GL.ANM Ljubljana, is. novembra W58 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO V. — štev. 89 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročilo Sveta za zdravstvo o delu v letu 1957 (Grodivo za 4. skupno sejo OLO — nadaljevanje) Cepljenje proti otroški paralizi i V letu 1957 je bila začeta velika Cepljenje je bilo izvedeno ok- kader. Kljub znatnemu prizadeva-tobru 1957 — prva injekcija, in no- n ju v tej smeri že v preteklih letih vem h ra 1957 — druga injekcija, in pa je še zmeraj čutiti pomanjkanje je zajelo otroke rojstnih letnikov srednjega in visokega medicinskega 1951 do 1957. Tretjo injekcijo, ki se kadra tako v okrajnih zdravstvenih praviloma daje 6 do 7 mesecev po zavodih in tudi v občinskih zdrav- Pomembni preventivna zdravstve-* akcija — cepljenje proti otroški 'Izliži. Bolezen je leta 1956 na- °Pila v epidemski obliki in je zato . . . ■ . , ... ... . . , Wv*ročilu razne protiukrepe zdrav- drugi m ki okrepi odpornost proti stvenih domovih in postajah. Sl V«\. . ... * . - J 1. .. 1 ...... I .l,,lt! ■/, />i »r ,i.ll ... t Ab Ml. ■ n ! I i ll/lcL ■ f\/l v gie službe. Tako je bil v repu-CjAkein merilu in v sklopu Infek-jsko klinike ustanovljen poseben |.ater zu študij to bolezni, nabav-Jcni so bili dragoceni pripomočki D pravljenje njenih težkih oblik, .. Sebno tistih, ki so združene z Vfy0lr|itvij° dihalnega mišičevja, iz-U l:ni* so bila vsa preddela za usta-JtJder in gradnjo virusološkega in-(j: 'da Sol venijo in za študij ter ji .Knostiko obolenj, ki jih povzro-],,jV virtisi. Inštitut je bil do konea Srem, 7 ‘zgrajen do strehe in bo ,1 leta 1958 že obratoval. ,'r"di dedenena. so bile že v letu 1956 iz-® , hujne predpriprave, kako 1 “i sredstva in pridobiti iz ZSZ cepl lva. Prispevali so: ^0 j8,*'- Organizacije 40 000 000 din i'l"'il iann inonnnno bolezni, dobivajo otroci v juliju ' Okrajni ljudski odbor je v letu 1958. Cepljenje je zajelo torej vse 1957 potrošil za usposabljanje zdrav-prcdšolske otroke našega okraja, v stvenega kadra 15,0.55,862 din, od te-p rog rumu pa je še cepljenje šolskih ga za prejemke zdravnikov stnži- otrok / dvema injekcijama je bilo leta 1957 cepljenih 52.625 otrok, samo eno injekcijo pa je dobilo 1256otrok , (razlog je povečini bolezen ob prvi usposabljalo 55 zdravnikov (19 sta-injekciji ali drug objektiven za- zlstj>v. ln 54 specializantov) ter 31 mu domu, okrajni higienski postaji in v zdravstvene domove šiška, Moste, Polje, Vič in Dobrova, srednji medicinski kader (medicinske sestre, sanitarni tehnik,-babice) pa je bil dodeljen Centralnemu dispanzerju za žene, Antituberkuloznemu centru. Polikliniki, higienski postaji ter zdravstvenim domovom, kjer je bila pač potreba in možnosti, zadovoljiti jih. Že iz navedenega je razvidno, da OLO in Svet zu zdravstvo mislita na sedanje in bodoče potrebe zdravstva v okraju in da se, čeprav počasi, že odpravljajo najbolj boleče personalne pomanjkljivosti. Toda potrebe so še velike, "Še manjka zdravnikov specialistov (saj je največ j a okrajna specialistična zdravstvena ustanova Poliklinika odvisna od honorarnih kliničnih zdraviv-slov in specializantov 11,534.616 din, kov), zobozdravstvenih delavcev, lu- ža štipendiranje srednjega medicinskega kadra pa 1,521.246 din. S temi sredstvi se je ob začetku leta 1957 držek). Po občinah je bil odziv za cepljenje sledeč: v ljubljanskem okraju je Občina Cepljeni Ljji ct» nastopila epidemsko in pult, ..»»nje težke posledice: leta 1956 K 1 ,° (brez Kočevja) prijavljenih kj.hhmerov obolenj, od teh II sni rt-L' Primerov; leta 1957 je bilo na Urjenem področju okraja zabe-LjCnih 16 obolenj z 1 smrtnim pri-!fjnr<’ln, in to: po 3 primeri v ob-tPo 2 Ljubljana-Center in Medvode, Kjjj Primera v občinah Moste, Kampu J" Jvančna gorica, po 1 primer llil n °bčinah Šiška, Polje, Rudnik psuplje. *kQrc.r se je torej bolezen pojavila $l0v ,.na vspm terenu in ker ima 6hwirn'iu glede otroške paralize ev-No r> epidemiološko situacijo in je P° tej težki bolezni najbolj Nji?a organizacij, z dotacijo I indskega odbora in i. (Tu ZSZ ter s prispevki star-Z,H eenljenje 13 injekcije) It din, so bila zbrana 'm . zbrana za akcijo in zu na- Center dvakrat 3282 enkrat 298 Šiška 1992 22 Vič 2041 113 Bežigrad 2021 116 Moste 1192 36 Rudnik 1042 50 Polje 1405 ■ 6 Šentvid 1361 . 