matjaž Weingerl, Primož Rakovec, Marjan Šemrl, Ronald Fras, Zvonko Kurbus, Aleš Vaenhandel in Rena- I Nogometni klub Nafta Prenovljeno igrišče v Lendavi Beograjski Partizan, ki je leta 1946 v prvenstveni tekmi prve jugoslovanske nogometne lige premagal Nafto z 2 : 0, je po več kot pol stoletja zopet gostoval v Lendavi in odigral prijateljsko tekmo z Nafto ter zmagal s 3 : 1. S tem so Beograjčani dali posebno obeležje otvoritvi prenovljenega stadiona Nafte v Lendavi. Nogometni klub Nafta, ki je pred letom in pol doživljal veliko krizo, je z novim vodstvom v tem času uspel sanirati stanje v klubu, hkrati pa realiziral prvo fazo obnove stadiona - prenovo igrišča, ki je bilo v zelo slabem stanju. Dela so stala okrog 18 milijonov tolarjev, od tega je 10 milijonov prispevala Občina Lendava, preostali del pa sponzorji. V obnovo stadiona je bil vključen tudi projekt vseslovenske akcije, v kateri sodeluje podjetje Helios iz Domžal, ki je prispevalo svoj delež v barvah in lakih. V prihodnjem letu bodo nadaljevali z obnovo stadiona Nafte. Zgraditi nameravajo nove tribune, urediti klubske prostore z dodatnimi slačilnicami ter potrebne pomožne prostore. S tem želijo ustvariti boljše razmere za delo z vsemi selekcijami. Z nekaterimi okrepitvami članskega moštva pa napovedujejo v prihodnje tudi boljše tekmovalne rezultate in vrniti Nafti ugled, ki gaje imela pred leti. Izboljšati nameravajo tudi strokovno delo, saj je prioriteta vzgoja lastnega kadra. V ta namen bo v okviru kluba delovala nogometna šola, ki jo bo vodil Boris Radoš. Na otvoritveni slovesnosti prenovljenega igrišča sta župan Občine Lendava Jože Kocon in predsednik NK Nafta Mihael Dominko podelila priznanja nogometnim veteranom Ladislavu Toroku, Štefanu Šimonki in Jožetu Gerenčerju, ki gometnega igrišča, so se v tekmovalni sezoni 1971/72 vključili v tekmovanje pomurske nogometne lige zahod, kjer so med enajstimi moštvi zasedli šesto mesto. Tri leta so igrali v zahodni skupini pomurske nogometne lige, nato dve letih v enotni pomurski ligi, v tekmovalni sezoni 1975/76 pa so zasedli predzadnje mesto in izpadli iz lige. Zatem so tekmovali v prvi soboški medobčinski nogometni ligi vse do leta 1984, ko so postali prvaki in se zopet uvrstili v enotno pomursko ligo, kjer pa so igrali le eno leto, zasedli zadnje mesto in izpadli iz lige. । Potem so nekaj časa igrali v prvi in drugi soboški medobčinski ligi. Prelomnica za apaški nogomet je bila tekmovalna sezona 1994/ 95, ko so v soboški drugi medob- Zupan Občine Lendava Jože Kocon in predsednik NK Nafta Mihael Dominko sta prerezala trak in prenovljeno igrišče Nafte predala namenu. Fotografija: Jure Zauneker so leta 1946 igrali na tekmi Nafta: Partizan, ter Karlu Pojbiču, najstarejšemu športniku Lendave. Priznanji sta dobila tudi pokrovitelj podjetje Nafta iz Lendave in NK Partizan iz Beograda. Predsednik Športne zveze Lendava Vili Sekereš je podelil priznanja mladim nogometašem Nafte, ki so klub uspešno činski nogometni ligi zasedli prvo mesto in se uvrstili v prvo medobčinsko ligo. Po petih letih tekmovanja v soboški prvi medobčinski nogometni ligi je Apače v sezoni 1999/2000 postalo prvak in se uvrstilo v tretjo državno nogometno ligo vzhod, kar je doslej največji uspeh. Pot do tega uspeha ni bila lahka, saj so se za prvo mesto poleg Apač potegovala še moštva iz Rakičana, Tišine in Lipe. Za Apače je bilo odločilno srečanje v Rakičanu, kjer so zmagali, prevzeli vodstvo in ga obdržali do konca. Prvo mesto Apač je vsekakor rezultat načrtnega in strokovnega dela v klubu, kakor tudi velikega razumevanja krajevnih in občinskih dejavnikov. V klubu namreč posebno skrb namenjajo vzgoji lastnega zastopali na mednarodnih igrah šolarjev v Kanadi, kjer so zasedli četrto mesto. Predsednik MNZ Lendava Branko Gros pa je podelil pokala za osvojeno prvo mesto v meo-dbčinski ligi mladi nogometašem Nafte (U-12 in U-14). FERI MAUČEC kadra, zato je uspeh toliko pomembnejši, ker so ga dosegli z domačim kadrom. Poleg igralcev pa imajo veliko zaslug za doseženi uspeh vsekakor trener Janko Irgolič, sicer trener vratarjev državne članske nogometne reprezentance, ki je svoje izkušnje znal prenesti na mlade igralce, ter neumorni predsednik kluba Zlatko Grilanc, ki je gonilna sila in zna prijeti za vsako delo, ki je potrebno na igrišču. Poleg tekmovalnega uspeha pa se v Apačah lahko pohvalijo tudi z lepim športnim objektom, ki ga vtem času dograjujejo. V objektu imajo urejene slačilnice za igralce in sodnike, klubski bife in sanitarije. Trenutno postavljajo novo ograjo okrog igrišča, ki bo nared do začetka prvenstva. Letos nameravajo zgraditi še klubsko dvorano. V načrtu pa imajo tudi zgraditev tribune za 800 gledalcev. Pri tem jim poleg krajanov in občine pomagajo tudi številni sponzorji in donatorji. Z dokončanjem klubskih prostorov, igrišča in tribun pričakujejo, da se bo število gledalcev od sedanjih 300-400 povečalo na 500. V tekmovanje tretje državne nogometne lige Apačani stopajo z velikim optimizmom. Osnovni cilj so z uvrstitvijo v tretjo ligo dosegli, saj menijo, daje ta liga idealna za kraj in Apaško dolino. V novi tekmovalni sezoni želijo postati stabilen tretjeligaš, svoje mesto pa vidijo med prvimi petimi moštvi. Želijo so tudi, da bi čez dve leti vzgojili vsaj dva igralca, ki bi lahko nadaljevala nogometno kariero v prvi ali drugi ligi. V moštvu ne bo prišlo do bistvenih sprememb. Vsi igralci so ostali, prišla pa sta iz Radgone Goran Logar in Bojan Fifolt. Moštvo pa bo še naprej vodil trener Janko Irgolič. FFRI MAIIČFC | Speedway team Lendava Avgusta dirka za veliko nagrado Lendave Speedway team iz Lendave je eden od treh slovenskih klubov, ki je zelo aktiven, za kar gre priznanje 5-članskemu upravnemu odboru na čelu s predsednikom Andrejem Matjašecem. Lendavčani se uveljavljajo tako na tekmovalnem kot organizacijskem področju. Med tekmovalci redno tekmujeta Jože Koren in Gerhard Lekše, imajo pa še dva mlada tekmovalca Damira Lučiča in Ištvana Horvata (nečak bivšega državnega prvaka Arturja Horvata), ki se bosta na tekmovanjih predvidoma pojavila prihodnje leto. Lendavčani so od letos petih načrtovanih dirk izvedli že tri: dirko za državno prvenstvo posameznikov, pokalno ekipno tekmovanje klubov in mednarodno dirko za nagrado železnega ovna. Izkazali so se predvsem na pokalnem ekipnem tekmovanju, saj je Lendava, za katero so tekmovali Najboljši speedwayisti na lanski mednaroni dirki za Veliko nagrado Lendave. Stojijo od leve: Stefano Alfonzo (Italija), Matej Ferjan (Slovenija), Robert Nagy (Madžarska), Mihael Makovski (Češka), Izak Šantej (Slovenija) in Andrea Maida (Italija). Koren, Lekše, Pekete, Satmari, Hell in Szegvari, po dveh dirkah na prvem mestu. Preostali sta še dve dirki -za veliko nagrado Lendave, ki bo 20. avgusta, ob 16. uri, in zadnja dirka za državno prvenstvo posameznikov, ki bo 17. septembra na dirkališču v Petišovcih. Poslastica za ljubitelje speedwaya bo vsekakor dirka za veliko nagrado Veterani lendavskega nogometa Od leve: Ladislav Torok, Štefan Šimonka, Karel Pojbič (najstarejši športnik) in Jože Gerenčer. Fotografija: Jure Zauneker DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZBRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA V POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU ZA LETO 1998 - ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERAPIJO BOLEČINE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK. 444 - gost prvi Radio Murski val 94,6 Mhz slovenski gasilec, madžarski narodnostni delavec, legendarni direktor Pletilstva Prosenjakovci Ernest Eory, gostitelj Dejan Fujs Lendave, kjer pričakujejo močno mednarodno udeležbo. Poleg najboljšega slovenskega speedwayi-sta Mateja Ferjana, ki je po enem od staršev tudi Prekmurec in spada med 20 najboljših speedwayi-stov na svetu, bodo na dirki sodelovali tudi Armando Castagna, najboljši italijanski tekmovalec, Zoltan Adorjan, 13-kratni prvak Madžarske, in Zlatko Krznarič, najboljši voznik Hrvaške. Poleg tega bodo na dirki sodelovali še tekmovalci iz Avstrije, Češke in Slovaške, pričakujejo pa tudi Johnstona, ki je letos že navdušil gledalce v Petišovcih. Sodelovala bosta tudi domača tekmovalca Koren in Lekše. Speedway team klub Lendava, ki se je že večkrat izkazal z odlično organizacijo najzahtevnejših tekmovanj, pa bo prihodnje leto tudi organizator polfinala evropskega prvenstva v speedwayu posameznikov. Predvidevajo, da bodo do takrat tudi obnovili stadion v Petišovcih. Zelo si želijo, da bi na dirkališču uredili tudi razsvetljavo ter tako omogočili treniranje in tekmovanje tudi v večernih t^ah. Zahvaljujejo se tudi številnim sponzorjem, ki jim pomagajo in pričakujejo, da bodo njihove pomoči deležni tudi v prihodnje. FERI MAUČEC Nedelja, 30.7., ob 10.30 Nedeljska kuhinja vestnik , 27. julij 2000 ŠPORT Atletika -----------------------------------------J Jožica Šiftar evropska svetovnem prvenstvu v Atlanti je v teku na 42 km zasedla osmo mesto z osebnim rekordom, na sveto- podprvakinja Na nedavnem evropskem prvenstvu veterank v maratonu na 42 km na Finskem se je izkazala najboljša pomurska maratonka Jožica Šiftar, članica Tekaške sekcije Radenske, saj je v svoji starostni kategoriji zasedla drugo mesto, osvojila srebrno medaljo in postala evropska podprvakinja. Jožica Šiftar je šport in gibanje vzljubila še v šolskih letih ter sodelovala na vseh športnih prireditvah in tekmovanjih. Po končani srednji šoli je šport zaradi družine in službe nekoliko zanemarila. Ponovno se je vključila v športno dejavnost kot vaditelj cicibartov pri soboškem društvu Partizan, kjer še danes dela kot vaditelj ženske rekreacije. Ni zanemarila tudi teka. Najprej se je preizkusila na maratonu treh src v Radencih v teku na 21 km. Leta 1991 se je vključila v tekaško sekcijo Radenske in se začela udeleževati raznih tekaških prireditev. Rezultati so bili spodbudni in poleg domačih je sodelovala tudi na mednarodnih tekmovanjih. Tako je leta 1995 tekla na 42 km na ma- H it r ost n o rolanje Šijanec drugi v Avstriji V avstrijskem Welsu je bilo mednarodno tekmovanje v hitrostnem rolanju. Med 97 tekmovalci iz 5 držav sta sodelovala tudi člana Rol-ler kluba Murska Sobota Davor Šijanec in Jasna Šantavec ter se lepo odrezala. V maratonu na 42 km je Davor Šijanec zasedel drugo, Jasna Šamatavec pa četrto mesto. (FM) (70 080-1200 | POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI ratonu na Dunaju ter celo na 75 in 100 km v Švici. Lete kasneje je že nastopila na evropskem in svetovnem prvenstvu v teku na 10 in 42 km ter dosegla dobre uvrstitve. Na Obnova športnih objektov Občinska športna zveza Moravske Toplice se je letos prvič prijavila na javni razpis vseslovenske akcije obnove športnih objektov, ki ga je kot partner Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenje športnih zvez objavil Helios iz Domžal. Skupaj z Nogometnim klubom Čarda iz Martjanec je namreč prijavila obnovo športno-rekreacijskega centra v Martjancih. V ta namen je od Heliosa brezplačno prejela 300 kilogramov barv in lakov, ki so jih namenili za obnovo fasade, notranjosti večnamenske dvorane ter za zaščito ograje in golov na nogometnem igrišču. Občinska športna zveza Moravske Toplice bo tudi v prihodnje sodelovala na podobnih razpisih. Tekst in fotografija: Geza Grabar Atletika __________________ Samo Pelci državni prvak Na Ravnah je bilo državno prvenstvo v atletiki za starejše mladince in mladinke. Sodelovali so tudi mladi tekmovalci AK Pomurje iz Murske Sobote in osvojili dvoje Poletna olimpijada v Ljutomeru V okviru 5. poletne olimpiade 2000 so v Ljutomeru športne prireditve, ki jih je organizirala Agencija za šport Ljutomer v sodelovanju z Radiom Maxi Ljutomer. Tekmovali so v odbojki na mivki, mini nogometu in košarki. Sodelovalo je nad 70 tekmovalcev in tekmovalk. V odbojki na mivki je med dečki do 15 let magala ekipa Power Dance-rke pred Foxi Teens. Med tekmovalci nad 15 let je prvo mesto osvojila ekipa Luzeri pred Zlatorogi in vnem prvenstvu v Angliji pa je bila deseta. Na evropskem prvenstvu v Italiji je v teku na 10 km je bila sedma, na 42 km pa četrta. Na evropskem prvenstvu na Finskem pa je zasedla celo drugo mesto in dobila srebrno medaljo, ki je ni pričakovala. Po sedmih mesecih odmora je zopet začela trenirati meseca marca, vendar je krizo premagovala s prvimi teki: v Celju je bila na 6,5 km druga, v Čatežu v teku na 21 km tretja, v.Radencih na 42 km tretja, v Račah na 9 km prva, v Moravskih Toplicah v teku na 10 km prva, v Mirni peči na odprtem državnem prvenstvu v teku na 21 km je v absolutni kategoriji četrta in izboljšala osebni rekord za dve minuti. Seveda pa je zelo vesela srebrne maratonske medalje, ki jo je dobila na evropskem prvenstvu na Finskem. Zelo hvaležna je sponzorjem, ki jo podpirajo, sicer se teh tekmovanj ne bi mogla udeležiti. Letos jo še čaka ljubljanski maraton, kjer bo tekla na 42 km, 75 km dolgi tek v Logarsko dolino in morda še kakšen krajši tek. Najbolj vroče pa si želi, da bi se prihodnje leto udeležila svetovnega prvenstva v Avstraliji, kjer bi rada nastopila v treh disciplinah, v tekih na 5, 10 in 42 km. Upajmo, da se ji bodo želje tudi uresničile. FERI MAUČEC medalj. Najbolje se je odrezal Samo Pelci, ki je v teku na 400 m s časom 49,21 postavil osebni rekord, zasedel prvo mesto in postal državni prvak. Osebni rekord 22, Radiom Maxi. Med veterankami pa je zmagala ekipa Čarlijeve dame pred Tondachom. V mini nogometu je v skupini do 15 let zmagala ekipa Ulični pred Hipiji in Prleki. Pri dečkih nad 15 let je bila najboljša ekipa Everlest pred Bobi palčkami in M-Power. V košarki je med dečki do 15 let zmagala ekipa Rovni ovinek pred Marsovci, med dečki nad 15 pa je bila najboljša ekipa Partizani pred Vinskimi mišicami. (FM) Nogomet Nogometaši beograjskega Partizana, podrpvak Srbije, so na gostovanju v Murski Soboti premagali domačo Muro s 3 : 1 (2 : 1). Strelci: Ilič, Delibašič in Ivic za Partizan ter Gajser za Muro. V Lendavi pa je Partizan premagal Nafto s 3 : 1. Strelci: Vukič, Ilič in Hijen iz 11 m za Partizan ter Gostan za Nafto. (FM) Hrvaški prvoligaš Zagreb je v prijateljski tekmi visoko premagal Beltince z 9 : 0. Zagrebčani so povsem nadigrali mlado moštvo Beltinec, ki se je le v prvem polčasu dobro upiralo boljšim domačinom. (FM) Pri soboški Muri so se odločili še za eno okrepitev iz tujine. Enoletno pogodbo je podpisal Atila Horvat iz Madžarske, ki je nazadnje igral v Avstriji. To je trenutno edini tujec pri soboškem prvoligašu. (FM) Odigranih je bilo več prijateljskih nogometnih tekem. Izidi: Zagreb : Beltinci 9 : O, Turnišče : Nafta 0:1, Črenšovci: Bistrica 3 : 2, Lesoplast: Vadas 8 : O, Odranci : Beltinci O : 3, Grad : Čarda 1 : 7, Ižakovci:.Odranci 2 : 2, Bistrica : Renkovci 0:1, Redics: Nafta 1 : O, Kobilje: Sloboda Miholjan 5 : 2, Olimpija : Čentiba 1 : 2, Veržej: Ptuj 3 : 2. (FB, FH, FM) Tenis V polfinalu teniškega turnirja za dekleta do 14 let v Leeuwardenu je Radenčanka Andreja Klepač iz gubila z Darijo Kustovo iz Belorusije. V tekmovanju dvojic pa je skupaj z Mašo Zec Peškirič izgubila z dvojico Domachovvsko in Brozdo iz Poljske. (FM) 85 je postavil tudi v teku na 200 m in zasedel sedmo mesto. Izkazala se je tudi Polonca Horvat, ki je v teku na 800 m s časom 2:18,53 zasedla tretje rnesto in dobila bronasto medaljo. Uspešen je bil tudi Gregor Lenarčič, saj je v suvanju kroge (11,83) zasedel četrto, v metu diska (34,49) pa peto mesto. V obeh disciplinah je postavil osebni rekord. Miha Žalig je skočil v višino 194 cm in si delil četrto do peto mesto. Med ostalimi soboškimi atleti velja omeniti 7. in 12. mesto Tjaše Hujs v teku na 800 in 1500 m, 8. do 9. mesto Karmen Grnjak v skoku v višino in 10. mesto Anje Cipot v skoku v daljavo z osebnim rekordom. Aleš Kociper je v teku na 100 in 200 m zasedel 22. mesto. (G. G.) Anketa med paraplegiki Srečanja, ■ ■ ■ v ■ ■ ki navdušujejo V Murski Soboti je bilo konec minulega tedna tretje športno srečanje paraplegikov Rodata iz Budimpešte na Madžarskem ter Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije. Prve stike sta društvi vzpostavili pred tremi letu na mednarodnem maratonu treh src v Radencih in obe strani sta zadovoljni, da je do njih prišlo. Vsako leto se srečujejo dvakrat, enkrat v Sloveniji in enkrat na Madžarskem. Povratno srečanje bo septembra na Madžarskem. Sicer pa smo povprašali paraplegike same, kaj jim pomenijo tovrstna srečanja. Bertalan Czipkes: »Zelo sem vesel, da smo se prvič srečali na mednarodne^ rrtaratonu treh src v Radencih in da je prišlo do športnih srečanj med paraplegiki našega društva Rodata in pomurske regije. Spoznali smo nove prijatelje, s katerimi dobro sodelujemo. Poleg športnih tekmovanj pa tudi izmenjujemo naše poglede na življenje, ki ga živimo. Z dosedanjimi srečanji sem zelo zadovoljen in želim si, da bi jih ohranili tudi v prihodnje, saj riam olepšujejo naše življenje.« Franc Borovnjak: »Mislim, da so ta srečanja koristna za paraplegike obeh držav in bi moralo do njih priti že prej. Na njih preizkusimo naše športno znanje; doslej je bilo to le v šahu in pikadu, v prihodnje pa upam, da bomo tekmovalne discipline razširili. Poleg športnih .srečanj pa si tudi izmenjujemo izkušnje, ki nam bodo gotovo koristile pri našem nadaljnjem delu. Na tovrstnih srečanjih pa našim gostom pokažemo tudi nekatere naše znamenitosti in značilnosti pokrajine, kolikor nam to kratek čas dopušča.« Sandor Horvat: »Največ zaslug zato, da je prišlo do športnih srečanj med Društvom paraplegikov Prekmurja in Prlekije ter našim društvom Rodata iz Budimpešte, ima naš trener Laszlo Koteles, ki je ekipo paraplegikov vodil na tekmovanju mednarodnega maratona treh src v Radencih. Mislim, da so tovrstna srečanja za nas paraplegike koristna, saj se na njih dobro poču- timo. Od našega prvega sj-ečanja, ko smo igrali le šah, smo tokrat tekmovali že tudi v pikadu, v prihodnje pa upam, da bomo tekmovanje še razširili.« Vlado Horvat: »Ob našem prvem srečanje na radenskem maratonu smo oboji izrazili željo, da bi imeli medsebojna srečanja. Dogovor je bil uspešen, in kot vidite, se tokrat srečujemo že tretjič. Ta srečanja so za nas koristna in prijetna, zato mislim, da bodo ostala tradicionalna. Mislim, da bi jih tudi kazalo razširiti, seveda v kolikor nam bodo to. dopuščala razpoložljiva finančna sredstva. S tem tudi spoznavamo nove prijatelje in krepimo sodelovanje med državama. Zato si želi- mo, da bi srečanja ohranili tudi v prihodnje.« Gabor Meszaros: »Vesel sem, da smo lahko že drugič prišli na srečanje v Slovenijo, kjer smo bili lepo sprejeti in se dobro počutimo. Upam, da se bomo septembra na Madžarskem lahko našim prijateljem zato oddolžili. Naša želja je, da bi tovrstna športna srečanja ohranili in jih razširili tudi na nekatere druge panoge. Pri nas se pa-raplegiti ukvarjajo z atletiko, namiznim tenisom, hojo in šahom. V namiznem tenisu smo imeli celo enega tekmovalca na olimpijskih igrah. Naše društvo pa je tudi najboljše■ v namiznem tenisu v državi? Leon Jurkovič: »Mislim, da bi lahko bilo takšnih športnih srečanj med paraplegiki sosednjih držav še več, saj gotovo koristijo enim in drugim. Poleg športnih tekmovanj, ki bi jih morali razširiti, taka srečanja prispevajo tudi k zbliževanju med ljudmi in služijo za izmenjavo izkušenj. Na srečanjih se zelo dobro počutimo, kar je za nas tudi veliko. Doslej še nisem bil na srečanju na Madžarskem, zato se septembrskega srečanja, v kolikor bom šel, tembolj veselim.« FM 20 MULARIJA 27. julij 2000, VESTNIK Varna povezava Stephen King, eden najuspešnejših J \ " ameriških piscev in kultni avtor, se je J 1 odločil, da bo z objavo svoje knjige na inter- netu zaobšel založniške hiše. Prvo poglavje novega romana The Piant je objavil na spletnih straneh 24. julija, bralci pa si ga lahko »snamejo« s spletne strani www.stephenking.com. Ko bo vec kot 75 odstotkov vseh bralcev, ki so si poglavje sneli z interneta, plačalo po en dolar, bo knjigo pisal naprej. V nasprotnem primeru bo King po svojih besedah pisanje opustil. Kot pravi, ne ve, ali mu bo eksperiment uspel. »Vem le to, da imam prekleto dobro zgodbo, in ce mi bodo plačali, jo bom povedal,« je povedal King. Njegova založba Simon & Schuster pri projektu ne sodeluje, kar je prvi primer, da bo založba, ki tiska in izdaja knjige nekega avtorja, povsem izključena pri objavi njegovega dela, še pišejo v časopisu VVashington Post. http://www.strki.com/ Ko so Štrki utrujeni, si omislijo »propelerje«, ki si jih »privijejo« na hrbet. Tako lahko »jadrajo« do mile volje, no vsaj do zadnje kapljice bencina. http://www.simedia.org/slo/ ZitniKrog.htm Konec junija so sev deželi ob Muri pojavili krogi v žitu. Kakšno je njihovo sporo- http://www.drustvo-mladi.si/fuks.htm 2000, Festival umetnosti, kreativnosti in sodelovanja. Koncerti popularnih sloven skih in tujih glasbenih skupin, delavnice, prezentacije, videoprejekcije, športne igre. Vse to od 10. do 13. avgusta. http://www.geocities.com/pikipujska/ Piki pujska. Slike simpatične pujske. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. Lahko noč, prijatelj medvedek, uspavanko tiho pojem ti v slovo, sanjaj o rožah, moj sladkosnedek, ki na našem vrtu kot srčki cveto. TAMARA PERŠA, OŠ Cankova lUclč ? Ko so bogojinski šolarji raziskovali stare običaje, so seveda »odkrili« tudi »starinsko go-stiivanje«, pri katerem so morali biti obvezno zraven tudi pravi vaški muzikantje. Prikaz je jim je zelo uspel, zato se zna zgoditi, da jih bo kdo tudi zares angažiral. FOTO: JG Sneguljčico, in becLevn neMifac cbiu^oče jzlCLV-ijiCO 7. OŠ Turnišče so nam pred kratkim poslali pravljico, ki so jo napisali in ilustrirali učenci 1. b-razreda pri dodatnem pouku s pomočjo mentorice Milene Salaj. Naslovili so jo Gozdna pravljica. Objavili jo bomo v dveh delih. V samotnem gozdu je živel rjavi medved Kosma-tinko. Podnevi je nabiral gozdne sadeže, zvečer pa je posedal pred svojo staro leseno hiško. Nekoč ga je pot zanesla daleč v temni gozd. Prišel je do starega štora, kjer je sedel žalosten volk. Znanega jutra nisem sanjal žalostnih sanj. Ko je bilo najlepše in najslabše, sem se zbudil. Kakšna sreča me je doletela! Nisem se začel oblačiti. Ura ni kazala ničesar; čas je bil za avtobus. Počasi se nisem obuval, a avtobus mi vseeno ni odpeljal. Vzel sem kolo in divjal, kolikor se je dalo. Na poti me ni ustavil nek jezni gospod in me vprašal, kje je. Sploh mu nisem odgovoril, da je v Radoslavcih. Pot se je nezanimivo nadaljevala. Prišel sem v šolo in pogledal, koliko ni ura. Ups, groza", ni še bil konec pouka! Odpravil sem sev razred. Učiteljica je bila presrečna, ker sem toliko zamudil. Pri matematiki bi moral odgovarjati biologijo, a je sošolki zazvonil telefon in učiteljica je bila spet presrečna. Zaplenila je mobitel in obljubila, da ga vrne na začetku šolskega leta. Kazen kot nagrada! Sledila je nemščina, kjer smo se ukvarjali z notami in petjem. Za malico niso bili slastni makaroni in vsi smo se z veseljem mastili z njimi. Začel se je zemljepis, kjer nisem bil vprašan in sem dobil prav dobro slabo oceno. Po zemljepisu nismo šli domov, ker se je začel čas počitnic. Žalosten in obupan sem se začel vračati proti domu in se nisem veselil počitnic. »Juhuhu, juhuhu!« nisem žalostno vzkliknil in še: »Ončnok ketičop, avd acesem mob amod!« ROK KLEMENČIČ, 6. RAZ., OŠ MALA NEDELJA Učiteljica Slavica na podružnični OŠ v Gaberju se je odločila, da bodo njeni mladi igralci za konec šolskega leta pokazali rezultat svojega večmesečnega dela pri pouku slovenskega jezika tudi občinstvu, to je sošolcem, vrstnikom na drugih šolah, staršem idr. Pripravili so dramatizacijo pravljice Sneguljčica in sedem palčkov, in to na nekoliko drugačen način. V besedilo so vnesli humoristične vložke, reklamne slogane idr. Gledalci so bili povsod navdušeni nad njihovo predstavo. Igralci in mentorica pa so pogrešali kakšno spodbudno besedo vodstva šole. OLGA PAUŠIČ, DOŠ I LENDAVA V gozdu daleč za vasjo veverice z dolgimi repi rajajo. Z lešniki se sladkajo in se na ves glas hihitajo. Saj prebudile so se iz spanja, kako bo naprej, se jim ne sanja. Ko zapadel je sneg, pobelil je tudi veveričji breg. LEJA SABOTIN, 3. A, OŠ ODRANCI Tale posnetek je nastal, ko so člani Potapljaškega društva M. Sobota prikazovali na soboškem kopališču svoje potapljaške veščine. Bilo je zelo zanimivo. Foto: JG - Pozdravljen, prijatelj volk! Nekam čudne volje si? - Imaš prav! Prijateljev nimam. - Pa postaniva midva dobra prijatelja, je predlagal Kosmatinko. - Z veseljem, je prijazno odgovoril volk. Skupaj sta odšla na medvedov dom v temnem gozdu. V medvedjem domu sta si pripravila slastno večerjo. Črni volk si je zaželel jetrno juho, medved pa se je sladkal s pečeno medeno hruško. Nato sta liSH 27. julij 2000 NA SCENI 21 Napovednik koncertov Ljutomer 11. avgusta: Posodi mi jurja, atrij mestne hiše Ljubljana 1. avgusta: Lou Reed, Križanke 30. in 31. avgust: The Magic of the Dance (Irska) 6. september: Lee Scratch Perry + Mačka B + Sunny Orchestra Gradec 17.-19. avgusta: Diane Reeves, Jazz Somer 8. oktobra: Texta, Schauspielhaus 15. novembra: The Holmes Brothers, Kulisse Dunaj 1. avgusta: Tina Turner + John Fogerty, Ernst Happel Stadion 20. avgusta: Bad Religion (?) 6. septembra: Enrique Iglesias, Stadthalle 9. oktobra: Wynton Marsalis/Lincoln Jazz Orchestra, Konzerthaus Budimpešta 2. avgusta: Lou Reed + Chumbawam-ba, Sziget Festival 3. avgusta: Suzanne Vega, Sziget Festival 6. avgusta: Clavvfinger, Sziget Festival 7. avgusta: Bad Religion, Pepsi Festival 7. avgusta: Bloodhound Gang, Sziget Festival 8. avgusta: Oasis, Sziget Festival 18. in 19. avgusta: Hundred Gypsy Violins, Gypsy Festival Film: Stigmata Besede Vaša čustva! srca! Prizadel me je! Bila je noč in tišina. Včasih sem le za trenutek videla luči avtomobilov in zibanje dreves, ki so se predale vetru, tako kot to noč jaz tebi. Sprejela sem vso bolečino, ki si mi jo z vsako besedo povzročal, sprejela sem tvoje laži, ki so bile tako umazane, da me je še danes sram - mene, da si jih izgovoril. Vedel si kako se lahko dotakneš mojega srca, pa ne s poljubi, ki jih nisem občutila, pa ne z nežnostjo, ki je nisem zaznala, ampak s solzami. Videla sem tvoje trpljenje, ampak ti nisi videl mene, kaj šele bolečino, ki me je ubijala, bolečino za katero si bil kriv ti! II Vedela sem, da nisem prvič na tej poti solz in trpljenja. Ta pot je popolna za tiste, ki niso nikoli ljubili, ampak je smrt za tiste, ki v sebi čutijo delček nekoga, delček drugega bitja. Če bom padla, me poberi, ker nisem sama kriva, da sem tukaj. Oprostila sem ti - zadnjič! in ti to dobro veš. Nekoč je bilo s tabo drugače in vem, da se ta preteklost, ta čas lepih spominov, ki spijo v najinih srcih, ne vrnejo ob poželenju na njih, nasprotno, odtujijo se. Nekoč sem zapisala nekaj besed o tebi, ki še danes veljajo zate: Niso bile sanje, ki zjutraj umrejo, ko odprem oči, to ni bil sneg, ki izgine s toplim žarkom sonca. Bilo je lepo, nežno bitje, ki se me je dotaknilo s pogledom. Čutim, da je v meni, da nosim del njega s seboj. On je tu, bije in čuti z mano. Živi v nekom, ki ga ljubi več kot samo življenje. Ti si moje srce. Ti si tisti, ki ne izgine kot sneg ali kot sanje zjutraj. A. Tebi, ki si odšel v neznano Slonim na oknu in čakam, da pozvoni pri vratih, a čakam zaman, kajti ta oseba je pozabila moj naslov. Zbrisala ga je iz srca. Zakaj? Še sedaj ne-razumem, zakaj oz. kaj sem takšnega storila ali rekla. Od tistega večera v baru se ni več prikazal. Odšel je neznano kam. Moje srce ga še vedno išče in pogreša. Kako ga naj najdem, ko pa je za sabo izbrisal vsako sled. Ostala je praznina. Čez čas sem prejela pismo, v katerem navaja različne vzroke za odhod, a nobeden ni pravi, ker se je hotel umakniti, pobegniti od mene. Toda zakaj, vsaj povedal bi mi lahko v oči in jaz bi to lažje sprejela kot pa nekaj nametanih besed na listu, ki diši po njem. Odšel je, nikoli več ga ne bom videla, slišala, čutila njegovega poljuba, slišala šepetanja nežnih besed. Izgubila sem svojo prvo ljubezen, na katero me bodo vezali lepi spomini. Morda se nekoč srečava na ulici kot popolna tujca in takrat se bova spomnila, da sva v mladosti bila par, ki so mu vsi zavidali. Ob topli skodelici kave bova poklepetala o času, ki je minil in izdal naju bo zlati obroček na prstancu, ki nama bo kradel pogled. Prepozno je. Kar sva v mladosti odvrgla, je obrodilo nov sad, a na drugem drevesu, ki se je zavedal ljubezni, ki mu jo dajem. Jana Ko vsega konec bo Moje srce še zdaleč ni svobodno. Zajeta sem v sanje, ki jih hranim zate. Iskala sem ljubezen, iskala sem srečo, a kje sem pristala. Počasi umiram, saj je moje življenje trpljenje. Kaj naj bi povzročilo zlom moje duše? Tvoja ljubezen? Ne, tvoje sovraštvo. Išči se v podobi mojega srca, a ne dolgo. Moje srce spet svobodno bo in takrat zate prostora več ne bo. Iskanje solz ni beg pred resnico, to je zame zdaj življenje. Čakam na trenutek, ko moja duša uničena bo. Takrat ne oviraj se, pusti vse kot je, samo mene sanjaj. Postani moja simpatija in bodi v mojih spominih za vedno. Ko mojega življenja bo konec, takrat svoboden boš. Ko vsega bo konec, misli name! A. R. Marjetica Živela sem sama sredi ravnega polja, nežna bila sem marjetica, odprl se je moj cvet, bil nedolžen je moj pogled, zvedavo zrla sem v svet, neizkušena, pa tako ranjena, mlada, pa tako osamljena. Ti bil si moj metulj, ponudila sem ti cvet, svoj sladki, nedotaknjeni med, a zdaj srce žaluj, ker on odprhotal je, tebi lagal je vse, a ti zaljubila si se, zdaj pri drugem cvetu je. Veter odpihal je liste, to moje nedolžno lice, sedaj dozorela sem, a ne edina na svetu tem. Sonja Upam Takrat ko po travniku sva hodila, takrat ko rože so cvetele, takrat je sonce sreče zame sijalo. Ti želel si iti v svet, želel obleči obleko slave. Spominjam se slovesa dne, ko si šel čez ocean. Bilo je težko, dolgo sem za tabo gledala, dolgo sem za tabo jokala. Kadar gledam v daljave širne, vedno slišim tvoj nežni glas: »Ko zopet bo travnik cvetel, ko sama po njem boš hodila, takrat se bom vrnil tudi jaz«. Sedaj ko zopet travnik cveti, ko sama hodim po njem, hodim in čakam... Upam, da ne čakam zaman... Tamarine Spomin Ni slajše misli kot lep spomin preteklih dni, zbledijo listi, usahne cvetje, utihne smeh, ptic veselo petje, dušo objame sto skrbi, a lep spomin nikdar ne obledi in z nami živi do konca dni. Nataša C. Zate Pesem danes bi zate napisala, pa mi žal beseda v grlu je ostala, klicala v noč bi samo tebe, jokala zate, pa čeprav ni zora. Zate ostala bi jaz od mrtvih, iskala srečo v žalostnih besedah. Črke sreče bi danes zate prebrala in se v kozarcu zate bi stopila, vse to bi naredila, le da bi te večno lahko ljubila. Mateja Z. Oblaki, oblaki Oblaki, oblaki, ponesite me k njemu. Naj zopet objamem ga, naj zopet začutim ga, naj zopet poljubim ga. Oblaki, povejte mi, ali pogreša me kaj, povejte mi, ali misli name kaj, ali hrepeni po meni kaj? Le kje je zdaj, le kaj počne? Oblaki, pomagajte mi, da čim prej minile počitnice bodo, da zopet videla se bova midva. Oblaki, oblaki, pomagajte mi, da od žalosti ne umrem vam jaz. Ghost Ateistična mučenica O filmu Stigmata režiserja Ruperta Wainwrighta, znanega po filmih Blank Check m (odhčni) Di inger je nekako težko razpravljati, ce gre z izdelek Ker to ni niti toliko pomembno, kot e npr. izueie^. w i 7nndba se v bistvu suče le okoli samo sporočilo filma. Zgoaoa w Armiette in dveh protagonistov, ki ju igra a duhovnik obe Gabriel Byrne. Slednji je znanstvenik m nem ki po naročilu Vatikana po svetu odkriva verske nem, ki po naDe|ievale k mišljenju, da se pn prevare, ki naj bJ na začetku f.|ma v njih dogaja čude _ Marije Device v ce. brazilski kraj Belo Ouinto, kj P rkvi toči to« solze, j. ^Sstaaniu mu .»Je sile. Kljub želi' P» “»njemr*th„ vatikanskiIn rTf Sto OTpoi®- Namesto tega ga pošlje v Evita), to odloc P Pittsburgh v Pennsylvanijo, večno deževni in e dogajati z atejstično frize. (Patricia Arguette). Le-ta namreč po sprejetju darila svoje matere, malega križa iz Bela Guinta, začne dobivati podobne rane, kot jih je imel Kristus, ko je umrl na križu, in začne govoriti ara-mejščino, jezik, ki ga je govoril Jezus. Oče Andrew (Byrne, katerega vloga nekoliko spominja na tisto iz Schwarzeneggerjeve polomije Začetek konca) je zbegan, ker doslej v zgodovini še noben nevernik ni dobival stigem, se pravi teh Kristusovih ran. Nedavno tega je v Italiji umrl Padre Pio, ki je bil znan po dveh ranah, Frankie pa jih ima že štiri. Če dobi še peto, vbod s sulico, bo njenega življenja konec... Film je tudi ostra obsodba Vatikana, ki v resnici v svojih arhivih skriva mnogo dokumentov, ki bi lahko marsikaj razjasnili o daljni in bližnji zgodovini, tudi evangelij, kjer so zapisane natančne Jezusove besede. Ampak najvišji cerkveni dostojanstveniki njihovo odprtje vztrajno zavračajo. Oni že vedo zakaj - je sporočilo filma - saj bi se lahko v nasprotnem izkazalo, da Cerkev kot inštitucija sploh ni potrebna... Kot zanimivost: Stigmata, ZDA, 1999. Režija: Rupert Wainwright. Igrajo: Patricia Arquette, Gabriel Byrne, Jonathan Pryce, Rade Šerbedžija. Dolžina filma: 100 minut. Na sporedu v soboškem kinu Park od 11. do 13. avgusta. v eni od odločilnih stranskih vlog se na koncu filma pojavi naš stari znanec Rade Šerbedžija (v špici filma najavljen kot Rade Serbedgia), ki zgleda, kot da prihaja iz nadaljevanja izvrstnega filma Pred dežjem. Najboljši v filmu so seveda mikroskopsko natančni detajli in specialni efekti, ki pa se ne osredotočajo na velike akcijske plane, ampak predvsem na majhne stvari, predvsem na nazorni prikaz Frankiejinih ran. Že zaradi tega vam film priporočamo. In tudi če niste verni, si lahko film ogledate, ker ne gre za cerkveno prepričevanje. Če pa ste, pa bo še toliko bolj vredno razmisliti o nekaterih zgodovinskih »dejstvih«. TOMO KOLEŠ Sašo (lesterdar) Grem po cesti, mimo se pelješ ti, ti, ki pomeniš mi vse! Kako naj pozabim te, če vsakič predme postaviš se. Ne razumem več tega sveta, še manj, zakaj moraš toliko trpet'! Ne morem si pomagat', srce vedno me premaga! Vedno znova se zaljubim, vedno bolj in bolj! Le kako človek te lahko premaga, tega ne vem! Vem le to, da ljubim te močno! Moje srce za njim hrepeni, oči pa bi ga gledale vse dni in noči! Če zapovedoval srcu bi lahko, potem bi vse bilo lahko, zaljubil bi se v tistega, ki te ljubi, in ne v tistega, ki te ne mara! Zato je meni zelo žal, da me nisi ljubil in me ljubiti nikoli ne boš znal! Dekle prihodnosti Strogo Sončku! Minilo je že leto dni, odkar sem te spoznala. O tebi vem že marsikaj, a ti mene komajda poznaš, pa kljub temu ne veš, da sem jaz sončnica, ki ti piše pisma. Sončnica Robiju Rada bi bila tvoja, rada bi, da bi iskal usta moja; kako naj vem, da boš to želel. ■ Povej le, če ljubiti te smem. Je moje srce v tvojem, ali sploh veš, da živim zate. Vem le to, da ti si v srcu mojem, in vem še to, da te bom čakala in po tvojih očeh spraševala! M. zaupno! 22 POBRO JE VEDETI 27. julij 2000, »118 OVEN DVOJČKA RAK DEVICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG VODNAR LEV TEHTNICA BIK 1 RIBI Pomurske lekarne razkrivajo Ona: Čeprav boš na začetku nasprotovala partnerjevi ideji, se boš na koncu vendarle sprijaznila z usodo. Ta pa niti ni tako mračna - iz vsega skupaj boš izvlekla veliko več, kot si pričakovala. On: Nikar se ne jezi na tiste, ki niso prav nič krivi za tvoj sicer dokaj neprijeten položaj. Raje pometi pred svojim pragom. Konec tedna se ti obeta prav prijetna avantura, ki se je boš še dolgo spominjal. Ona: Skrajni čas je že, da si temeljito izprašaš vest in dokončno razčistiš, kaj.v resnici pričakuješ. S partnerjem se boš zapletla v precej neprijeten prepir, ki se bo končal veliko bolje, kot boš pričakovala. On: Pri tvojem hobiju se ti obeta enkratna priložnost, zato je nikar ne zamudi. V začetku delovnega tedna pa se raje posveti predvsem denarnim zadevam, ki jih že dalj časa zelo zanemarjaš. Ona: Poskusi razmisliti čimbolj nepristransko in mogoče boš končno spregledala, daje on popolnoma drugačen, kot si si ga zamišljala. Nikar ne rini z glavo skozi zid, saj se lahko zid podre ... On: Vsi okoli tebe se bodo čudili tvoji zagnanosti in delavnosti, to pa ni ravno tvoja prirojena navada. Pazi, da se ne boš s takim ravnanjem preveč oddaljil od svoje stare družbe, ki te že rahlo pogreša. Ona: Res je, da bo prišla sprememba kot strela z jasnega, vendar bodo posledice veliko prijetnejše, kot jih pričakuješ. Nekdo ti bo dobesedno zaprl usta, vendar se bo to zgodilo na najlepši možni način ... On: Nenadna novica bo dodobra spremenila ustaljeno življenje, poleg tega pa ti bo nakopala še cel kup težav. Potrebno se bo obrniti na koga pametnejšega in iznajdljivejšega, drugače ti bo še trda predla. Ona: Postavljena boš pred odločitev, a ti nobena alternativa ne bo povsem ustrezala. Še najbolje bo, da tvegaš, saj lahko v najslabšem primeru ostaneš tam, kjer si sedaj. V najboljšem primeru pa ... On: Zdelo se ti bo, da si nekaj zamudil, v resnici pa pošteno prehitevaš dogodke. Ob koncu tedna se ti obeta prijetno presenečenje, najverjetneje povezano z obiski. Pogovor z znancem ti bo dal zelo dobro idejo. DEVICA Ona: Čeprav si obljubila, da boš molčala, ti bo vseeno ušla neprevidna beseda in že bo ogenj v strehi. Sicer boš poskušala storjeno popraviti, vendar boš le še zaostrila dosedanjo zmedo. Pričakuj posledice! On: Naj ti ne bo žal, da si pogosto osamljen, saj je to odlična priprava za novo, popolnejšo ljubezen. Toda vseeno se ti ni treba zapirati vase, kajti za srečo se bo potrebno tudi malce potruditi, predvsem pa oditi v družbo. Ona: Uspelo ti bo nekaj, karti bodo zavidale mnoge prijateljice. Glede neke občutljive poslovne zadeve pa rajši počakaj na ugodnejši trenutek, saj se ti sedaj ne piše prav nič dobrega. Darilo! On: Prijeten dogodek ti bo popestril »vroče« dneve, ki so pred tabo. Potrebno bo kar precej spretnosti in znanja, da ti bo uspelo postaviti stvari na svoje mesto. In nikar se ne zanašaj na nekoga drugega ... Ona: Mnogim se sicer zdiš precej domišljava in vzvišena, vendar je to te maska, ki prikriva tvoje resnične namene. Prijatelj bo zahteval popolno predanost in zanesljivost, od tebe pa bo odvisno, ali mu boš ustregla. Toda pazi se! On: Spodletela naložba ti še vedno ne gre povsem iz glave, to pa ti lahko samo še poslabša tvoje trenutno stanje. Miren konec tedna ti bo omogočil sprostitev, ki si je že dalj časa potreben. In še nekaj več, to pa je že druga zgodba... Ona: Začela se boš zavedati, da ti previdnost še ne zagotavlja popolne varnosti. In zakaj bi morala za to vedno skrbeti te ti? Nekdo ti bo sporočil neprijetno novico, ki si jo v bistvu že pričakovala. On: Preveč si se navadil na svobodno življenje, da bi se sedaj pustil podjarmiti, čeprav se ti zdi, da je ta jarem prav prijeten. Ali ne bi še malo počakal, da se poleže trenutno preveliko navdušenje? Ona: Nikar se ne uspavaj, saj se ti še vedno ponuja precej zanimiva ljubezenska romanca, za katero ni nobenega razloga, da bi ti ne ugajala. Kdor je zadovoljen s tistim, kar ima, ne bo nikoli dosegel tistega, kar si želi. On: Čeprav si misliš, da je vseh težav končno konec, se ti obeta dokajšnje presenečenje. In nikar ne misli, da se boš iz vsega skupaj izvlekel povsem brez posledic, ampak se raje pripravi na izdatke. Ona: Prisrčno se boš nasmejala nekemu spodrsljaju, ki pa ne bo usoden ne zate in ne za tvojo ljubezen. Priložnost, ki se ti bo s tem ponudila, pa te izkoristi, saj se zlepa ne bo več ponovila. On: Nikar se ne zaletavaj z glavo v zid, ampak poskušaj najti kakšno primernejšo rešitev. Teh je sicer veliko in z malo dobre volje ti bo kaj hitro uspelo. Popazi malo na zdravje, ki ni ravno tvoja boljša stran. Ona: Obeta se ti prijeten konec tedna, ki ti bo v prihodnosti še veliko pomenil. Tudi na poslovnem področju se ti obeta precejšnji vzpon, ki ti bo pošteno povečal ugled med sodelavci, predvsem pa premagal tvoje finančne težave. On: Še vedno se ne boš uspel otresti večnih sumničenj glede partnerice, ki te lahko še drago stanejo. Pazi se, saj se lahko tvoje poizvedovanje o njenih opravkih sprevrže v pravo nočno moro tako zate kot tudi zanjo. zdravilne skrivnosti Ali Slovenci radi pijemo kavo zato, ker ne poznamo čaja? ajevec (Camellia sinen-sis). Kot nizek grm se najdlje goji na Kitajskem, kjer so pili čaj kot zdravi- lo že v 6. stoletju, čeprav bi Kitajci radi vedeli, da bi se to bilo zgodilo že z začetkom taoizma več kot tisoč let prej. V Evropo je prodrl v 17. stoletju po zaslugi holandskih zdravnikov, ki so ga priporočili, ker »krepi duševne zmožnosti«. Danes ga pridelujejo tudi v drugih deželah z milo in deževno višinsko klimo, v tropskem in subtropskem pasu, od koder se tudi uvaža. Za drogo so najprimernejši čim mlajši listi. Za zeleni čaj jih takoj posušijo in je brez vonja, za črni čaj pa jih prej fermentirajo in blago diši. K nam prihaja kot kitajski, indijski, ruski in asamski čaj. Spodbujevalno deluje vsebujoči kofein (imenovan tudi tein) ter manj v manjši količini navzoča sorodna te-obromin in teofilin. Čreslovine imajo krčilne lastnosti, notranje ustavijo drisko, zunanje pa blažijo vnet- Telefonski številki za bruce udi letos organizirata študentski svet stanovalcev študentskih domov v Ljublja- ni in študentska organizacija Univerze že tretje leto zapored telefonsko svetovanje za bruce prihodnjega študijskega leta in njihove starše. Tako bodo do 18. avgusta na dveh telefonskih linijah študenti vsem zainteresiranim posredovali informacije o vseljevanju v študentske domove, oblikovanju čakalne liste, vprašanjih o izpolnjevanju obrazca za vselitev v študentske domove in čakalni dobi za vselitev. Telefonski številki (01) 257 26 35 in (01)423 21 22(int. 200) sta na voljo od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure. Izkušnje, tudi tiste študentov iz Pomurja, kažejo, da bo tudi letos zanimanja za te vrste informacij veliko, saj zaprosi letno za sprejem v študentske domove do pet tisoč prihodnjih študentov. TKI NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni. ja na koži in sluznicah. Zapira tudi teofilin, ker žene na vodo, zaradi česar se odtegne voda iz črevesja in se izsuši blato. Čaju pripisujejo še mnoge druge biološke lastnosti. Fenolne spojine naj bi ščitile žilje, lovile pri presnovi nastale nevarne proste radikale in preprečile za dedno zasnovo škodljive in rakotvorne učinke različnih snovi. Predpostavlja se tudi, da zavre vsrkavanje holesterola iz prebavil v kri. Omenjeni učinki klinično niso ovrednoteni, zato niso znane možne koristi ob vsakodnevnem pitju čaja. Tu velja tudi opozoriti, da obstaja zveza med čezmernim pitjem čajev, ki vsebujejo dosti čreslovin, in rakom na požiralniku, če- mur pa se da izogniti s pravilno pri-. pravo napitka. Kofeinski napitki niso primerni za ljudi z zvečanim krvnim tlakom in drugimi srčno-žil-nimi težavami, nosečnice in doječe matere pa se morajo zavedati, da kofein prispe v plod in materino mleko in da ga dojenčki zelo počasi izločajo iz telesa. Nahaja se tudi v drugih drogah: kavi, koli in ma-teju. Silovitost njegovega učinka je odvisna od snovi, na katere je vezan, ker odločajo o tem, kako hitro bo prišel v kri in kako dolgo bo v telesu deloval, denimo na utrujeno srce. Zato je čaj pijača ceremonialnih Kitajcev, kava pa ognjevitih Arabcev. Poleg prvih ga imajo radi tudi mirni ter uravnoteženi Angleži in Japonci, kavo pa temperamentni romanski in sredozemski ter vročekrvni balkanski narodi. Slovenci segamo po kavi, ker zaradi po- V nedeljo, 23. julija, je bilo na sejmišču pri Agroservisu urski Soboti na voljo 19 rabljenih avtov. Tudi kupcev ni manjkalo, toda za nakup so se odločili le trije. Eden je kupil zastavo 101, letnik 1979, prevoženih 159.000 kilometrov, za 50.000 tolarjev; drugega je navdušil BMW 316, letnik 1977, z 216.000 prevoženimi kilometri, zanj pa je plačal 80.000 tolarjev; tretji pa seje odpeljal domov z mercedesom 190 2.0, letnik 1987, s 164.000 prevoženimi kilometri, zanj pa je odštel 650.000 tolarjev. ZNAMKA LETNIK KILOM. CENA Renault 5 Five 1,4 1994 73.000 520.000 sit VW Golf 1,6 1989 203.000 420.000 sit Renault 5 Campus 1991 125.000 340.000 sit Ford Escord 1,8 1994 77.000 1.150.000 sit Fiat Tipo 1,4 1990 163.000 350.000 sit Jugo Florida 1,4 1990 129.000 120.000 sit Opel Kadet 1,3 1986 133.000 300.000 sit Renault 1,9 GTX 1990 118.000 450.000 sit Fiat Punto 75 S 1995 51.000 820.000 sit Z našega štedilnika Kremna krompirjeva juha z zelenjavo * Goveji zvitki Narastek iz jajčevca Pesa v solati * Skuta v temnem ovoju Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Kremna krompirjeva juha z zelenjavo Krompir olupimo, operemo in narežemo na drobne kocke. Kolerabo olupimo, narežemo na kocke, prav tako tudi korenje in čebulo. Vse skupaj damo v lonec, zalijemo z 2,5 I kokošje juhe, če juhe nimamo, si pomagamo z vodo in jušno kocko. Začinimo s soljo, poprom in lovorjevim listom. Kuhamo pokrito pri srednji vročini 50 minut. Nato prepasiramo, ponovno pristavimo, po potrebi še začinimo, dodamo kislo smetano in na tihem ognju rahlo prevremo. Pri serviranju juho potresemo z drobnjakom. Goveji zvitki 600 g goveje bržole (4 zvitki), 240 g zelene paprike, 60 g čebule, 120 g mesnate slanine, 60 g skute, 120 g paradižnika, 60 g endivije, 10 cl belega vina, 30 cl vode, 50 g masla, 15 cl sladke smetane, sol, poper, mleta kumina Zrezke iz goveje bržole na deski na tanko potolčemo, solimo in popramo. Papriko narežemo na rezine, prav tako tudi slanino. Zrezke premažemo s prepasirano skuto ter nadevamo s papriko in slanino, zvijemo v zvitke, krajce zašpilimo z zobotrebci. Maslo razpustimo, na njem opečemo zvitke in jih preložimo v drugo posodo. Na preostanku maščobe prepražimo na kocke narezano čebulo, ko ovene, ji dodamo olupljen in na kocke narezan paradižnik ter endivijo. Malo prepražimo, zalijemo z vinom in vodo. Prevremo, dodamo zvitke, začinimo s kumino ter pokrito dušimo do mehkega. Nato omako prepasiramo, dodamo sladko smetano, prevremo, dozačinimo. Zvitke damo na de- življajočega učinka krepi družabno življenje, enako pa bi rekli, če bi pili čaj. Kaj je primernejše za zdrave ljudi, najboljše ponazori klinični poskus na zahtevo švedskega kralja Gustava III. (1746-1792), ki je rešil življenji na smrt obsojenih dvojčkov, ker sta morala v zameno za kazen vsak dan piti kavo oziroma čaj: preživela sta sodnike, zdravnike in kralja, saj sta oba dočakala visoko starost 83 let. Lekarniški komentar: Tradicionalno list čajevca notranje zdravi nespecifično drisko, odpravlja telesno in duševno utrujenost, žene na vodo in je v pomoč pri hujšanju; zunanje pa blaži vneto in srbečo sluznico in kožo. Krop naj se prelije čez zvrhano žličko čaja in se poparek odvisno od namena pusti stati pokrit 2 do 10 minut, preden se precedi. Za osvežilni napitek sta dovolj 2 minuti, posreba se lahko več skodelic na dan; za zdravljenje driske naj stoji 10 minut, popijejo pa se lahko po požirkih 2 do 3 skodelice na dan. Priprava vpliva na učinek zaradi različnih fizikalnih lastnosti sestavin v čaju. Kofein se hitro raztopi v vroči vodi, zato so osvežilnejši hitri poparki, v dolgotrajnejših pa se veže na čreslovine in njegova osvežilna moč splahni. Nasprotno se čreslovine raztapljajo počasi in krčilni učinek proti driski in vnetjem je večji pri poparkih, ki stojijo dalj časa. JANEZ ŠPRINGER, mag. farm. ■ sko, odstranimo zobotrebce in meso narežemo na rezine. Pri serviranju dodamo omako. Narastek Iz jajčevca 160 g jajčevca, 30 g koruznega zdroba, 30 g masla, 2 jajci, 20 cl mleka, 80 g žemelj ali belega kruha, sol, poper Jajčevec olupimo, narežemo na kocke, damo v skledo, solimo in potrosimo s sesekljanim Koprom. Pustimo stati 30 minut. Med tem časom na maslu prepražimo koruzni zdrob, ga zalijemo z mlekom, prevremo in odstavimo. Žemlje narežemo na kocke (boljše so stare en dan). Iz beljaka stepemo trd sneg, rumenjake dodamo k osnovni masi. Vse skupaj rahlo premešamo in damo v pomaščen pekač, ki smo ga potrosili s koruzno moko. Izravnamo in pečemo 20 minut pri 170°C. Pesa v solati 800 g pese, 5 cl vinskega kisa, 3 cl olja, 30 g hrena, sol Peso operemo, olupimo in tanko naribamo. Damo v skledo, solimo, prelijemo z razredčenim kisom in oljem, potrosimo z naribanim hrenom. Rahlo premešamo. Pustimo marinirati 30 minut, nato serviramo. Skuta v temnem ovoju Testo: 200 g moke, 2,5 g sode bikarbone, 15 g sladkorja v prahu, 70 g masla, 1 rumenjak, 10 g kakava, 1,5 cl kisle smetane Nadev: 370 g prepasirane skute, 140 g sladkorja v prahu, 2 rumenjaka, 30 g pšeničnega zdroba, 1 vanilin sladkor, 0,5 cl limoninega soka, sneg 3 beljakov, 50 g rozin V presejano moko zmešamo kakav in sodo bikarbo-no, dodamo drobne koščke masla, sladkor, rumenjak in kislo smetano. Vse na hitro pognetemo v testo. Iz njega naredimo svaljek, ga pokrijemo in damo za 20 minut na hladno. Testo razvaljamo v obliki pravokotnika in ga položimo v pomaščen in pomokan rebrast model, tako da nam testo pokrije cel model. Del testa pustimo za povrh. Nadev damo v sredino, pokrijemo s preostankom testa, z vilicami malo prebodemo in pečemo 50 minut pri 180°C. Nadev: Prepasirano skuto, pšenični zdrob, rumenjake, vanilin sladkor, limonin sok, rozine in polovico sladkorja dobro zmešamo. Iz beljakov stepemo trd sneg, kateremu dodamo preostali sladkor in ga narahlo primešamo k skutni masi. za zdravje in dobro počutje nim , 27. julij 2000 DOBRO JE VEDETI 23 ■ vF ■ l F F F w? kK I Kako ravnati s trato v poleti suši oletje s sušo, kot je letošnje, ogroža rast in razvoj skoraj vseh pri nas rastočih ra- stlin, med najbolj prizadetimi so tratne trave. Najlepše trate Ija namoči v globino, do koder sežejo korenine, to je 15-20 cm, kot se vidi na skici 2. Pogosto zalivanje povzroča velike izgube vode, ki izhlapi prej, kot pride do spodnjih korenin. Korenine se odzovejo tako, da rastejo samo v plasti, kjer je dovolj vlage, to je tik pod površino zemlje. Taka trata slabo prenaša močno gaženje, ki je posledica iger. Primerna je samo za hojo in drugo manj obremenjujočo uporabo. Ob izostanku zalivanja se so v deželah z milim vlažnim podnebjem, žal je pri nas pozimi prehladno, da bi trate prezimile brez poškodb. Še slabše je poleti, le redko leto je takšno, ko ne bi bilo, vsaj dva ali tri tedne, tako suho, da jih suša ne bi ogrozila. Če pogledamo trate v naši pokrajini letos, ko je sušno, so vse, ki niso zalivane, bolj ali manj posušene, tu in tam je ostalo zeleno kakšno zelišče. Ta so odpornejša proti suši kot ozkolistne tratne trave, ki so se že posušile. Edini uspešni način ohranitve trate pred dolgotrajno sušo je zalivanje, v letih, ko se suša ne pojavlja tako izrazito kot letos, včasih zadostuje že višja rez, kot se vidi na skici 1. Globina, v katero zrastejo korenine, in višina trate sta povezani, višja je trava, globlje so korenine, v globini je vedno več vlage kot na površini, lažje preživijo vsaj kratkotrajne suše. Za ohranitev trate ne zadostuje občasno zalivanje, dovolj izdatno zalivanje je potrebno zagotoviti vse poletje. V dnevih, ko je temperatura več kot 30° C in je še vetrovno, izhlapi iz m2 površine več kot 101 vode dnevno, ki jo je potrebno nadomestiti. V primeru, da se ne da iz kakršnega koli razloga zalivati cele površine, je bolje, da se odločimo za izdatno zalivanje manjše površine, preostalo pa se prepusti suši. Zalivati je potrebno začeti tedaj, ko začne trata veneti, to se najlažje ugotovi tako, da se stopi v opoldanskem času nanjo. Če ostane sled vidna dalj časa, jo je potrebno zaliti, ko spremi barvo, je zalivanje že prepozno, posledice ostanejo vidne dalj časa. Največ vode se da prihraniti z izbiro časa in načinom zalivanja. Zaliva se pozno zvečer, ponoči ali zgodaj zjutraj, količina vode mora biti tako velika, da se zem- kmalu posuši. AŠi Primerna višina košnje za trate v domačih razmerah Trate, ki se redno zalivajo z zadostno količino vode Trate, ki se ne zalivajo Višina Okrasne trate, P po katerih se samo hodi pos /llada na novo ejana trata Uporabne trate za igre Vse trate 9 cm 8 7 6 5 4 3 2 4"?' V SUŠA 1 4'4' 1 VLAŽNO 1 SUŠA 1 VLAŽNO SUŠA 1 1 1 VLAŽNO i ti ’ 1 4| 1 * d' 1 » ? t 4 M t » VLAŽNO m1 m I JI 51 E4IJ33I Dobro je resnično lepo pomočjo zdrave prehrane in pravilne kombinacije zaužite hrane lahko pridemo do dviga imunskega sistema, pravijo pariški strokovnjaki. Da bi se telo optimalno borilo proti negativnim dejavnikom, potrebujemo uravnoteženo prehrano. Samo v tem primeru lahko različne hranilne snovi uspešno opravljajo svojo nalogo v imunskem sistemu. Študije so pokazale, da ljudje s čezmerno telesno težo večkrat zbolijo za infekcijami kot ljudje z normalno težo, saj pri prvih različnih biokemičnih faktorjih preprečujejo uspešno delovanje imunskega sistema. Ti faktorji so: zvišan sladkor v krvi, povečan holesterol ipd. Nasveti mednarodnega kongresa za dvig ČEKI SE NISO REKLI ZADNJE BESEDE! Pri Petrolu smo poskrbeli, da boste kurilno olje lahko plačevali s čeki tudi v prihodnje! Odločite se lahko za takojšnje plačilo, plačilo na tri ali šest obrokov. Informacije o natančnih cenah, dostavi in prodajnih mestih dobite na najbližjem bencinskem servisu, olje pa lahko naročite tudi po internetu: _ ____ .si PETROL Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Reklamno darilo Občanka je po pošti prejela revijo. V spremnem dopisu so ji sporočili, da če se bo odločila za naročilo revije, naj plača naročnino, če pa ne, naj revijo vrne. Gospa nas sprašuje, kaj naj stori, in ali je res dolžna vrniti revijo na svoje stroške. Občanki smo svetovali naslednje: če jo revija zanima, naj plača naročnino in revijo zadrži. Če pa revije ne želi prejemati, pa ji je tudi ni treba vračati, saj velja, da blaga, ki ga potrošnik ni naročil, ni treba plačati niti vračati. 45. člen zakona o varstvu potrošnikov pravi naslednje: »Če podjetje z namenom sklenitve prodajne pogodbe pošlje potrošniku blago, ki ga ta ni naročil, se šteje takšna pošiljka blaga za reklamno darilo.« Uradne ure za stranke so v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure. V torek in četrtek pa za naročene stranke od 9. do 12. ure. Tel. : (02) 5349 390, faks : (02) 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 Murska Sobota. Vodja pisarne ANDREJ ČIMER ■ Niste bolni žejni ste! ečina ljudi dobro ve, kolikšna je povprečna poraba goriva njihovega avta na 100 km. Toda, ali vedo, kolikšna je njihova lastna dnevna potreba po vodi? Žal so te števi lke znane le malokateremu. Večina ljudi se niti ne zaveda pomembnosti pitja vode, ki pa dejansko pomeni preživetje in zdravo življenje. Voda - vir življenja! Ljudje smo pretežno sestavljeni izvode. Pri 70 kg težkem človeku predstavlja voda 60 % teže, to je 42 I, od tega le 3 I predstavljajo vodo v krvi, ki kroži po žilah. Ker telo neprestano izgublja vodo - z urinom 1,6 I, z znojenjem 0,5 I, z izdihanim zrakom 0,4 I in z blatom 0,1 I - , jo je treba istočasno v zadostnih količinah tudi nadomeščati, da ne bi prišlo do dehidracije telesa. Zato naj bi človek dnevno vnesel v telo 2-3 I vode, in sicer v različnih oblikah - 1 -2 l/dan v obliki navadne pitne ali mineralne vode, 0,5-0,75 l/dan vode, ki se nahaja v živilih (zelenjava vsebuje do 95 %, meso pa do 75 % vode), približno 0,5 I vode pa nastane v telesu kot stranski produkt oksi-dacijskih procesov. V primeru, da gre za ekstremne imunskega sistema so še najmanj liter in pol tekočine na dan za pospešeno delovanje ledvic, za izločanje vodenih strupov iz telesa, v kombinaciji z mineralno vodo in vitaminskimi napitki brez sladkorja, zmerno uživanje alkohola in kave. Hrana mora biti nemastna, uporabljamo predvsem oljčno ekstra deviško olje, ki vsebuje nenasičene maščobne kisline. Če pa je prebavna cev zamašena, v tem primeru kri ni več oskrbovana z vitamini, minerali in oligo-elementi in strupi, ki so v krvi, se ne morejo več izločati skozi prebavni trakt, ampak ostanejo v organizmu in ga zastrupljajo, primer je holesterol. Prebavne funkcije lahko pospešujemo v sodobno urejenih kozmetičnih studiih, kjer lahko istočasno preoblikujemo postavo, blažimo težave s celulitom in hujšamo. Cene (SIT) na tržnicah Sadje in zelenjava Pomurka Trgovina Gornja Ljutomer Maribor Zelenjava M. S. Radgona Jabolka 143 .... 280 .180-200 250 Hruške 260....: .... 380 350 500 Pomaranče 192 .... 250 250 300 Limone 269 .... 300 290 300 Banane 150 .... 200 170 180 Kivi 592 .... 500 550 600 Suhe slive 895 .... 800 700 1.000 Orehi, jedrca.. 990 .... 980 800 1.000 Solata 167 .... 250 250 .270 Sveže slive 270 ....300 350 500 Rdeče grozdje 599 .... 680 650 800 Zeleno zelje ... 68 .... 120 80 150 Rdeče zelje,... 130 200 200 Kumare 135 .... 150 100 200 Korenček 162 .... 200 200 250 Paradižnik ; 176 .... 200 200 250 Paprika 199 .... 350 180 .400-500 Čebula 130 .... 100 120 Krompir 54 80 70 80 Stročji fižol 270 .... 500 300 350 Peteršilj 330 .... 400 450 800 Cvetača 232 .... 400 350 300 Breskve 199 .... 250 300 350 Borovnice - . 1.200 1.000 900 Ananas .... - .... 500 500 600 Por 370 .... 500 500 500 Marelice 340 .... 450 440 350 ■ 196 300 Lubenice .............. 99 .... 120 80 120 Mandarine - 200 300 Bučke 160 .... 300 200 300 Grenivke 400 .... 350 200 350 Suhe fige 930 .... 800 800 800 Nektarine 296 .... 350 350 350 Dinje .... 250 280 250 Česen 440 .... 400 400 500 Melancane 340 .... 300 250 250 Šampinjoni 990 .... 700 700 Belo grozdje .. 599 .... 680.... 650 900 Fižol v zrnju.... 321 .... 350.... 300 400 vremenske razmere (poletna vročina) ali telesne napore (maratonci, kolesarji), pa je potreba po vodi kar nekajkrat večja. Voda - zdravilo?! Zadostno ali celo izdatnejše pitje vode pa lahko igra pomembno vlogo tudi pri nekaterih obolenjih, kot so manjši ledvični kamni, vnetje ledvic in mehurja, depresije, glavoboli, zaprtje, razjede na želodcu ..., saj lahko dostikrat izboljša ali celo odpravi težave. Velja pa previdnost pri starejših, ki kljub manjši telesni aktivnosti in manjšemu občutku za žejo naj pijejo dovolj vode, saj s tem izboljšajo pretočnost krvi, a naj ne pretiravajo, če imajo oslabljeno srce ali otekle noge. Prevelika količina vne-šene vode lahko stanje le še poslabša. Namig: Kjerkoli že boste, naj vam bo steklenica vode v teh vročih poletnih dneh vaša stalna spremljevalka. Na zdravje! ANITA RITONJA, mag. farm. ■ /mv Radio Murski val 94,6 Mhz Vedro v dobro jutro! Vsak dan ob 5.00 Tako pomagata oljčno olje v kapsulah, ki vsebuje tudi vitamin E, in kakovostno ekstra deviško olje. Použijemo tri kapsule na dan z veliko tekočine pred obrokom. Njihov okus je nevtralen. Sterni kapsulami se na zelo enostaven način zaužijejo nenasičene maščobne kisline. Priporočljiva je tudi uporaba naravnega olja Rosa Musqueta, ki se uporablja na vseh vrstah kože in se nanaša na suho kožo vedno kot podlaga pred kremami. Zelo hitro se vpije, zato pa se lahko uporablja večkrat na dan z blago kožno masažo. Je učinkovita zaščita proti prezgodnjemu staranju, izsušeni koži, gubam, brazgotinam, aknam in zaščita pred soncem. Osupljivi rezultati za kuro v 28 dneh za odstranitev slabih, poroženelih celic in za spodbujanje novih in zdravih. ZDENKA KAHNE, svetovalka za lepoto ■ Skladišče: Murska Sobota 02 537 15 60 Bencinski servis: BS Rogašovci 02 558 84 20 24 V BESEDI IN SLIKI 27. julij 2000, VESTNIK Na MV ob sobotah ob 18.00 Bioenergetik Štefan Titan na radiu Znani pomurski bioenergetik Štefan Titan vsako soboto ob osemnajstih sede za mikrofon radia Murski val in se pogovarja s poslušalci. a odločitev, da prepusti del svojega programa stalni rubriki o bioenergiji, je bilo potrebno nekaj predrznosti, ki jo je radio Murski val premogel, nam je povedal Štefan Titan, ko smo ga obiskali v njegovi ambulanti v Tropovcih. Tudi sam sem bil nekoliko v dvomih, ali bodo ljudje tako obliko stika sprejeli, še zlasti, ker smo jo uvedli ob koncu junija, ko se pričenja obdobje dopustov in v času, ko so ljudje zaradi poletnih vročin še na prostem. Zdaj sem zelo zadovoljen, saj pisma, telefonski klici sem v ordinacijo in na radio kar dežujejo. Teme, ki jih je v dosedanjih oddajah obdelal, so govorile predvsem o vplivih sevanj na človeški organizem, nastajanje geopatoge-nih con, negativni vpliv sevanj na življenjsko in bioenergijo. Na pobudo poslušalk je Titan govoril tudi o težavah z neplodnostjo. Predstavil je nekaj osnovnih pojmov, kot so življenjska energija, fizična in bioenergija. »Veliko poslušalcev, še zlasti pa poslušalk me kliče zaradi glavobolov, migren, šumenja v ušesih, vrtoglavice, srčnega pritiska, problemov z osteoporozo in drugih motenj.« Za stik s Štefanom Titanom je potrebno poklicati telefonsko številko studia Murskega vala (02) 537 17 10, bolj sramežljivi pa. mu lahko pišejo na naslov Radio Murski val, Arh. Novaka 13, s pripisom Za bioenergetika. »Odgovoril bom vsakemu,« obljublja Štefan Titan, ki pa pogosto preseneča svoje bolnike, ker jih pošlje na pregled k zdravniku. Še zlasti, ko se prepriča, da se da težave odpraviti s klasično medicino. (N.A.) Ljutomerčani na najdaljšem reliju v Evropi Enkratno doživetje, ko preizkušaš samega sebe Hrvaški reli Zabok-Dubrovnik dolg 900 kilometrov D ruštvo Janez Puh so v Ljutomeru ustanovili leta 1993, zdaj imajo že čez 420 članov, od katerih je nekaj še prav posebej aktivnih. Tako se udeležujejo najrazličnejših tek- movanj in relijev oz. vzdržljivostnih voženj, kjer so s svojimi oldti- merji dosegli že kar nekaj odličij. Najdaljšega relija z motorji na Hrvaškem in hkrati tudi v Evropi z mednarodno udeležbo se je udeležila tudi osemčlanska ekipa iz ljutomerskega društva Janez Puh, ki se je odzvala edina iz Slovenije. Reli je bil dolg 900 km, trajal je tri dni, pot pa se je pričela v Zabo- ku in potekala čez Zagreb, Karlo-vac, Karlobag, Vodice, Zadar, Split, končala pa se je v Dubrovniku. Do Zaboka (osemdeset kilometrov) so se Ljutomerčani peljali s kombiji, od tam naprej pa vsak s svojim motorjem: Franc Makoter, Milan Belec, Janko Kavčič s svojo soprogo Martino kot sovoznico, Milan Balažič in Bojan Šulek. Najstarejšega je vozil Franc Makoter, in sicer Pucha, 54. letnik. Makoterjeva žena Marija je vozila kombi, spremljala jo je Belečeva žena Frančka; Makoter poudarja, da brez njiju ne bi zmogli, saj so si s spremljevalnim vozilom zagotavljali varnost, vožnja je bila tako bolj sproščena. »Reli je bil enkratno doživetje, vtisa skoraj ne moreš opisati in česa takšnega ne moreš občutiti, če nisi poleg,« razlaga Lukavci uspešni v Črni V Domu v Lukavcih veliko dajo na krepitev duha in telesa, zato so se nekateri varovanci udeležili specialne olimpia-de v Črni na Koroškem. Od tekmovalcev iz Lukavec sta se najbolje odrezala Raščan, ki je osvojil zlato medaljo v metanju žogice, v teku na 100 metrov pa je pristal na petem mestu, in Žalig, ki je dobil srebrno medaljo za igro v metu žogice, v skoku v daljavo pa je osvojil četrto mesto. Namen specialne olimpi-ade pa ni bil le tekmovanje, ampak je njen pomen tudi v druženju varovancev, kar seveda ugodno vpliva na njihovo počutje. - Dr. L. N. Kmečke igre v Radovcih Slovenski udeleženci relija z zmagovalcem (od leve proti desni): Frančka Belec, Marija Makoter, Martina Kavčič, Janko Kavčič, Nika Šnjarič iz Crikvenice (hrvaška legenda motoristov, star je 81 let in zmagovalec relija), Franc Makoter, Milan Balažič in Milan Belec. (Foto: Bojan Šulek) Na kratko Letošnje že 5. po vrsti Med številnimi kraji na Goričkem se lahko z bogatim družabnim življenjem pohvalijo tudi v slikovitih Radovcih v občini Grad, kjer vsako leto pripravijo kar dve tradicionalni prireditvi: na začetku pomladi tekmovanje harmonikarjev ter poleti kmečke igre. Ob letošnjem pustu pa so spravili pod streho še najbolj zahteven projekt - borovo gostuvanje. M Na letošnjih kmečkih igrah -bile so že 5. po vrsti in so nadomestile nekoč prav tako uspešne prikaze mlatitve po starem - je sodelovalo sedem ekip iz domačega in okoliških krajev, prišli pa so tudi gostje iz Škal pri Velenju, s katerimi organizator iger, in sicer domače športno društvo že deset let zelo dobro sodeluje. Čeprav rezultat ni bil najpomembnejši, zmagovalce kljub vsemu moramo omeniti. Tako so v igrah kotaljenja gume med vratci, v brcanju nogometne žoge skozi izrezane luknje na leseni ploskvi ter prevozu vode s samokolnico bili najuspešnejši tekmovalci iz Škal, pri vlečenju vrvi so se kot največji korenjaki predstavili tekmovalci iz Poznanovec, hlod na izbrano mero pa so najbolj točno prerezali tekmovalci iz Dolnjih Slaveč. Za konec lahko pripišemo, da se je na nogometnem igrišču, kjer so se odvijale igre, ponovno potrdilo spoznanje, da ljudje tovrstne oblike sprostitve in zabave potrebujejo, saj Je tekmovanje ponovno pritegnilo tudi veliko pozornost gledalcev in obiskovalcev od blizu in daleč. Eni za šalo, drugi pa čisto zares, so navijali za svoje ekipe. Na koncu je vendarle obveljalo spoznanje, da je namen takšnih in podobnih srečanj zgolj družabnost in navezovanje ter utrjevanje prijateljskih vezi, ki se v sedanjem času vse bolj krhajo. Tekst in foto: GEZA GRABAR ■ Zbigovci V prizidku gasilskega doma je bila naprej Slogina prodajalna, pozneje pa so se poskusili s trgovino še zasebniki, nazadnje Golob, ki pa je pred kratkim odpovedal najemno pogodbo. Tako ostajajo Zbigovci brez vaške trgovine. To je nerodna zadeva zlasti zaradi starih ljudi. Prizadeti so tudi gasilci, saj so ob najemnino, ki jim je bila stalen vir denarja. (F. KI.) Dobrovnik V prostorih občine so pripravili sprejem za kegljavko Mariko Kardi-nar. Tako so se ji hoteli na skromen način oddolžiti za številne športne uspehe in promocijo do-brovniške občine. Vsesplošna slovenska akcija Veter v laseh - s športom proti drogi, ni zaobšla tudi Dobrovnika, saj so učenci DOŠ pripravili vrsto športnih tekmovanj in srečanj. Najmlajši pa so se predstavili še z risbami na asfaltni ploščadi. Podobna prireditev (Z vrhunskimi športniki proti drogi) pa je bila tudi v Lendavi. V Dobrovniku deluje upokojensko društvo, ki ima čez sto članov, ti pa se udejstvujejo v različnih sekcijah. Posebej dejavna je rokodelska, ki je tudi že pripravila razstavo ročnih del. (F. Bo.) Kuštanovci Makoter. Povprečna hitrost starih, vendar dobro ohranjenih motorjev je bila 70-80 km/h, postanki so bili približno na vsakih 100 kilometrov in vse je potekalo brez kakšnih večjih težav. »Kot ljubitelji starih vozil imamo že od nekdaj veselje do tovrstnih doživetij, želeli smo se tudi preizkusiti na tako dolgem reliju. Ljudje, ki smo jih spoznavali, so tudi nekaj posebnega, med nami je bilo vedno pozitivno vzdušje, hkrati pa s tem podvigom preizkusiš tudi samega sebe, za kar moraš imeti dober motor, sam pa moraš biti kondicijsko in psihično pripravljen,« je prepričan sogovornik. Po zaključku tridnevne vožnje je Franc Makoter svoj motor naložil v kombi, ker je pač bil najstarejši, domov pa sb se z motorji skozi Bosno in Hercegovino vrnili Belec in Kavčič še 400 km, Balažič in Šulek pa še 800 km. Na vseh postankih v času tekmovanja jih je pričakal veličasten, celo slavnosten sprejem, v Dubrovniku pa je seveda sledila še podelitev pokalov. Makoter, ki je bil leta 1998 na krajšem hrvaškem reliju, kjer je dosegel prvo mesto, je zdaj za drugo mesto dobil srebrni venec in pokal v skupini Puchov, imel je namreč najstarejši motor, ki je Puchove znamke, kot voznik pa prihaja iz Puhovega kluba. Tekmovanje vsakega posameznika se je ocenjevalo po starosti motorja in po obnašanju voznika na cesti. Na koncu pa so bili zmagovalci vendarle vsi, saj je bilo vsesplošno veselje in čestitke zadosten dokaz, da je pomembno le to, da so se relija udeležili in premagali pot. DARJA TIBAOT ■ Na turistični kmetiji Ferencovi v Kraščih je že sedmič potekala tradicionalna turistična, etnološka in kulturna prireditev Žetev in mlačev po starem. Tako kot vedno se je tudi tokrat zbralo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so videli stare običaje, ki so nekoč spremljali žetev in mlačev. Program prireditve je segal od prikaza ročne žetve do šopanja, zlaganja snopov v križe, mlatitve s 73 let staro mlatilnico na parni pogon, ročnih del, narejenih iz slame, prvič pa je bil odigran tudi skeč po resničnem dogodku. Posebna poslastica pa je vsako leto kosilo - mašinski obed, ki se ga lahko poskusi le enkrat v 365 dneh, seveda pa so ga začinile tudi ostale prekmurske specialitete. Po kulturnem programu je sledila zabava z Dragom Jošarjem. Prireditev je v sedmih letih veliko pri- pomogla k temu, da stari običaji niso zamrli, še posebej s centrom za ohranitev domače obrti, kjer so izučili sedem krovcev, ki pokri- vajo strehe s slamo prek javnih del. Trenutno največji projekt Krajanom Kuštanovec je ostalo še približno tri kilometre vaških makadamskih cest. Kaže pa, da bodo letos verjetno »rešena« povezava z Mačkovci, saj naj bi bila usposobljena ob gradnji železniške proge. V Kuštanovcih bo treba čimprej obnoviti razpadajoče poslopje gasilskega doma, vse bolj glasne pa so tudi zahteve po napeljavi ulične razsvetljave, dasiravno bo težko, kajti vas se razteza po nizu nestrnjenih za- pa je gradnja skladišča za šope. Pri organizaciji prireditve so pomagali Kmetijska svetovalna služba, Pomurska turistična zveza, Občina Cankova ter turistični društvi Cankova in Petek, 28. 7. 2000 Televizijski spored od 28.7. do 3. 8. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.45 Afriške pravljice 9.55 Na liniji 19.30 Neukročeni planet, ameriška serija 11.20 Slovenski magazin 11.50 Bolnišnica, angleška drama 13.00 Poročila, šport, vreme 13.55 Slovenci v Avstraliji 14.45 Novakovi, tv-nanizanka 15.05 Vsakdanjik in praznik 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Lahkih nog naokrog 17.45 Spoznavajmo, ameriška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Prvinske skrivnosti, ameriški film 21.30 Deteljica 21.40 Polž v solati, tv-kabaret 22.25 Odmevi, šport, vreme , 23.15 Pisma, tv-nanizanka 23.55 Polnečniklub 1 .05 Brane Rončel izza odra 2 .00 Spoznavajmo, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 9.10 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 9.30 Družinski zdravnik, španska nad. 10.40 Velika mafija, francoski film 14.35 Gore in ljudje: Innsbruck 15.35 Leteči cirkus Montyja Pythona 16.30 Pot k slavi, športna serija 17.25 Modra kič, angleški film 19.00 Dokumentarna oddaja 19.30 Videospotnice 19.55 Zlata liga v atletiki, prenos 22.05 Tom Jones, angleška nadaljevanka, 1 /6 22.55 Hotel Sorrento, avstralski film 0.40 J. A. G., ameriška nadaljevanka 1.30 Mortimerjeva, angleška nadaljevanka 2.20 Taksi, danska nanizanka POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez zapor z Jonasom - 9.00 Modna popotovanja - 10.30 Tri ženske, nad. - 11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Matlock, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Zasebni detektiv Shame, ameriški film - 21.50 Komandosi, nan. - 22.50 Milenium, nan. - 23.50 Bitka na Krvavi obali, ameriški film - 2.00 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča, risanka - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.30 Princ z Bel Aira, nan. - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show: Ali ste perfekcionist? - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Mamice, nan. - 19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Stilski izziv: Politika - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nan. - 22.00 Pujsovo maščevanje, ameriški film - 23.45 Psi faktor, serija - 0.45 Ricki Lake, ponovitev - 1.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV IDEA - GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kulturno - razvedrilno - Koncert skupine Lazonta - Ciganska noč - 16.00 Na zdravjel, nan. - 16.30 Recept za zdravo ljubezen, nan. - 17.00 Teksaški mož postave, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Na jugi, nan. - 20.00 Melrose Plače, nad. - 21.00 Melrose Plače, nad. -22.00 Živa, regionalni program - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - 22.15 TV Pika: Kirurgovo srce - 22.45 Nova maša pri kapelici sv. Vida, reportaža - 23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 23.00 Krila, nan. - 0.30 Pri Addamso-vih, nan. - 1.00 Pop bazar TV AS-KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Foto Šimonka nagrajuje. 10.05 - Viva turistica. turistična oddaja. 11.00 - Iz produkcije ZLTV, Loka TV Škofja Loka. 11.30 -17. seja mestnega sveta MO M: Sobota, posnetek. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Foto Šimonka nagrajuje. 16.05 - Viva turistica, turistična oddaja. 17.00 • Glasbeni spoti. 18.00 ■ Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 18.30 ■ Gnes, informativna oddaja. 19.00- Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Na domači grudi, kmetijska oddaja. 21.30 - Ekologija, ekološka oddaja. 22.00 - Moto šport, športna oddaja. 22,30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Ali-En v Caffe Artu, glasbena oddaja. 00.00 - Erotika. 01.10 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 12.35 Labirint strasti, nad. - 13.20 Šola preživetja, serija -14.20 Poročila -14.25 Življenje ob Mississippiju, amer, film - 16.05 Arabella, otroška serija - 16.30 Briljantina - 17.00 Novi Avstralci, dokum. oddaja - 17.30 Hrvaška danes - 17.55 Zagrebška panorama - 18.20 Kolo sreče - 10.30 Dnevnik - 20.10 Leta groze, nad. - 21.00 Tržnica: Trogir - 22.30 Dne-vnik - 22.50 Tržnica: Trogir - 0.00 Poročila - 0.10 Nočni filmski maraton TV HRVAŠKA 2 15.35 Omerta, zakon molka, nad. - 16.25 Urgenca, nan. - 17.10 Guldenburgovi, nad. -18.05 Hladna vojna, serija - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Velikani 20. stoletja - 21.30 Boljše od najboljšega, amer, film - 23.05 Čas je za jazz TV HRVAŠKA 3 7.00 Bach 2000 - »24 ur Bacha«, prenos - 19.00 Glasbeni program - 19.50 Atletika, prenos Zlate lige iz Osla - 22.00 Animavizija - 22.30 Nenadoma Susan - 22.55 Veronikine skrivnosti - 23.20 Damon - 23.45 Tajni dnevnik Desmonda Pfeifferja - 0.10 Hrvaški filmski portreti: Fadil Hadžič TV MADŽARSKA 1 14.45 Zgodilo se je leta 1990, serija - 15.35 Evropski parlament - 15.58 Poročila -16.00 Gala, ekologija - 16.30 Konjska sila - 16.55 Regionalni dnevniki - 17.05 Tele-šport, vmes ob 18.15 Dnevnik - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Nova budimpeštanska dvanajstica - 20.10 Moje 20. stoletje, madžarsko-nemško-kubanski film - 21.55 Dnevnik - 22.40 Koncert ansambla Skorpio - 23.35 Spovednica, koprodukcijski film TV MADŽARSKA 2 11.00 Bach 2000.1. del - 11.30 Kovček- 12.00 Bach: Janezov pasijon-14.15 Najlepše poletje naše najstniške dobe - 14.40 Trend - 15.10 Madžarska hiša - 15.40 Bach 2000 -17.35 72 ur, kulturna ponudba - 18.05 Takoj!, M. Vamos -19.00 Pravljica - 19,30 Dnev-nik, šport - 20.00 Bach: Maša v H-molu - 1.00 Nočni program AVSTRIJA 1 10.10 Specialisti - 11.00 Na jug - 11.45 Risanke - 12.45 Formula 1, prenos treninga -14.50 Pacific Blue - 15.35 Zvezdne steze - 16.20 Herkul - 17.00 Tenis, prenos - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Film po izbiri: Nezakonit vstop, Mulholland Falls ali Brez izhoda -21.55 Odštevanje v Las Vegasu, akcijski film - 23.30 V preddverju pekla, srhljivka AVSTRIJA 2 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Srečna družina -14.25 Gorski zdravnik - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Primer za dva - 21.20 Vsakdanje zgodbe - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi TV SLOVENIJA 1 8.30 Zgodbe iz školjke 9.00 Radovedni Taček: Lupina 9.15 Na liniji 9.50 Oddaja za otroke 10.20 Nenavadna dogodivščina škratov, risani film 11.30 Srebrnogrivi konjič, risana nanizanka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Prvinske skrivnosti, ameriški film 14.55 Nini, francoski film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Fračji dol, lutkovna nanizanka 16.45 Fliper in Lopaka, risana nanizanka 17.50 Na vrtu 18.20 Novi raziskovalec, ameriška serija 18.50 Risanka 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 To so gadi, slovenski film 21.40 Velika imena malega ekrana 22.40 Poročila, šport, vreme 23.15 Pisma, tv-nanizanka 0.00 V New Orleansu, ameriška nanizanka 0.50 Vran, kanadska nanizanka 1.30 Reanimator, ameriški film POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Brez zapor z Jonasom - 8.00 Osem prijateljev, risanka - 8.30 Računalničarji, nan. - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. - 10.00 Zbornica, nan. - 10.30 Košarkarji, nan. - 11.00 Navihanka, nan. - 11.30 Sabrina, mlada čarovnica, nan. - 12.00 Modna popotovanja - 12.30 Najbolj nore čarovnije - 13.00 Formula 1, trening - 14.00 Pop’n'roll -15.00 Otroci ne lažejo -15.30 Mala Daniela, nad. - 16.30 Strast in paradiž, nad. -17.30 Cmera, ameriški film - 19,15 24 ur - 20.00 Begunec, ameriški film - 22.15 Trk, kanadsko-angleški film - 0.00 Težave s Harryjem, ameriški film - 2.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nan. -19.00 Nora hiša, nan. - 10:30 Prijatelja v krilu, nan. - 11.00 Brooklynski most, nan. -11.30 Mladoporočenci - 12.00 Nova misija Nemogoče, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Smrtna kazen, ameriški film - 15.50 Ned in Stacey, nan. - 16.20 Razkrite čarovnije, serija - 17.10 Zasačeni na delu, serija -18.00 Demoni hitrosti, serija -19.00 Plen, nan. - 20.00 Vrnitev Ironsida, ameriški film - 21.40 Mreža prevar, ameriški film - 23.30 Zatemnitev, ameriški film - 1.30 Atlantis TV IDEA - GAJBA TV 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice -10.15 TV Pika: Kirurgovo srce - 10.45 Nova maša pri kapelici sv. Vida, reportaža - 11.00 NK Mura : NK Korotan, reportaža - 11.20 Obisk na vinotoču Erniša - 11.40 Arheološke izkopanine - 11.55 Žetev zlatih zrn - 12.35 Amerika, obljubljena dežela - 13.20 Eugene Hideweay Bridges, koncert - 16.00 Vrnitev na otok zakladov, ameriški film - 18.00 Rojeni v svobodi, nan. - 19.00 Maggie, nan. - 19.30 Jesse, nan, - 20.00 Stražar, nan. - 21.00 Dosjeji X, nan. -22.00 Ogenj na gori, ameriški film - 9.00 Pop bazar TV SLOVENIJA 2 9.50 Med zemljo in morjem, francoska nad. 10.40 Svetnik, angleška nanizanka 11,30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 13.00 Zlata liga v atletiki, prenos 15.05 Šport 18.30 Plavanje, prenos iz Radovljice 19.30 Videospotnice 20.05 70 let Slavka Avsenika 21,05 Z Zemlje na Luno, ameriška nanizanka 22.00 Sobotna noč 0.00 Svetnik, angleška nanizanka TV AS-KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 10.40 - Ali-En v Caffe Artu, glasbena oddaja. 11.40- Glasbeni spot. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 16.40 - Ali-En v Caffe Artu, glasbena oddaja. 17.35 - Glasbeni spot. 17.40 - SQ JAM, glasbena oddaja. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - ATV vam predstavlja, avtomotošportni TV-program. 21.00 - Le drobiž, ameriški film. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 12.00 Dnevnik - 12.35 Tržnica: Trogir - 15.05 Poročila - 15.15 Na zahod, amer, film - 16.20 Planet živali, serija - 17.05 Beverly Hills - 17.50 Risanka - 18.05 Melrose Plače - 18.55 Grimmove pravljice - 19.30 Dnevnik - 20.10 Oliver Dra-gojevič, posnetek koncerta - 21.15 Gospod Wonderful, amer, film - 23.00 Dnevnik - 23.20 Krvne vezi, nad. - 2.40 Nočni filmi maraton TV HRVAŠKA 2 12.05 Labirint strasti, nad. - 15.30 Potovanja: Nemčija - 16.30 Črno belo v barvah -19.30 Dnevnik - 20.10 Zlata krila, nan. - 21.00 Festival Omiš 2000, prenos - 22.40 Damon, nan. - 23.05 Svet zabave - 23.35 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 12.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 15.35 Hišni ljubljenčki - 16.20 Film -18.00 Londonski teden mode jesen - zima 2000 - 18.30 Koraki - 19.30 Glasbeni pro-gram - 20.10 Vse o drogi, dok, film - 22.10 Šport danes - 22.30 Pravi čas TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Za reformate - 8.10 Zanzibar, mladinski program - 9.30 Otroški šport - 10.00 Sobotni mozaik - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Bravo TV - 12.55 Formula 1, trening - 14.00 Informatika - 14.30 Narodna glasba -14.55 Turistični magazin iz Balatona -15.25 Delta - 15.50 Naše stoletje - 16.20 Kultura bivanja - 16.50 Športni program - 19.00 Lotoshow - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 Bruhaha, kabaret - 21.05 Svet čudežev - 22.05 Mali Budha, ital.-angl. film TV MADŽARSKA 2 7.25 Vaška TV - 7.40 Družina z jasnega - 8.30 Manjšinski program - 12.00 Reševalci, nan. - 13.05 Prosim za avto, nan. - 14.00 Filmski muzej: Salon, spalnica in kopalnica, amer, film (čb) - 15.15 Letalska družba Modro nebo - 16.00 Tri želje - 16.30 Čar plesa - 17.25 Koktajl ekstremov - 17.35 Zvezdnata vrata, cirkuški show - 18.30 Šlagerteve - 19.25 Lahko bi bil zaščiten: Kamnolom Fertorakos - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Najstniški žur - 21.00 Srečali se bomo v Sydneyu - 22.00 Na pragu tisoč-letja - 22.45 Ulica upanja, nan. - 23.30 Nočni program AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 11.45 O 3 Austria Top 40 - 12.30 Formula 1, prenos kvalifikacij -14.15 Tenis, prenos - 16.15 Beverly Hills 90210 - 17.00 Melrose Plače - 17.45 Jesse - 18.10 Srček - 19.00 Varuška - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Moj partner s hladnim smrčkom, kriminalka - 21.55 Rdeča vročica, akcijski film - 23.35 Nogomet - 0.06 Bullet Point, srhljivka AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Samohe biti milijonar, film - 11.05 Zravsal sem Ernesta Hemingwaya, film - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Stari grešnik, filmska komedija - 14.50 Freddy pod tujimi zvezdami, pustolovski film - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo -17.35 Živalski magazin -17.55 Bingo -18.25 Konflikti - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Ko muzika igra, prenos iz Bad Kleinkircheima - 22.30 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari - 22.55 Poletni kabaret - 0.25 Maščevanje Rožnatega pante-rja, filmska komedija / Četrtek, Ir 3. 8. 2000 FV SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.20 Risanka 8.55 Pod klobukom 9.45 Zgodbe iz školjke 10.18 Otroška oddaja 18.45 Raziskovalec, ameriška serija 11.35 Naravni parki Slovenije'. Strunjan 12.85 Kulturno poletje 13.00 Poročila, šport, vreme 13.55 Pogovorna oddaja 14.45 Pravičik. francoska nadaljevanka 16.45 Tedi, oddaja za mularijo 17.15 Robin in Rozi, risana nanizanka 17.45 Neukročeni planet, ameriška serija 18.45 Risanka 19.80 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.05 Turistična oddaja 21.25 Novakovi, tv-nanizanka 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Kugy, tv-nadaljevanka 23.50 Slovenci v Avstraliji 0.40 Opus: Glasbeno dogajanje v Mehiki 1.10 Neukročeni planet, ameriška serija POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez zapor - 9.00 Kobariška zgodovinska pot - 9.30 Istanbul, potopis - 10.30 Tri ženske, nad. - 11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. - 14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Sto najpomembnejših ljudi revije Time - 15.00 Wimbledon, prenos -19.15 24 ur - 20.00 Fantovščina, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.30 Prijatelji, nan. - 23.00 Nikita, nan. - 0.00 Družina Perez, ameriški film - 2.00 24 ur TV SLOVENIJA 2 9.00 Iz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka 9.45 Uboga mala bogatašinja, nadaljevanka 10.35 Grace na udaru, ameriška nanizanka 10.55 Murphy Brown, ameriška nanizanka 12.25 Liga prvakov v nogometu, posnetek 14.30 Svet poroča 15.00 Šport 17.00 70 let Slavka Avsenika 18.05 Družinski zdravnik, španska nad. 19.00 Nenadoma Sesan, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.05 Leteči cirkus Montya Pythona 21.00 Pot k slavi, športna serija 22.00 Zarotniki sle, češki film 23.20 Hčere Simone dr Beauvok, nadaljevanka 0.10 Wyclitte, škotska nanizanka KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprati Show, ponovitev - 12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 Princz Bel Aira - 14.00 V Bronxu, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show: Je šolski sistem zastarel? - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Mamice, nan:- 19.00 Jenny, nan. - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Lepi časi, nad. - 20.50 Srčne zadeve, ameriški film - 22.40 Seinfeld, nan. - 23.15 Psi faktor, serija - 0.15 Ricki Lake, ponovitev - 1.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV IDEA - OAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Iz naših krajev: Apače - Polanski dnevi - 16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Pasji policist, nan. - 17.00 Teksaški mož postave, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Na jugi, nan. - 20.00 Težko breme, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Navigator (film, kultura, prosti čas) - Hair, 2. generacija, koncert - 22.35 Amala in Eulogio Argulles Puey, koncert - 23.00 Milenium, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan. - 1.00 Pop bazar TV AS-KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 10.50 • Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 11.30 - ATV predstavlja: avtomotošportni TV program. 12.00-Videostrani. 15.30-Gnes, informativna oddaja. 16.00-Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 16.50 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 17.30 - Iz ptbdukcije ZLTV; TV AS, M. Sobota. 18.00 - ATV predstavlja: avtomotošportni TV program. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 ■ Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Foto Šimonka nagrajuje. 20.35 - Viva turi-stica, turistična oddaja v živo. 21.30 -1? produkcije ZLTV, TV AS. M. Sobota. 22.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.15 Risanke - 7.00 Labirint strasti, nad. - 8.00 Dobro jutro - 9.55 Poročila - 10.00 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. - 13.20 Velikani 20. stoletja - 14.10 Poročila - 14.15 Zasledovalec, amer, film -16.05 Za otroke - 17.00 Morje - 17.30 Hrvaška danes - 17.55 Zagrebška panorama - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zgodbe hrvaških otokov: Mljet -20.45 Kviz - 21.15 Preteklost v sedanjosti - 21.45 Nenadoma Susan, nan. - 22.20 Dnevnik - 22.40 Koncert - 0.20 Poročila - 0.30 Nočni program TV HRVAŠKA 2 13.05 Kulturno poletje - 14.05 Umazano delo, nad. - 15.45 Newyorška policija, nan. - 16.30 leta groze, nad. - 17.20 Guldenburgovi, nad. - 18.05 Hladna vojna, serija -19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Čarovnija, nad. - 21.25 Urgenca, nan. - 22.20 Carlina pesem, britanski film - 1.20 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 18.00 Annie Oakley, ameriški film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Ledenica, mini serija (3 X 50 minut) - 22.40 Oddelek za umore TV MADŽARSKA 1 15.20 Dixie-mix, Hot Jazz Band - 15.58 Poročila Poročila - 16.00 Otroci Evrope: Prijatelj, ruski film; Konj ni zlata ribica, irski film - 16.30 Škof Lajos Papai - 17.00 Tangenta, magazin o načinu življenja - 17.30 Zagovornik - 18.00 Dnevnik - 19.00 Jani gre na dom - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Slovo Arpada Goncza - 20.10 Mile-nijske povesti - 20.40 Želeli ste - 21.30 Črna skrinja, svetovni magazin - 22.00 Dne-vnik - 22.50 Kino Dore Prokopp - 23.20 Kir Royal, nan. TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 112, kriminalistični magazin - 9.00 Kronika 2000 - 9.30 Znanost - 10.50 Glasbena veriga - 11.00 Telesreča - 11.30 Gospodarstvo v zagonu -12.00 Naša družinica, nan. - 13.00 Dnevnik -14.00 Glavni trg, odkrivajmo Madžarsko - 15.30 V dvoje -16.05 Šolska ulica - 17.30 Glasbeni butik -18.00 Tele-šport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.20 Madžarska zasebno - 21.25 Jesenska božja zvezda, madž. film (čb) - 23.00 Zaključek - 0.00 Nočni program AVSTRIJA 1 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul -17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Šest v poletju -22.00 Pravi Dunajčan ne propade - 22.45 Reinhard Nowak - 23.50 Oddaja o kulturi AVSTRIJA 2 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Srečna družina - 14.25 Gorski zdravnik - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 • Univerzum: Nova Gvineja - 21.05 Belomodre zgodbe - 22.00 Čas v sliki Vsakdan ob 1830in 2O00: GNES- inform. oddaja RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.30 Mali oglasi - 11.20 Zamurjen-ci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Od petka do petka - 13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -13.30 Predstavljamo vam -- 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila - 14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.2Q Obvestila- 18.00 MV-dur- 19.00 Poročila - 19.15 Mladi val - 20.00 Sipli mi - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu - 14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.00 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.40 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -O9.3O Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce - 13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna - 20.00 Gnezdo Murskega vala - 21.00 Poročila -21.10 Gnezdo Murskega vala - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 1 2.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.30 Za zdravje - 1 5.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou - 21.00 Poročila - 21.10 Kak je indafajn bilou-23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.00 Poročila -11.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti-19.00 Poročila! - 19.15 Na narodni farmi -20.00 Jukebox - 21.00 Poročila -21.10 Jukebox - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.00 Vedro dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -1 2.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 13.30 NSTSNMV - 14.00 -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.O0,Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 18.00 Glasba našega srca -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mursko-morski val - 21.00 Poročila - 21.05 Mursko-morski val - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 05.00 Vedro dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila - 13.10 1. oseba ednine - 13.30 Sedem veličastnih — 14.00 Poročila- -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.10 Bilo je nekoč! - 1POR1D Nedelja, 30. 7. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.25 Pleme, nanizanka 9.55 Glasbena oddaja 10.40 Neizprosna divjina, angleška serija 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.10 Turistična oddaja 13.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 14 .00 Polž v solati, tv-kabaret 14.30 To so gadi, slovenski film 16.00 Prvi in drugi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Alpe • Donava - Jadran 18.15 Naravni parki Slovenije: Strunjan 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Hobotnica, italijanska nadaljevanka 21.50 Pogovorna oddaja 22.45 Poročila, šport, vreme 23.05 Maša v H-molu J. S. Bacha 1.35 Naravni parki Slovenije, ponovitev TV SLOVENIJA 2 8.50 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 9.15 Iz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka 10 .05 Popolna tujca, ameriška nanizanka 10.30 Zvezde Hollywooda: Jane Fonda 11 .00 Dokumentarna oddaja 12 .00 Zborovska in folklorna glasba 13 .00 Šport 18 .30 Plavanje, prenos iz Radovljice 19 .30 Videospotnice 20.05 Pustolovščine N. Hulota, serija 21.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka 21.30 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 22 .00 Šport v nedeljo 23 .00 Glasba zaživi, ameriški film POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Brez zapor z Jonasom - 8.00 Osem prijateljev, risanka - 8.30 Računalničarji, nan. - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. - 10.00 Zbornica, nan. - 10.30 Košarkarji, nan. - 11.00 Navihanka, nan, - 11.25 Pop’n'roll - 12.15 Manhattan bo moj, nad. -13.10 Otroci ne lažejo - 13.40 Formula 1 za VN Nemčije - 16.00 Mala Daniela, nad. - 17.00 Dvojčici, nan. - 17.30 Hollywo-odski zakon, ameriški film - 19.05 Miss Slovenije, predizbor - 19.15 24 ur - 20.00 Uničevalec, ameriški film - 22.00 Izgubljena cesta, ameriški film - 0.20 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nan. - 10.00 Nora hiša, nan. - 10.30 Prijatelja v krilu, nan,- 11.00 Brooklynski most, nan. - 11.30 Zmenkarije - 12.00 Nova misija Nemogoče, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Robinsonovi iz Švice, ameriški film - 16.00 Klik! - Vitezi za volanom - Kupid - Ruby Wax: Bette Midler in Liza Minelli - 19.00 Izbrani, nan. - 20.00 Matilda, ameriški film - 21.45 Stilski izziv: Kolesarja - 22.20 Dekle na gugalnici, ameriški film TV IDEA - GAJBA TV 10.00 Živa, regionalni program - Seja mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota - Koncert skupine Lazonta - Ciganska noč, reportaža - 16.00 Afera v malem kraju, ameriški film - 18.00 Rojeni v svobodi, nan. - 19.00 Maggie, nan. - 19.30 Jesse, nan. - 20.00 Stražar, nan. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Newyorški gasilci, ameriški film - 0.00 Pop bazar TV AS-KANAL 54 09.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 11.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja. 12.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 12.30 • Videostrani. 17.40 ■ Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.30 ■ Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Nas domači grudi, kmetijska oddaja. 21.00 - Foto Šimonka nagrajuje. 21.05 - Viva turistica, turistična oddaja. 21.50 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.00 Poročila - 8.05 Otroški detektiv, amer, film - 9.40 Lutkovna nanizanka - 10.05 Festival tamburaške glasbe - 10.35 TV radio podij - 11.10 Stičišča svetovnih kultur, serija - 12.00 Dnevnik - 12.40 Kmetijska oddaja - 13.30 Mir in dobrota - 14.00 Ko mineva čas - 15.00 Poročila - 15.15 Oprah Show -16.00 Risanka - 16.20 Inšpektor Rex, nan. - 17.05 Stoletje, serija - 18.00 Risanka - 18.30 Felicity, nan. - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dramski program - 21.10 Poteze s skakačem, ameriški film - 23.10 Dnevnik - 23.35 Skrivni dnevnik D. Pfeiflera, nan. - 0.00 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.00 Nedeljska maša, prenos - 11.05 Čarovnija, nad. - 14.40 Zlata krila, nan. -15.30 Gospod Wonderful, amer, film - 17.10 Naš sin, organizator tekem, amer, film - 18.35 Svet narave, amer, film - 19.30 Dnevnik - 20.10 Pod vedrim nebom: Hvar -21.00 Izbor supermodela Hrvaške - 22.30 Kapitan James Cook, nad. - 23.15 Umet-nine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 10.55 Panorame turističnih središč Hrvaške - 13.30 Avtomodelarstvo, reportaža z EP -13.40 Formula 1, prenos dirke za VN Nemčije iz Hockenheima -16.00 Olimpijski magazin - 16.30 Čas je za jazz - 18.20 Mednarodna folklorna delavnic* - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Formula 1, posnetek - 22.10 Šport danes - 22.30 Top DJ Mag TV MADŽARSKA 1 6.00 Vaška TV - 6.30 Ažurno - 7.20 Biblija - 7.30 Glavni trg - 9.00 Za otroke - 10.30 Tri želje -11.00 Katoliško zborovanje -12.00 Zvon, poročila - 12.05 Madžarska prihodnosti - 12.35 Minute za srečo - 13.00 Tv-klinika - 13.30 Benetke, gospodar Jadrana - 13.50 Formula 1 za VN Nemčije, prenos - 16.05 Za evangeličane - 16.55 Skrivnosti svet Atlantskega oceana -17.55 Športni program - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.00 Ferenc Madl. predsednik Republike Madžarske, portret - 21.00 Show-program - 22.00 Ulica upanja, nan. - 22.45 Tema - 22.4® Mediamix, EXP0 Hannover 2000 TV MADŽARSKA 2 7.25 Vaška TV - 7.50 Za reformate - 8.15 Reformatski družinski rituali - 8.25 Mnenja o ljubezni - 8.35 Srečanje z Jezusom - 8.40 Katoliška kronika - 9.05 Pesmi Laszla Mecsa - 9.25 Katekizem za odrasle - 9.35 Program madžarskih Židov - 10.00 Madžarska hiša - 10.30 Zlati lok 2000, tekmovanje primašev - 11.30 Otroški šport - 12.00 Otroški pokal - 12.30 Mali modrijan - 13.00 Zelena pika - 13.55 Informatika - 14.20 Gaia -14.50 Musiča Historica - 15.00 Sporočilo svetih krajev - 15.30 Mreža - 16.05 Telešport - 17.35 Skrivna pisava, pesmi Kriszte Kovats - 18.05 Bruhaha, kabaret - 19.00 Milenijski festival stare glasbe - 19.30 Filmski program - 21.00 Teden, vmes Dnevnik - 22.00 Telešport - 22.20 Rekviem za neko dekle, češki film - 0.00 Nočni program AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.15 Formula 1, ogrevanje - 10.15 Šport - 10.45 Tenis, prenos finala - 13.00 Formula 1, prenos dirke za VN Nemčije iz Hockenheima - 16.00 Tenis - 16.25 Nogomet: Tirol - Austria Memphis, prenos iz Innsbrucka - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Policaj iz Beverly Hillsa III, kriminalka - 21.55 Kolumbe - 23.30 Poljubim te, ubijem te, srhljivka AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Naša gospa doktor, filmska komedija - 10.35 Teden kulture -11.05 Schlemmerrjevo potovanje po Italiji - 11.35 Prizorišča prihodnosti - 12.30 Orientacija - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, moja domovina - 14.10 Univerzum -15.00 Heidi in Erni - 15.25 Na svetih vodah, film - 17.05 Poletni klub - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes -19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki -19.54 Pogledi s strani - 20.15 Poletje na morju, romanca - 21.55 Že videno - 22.40 Bachova noč... ORED Ponedeljek, 31.7. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.45 Rdeči gralit: 0 duhovnosti in vedeževanju 10.15 Klapa zahodnega dela, nadaljevanka 10.40 Spoznavajmo, ameriška serija 11.30 Na vrtu 11.55 Novi raziskovalec, ameriška serija 12.25 Prvi in drugi 13 .00 Poročila, šport vreme 14 .00 Ljudje in zemlja 14.50 Polnočni klub 16 .00 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Radovedni Taček: Spomin 17 .00 Pleme, nanizanka 17.45 Bogovi in ljudje v Indiji, serija 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka 21.00 Nepopolni svet, danska oddaja 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Pisma, tv-nanlzanka 23.30 Zakleta dvojčka, kanadski film 1.20 Bogovi in ljudje v Indiji TV SLOVENIJA 2 9.50 Tom Jones, angleška nadaljevanka 14.35 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 15.05 Sobotna noč 17.05 Domače obrti na Slovenskem: Mlinarji 17.35 H. Goodall predstavlja zborovsko petje 18 .05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19 .00 Llngo 19.30 Videospotnice 20 .05 Jasno In glasno 21 .00 Studio City 22 .00 Znanost v vojni, angleška serija 22 .50 Brane Rončel izza odra POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez zapor - 9.00 Pod srečno zvezdo - 10.30 Tri ženske, nad. - 11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Columbo: Ob zori, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.30 Prijatelji, nan. - 23.00 Nikita, nan. - 0.00 Moder v obraz, ameriški film - 1.35 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah Show: Spolno nadlegovanje v šoli - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Mamice, nan. - 19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Mladoporočenci -20.00 Lov na Rdeči oktober, ameriški film - 22.30 Profesionalci, nan. - 23.30 Bob, nan. - 0.00 Psi faktor, serija - 1.00 Ricki Lake, ponovitev - 2.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV IDEA - GAJBA TV 15.00 Poletna Živa - 16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Recept za zdravo ljubezen, nan. - 17.00 Teksaški mož postave, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Na jugi, nan. - 20.00 Življenjski izziv, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Pregled športnih dogodkov - 22.10 Pogovor s predsednikom uprave Mercatorja - 22.20 Obletnica Mercatorja - 22.46 Pred Polanskimi dnevi - 23,00 Novi nedotakljivi, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan. - 1.00 Pop bazar TV AS-KANAL 54 09.30 - Le drobiž, ameriški film.. 11.00 - Ali-En v Caffe Artu, glasbena oddaja. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Na domači grudi, kmetijska oddaja. 16.30 - Program, ameriški film. 18.20 - Glasbeni spoti. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes. informativna oddaja. 20.30 - NK Tabor: NK Mura, posnetek. 22.20 - Glasbeni spoti. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 • Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.15 Risanke - 7.00 Labirint strasti, nad. - 8.00 Dobro jutro - 9.55 Poročila -10.00 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. - 13.20 Svet narave, serija - 14.10 Poročila -14.20 Naš sin, organizator tekem, amer, film -15.45 Risanka -16.00 Otroški program -17.00 Dokumentarna oddaja - 17.30 Hrvaška danes - 17.55 Zagrebška panorama - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zgodbe hrvaških otokov: Zlarin - 20.45 Družinska pesem, amer, film - 22.15 Dnevnik - 22.35 Pablo Neruda, dokom, film - 23.25 Poročila - 23.35 Nočni program TV HRVAŠKA 2 13.35 Svet zabave - 14.05 Krvne vezi, nad. - 16.45 Alzačani ali Dve Matildi, nad. -17.1 £ Guldenburgovi, nad. -18.05 Hladna vojna, serija -19.00 Hugo -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Čarovnija, nad. - 21.25 Prihaja dr. Beeching, nan. - 21.55 Uma-zano delo, nad. - 23.35 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.25 Panorame turističnih*Središč Hrvaške - 17.00 TV intervju: Dr. Radovan Ivanče-vič -18.00 Film -19.30 Glasbeni program - 20.10 Mesečina - 20.55 Felicity - 21.40 Beverly Hills - 22.25 Pravica za vse - 23.10 Melrose Plače TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.35 Ničvrednež, nan. - 9.00 Zabavno dopoldne -12.00 Zvon, dnevnik- 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.05 Guldenburgovi, nad. - 14.50 Narodne vrednote - 15.00 Zaključek - 15.58 Poročila - 16.00 Madžarska hiša - 16.30 Predstavlja se založba Viglia - 16.45 Srečanje z Jezusom -17.00 Kvartet, iz studiev Višegrajske četverke -17.30 Sporočilo svetih krajev - 18.00 Dnevnik -19.00 Telesreča -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 112, kriminalistični magazin - 20.35 Ime planeta: Zemlja - 21.25 V dvoje - 22.00 Dnevnik - 22.50 Pobalini se vračajo, japonski film TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Delta - 9.00 Na poti - 9.30 Madžari ob prelomu stoletja - 10.20 Musiča Historica - 10.30 TV-klinika - 11.00 Madžarska prihodnosti -11.30 Angleščina - 12.00 Panoptikum mesta Praga - 13.05 Dnevnik - 14.05 Iz tv-arhiva - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Mari Torficsik show - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Skrivnostni svet Atlantskega oceana - 21.30 Ko pride sobota, angl, film - 23.05 Klub znanstvenikov - 1.40 Nočni program AVSTRIJA 1 6.45 Otroški program -10.10 Moj partner s hladnim smrčkom, filmska komedija -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.16 Pohlep, filmska komedija - 22.05 Ampak ne z mojo nevesto, filmska komedija -23.35 Smrtonosna bitka AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Stari grešnik, filmska komedija - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Srečna družina -14.25 Gorski zdravnik -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.16 Deželni zdravnik - 21.05 Kraljica mati -22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Polno življenje, film Torek, 1.8. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.00 Risanke 9.30 Nana, mala opica, nanizanka 9.45 Radovedni Taček: Spomin 10.00 Najlepše počitnice, nadaljevanka 10.20 Bogovi in ljudje v Indiji, serija 11.10 Velika imena malega ekrana 12.00 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Nepopolni svet, danska oddaja 14.30 Nemški komorni orkester 15.30 Koncert za violino in orkester 16 .00 Gore in ljudje: Strela v gorah 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pravljica o carju Saltanu 17 .00 Moje mestece, kanadska nanizanka 17.45 Zibelke svetovnih kultur, nemška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Na morje, avstralska nadaljevanka 21.00 Aktualne teme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Pisma, tv-nanizanka 23.25 Svinja, nemška drama, 1. del 1.15 Zibelke svetovnih kultur TV SLOVENIJA 2 9.00 Z Zemlje na Luno, ameriška nanizanka 9.50 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 10.35 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 13.40 Pustolovščine N. Hulota, serija 14.30 Znanost v vojni, angleška serija 15.20 Nini, francoski film 17.00 Studio City 18.05 Gimnazija strtih src, nadaljevanka 19.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 19.55 Atletika Grand Prix, prenos 22.30 Ljubezen, seks, smrt, nemški film 0.00 Nora, angleški film 1.30 Svet poroča POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez zapor - 9.00 Nevarno taborjenje - 9.30 Znamenje na gori - 10.30 Tri ženske, nad. - 11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. - 14.00 Domače kraljestvo, nan. - 14.30 Matlock, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Nadomestna mati, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally. nan. - 22.30 Prijatelji, nan. -23.00 Nikita, nan. - 0.00 Čedna dekleta, ameriški film - 2.00 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Aflantis - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show: Rasizem v šoli - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Mamice, nan. - 19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Poslednje besede, ameriški film - 22.00 Mesto zločina, nad. - 23.00 Bob, nan. - 23.40 Psi faktor, serija - 0.40 Ricki Lake, ponovitev - 1.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV IDEA — GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Pregled športnih dogodkov - Pogovor s predsednikov uprave Mercatorja - Pred Polanskimi dnevi - 16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Recept za zdravo ljubezen, nan. -17.00 Teksaški mož postave, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Na jug!, nan. - 20.00 Zlati pajki, ameriški film -22.00 Živa, regionalni program - Ocenjevanje vin v Gornji Radgoni - 22.30 Lončarski sejem, reportaža - 23.00 Milenium, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan. - 1.00 Pop bazar TV AS -KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - NK Tabor: NK Mura, posnetek. 11.50 -Risanke. 12.05 - Videostrani. 15.00 - Gnes, informativna oddaja. 15.30 - NK Tabor: NK Mura, posnetek. 18.20 - Risanke. 18.30 ■ Gnes. informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 -Ekologija, ekološka oddaja. 21.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 22.30 -Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.15 Risanke - 7.00 Labirint strasti, nad. - 8.00 Dobro jutro - 9.55 Poročila - 10.00 Izobraževalni program - 11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. - 13.20 Carstvo živali, serija - 14.15 Poročila - 14.20 Črni lepotec, amer, film -15.55 Za otroke -16.30 Prizma - 17.30 Hrvaška danes - 17.55 Zagrebška panorama - 18.20 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Zgodbe hrvaških otokov: Lastovo -20.50 Zdaj in potem, amer, film - 22.35 Dnevnik - 22.55 Radovan Karadžič, dokum. film - 23.55 Poročila - 0.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 14.10 Krvne vezi, nad. - 15.50 Cape Canaverai, nad. -17.19 Guldenburgovi, m 18.05 Hladna vojna, serija - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 ( vnija, nad. - 21.25 Newyorška policija, nan. - 22.10 Po poteh uma, serija - 2 Strela udari dvakrat, amer, film - 0.30 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.40 Panorame turističnih središč Hrvaške - 17.35 In zdaj, popotnik.., ameriški - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Rock koncert - 22.00 Maher - 22.25 Pravica z; TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Prelomnica tisočletja - 8.35 Ničvrednež, n 9.00 Zabavno dopoldne - 12.00 Zvon, dnevnik - 13.00 Slovenski utrinki - 1 Poročila -14.05 Benetke, gospodar Jadrana -14.20 Priporočljivo čtivo za šo Testament kopanjskega age, tv-film - 15.58 Poročila - 16.00 Za otroke - 16.3 lena pika - 17.00 Kronika 2000 - 17.30 Katoliška kronika - 18.00 Dnevnik - 1 Gospodarstvo v zagonu - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Nebodigatreba, nan. -1 Panorama - 21.30 Nekje in nekoč ... - 22.00 Dnevnik - 22.50 Promenada v nas amer, film TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Kaj, koliko, zakaj? - 8.55 iz tv-arhiva -Panoptikum mesta Prage - 13.00 Dnevnik - 14.00 Za upokojence - 14.30 C magazin - 15.30 Mediamix, EXPO Hannover 2000 - 16.00 Šolska ulica - 17.3 lenijski festival stare glasbe - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dne šport - 20.30 Meiocco, dokum. film - 21.25 Vse ima svojo ceno, nemški film -Zaključek - 0.10 Nočni program AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 10.00 Pohlep, filmska komedija, pustolovski film - 11.45 K - 12.10 Risanke - 14.55 Pacific Biue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul -Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 19.00 lina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Tožba najstnice, resnična zgodba -Zver za poljubljanje, srhljivka - 23.15 Ko starši izdajo svoje hčerke, srhljivka AVSTRIJA 2 0.00 Poročila - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Freddy pod tujimi zvezdami, pustol film - 12.05 Euro Austria - 12.35 Tednik - 13.15 Sveže kuhano je napol pridol - 13.40 Srečna družina - 14.25 Gorski zdravnik - 15.15 Bogati in lepi - 16.01 Barbare Kartich -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas ’ - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.05 Reportaža - 22.00 Čas v r 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki »RED Sreda, 2. 8. 2000 TV SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.20 Dober dan, Koroška 8.50 Babar, risanka nanizanka 9.10 Fliper in Lopaka, risana nanizanka 9.35 Pravljica o carju Saltanu 9.50 Moje mestece, kanadska nanizanka 10.15 Neizprosna divjina, angleška serija 11 .05 Zibelke svetovnih kultur, serija 12 .05 Na morje, avstralska nanizanka 13 .00 Poročila, šport, vreme 14 .00 Nenavadna dogodivščina škratov, risani film 15 .10 Poročila, šport, vreme 16 .45 Pod klobukom 17.45 Raziskovalec, ameriška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Ljubezen boli, ameriški film 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Pisma, tv-nanizanka 23.30 Aliča, evropski kulturni magazin 0.00 Glasbeni sen, ansambel Consordia 0.55 Raziskovalec, ameriška serija POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez zapor - 9.00 Pod srečno zvezdo - 10.30 Tri ženske, nad. - 11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. - 14.00 Domače kraljestvo, nan. - 14.30 Matlock, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Cifra mož, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.30 Prijatelji, nan. - 23.00 Nikita, nan. - 0.00 Oscar Wilde, ameriški film -2.00 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 V Bronxu, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah Show: Kaj počne vaš otrok? - 16,50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Mamice, nan. - 19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Mladoporočenci - 20.00 Moj film, film po izboru gledalcev - 22.00 Vsi županovi možje, nan. - 22.40 Will in Grace, nan. - 23.10 Bob, nan. - 23.45 Psi faktor, serija - 0.40 Ricki Lake, ponovitev -1.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV SLOVENIJA 2 8.50 Med zemljo in morjem, nadaljevanka 9.40 Gimnazija strtih src, nadaljevanka 10.25 Nora, angleški film 12.00 Atletika Grand Prix 15.35 Ptuj‘99 16.35 Saint£x, angleški film 18.05 Uboga mala bogatašinja, nadaljevanka 19.00 Gizdalin, angleška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.05 Liga prvakov v nogometu, Maribor: Tirana 22.05 Pravičnik, francoska nadaljevanka 23.40 Modra luč, angleški film TV IDEA-GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Ocenjevanje vin v Gornji Radgoni -Lončarski sejem, reportaža -16.00 Na zdravje!, nan. -16.30 Pasji policist, nan. -17.00 Teksaški mož postave, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Na jug!, nan. - 20.00 Večernica, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Iz naših krajev: Apače - 22.20 Polanski dnevi, reportaža - 23.00 Milenium, nan. - 0.00 Krila, nan. -0.30 Pri Addamsovih, nan. - 1.00 Pop bazar TVAS-KANAL54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 11.30 - Ekologija, ekološka oddaja. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 17.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 18.00 - Ekologija, ekološka oddaja. 18.30 • Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 ■ Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 ■ Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo. 21.20 ■ Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 22.00 - Iz produkcije ZLTV, TV AS, M, Sobota.. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 ■ Videostrani. IV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro - 9.55 Poročila - 10.00 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. - 13.20 Po poteh uma. serija - 14.10 Poročila - 14.20 Pusti balon, da odleti, kanadski film - 15.35 Risanka - 16.00 Za otroke -17.00 Glas domovine -17.30 Hrvaška danes -17.55 Zagrebška panorama - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zgodbe hrvaških otokov: Dugi otok -20.40 Vroča linija, dokum. film - 21.10 Kulturno poletje - 22.25 Dnevnik - 22.45 Vabilo v gledališče - 0.50 Poročila 0.55 Nočni program TV HRVAŠKA 2 13.35 Radovan Karadžič, dokum. film - 14.30 Kviz - 15.00 Veliki Azerac, n 16.35 inšpektor Rex, nan. - 17.20 Guldenburgovi, nad. - 18.05 Hladna vojna, - 19.00 Hugo -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Čarovnija, nad. - 21.20 Ver ne skrivnosti, nan. - 21.50 Omerta, zakon molka, nad. - 22.35 Rubikon: Bergi zarota, norveški film - 0.05 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.25 Panorame turističnih središč Hrvaške -18.10 Rdeči prah, ameriški film -Glasbeni program - 20.10 Raziskovalec - 21.05 Oddaljeni Jug, prvi del serije -Pravica 'za vse (opomba: prenos 2. kola kvalifikacij za Ligo prvakov Dun; Hajduk) TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Prelomnica tisočletja - 8.35 Ničvrednež, i 9.05 Zabavno dopoldne - 12.00 Zvon, dnevnik - 13.00 Za manjšine - 13.58 Pr - 14.05 Milenijska filmoteka, 1935: Prosim za prijazen obraz, madž. film (čb) -Poročila - 16.00 Angleščina - 16.30 Smernica - 17.00 Srečali se bomo v Sydr 18.00 Dnevnik - 19.00 Šik, moda - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Nogomet, Du : Split - 22.40 Dnevnik - 23.30 Madžarski salon, tedenski kulturni magazin TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Panorama - 9.00 Iz tv-arhiva - 12.00 f tikum mesta Prage -13.10 Dnevnik - 14.05 Zlati dim, magazin - 15.45 Pop । - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Sotrpini - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica -Dnevnik, šport - 20.35 Madžari ob prelomu stoletja: Zoltan Bay - 21.25 Ime pl Zemlja - 22.10 Osupljivo območje, nan. - 23.00 Zaključek - 0.00 Nočni prog AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 10.10 Kolumbo - 11.45 Risanke - 14.55 Pacific Biue -Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Nogomet, pr 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet, prenos kvalifikacij za Ligo prvakov - 22.50 met - 23.50 Rdeči baron, film AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi ■ Na svetih vodah, film - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kul napol pridobljeno - 13.40 Srečna družina - 14.25 Gorski zdravnik - 15.15 B< lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.45 Loto -Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Vse moje t 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče - 0.00 Čas v sliki IBII1 , 27. julij 2000 27 -M w AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK AKVARIJSKA RIBA NEMŠKI NOGOMETNI PRVOLIGAŠ RUVANJE KRADLJIVEC DIVJA PLENILSKA ŽIVAL ORIGINALNO IME ZA IRSKO TONE ČUFAR LETOPIS NASELJE V SLOVENSKIH GORICAH AMERIŠKA PLESALKA DUNCAN PREMICA, KI OMEJUJE TRIKOTNIK HSiH • - ' * NEKDANJI GRŠKI PREDSEDNIK (HRISTOS) s HEMOFILIJA NEPROFE- SIONALEC ŽELATINA IZ ALG URADNI SPIS FRIDOLIN AMERIŠKI PISATELJ (NORMAN) MADRIDSKI NOG.KLUB PRITRDIL-NICA SKLADATELJ HAČATURJAN EDEN OD PLANETOV . . A;« ; % LEVI PRITOK RONE V JUŽNI FRANCIJI JAPONSKO OBLAČILO ČAŠČENJE SATANA ▼ DEJAVNIK, POVZROČITELJ HANS OERSTED VEK, OBDOBJE REKA, KI TEČE SKOZI PARIZ ZIMSKA PADAVINA VESTNIK ŽUŽELKA PUŠČAVSKA KOTLINA V KALIFORNIJI, ZDA POKLICNI STREMUH NEKD.ŠVIC. SMUČARKA SLIKAR ŠUBIC OBČASNA PUBLIKACIJA IDILIČNOST (KNJIŽ.) STARO-JUDOVSKI KRALJ STAREJŠI SLOVENSKI PEVEC ŽARA NUŠA TOME KRAJŠE PROZNO DELO AVTOR UMETNIN NEM.FILOZOF (GEORG) DALMAT. ŽENSKO IME OSVEŽILNA PIJAČA ZGORNJI DEL STEBRA NORD.IZRAZ ZA SMUČI NAJVIŠJI ROB STREHE AV.OZNAKA KRANJA TURŠKA SLAŠČICA - BOGASTVO GOZDOV SREBRO ITALIJANSKI POLITIK (GIULIANO) LUKA NA J.ŠPANIJE ZNAČILNOST KAMELE AMERIŠKI ASTRONOM EVA IRGL MESTOMA BAVARSKEM ZELIŠČARKA ŠIROKA VELEMESTNA CESTNA GOSTINSKI DELAVEC DEMONSKO BITJE REDKO MOŠKO IME MESTO V NOTRANJI DALMACIJI OBER NAZIV OKRASNA PTICA AMERIŠKA MANEKENKA DRŽAVA SADAMA HUSEINA PRVI BOJNI STRUP GRŠKA ČRKA RUSKO ŽENSKO IME KOS TKANINE ZA ZAKRIVANJE OBRAZA PREBIVALCI BIZANCA SL.FLAVTIST (BORIS) AMERIŠKA IGRALKA GARDNER VESTNIK OTROŠKO VOZILO ČEŠKI PISEC (KAREL) ZVEZDA V ORLU STAROGRŠKI SVOBODNJA ŠPANSKI AVTO SLADKO- VODNA RIBA GR.BOGINJA ZMAGE DOMAČA ŽIVAL ŽENSKA NA SMUČEH MOŠKO IME ERBIJ PRAVOSLAV. PODOBA RIMSKI POZDRAV NEMŠKI TENORIST (KARL) B HRV.SLIKAR (FERDINAND) RAFKO IRGOLIČ JUŽNOAM. TRAVNATA POKRAJINA IVAN KRILOV MILAN KUNDERA IVAN DOLINAR LUTECU AKTINIJ EGIPČANSKI STVARNIK BOGOV IN LJUDI TEŽAVA (KNJIŽ.) POBEG (KNJIŽ.) TISKANO DELO TENISAČICA KURNIKOVA ČLOVEK IZ TUJE DEŽELE NEON JUDOVSKI MESEC REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 13. 7. 2000: BORUT LESJAK, RDEČA ARMADA, SENIOR, OMOT, STREL,,NAGANO, MAN, TOLAR, RIL, ŠTOPARICA, ACER, SID, ROMARICA, SPANEC, ČUSTVO, EKSOT, ANETO, SIA, AŠORIS, DEKLIČ, OPART, SLINAVOST, IL, ONASSIS, ROTER, NAPOR, NAUM, IRSKI MAH, DAMM, IKI, AURA, REA, TIPALO, ARAKAN, MLJET, KOSA, ANORAK, PA, VLADO, ALOST, JN, DEVIZE, RANI-NA, ULTIMAT, NAL, OSA, ABONENTKA, KASA-LO, JAREK, ZAVISTNEŽ, ALANIS, ES, MT N ri Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Janko Horvat, Naselje Jožeta Kerenčiča 12, 9000 M. S. 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Tadeja Šanca, Domanjševci 149, 9206 Križevci 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Andrej VVeindorfer, Puconci 340, 9201 Puconci Janja Jančar, Grabonoš 53, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici Stanislav Žoldoš, Velika Polana 159 c, 9225 V. Polana Helena Bobnarič, Dolga Lesa 1 1/44, 2270 Ormož Franc Litrop, Pod logom 29, 9224 Turnišče E n o >o E o o c o a> TJ n A- . U) n c « N n >v> Med reševalce bomo razdelili 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 4. avgusta 2000. Ime in priimek: Naslov: o i RIŠE IN PIŠE: PETERNELJI MICA o 9bu 'ka se Je p/ted nedavnih kiticah, “Slovenija g/te nap/tef, se je nanašafo na Jug-bal, ftki mnougi so tou ragmita ka tildi ovak gre naprej ta naša Sfovenija, v šteroj se tej koraki ga naprej gftj ne vijdijo, pravi Tteta moj pajdaš. Sden šče iti naprej, samo ga ovi ne pistijo, se g vsega toga pofttičnoga sranja dobro da gbeiijtiti pa v pamet geti. £den se trlica naprej, Slovenija pa gatou ide sigdar bole nagaj. Či pa ešee vse te “OTjuti (ri šope" pogapremo, kak galiteva fivropska skupnost, do pa tej vsi breg posta, pa do mog& iti v ad-mistraeijo pofeg tisti štiri jegero, ka ji ge gdaj namenijo gapos&ti. 9a mo pd š& naprej, a& nagaj, se pijta ^Beta v ton popejvanji: PoV&Tt. Slovenija, greš res naprej, Slovenija, veš kje si gdej, Slovenija, gdaj si odgad, naugemaš čudnih se navad. Se pot k gvropi dofgo gdi, korakov mata se nar’di, pot dofga je kar te dni, prehojene ta mesce tri. nam predolga pot ta ta, Slovenija po njej krevsa, se prav nerodno giMje gdaj, korak naprej, pa dva nagaj. 28 27. julij 2000, VESTNI! motorna vozila TOVORNO VOZILO, letnik 1991, aluminijasti keson, dolžine 5 m, registriran do konca oktobra, prodamo. SPONA, d. o. o. Cankarjeva 25, M. Sobota. m4473 ZASTAVO 128, letnik 1988, prevoženih 60.000 km, prodam. Tel.: 45 210. m4477 ZASTAVO 128, letnik 1987, registrirano do konca avgusta ugodno prodam. Tel.: 81 738. m4507 GOLF GTL, letnik 1982, rdeče barve, registriran do konca leta, prodam. Tel.: 041 871 076. m4510 KRAVO s teletom prodam. Papp, Čikečka vas 9. m4457 DVE KRAVI, breji, A-kontrole, prodam. Tel.: 557 15 63. m4468 NESNICE LAHKO DOBITE V BA-BINCIIH 49, p. Ljutomer. Tel.: 582 14 01. m4501 KRAVO, brejo 9 mesecev, A-kontrole, prodam. Borejci 7, tel.: 46 190. m4503 KRAVO S TELETOM prodam. Tel.: 48 648. m4513 posesti živali NESNICE, mlade jarčice, hisex, rjave, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvat, Nemčavci, tel.: 069 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 069 439 170, Franc Movrin, Petanjci 98c,_tel: 069 46 505, gostilna Šarike Železen, Beznovci, tel.: 069 49 025, gostilna Čeh, Nedeli-ca, tel.: 069 72 146, gostilna Raj-ser, Grad, tel.: 069 55 31 148. m4182 VISOKO BREJO KRAVO ali telico prodam. Andrejci 8, tel.: 48 000. m4450 DVOETAŽNO HIŠO, blizu plaže v Biogradu na morju, ugodno dam v najem. Tel.: 02 480 5160. m4449 22 AROV ZAZIDLJIVE PARCELE, s starejšo hišo, v bližini M. Sobote, prodam. Tel.: 041 821 125. m4479 ‘Nepremičnine ‘Nikolaj ‘Kuhar, s. p. nakup, prodaja, najem, oddaja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin. Trg zmage 8,9000 £M. Sobota (hotel £yezda), tel.: 02 51418 66 gS£M: 041 77 32 90,041 773 290 Prodajo manjšo hišo v Puconcih. m4500 GARSONJERO V LJUBLJANI oddam študentu. Tel.: 041 200 131 po 20. uri. m4480 SOSTANOVALCA - ŠTUDENTA v Ljubljani, iščemo. Tel.: 02 536 12 80, zvečer. m4483 GOSTINSKI LOKAL, komplet opremljen, prodamo. Tel.: 031 809 256. m4485 ENOINPOLSOBNO DO DVOSOBNO STANOVANJE s centralno kurjavo, v središču M. Sobote, kupim. Tel.: 02 629 12 67. m4491 1 HA NJIVE V ENI PARCELI, primerno za vinograd, na sončni legi, ugodno prodam. Tel.: 553 90 52. m4494 ŠTIRISOBNO STANOVANJE v M. Soboti, delno opremljeno, obnovljeno, 130 m2, dvoetažno, prodam. Tel.: 041 248 681. m4495 HIŠO NA PARCELI 1200 m2, s poslovnim prostorom, na lepi lokaciji, prodam. Tel.: 27 668. m4498 GARSONJERO ALI STANOVANJE, v M. Soboti ali bližnji okolici, vzamem v najem. Tel.: 31 998 do 14. ure. m4509 kmetijska mehanizacija polni penzion 5.200 SIT, do 12 let 4.200 SIT. Od 19. 8. dalje 10 % popusta. Informacije 01 515 3576 od 7 -10 in 12 - 14. ure. m4463 Preklicujem veljavnost HK št. 0698 49 od KZ PANONKE MS, na ime Franc Horvat, Lipovci 155. m4462 GRADBENI LES VSEH DIMENZIJ (smreka, jelka), z dostavo, prodam. Mobitel: 0609 654 390. m4474 Preklicujem veljavnost HK od HKS PANONKE št. 21-732-3, na ime Ar-pad Barbarič, Brezovci 27, p. Puconci. m4489 LADIJSKI POD, suh, smrekov, z dostavo, prodam. Tel.: 063 451 082. m4502 PROSIJO, če bi kdo podaril psa, koker španiela, mladiča, rjavca. 300 I sod menjam za 100 I. Tel.: 031 825 310. m4506 REGAL ZA DNEVNO SOBO, 3,5 m, prodamo. Tel.: 526 11 42. m4514 KNJIGE, stare nad 50 let podarite Simoni. Tel.: 041 834 373. m4516 VITRINO IN HLADILNIK ZA TRGOVINO TER VEČJI ŽAR, zelo ugodno prodam. GSM: 041 822 492. m4461 delo Na podlagi 8. tc. Statuta družbe Podjetja za rehabilitacijo in zaposlitev invalidov SOLIDARNOST, d. d., M. Sobota, Arhitekta Novaka 4 in skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah direktor družbe sklicuje 4. skupščino družbe SOLIDARNOST, d. d., Murska Sobota, ki bo v torek, 29. avgusta 2000, ob 8. uri na sedežu družbe v M. Soboti, Arhitekta Novaka 4 ter predlaga naslednji dnevni red: 1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev delovnih teles Predlog sklepov: a) Ugotovitev sklepčnosti b) Sprejme se predlog o imenovanju predsednika skupščine, dveh preštevalcev glasov in notarja. 2. Letno poročilo uprave za leto 1999 Predlog sklepa: Sprejme se letno poročilo uprave za leto 1999 z mnenjem nadzornega sveta in poročilom revizijske hiše. 3. Obravnava in sprejem sklepa o pokrivanju izgube iz leta 1999 Predlog sklepa: Na predlog uprave in pozitivnem mnenju nadzornega sveta se izguba iz leta 1999 na dan 1.1. 2000 v znesku 47.209.679,44 SIT pokrije delno iz ostanka odstopljenih prispevkov, in sicer v znesku 35.268.450,55 SIT ter razlika v znesku 11.941.228,89 SIT iz revalorizacije osnovnega kapitala. r 4. Imenovanje revizorja za leto 2000 ■ Predlog sklepa: Na predlog nadzornega sveta se za revizorja za leto 2000 imenuje Družba za revizijo in svetovanje »AUDIT«, d. o. o., M. Sobota. 5. Vprašanja delničarjev Gradivo za sejo skupščine imajo delničarji na voljo vsak delavnik v tajništvu družbe od 11. do 14. ure. Pogoj za udeležbo na skupščini in uveljavljanju glasovalne pravice je, da se delničarji oz. pooblaščenci pisno prijavijo tri dni pred za-sedanjem skupščine. Vljudno prosimo vse udeležence, da s podpisom potrdijo svojo prisotnost eno uro pred začetkom zasedanja ter prevzamejo glasovalne lističe. Morebitne nasprotne predloge k posameznim točkam dnevnega reda delničarji pisno sporočijo upravi družbe v desetih dneh od' dneva objave sklica. V primeru, da ob napovedani uri skupščina ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje skupščine istega dne ob 9. uri. V tem primeru bo skupščina sklepčna ne glede na število prisotnih delnic. Direktor Aleksander Krpic IZKOPALNIK ZA KROMPIR HMEZAD, trosilec za umetno gnojilo in predsetvenik, prodam. Tel.: 041 904 767. m4451 KOMBAJN MF 30 ALI 35 kupim. Tel.: 79 547 v soboto od 7. do 8. ure. m4471 NOVO HIDRAVLIČNO STISKALNI- CO, 150 I, ugodno prodamo. GSM: 041 547 710. m4486 SILOSKOMBAJN SIP SK 80,prodam. Tropovci, Kolesarska 63, tel.: 46 096. 1714493 kmetijski pridelki 300 L VINA po 250 SIT prodam. Tel.: 575 1 6 68, GSM 041 364 607. m4475 razno IŠČEM ZAKONCA, vajena kmečkih opravil, srednjih let za oskrbo in pomoč na kmetiji na Goričkem. Naslov na upravi lista. m4460 FIESA: UGODNO, tik nad morjem SKUPAJ PROTI 0 080-1200 j POKLIČITE ! MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. NUDIMO VEČ DEL (sestavljanje, lepljenje, pakiranje). Interesenti pokličite 031 874 388. m4455 NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v.strežbi zaposlimo. GSM: 041 929 076. m4465 NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v strežbi zaposlimo. Tel.: 557 10 87 ali 041 669 473. m4467 DELO DOBI PRODAJALEC v tehnični trgovini. Kratek življenjepis z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: SPONA, d. o. o., Cankarjeva 25, M. Sobota. m4472 NATAKARICO pripravnico v novem lokalu v M. Soboti in vajenko v šol. I. 2000/2001 zaposlim. Tel.: 22 466 ali 31 800. m4497 ZAPOSLIMO ZIDARJA, tesarja, železokrivca, ključavničarja in inženirja gradbeništva ; (delovne izkušnje 4 leta ali več. Pisne vloge na naslov Betonarna Petelin, Trate 23, 9250 G. Radgona. m4512 storitve SVETUJEMO PRI NAJEMANJU dolgoročnih kreditov. GSM: 041 210 147. m4496 Vsi, ki smo spoštovali te - ljubili, vsi, ki s tabo kdaj smo kaj čutili, te v spominu vedno bomo ohranili. V SPOMIN Že dve leti pod domačo grudo počiva naš dragi Boštjan Gjerek iz Kobilja Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate, mu na mnogo prerani grob prinašate cvetje in sveče. Hvala vsem, ki še vedno z žalostjo v srcu z nami sočustvujete. Tvoji najdražji! Vse si rada nas imela, življenja si se veselila ... Sedaj zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce. Nikjer te ni in to nadvse boli. Vendar nikoli ti zares od nas ne boš odšla, saj v naših srcih večno boš živela. V SPOMIN 24. julija je minilo leto žalosti in tihe bolečine od takrat, ko se je ustavilo ljubeče srce naše najdražje Marije Žerdin iz Velike Polane Hvala ti za lepe trenutke in dobroto, ki si jo brezmejno razdajala med nas. Iskrena hvala vsem za trenutek in lepo misel, ko postojite ob njenem grobu, za prižgano svečo in podarjen cvet. Tvoji najdražji KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ A. IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, y * BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. X P PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI veščicaiz, V naših srcih Ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer ti spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori, in Tvoj nasmeh med nami živi. ZAHVALA V 56. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in sin Branko Laci iz Kobilja 145 stanujoč v Bietigheimu ■ Nemčija Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, botrini, prijateljem in sovaščanom, ki ste nam bili v pomoč in tolažbo, darovali cvetje in vence, sveče in za svete maše. Posebna hvala domačemu g. župniku Francu Halasu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za besede slovesa. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in sestram klinike v Bietigheimu, ki so mu nekaj zadnjih let stali ob strani in lajšali bolečine. Iskrena zahvala tudi sodelavkam iz Vrtcev občine Moravske Toplice, ki so nam izrekli sožalje. Prav posebna hvala pogrebništvu Banfi, ki so našega dragega očeta pripeljali v domači kraj. Vsem še enkrat - HVALA! Žalujoči: Njegovi najdražji Kako boli-in duša trpi, usihajo življenjske moči, veš ti, in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni. ZAHVALA V 95. letu nas je zapustila draga mama, babica in praba! "> Ana Horvat roj. Tbrnar iz Čevljarske ulice 2 v Turnišču Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in vence, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se govorniku za poslovilne besede, g. duhovniku za pogrebni obred ter pevkam za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: sin Štefan z ženo Marijo, vnuk Stanko, vnukinji Lidija s Simonom, Majda z možem Stankom ter pravnuka Petra in Aleš ZAHVALA 16. julija nas je v 49. letu mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mama, babica in sestra Marija Krajcar iz Panonske ul. 46 a v Beltincih Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami delili žalost in bolečino, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Iskrena hvala župnikoma g. Hozjanu in g. Ratniku za pogrebni obred in vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: Vsi, ki smo te imeli radi Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. V SPOMIN Včeraj; 26. julija, so minila tri žalostna leta od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat, stric in tast Alojz Barbarič iz Ropoče 61 Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, se ga spominjate z lepo mislijo in mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi IBI11 , 27. julij 2000 29 Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi, in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli. ZAHVALA V 75. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi oče, stari oče, tast, brat in stric Anton Žalik * iz Turnišča, Št. Kovača 12 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, sv. maše, nam pa izrekli besede sožalja. Lepa hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa in članom društva upokojencev. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala. Vsi njegovi Dve leti v grobu spiš, v srcih naših še živiš. Ostala je bolečina in tiha solza večnega spomina. V SPOMIN Prav te dni minevata dve leti od izgube naše najdražje mame, stare mame, tašče in sestre Marije Žalik iz Turnišča Hvala vsem, ki ji namenite lepo misel, se poklonite njenemu spominu, prižgete svečo ali na njen poslednji dom položite cvet. Vsi njeni Prinašala si sonce v hišo, zato je bil užitek biti tam. Sedaj pa praznina in bolečina ter strta srca in tišina. V SPOMIN 27. julija mineva šest let žalosti in samote od takrat, ko se je končalo najdragocenejše življenje naše ljube hčerke in sestre Lilijane Krpič iz Gornjih Slaveč Vsem, ki se ustavite ob njenem preranem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče - iskrena hvala! Vsi tvoji najdražji Šopek rožic smo nabrali, na gomilo tvojo dali, zraven svečko smo prižgali in v tišini s tabo pokramljali. V SPOMIN A Te dni mineva eno leto od takrat, ko nas je zapustila naša predraga mama in orna Frančiška Mihalič od Grada 64 Hvala vsem, ki seje spominjate s cvetjem, svečko ali postojite ob njenem grobu. Njeni najdražji! Zaspal dragi oče si, zaprl trudne si oči. Velike bolečine si prestal, zdaj si za vedno, tiho in mirno zaspal. ZAHVALA V 92 letu nas je za vedno zapustil dragi oče, dedi in pradedi Karel Škerlak iz Markovec 103 „nOnremili na njegovi zadnji Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga posp sožalje poti, darovali cvetje in sv^ Banfi ter za odigrano Hvala g. župniku, pevcem, pogrebnis bolnišnice v Rakičanu. Posebna hvala kirurškemu oddelku , Še enkrat vsem - iskrena Žalujoči: _ Vsi njegovi najdrutJ1 S tvojim pridnim delom vsakega osrečiti si znal. Nekje v tebi je velika bol bila, zamahnil si z roko, češ zmagal bom, a ni bilo tako. Ostalo grenko je spoznanje, da te nazaj ne bo. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 54. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in zet Martin Berendijaš iz Prosenjakovec 41 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali ter darovali vence, sveče, za svete maše in druge namene. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Suzani Kovač za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Zahvaljujemo se tudi Tekstil-pletilstvu Prosenjakovci in obratu Križevci. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Helena, hčerka Dragica z družino, hčerka Anita z Bojanom, tašča Etelka in drugo sorodstvo Dragi dedi - zelo te pogrešam! Tvoja vnukinja Jasmina V tihem grobu mirno spiš, v naših srcih še živiš. N SPOMIN 30. julija bosta minili dve leti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in tast Štefan Zrinski iz Ženavelj Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok nam ostaja. ZAHVALA Nepričakovano nas je v 71. letu zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in brat Matija Žižek i Dolnje Bistrice 82 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, posebno družini Vršič, vsem prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in izrekli pisno in ustno sožalje, darovali za svete maše ter vence in sveče. Posebna zahvala velja govorniku za ganljive besede slovesa, gospodu kanoniku za pogrebni obred, pevcem, pogrebništvu Ferenčak ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: Vsi tvoji najdražji DRAGI DEDEK - POGREŠALI TE BODO TVOJI VNUKI: Tadej, Ksenija, Valentina in Tadeja V SPOMIN Danes mineva šest let od takrat, ko nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in tašča Terezija Koles iz Stare ulice 12 v Murski Soboti Pogrešamo te in nikoli te ne bomo pozabili. Tvoji najdražji Tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dan je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Po težki in dolgotrajni bolezni je v 69. letu prenehalo biti plemenito srce našega dragega moža, očeta in brata Deziderja Šanca iz Domanjševec 109 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v času njegove težke , bolezni obiskovali in tolažili ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in prispevke za obnovo cerkve v Domanjševcih ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. duhovniku Beznecu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Irma, sin Geza, sestra Ibolyka, nečakinja Ibi z družino ter ostalo sorodstvo 7AHNMA V 78. letu nas je zapustil dragi oče Jožef Pal iz ulice Štefana Kovača 49 v Turnišču Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo vse g. župniku Alojzu Ratniku, g. Alojzu Ternarju in g. Avgustu Raščanu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke ter govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Nekje v tebi je velika bol bila, a zamahnila si z roko, češ zmagala bom, močnejša sem, pa vendar ni bilo tako. ZAHVALA V 75. letu nas je 7. julija za vedno zapustila draga mama, babica in prababica Antonija Kous roj. Zamuda iz Kroga Težko je najti prave besede zahvale vsem, ki ste v težkih trenutkih z nami delili žalost in bolečino, darovali vence, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala tudi vsem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni. Žalujoči njeni najdražji Srce je omagalo, dih je zastal, spomin nate bo večno ostal. Mama, sedaj ne trpiš več, sedaj mirno spiš. ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča Gizela Čerpnjak iz Trdkove, nazadnje stanujoča v Matjaševcih Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovane vence, cvetje, sveče, za svete maše in za mrliško vežicos Hvala g. župniku Rudolfu Ficku in g. Dejanu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebništvu Maje. Žalujoči vsi njeni 30 OGLASI 27. julij 2000, MK GLOBINSKI SESALNIKI VORWERK VREČKE ''parnad' PRIKLJUČKI CVETLIČARNA ORbioeaa Mikloša Kuzmiča 29, M. Sobota Tel.: 31 289, 041 773 289 z oRhioejo je svet lepši z vorwerkom čistejši IZDELAVA IN MONTAŽA ALU OKEN, VRAT IN ZIMSKIH VRTOV. IZDELAVA IN F MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT! STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO Drago Miholič. s. p.. Š. Kovača 32. Odranci tel.: 737 147, faks: 737 146. GSM: 041 404 650 VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Te!.: (069) 30 40 44 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO Gradbene izolacije HACK Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM: 041 636 489 HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKIH ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA REZANJE IN VRTANJE BETONA! ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO! E NAJCENEJE TA HIP II DO RAZPRODAJE ZALOG I KLIMA NAPRAVE] za poslovne prostore, stanovanja, hlajenje kleti in vina,... J. Baukarta 16,9240 Ljutomer d.o.o. tel.:02/584 80 50’GSM:041/623-728 www.pegas.si, e-mail: pegas.ljutomer@siol.net V višini 10.000 DEM* (D+0%) do 3 let ali popust v višini 100.000 SIT. *10JWO DEM = 36 x 277,78 DEM, plačljivo v ST po prodajnopodjetniškem tečaju SKB. PROIZVODNJA ALUMINIJASTIH ROLET * IZOLACIJA ■ PfiOTIHRUPNOST ‘ VARNOST Benediki. Ul.: 10621703 60 43. Mt.:IO62l 703 60 44 BETONARNA PETELIN Trate 23, Gornja Radgona Tel.: (02) 564 94 10; el. pošta: betonarna.petelin @siol.net Ponudba: - proizvodnja betona, - storitve [prevoz, črpanje betona, delo z gradbenimi stroji), - betonski izdelki (vinogradni in vrtni stebri, robniki, škarpniki, vrtne poti, kanalete, mulde, požiralniki, korita za rože, kanalizacijske cevi in jaški, temelji za drogove, stojala za senčnike in kolesa ipd). Možnost izdelave po naročilu ali želji kupca. NOVOST: izdelava zunanjih štukaturnih elementov. UGODNO: Prodaja robnikov II kvalitete od 200,00 SIT/kos. DA MRZLO HI KOSESKEGA 43, MB _ kMKIlK« za VAS POSKRBI Murska Sobota: (02) 54 59 280 KURILNO OLJE najugodneje, najhitreje najkvalitetneje, najprijaznejše HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJA ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, lel. & faks: 10691 48 426, GSM: 041 772 426, 041 733 948 NEPREMIČNINSKA HIŠA Slovenska 43, Murska Sobota ________069/304-123________ -Prodaja nakup, oddaja. najem -NAJŠIRŠI IZBOR NEPREMIČNIN V POMURJU -Urejamo vso dokumentacijo samo 28. in 29. julija 2 p er,------------------ kcija VZ' "" j® S Kartico Kovinotehna za gotovino 58.990,?? TV PHILIPS 25 PT 5025 - hitri TTX -velikost ekrana 63 cm - stereo z BlackLine-S slikovno cevjo in Contrast Plus Hladilnik GORENJE K 25 CLB skupna bruto prostornina 2591 zamrzovalni del neto: 681 hladilni del neto: 1901 energijski razred: B mere (š/v/g cm): 60 /143,5 / 62,5 - olajšava pri dohodnini , SIT S Kartico Kovinotehna za gotovino 28.790,?«?! Tlačni čistilec 7 KARCHER K 270 - pretok: 360 l/h -moč: 1600 W - tlak: 100 barov -teža: 7 kg 28. in 29. 7. 2000 priznamo imetnikom Kartice Kovinotehna ob nakupu bele tehnike GORENJE tudi do 10 % gotovinskega popusta! (Razen za izdelke v akcijski ponudbi.) TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 ALI ŽELITE PRODATI - KUPITI DELNICE? MURSKA SOBOTA, Slovenska 42 069/ 32 - 945 Kenmore ?,? vi sn S Kartico Kovinotehna za gotovino 59.990,?? Pralni stroj KENMORE art. 18900 - število programov: 11 - število obratov: 500-800 - volumen bobna: 5 kg -1/2 pranje -ključavnica za otroke - razred porabe energije: B nemogoče je mogoče KOVINOTEHNA Prodajni center v Murski Soboti Plese i stihi: Ko je hudo, me pokliči! Telefon Samarijan 080 1113 NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni. IBTiK , 27. julij 2000 NAPOVEDNIK 31 kulturni koledar K Delimo vstopnice za kino GORNJA RADGONA Program prireditev na festivalu Meja na Reki: - Četrtek, 27. julija: ob 18.00 Zvočni most s skupino Amala (Glavni trg v avstrijski Radgoni), ob 20.00 lastna predstava Jutri moj gospodar (Dvorana finančnega urada v avstrijski Radgoni), ob 21.00 koncert romske glasbe s skupino Amala (Kompas G. Radgona). - Petek, 28. julija: ob 10.00 simpozij Signali za železnico (hotel Kaiser von Osterreich), ob 18.00 Zvočni most z avstrijsko etno glasbo Citoller Tan-zgeiger (Glavni trg v avstrijski Radgoni), ob 20.00 Jutri moj gospodar (Dvorana finančnega urada v avstrijski Radgoni), ob 21.00 koncert New Swing Guartet (Kompas G. Radgona). - Sobota, 29. julija: ob 19.00 otroški musical Klovn Bing Bang Bong (Kompas G. Radgona), ob 20.00 literarni večer z Didijem Macherjem Človeške pokrajine (Dvorana finančnega urada v avstrijski Radgoni), ob 22.00 koncert Krystof Do-brek s skupino (gostilna Tiirkenloch v avstrijski Radgoni). - Nedelja, 30. julija: ob 11.00 literarna matineja Brez meja z Majo Novak, Marlene Streeruvvitz in Gerhardom Ulbrichom (Dvorana Glasbene šole G. Radgona), ob 18.00 Praznik narodov - nastop različnih skupin iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske (Glavni trg v avstrijski Radgoni). VELIKA POLANA Program prireditev na Polanskih dnevih: - Nedelja, 30. julija: ob 6.00 budnica, ob 14.00 družinski rekreativni kolesarski izlet po deželi štorkelj, ob 18.00 otvoritev s Pihalno godbo iz Neusiedla in folklorno skupino Miško Kranjec Velika Polana, ob 19.30 koncert Andi Sobočan in otvoritev vinoteke, ob 20.00 koncert Vlado Ka-lember - Ponedeljek, 31. julija: ob 14.00 predstavitev Slovenska policija, ob 19.00 predstavitev Diši po Prekmurju, ob 20.00 koncert Frajkinclari, ob 22.00 gledališka predstava Sex, drugs, rock&roll - Torek, 1. avgusta: ob 15.00 turnir trojk v nogometu, ob 16.00 predstavitev Občina Litija, ob 20.00 koncert Trio Gušt, ob 20.30 koncert Gnila jajca, ob 21.30 monodrama Matjaža Javšnika Od boga poslan - Sreda, 2. avgusta: ob 15.00 poulična košarka, ob 20.00 koncert Enjoy, ob 21.00 preskakovanje avtomobilov z rolerji, ob 21.30 monodrama Mikija Roša Tretji plan. BELTINCI Program prireditev na folklornem festivalu: - Četrtek, 27. julija: ob 10.00 otvoritev glasbene delavnice, ob 20.00 večer tamburaške glasbe: TS KUD Beltinci (mlajši), TS Bisernica (Kranj), TS Frankopani (Hrvaška), TS KUD Cirkulane, TS Ivančiče (Hrvaška), TS KUD Beltinci in L^hga (Beltinci) - Petek, 28. julija: ob 20.00 folklorna skupina Va-gonar (Slovaška) - Sobota, 29julija: ob 15.00 predstavitev starih običajev in kulinarike vasi občine Beltinci, ob 20.00 etno večer: Mala Beltinska banda, Prleški muzikanti (Ivanjkovci), Volk Folk (Ilirska Bistrica), Vagonar (Slovaška), Ira Roma (Škofja Loka), Jurta (Madžarska) - Nedelja, 30. julija: ob 13.00 sejem stare obrti, ob 14.30 povorka folklornih skupin na prizorišče, ob 15.00 praznik slovenske folklore s slavnostno govornico Milico Sadi in folklornimi skupinami: KUD Beltinci, Tonček Breznar Korena, KUD Anton Tanc Marija Gradec, Gornji Senik, Društva upokojencev Naklo, Razor Tolmin, KUD Hotiza, KUD France Prešeren Račna, Lancova vas, Dragatuš, Lovrenc na Pohorju in Vagonar. BISTRICA Program prireditev na Mlinarskih dnevih: - Sobota, 29. julija: ob 16.00 otvoritev m kulturni program, mlačev žita z mlatilnico, mlačev s cepini, mlinarsko kolesarjenje in mlinarski sprehod, mlinarski piknik. - Nedelja, 30. julija: ob 13.30 ponovitev» ove maše« Marka Veršiča, predstavitev nastopajoči , mlinarske delavnice, mlinarske igre, mlinars i p es mlinarski piknik. Za zabavo bo poskrbel ansam Hay! SEBEBORCI - V sredo, 2. avgusta, bodo potekale vaško kmečke igre. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. - V Galeriji si lahko ogledate razstavo Fotografije, sanje in spomini - Izbrana dela 1972 -1998 avtorja Mirana Miša Hochstatterja. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij Jožeta Denka. - V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava del članov fotoklubov iz Durdevca, In-golstadta in Murske Sobote. - V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite na tel.: 21 433. - V Novi galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del akademskega slikarja Jožeta Šubica iz Maribora. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. V muzeju se lahko naročite tudi za ogled mesta. - V knjižničnem oddelku za otroke in mladino je na ogled razstava Človek in okolje, v malem razstavnem prostoru pa je razstava slik in skulptur Marjete Zajnkovič. - V mladinskem klubu Prlekija je do konca julija na ogled razstava likovnih del desetih nagrajencev iz slovenskih osnovnih šol. - Do 28. julija je v galeriji Anteja Trstenjaka možen ogled razstave likovnih del Milana Ivška Reliefi iz keramike in porcelana. BELTINCI - V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Izidorja Horvata - Izaka. PUCONCI - V občinski zgradbi je na ogled razstava del osnovnošolskih otrok Cvetje, simbol miru in sožitja med mladimi v združeni Evropi. DOBROVNIK - V Kulturnem domu je na ogled razstava Plečnik skozi Prekmurje dijaka mariborske Srednje gradbene šole Boruta Šantaka. PETIŠOVCI - Do 30. julija bo potekal I. medobmočni rezbar-ski tabor pod strokovnim vodstvom rezbarjev Dezsoja Nemetha in Otta Horvatha ter akademskega slikarja - grafika Laszla Nemesa. Murska Sobota Četrtek, 27. julija: ob 19.00 in 21.00 ameriška grozljivka Čarovnica iz Blaira Petek, 28. julija: ob 19.00 in 21.00 Čarovnica iz Blaira Sobota, 29. julija: ob 19.00 in 21.00 Čarovnica iz Blaira Nedelja, 30. julija: ob 19.00 in 21.00 Čarovnica iz Blaira Ljutomer Sobota, 29. julija: ob 20.00 ameriška satira Dogma Nedelja, 30. julija: ob 20.00 Dogma K O BORZ ZNANJI je informa- cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? - Ponuja se znanje aranžiranje cvetja. - Išče se znanje proizvajanja čaja iz zelišč. - Išče se znanje pridelovanja medu. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. VESTNIK NA INTERNETU »Tri*« NSTSNMV: 7 VELIČASTNIH: Ime in priimek ter naslov: GLASBA NAŠEGA SRCA: Glavno žensko vlogo v filmu Stigmata igra Patricia Arquette, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedela tudi naša nagrajenka Zlatka Zadravec, Brezovci 41/b, 9201 Puconci. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje se glasi: Naštejte čimveč filmov, kjer je igral Gabriel Byrne! Odgovor; Kupon št. 30 Odgovore pošljite do 1. avgusta na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. AFTER THE RAIN HAS FALLEN - Sting 2. THE TIME IS N0W - Moloko 3. SUMMER MOVED ON - A-ha 4. I NEED TO KN0W - Marc Anthony 5. BREATHLESS - The Corrs 6. ZASTAVE - Parni valjak 7. BEAUTIFUL THAT WAY - Noa PREDLOGI: ROME WASN'T BUILT IN A DAY - Morcheeba NO ME DEJES DE OUERER - Gloria Estefan SEI TU - Nek LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. MOJA SIMPATIJA - Foxy Teens 2. GLAS SRCA - Twins 3. NE USTAVI ME NIHČE - Anja Rupel 4. ODISEJA-Vili Resnik ■ 5. POSKUSI POZABITI - Miran Rudan 6. MANUELA - Dominik Kozarič 7. MESEČINA - Tanja Ribič PREDLOGI: MALI SVET - Kondor^ Band RDEČE OČI - Posodi mi jurja ČRTA - Slavko Ivančič LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. VRAČAM SE DOMOV - Ptujskih 5 2. SREČA ME JE ZAPUSTILA - Čuki 3. SANJAJ Z MENOJ - Ans. Lojzeta Slaka 4. SEZIMO Sl V ROKO - Nagelj 5. SUPER DAMA - Drago Jošar 6. MAJHEN DEČEK - Show band Klobuk 7. KAMEN NA SRCU - Vasovalci PREDLOGI: HVALA ZA KRUH - Mladi Dolenjci ČEZ SEDEM LET VSE PRIDE PRAV - Šaleški fantje LJUBIM TE - Kraški kvintet Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 3. avgusta 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 30 - GLASUJEM ZA SKLADBO Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo ŽITKOVCI ..pm - V nedeljo, 30. julija, ob 14.30 bo v vas domu potekala prireditev ob Dnevu vaške s nosti. KOROVCI . - V soboto, 29. julija, bo potekalo gasilsko n no tekmovanje za pokal »Fuks graba« PROSEČKAVAS . - V nedeljo, 30. julija, bodo proslavili 70- e n PGD Prosečka vas. BELTINCI - Od 1. do 5. avgusta bodo potekale o ro । športne delavnice. GRADBENI DELAVEC ŽELEZOKRIVEC; določen čas 24 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PISNE VLOGE NA NASLOV: BETONARNA PETELIN, TRATE 23, 9250 G.RADGONA; do 19.08.00; IGOR PETELIN, S. P., BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA GRADBENI DELAVEC; določen čas 24 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; .ostali pogoji: PISNE VLOGE NA NASLOV: BETONARNA PETELIN, TRATE 23,G*.' RADGONA ZA DEL. MESTO V G. RADGONI ALI V PUCONCIH; do 19. 08.; IGOR PETELIN, S. P., BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA OBDELOVALEC KOVIN OBDELAVA KOVIN-REZKANJE; določen čas 3 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; skupno stanovanje; ostali pogoji: LAHKO JE TUDI PRIUČEN REZKALEC BREZ IZOBRAZBE; do 07.08.; NEMEC DRAGO, STRU-GARSKO-MEHANIČNA DELAVNICA, KRAJNA 34 A, TIŠINA NATAKARSKI POMOČNIK NATAKARICA-NATAKARSKI POMOČNIK; čas zaposlitve: ni podatka; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: LAHKO KONČANA OŠ ALI KATERA DRUGA ŠOLA. PRIJAZNOST,OKOLICA TURNIŠČA; do 03.08.; STANISLAV PANTOVIČ, S. P., DNEVNI BAR Ll-BERO, RENKOVCI 53 B, TURNIŠČE STROJNI MEHANIK STROJNI KLJUČAVNIČAR; določen čas 24 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PISNE VLOGE NA NASLOV BETONARNA PETELIN, TRATE 23, G. RADGONA; do 19.08.; IGOR PETELIN, S. P., BE- PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba l-ll lll-IV V VI VH-VIII SKUPAJ Murska Sobota 3 9 14 18 TONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK TOVORNIH VOZIL; določen čas 24 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit C-kate-gorije; ostali pogoji: PISNE VLOGE NA NASLOV: BETONARNA PETELIN, TRATE 23, G. RADGONA (ZA DEL. MESTO V G. RADGONI), ZA-ŽELJENA C KATEGORIJA; do 19.08; IGOR PETELIN, S. P., BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA AVTOMEHANIK; čas zaposlitve: ni podatka; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - pisno; vozniški izpit B-kategorije; ostali pogoji: NE SME BITI INVALID, STAROST DO 30 LET; do 01.08.; MILAN ŠPILAK, S. P., AVTOSERVIS IN TRGOVINA, TURNIŠČE, UL. 4. MAJA 13, TURNIŠČE VOZNIK KOMBIJA (TUDI TOVORNJAKA) V MEDN. PROMETU -SLOV. IN NEMČIJA (KANDIDATI NAJ SE OGLASIJO V ČETRTEK MED 14. IN 16. URO); nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 1 MESEC, POKLIC IV. ALI V. STOP. Z VOLJO DO OPRAVU. PREVOZNIH STORITEV, VIKENDI SO PROSTI, ZAŽELJENA C-KATEGORIJA; do 01.08.; JANEZ MALAČIČ, S. P., AVTOPREVOZNIŠTVO, ULICA VINKA MEGLE 5, MURSKA SOBOTA TESAR TESAR - 2 (DELOVNO MESTO V G. RADGONI IN V PUCONCIH); določen čas 24 mes.; 12 mes. delov- nih izkušenj; ostali pogoji: PISNE VLOGE NA NASLOV: BETONARNA PEfELIN, TRATE 23, 9250 G. RADGONA; do 19.08.; IGOR PETELIN, S* P., BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA ZIDAR ZIDAR; določen čas 24 mes.; 24 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PISNE VLOGE NA NASLOV BETONARNA PETELIN TRATE 23,G. RADGONA; do 19.08.; IGOR PETELIN, S. P., BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK ZA TOVORNA VOZILA C-IN E-KATEGORIJE V MEDNARODNEM PROMETU (PROSTA SO TRI DELOVNA MESTA); nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit C- in E-kategorije; do 29.07.; ANTON MARTINEC, S. P., TONATRAN-SPORT - ORGANIZACIJA PREVOZOV, MARKIŠAVSKA 3, MURSKA SOBOTA KUHAR ČISTILKA PROSTOROV, PERICA V DIJAŠKEM DOMU IN POMOŽNA DELA V KUHINJI; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit B-kategorije; ostali pogoji: STAROST DO 40 LET; do 28.07.; SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA RAKIČAN, LENDAVSKA ULICA 3, MURSKA SOBOTA NATAKAR NATAKARICA; nedoločen čas' do 12.08.; FRANC ČERPNJAK, S. P., DNEVNI BAR, GORNJI PERTOVCI 34/D, PETROVCI NATAKARICA (DRUGI POKLIC Z VESELJEM DO DELA V STREŽBI); določen čas 3 mes.; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; do 30.07.; SIMON VAJSMAN, S. P., DNEVNI BAR HOTIZA, HOTIZA 199/A, LENDAVA -LENDVA NATAKARICA; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit B-kategorije, do 30.07.; SIMON VAJSMAN, S. P.. DNEVNI BAR HOTIZA, HOTIZA 199/A, LENDAVA - LENDVA EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK KOMERCIALIST; določen čas 6 mes.; 1 L delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit B-kategorije; ostali pogoji: DELO NATERE NU, SAMOINICIATIVNOST, STAROST DO 25 LET; do 08.08.; BIRO RIJA, D. O. O., PODJETJE ZA STORITVE IN SVETOVANJE, SLOMŠKOVA 25, MURSKA SOBOTA INŽENIR TEKSTILNO KONFEKCIJSKE TEHNOL. TEHNIČNI VODJA PROIZVODNJE; določen čas 12 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; ostali pogoji: STAROST DO 40 LET; do 01.08.; IN-DIP, PROIZVODNJA OBLAČIL IN DEŽNIKOV. D. D., INDUSTRIJSKA 2, LENDAVA - LENDVA INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA GRADBIŠČ, PROIZVODNJE IN STORITEV L; določen čas 24 mes.; 24 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PISNE VLOGE NA NASLOV BETONARNA PETE-Ll N, TRATE 23, 9250 G.RADGONA; do 19.08.; IGOR PETELIN, S. P., BETONARNA PETELIN TRATE 23 GORNJA RADGONA EKONOMIST RAČUNOVODJA-KNJIGOVODJA; nedoločen čas; 1 I delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik- govorno; znanje programskih orodij: do 28.07.; KNJIŽNICA LENDAVA, PARTIZANSKA 10, LENDAVA-LENDVA ZDRAVSTVENI TERAPEVT 3 UČITELJE PRAKTIČNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; 3 L delovnih izkušenj; do 01.08.; SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA RAKIČAN, UL. DR. VRBNJAKA 2 MURSKA SOBOTA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA TEHNIČNI VODJA PROIZVODNJE (LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik-govorno in pisno, angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit B-kategorije, 27.07.; E 92 - NOVAK - PODJETJE ZA TREŽNJE IN ORG. PROIZV., UL. V. PREKOMOR. BRIGADE 11, LJUTOMER ZADNJA STRAN Menjalniški teča Pomurske banke 25. 7. 2000 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 25. 7. 2000 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 15,0080 15,0346 15,1553 Nemčija 1 105,5894 105,7761 106,6257 Francija 1 31,4130 31,5387 31,7920 ZDA 1 221,1080 221,0550 223,7236 Švica 1 132,8412 132,8094 134,4127 Italija 100 10,6656 10,6845 10,7703 Končno na svojem! HIPOTEKARNA POSOJILA * V Pomurski banki smo dopolnili našo ponudbo dolgoročnih stanovanjskih posojil. Gre za hipotekarna posojila, katerih značilnost je, da so zavarovana z zastavo realne vrednosti, kot so hiše, zemljišča ali poslovne nepremičnine, s katero posojilojemalec že razpolaga ali jo s sredstvi posojila kupuje. Takšno posojilo prinaša več prednosti. Lahko je prilagodljivejše, ustrezno Vašim možnostim in potrebam, zanj pa veljajo tudi posebno ugodne obrestne mere. Posojilo lahko najamete brez predhodnega varčevanja in brez vezave denarnih sredstev, in sicer za - nakup, gradnjo ali obnovo stanovanjskih ali - počitniških nepremičnin in - druge namene, povezane z nakupom, gradnjo ali prenovo nepremičnin. Vse podrobnejše informacije lahko dobite v Vaši najbližji poslovalnici Pomurske banke. (pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke VESTNIKOV KOLEDAR 28. julij, petek, VIKTOR 29. julij, sobota, MARTA PETER 31. julij, ponedeljek, JELKA 1. avgust, torek, ALFI 2. avgust, sreda, ŠTEFAN Lunine mene: 31. julija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 43 minut, zašlo pa ob 20. uri in 33 minut. Dan bo tako že krajši od 15 ur. 31. julija ob 4. uri in 27 minut bo na nebu nastopil mlaj. j Urad vlade za informiranje in Služba vlade za evropske zadeve sta izdala prikupno knjižico, s katero je na izviren način predstavljena mladim Evropska zveza. V knjižici so tudi številne igrice in vprašanja, katerih pravilnost rešitev lahko preverimo na priloženem listu. Izdajatelja sta knjižico, ki obsega 36 strani, posredovala vsem osnovnim in srednjim šolam. V Ljutomeru jo lahko dobite tudi v Mladinskem centru Prlekije na Grossmanov! ulici 3. Sam Center pa je zaradi sodelovanja z nekaterimi učenkami 4 c-razreda ljutomerske OŠ »zadolžil« učenko Nino, da je evropopotnico razdelila celotnemu razredu. Upajmo, da jim bo branje popestrilo počitnice. - Foto: R. Stegmiiller Vsak dan /WW ob 5.00 fladio Morati val 94,6 Mbz V dvoje je lepše Marjan Slavič je 30-letni avtomehanik z Orehovskega Vrha pri Gornji Radgoni, zaposlen pa je v delniški družbi Radgonske gorice. Že veliko let je član Gasilskega društva Orehovci, 15 let igra na brač v tamburaški skupini iz Črešnjevec, poje pa v cerkvenem pevskem zboru gornjeradgonske župnije. Pred sedmimi leti, ko je prodajal srečke na materinskem dnevu, je očaral dekle, ki mu je postala pred kratkim zakonska žena. »Bilo je 1993. leta. S kolegico sva se odločili obiskati zabavo v orehovskem gasilskem domu in že pri vhodu sem se srečala z njim. Ne, nisva se takoj zaljubila, kajti vmes je poteklo leto in pol, ko sva se spet srečala in sva se začela shajati,« je razkrila skrivnost zdaj 27-letna Anica, rojena v Oseku, ki ima kovinarski poklic - frezalka, vendar ga, razen v času pripravništva, ni opravljala. Kmalu po drugem srečanju z Marjanon se je preselila na njegov dom in pred štirimi leti se jima je rodil sinko Mihael, ki ga vsi ogovarjajo ljubkovalno Mihec; pred letom dni pa je prišla na svet še Tina. Srečna družinica je na fotografiji. Rojstvo hčerke je v neki meri tudi pospešilo, da sta se starša prav zdaj (in ne prej ali pozneje) odločila za poroko, saj so združili dva obreda: najprej civilna in cerkvena poroka, nato pa še krst Tine. Gostija (in tudi krstitki) je bila v gostišču Ajda na Ptujski cesti, svatov je bilo 25, igrala pa sta harmonikar in kitarist. Marjan in Anica (od nedavna tudi cerkvena pevka, tako kot mož) sta nekaj časa živela na domačiji njegovih staršev oziroma njene tašče in tasta (Marija in Ferdo), a sta si postopoma gradila hišo v neposredni bližini in zdaj je štiričlanska družina že v novem domu. »Le fasado je treba še urediti,« je dodala Anica, ki jo je nekoč očaral in še nikoli ne razočaral ljubeči Marjan. - Š. S. Letos že 13 žrtev prometa a pomurskih cestah je do današnjega dne ugasnilo 13 življenj, od tega v prejšnjem tednu dve. Ostajamo brez besed, saj se zdi, da je »odveč« znova in znova navajati, kaj vse moramo storiti (in česar ne smemo), da ne pride do nesreče. Pa vendarle: prenašamo opozorilo z Operativno komunikacijskega centa Policijske uprave Murska Sobota, kjer pravijo, da »ne bo odveč opozorilo, zlasti mladim voznikom, ki radi preveč pritiskajo na plin, naj se vendarle spametujejo. Če ste opravili vozniški izpit, še ne pomeni, da resnično znate voziti, še manj pa, da obvladate hitro vožnjo ...« Smrt v Pincah - V petek, 21. julija, okrog 23. ure se je 47-letni Marjan Lutar peljal z osebnim avtom iz smeri Pince-Marofa v Pince, kjer je bil sicer doma. V ostrem in nepreglednem desnem ovinku nekaj deset metrov od krajevne table Pince-Marof je zapeljal s ceste (bolj nazorno povedano: zdi se, kot da bi peljal naravnost) in trčil v prometni znak zoženje ceste, postavljen z voznikove leve strani, ga z yugom podrl in zvil ter zapeljal v dva metra globok obcestni jarek, kjer je vozilo obstalo obrnjeno na streho, voznik pa v njem ukleščen ter tako hudo poškodovan, daje na kraju nesreče umrl. Postal je 12. žrtev prometa. - Foto: Š. S. Smrt na Dolnji Bistrici - Pomurske ceste so v nedeljo, 23. julija, okrog 17. ure terjale 13. žrtev. Pretresljivo je, ker je ugasnilo življenje komajda 16 let stare Anite O. iz Prevalj. Sedela je kot sopotnica na prednjem sedežu golfa, ki gaje vozil 21-letni Dušan K. z Raven na Koroškem; na zadnjem sedežu pa je bila kot sopotnica še prav tako 16-letna Bistričanka Andreja K. Peljali so se po cesti, ki deloma vodi po murskem nasipu. Voznik zaradi neprilagojene vožnje in neizkušenosti, saj je šele pred sedmimi meseci naredil izpit, ni uspel izpeljati desnega ovinka, zato je vozilo zdrsnilo z nasipa v nižino, poraščeno z drevjem. Avto je trčil v drevo in se ustavil. Tam pa se je ustavilo tudi srce dekleta v cvetu mladosti. V nesreči se je namreč tako hudo poškodovala, da je na kraju samem umrla. Voznik in sopotnica na zadnjem sedežu pa sta se poškodovala. - Foto: Š. S. VESTNIK znova preseneča in nagrajuje Šalovski župan Aleksander Abraham je vse aktivnosti usmeril v prizadevanja, da njegova občina ne bi bila demografsko ogrožena. Prvi sad te aktivnosti je že viden in slišan; pričakujemo, da bo v tej smeri tudi nadaljeval. Čeprav nekoliko pozno, mu za rezultat njegovega dela čestitamo in upamo, da bodo z dograditvijo železniške proge tudi tovrstne vesti hitreje prihajale na naslov našega prezidija. * * ★ Znana soboška gradbena moč na začasnem delu v Lendavi je odprla poletno delovno rezidenco Pod kostanji v Rakičanu, od koder blagohotno deli odpustke Štefanu Odranskemu. * * * Arbatovec se je odločil, da bo objekte na Aleji revolucionarjev testiral s konjeniškim eskadronom pod poveljstvom stotnika Koruniča. Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da se bodo ob novi železniški progi Murska Sobota-Hodoš gradili tudi napajališča za kamele. Fatima Medonosna je že predložila projekte šejku Lipovskemu. * * * Ludvik Sukič - Ringoje odpotoval na študijski dopust v Turčijo, kjer bo proučeval stare grške vzgojno-izobra-ževalne metode. Iz njegove šole naj bi poslej namesto pomočnikov prihajali filozofi. k * * Lendavski župan Jožef Ko-con odslej ne bo streljal le kozlov, pač pa tudi glinaste golobe. V svoji osnovni disciplini je nepremagljiv, v novi pa ga je že premagal ex gradbenik Anton Bensa. Pomurskim poslancem štejemo v dobro, da se niso vključili v neplodne razprave o spremembi 80. člena slovenske ustave, so pa soglasno glasovali za spremembo. Ne vemo, ali je bila odločitev za tokratni molk zavestna ali pa so že pred tem izčrpali moči s prizadevanji o uvrstitvi interventnega zakona o suši na dnevni red te seje državnega zbora. * * * Dr. Andrej Bajuk in Lojze Peterle ustanavljata novo stranko. Imenovala se bo SBS ali Slovenska bicikli-stična stranka. Članstvo za novo stranko iščeta tudi v Prekmurju in Prlekiji. k k ★ Tišinskemu županu Alojzu Flegarju popuščajo živci. Na telefonska vprašanja novinarjev ne odgovarja, republiški direkciji za ceste pa je poslal grozilno pismo, da bo zaprl cesto, če se s 1. avgustom ne bo odprlo gradbišče na najbolj kritičnem odseku na Petanjcih. KESHMl KOBJ