34 Črnuče 498 19 Kamnik 2258 134 Domžale 1918 12 Mengeš 526 14 Moravče 453 — Medvode 852 5 Lilija 1465 35 Grosuplje 789 42 Ivančna gorica 1077 18 Vrhnika 1109 10 Dobrova 629 46 Borovnica 591 35 Logatec 573 — Cerknica 1131 33 Loška dolina 284 10 Kočevje 2123 30 Ribnica 614 90 Velike Lašče 393 12 Sodražica 298 5 Dobrepolje 704 9 srednjega medicinskega kadra. Od teh je med letom končalo študije 29 zdravnikov in 14 srednjega kadra. Specialistov — stomatologov, pediatrov, okulist, biokemik, specialist iz šolske higiene in bolezni nosa, ušes in grla, sploš- gienskih tehnikov potrebujemo skoraj neomejeno število, zmerni je premalo medicinskih sester (glej tabelo ob koncu poročilu). Tu ni samo denar, ki bi omogočal večje možnosti štipendiranja, tudi so po sredi še objektivne težave, ki problem zdravstvenih kadrov vrte v začaranem krogu in izven dosega Sveta za zdravstvo. Vsaj kratko je tu omeniti problem zobozdravstvenih delavcev in ne higiene in zdravnikov stažistov, njih usposabljanje, problem denti- ki so bili glede na potrebe zdravstvene službe dodeljeni Polikliniki, Centralni šolski polikliniki, Dečje- slične šole in šole za sanitarne tehnike, poleg tega pa še problem zdravniške morale. 10.000.000 (6,000.000 27,928.200 „ ^ Skupaj 93,928.200 din •So Nkoraj brez ugovora ly ,Je j ' "»njo odpadli del plačila, ol,r'?.,m(,zno poravnati go v Cii. ob ptvi in drugi in- krii. Mino ogroženim so stro-Pnstojne občine. kar pri 36.588 otroeili letnikov 1951 do 1957 izkazuje 86,4% dvakrat cepljenih otrok. To pa je uspeh, ki da jo upravičeno upanje, da bo zaščitno cepljenje proti otroški paralizi obvarovalo naše otroke — posebno ker je bilo istočasno izvajano v vsej Sloveniji — pred to težko in drago boleznijo (enoletno zdravljenje stane našo skupnost 1 milijon). Upanje utrjuje tudi stanje v letu 1958, ko prj cepljenih otrocih do junija ni bil odkrit še noben primer obolenj, dva odkrita primera pa sta zabeležena pri necepljenih otrocih. Skrb zn zdravstveni kader Razvoj zdravstva In velike naloge javne zdravstvene službe narekujejo skrb za novi zdravstveni VABILO na 4. skupno sejo okrajnega zbora in zbora proizvajalcev 09.0 Ljubljana Na podlagi 83. čl. zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 48. ČL Statuta okraju Ljubljana sklicujem 4. skupno sojo obeh zborov, ki bo v petek, dne 21. novembra 1958, ob 9. uri dopoldne v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni red: 1. Poročilo Sveta za zdravstvo o delu v letu 1957. 2. Potrditev, odredbe 'Sveta za tržišče o določitvi cen na drobno nekaterim kmetijskim pridelkom. , 3. Garancije. 4. Potrditev pravilnika o plačah uslužbencev Zavoda za zadružno gradnjo OLO Ljubljana. 5. Potrditev pravilnika o položajnih plačah in posebnih dodatkih okrajnih zdravstvenih zavodov. 6. Sprememba odloka o določitvi položajnih plač uslužbencev upravnih organov in zavodov OLO Ljubljana, 7. Sprememba sklepa o kategorizaciji občin. 8. Odlok o spremembah odloka o poklicni gasilski četi. 9. Odločba o sistematizaciji delovnih mest v poklicni gasilski brigadi. 10. Sklep o sestavi Sveta za šolstvo okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. 11. Prevzem nekaterih srednjih, strokovnih in vajenskih šol bivšega okraja Trbovlje v- pristojnost 01,0 Ljubljana. 12. Prenos Dijaške kuhinje Vič na Obl,O Ljubljana-Vič. 13. Prenos Doma starili v Loki pri Radečah na 01)1.0 Radeče. 14. Pravilu Servisu za prevozne storitve okrajnih in občinskih organov in zavodov v Ljubljani. 15. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik ima pravico ustno ali pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO, Kresija, soba št. 16, I. nad. (telefon 21-939). Predsednik okrainega ljudskega odbor? dr. Marijan Dermastja l. r. Pomanjkanje zobnih terapevtov je znano. Posledica je čakanje v zobnih ambulantah, prazni zobni stoli v splošnih in celo v otroških zobnih ordinacijah, dejstvo pa, da v Ljubljani in Sloveniji ni denti-stične šole. Je namesto nje Stomatološka fakulteta, ki usposablja visokokvalificirani zdravstveni kader, toda počasi, zelo počasi. Svet je večkrat obravnaval ta problem; ugotavljal je škodo, ki zaradi skoraj »kartelno« omejenega števila zobozdravstvenih delavcev ustvarja stanje odvisnosti bolnikov in celo zdravstvenih oblasti do zobnih delavcev, ki se zavedajo, do so iskani, vendar do sedaj — razen z novo ureditvijo privatne prakse — še ni čutiti, da bi se stvari premaknile z mrtve točke. Tudi sanitarno higienska služba potrebuje nove sanitarne tehnike in higienike. Občinski sanitarni inšpektorati so nezasedeni, po en sanitarni tehnik je določen zn dve — tri občine ali za celo področje (Sanitarni inšpektorat Ribnica za vso bivšo Kočevsko), kar seveda ne ustreza razvoju sanitarne in (v tem primeru tudi) upravne službe in potrebam, ki sanitarno higienski službi občin nalaga velike naloge in odgovornosti. Pa tudi tu moramo ugotoviti objektivno možnost, če šola sanitarnih tehnikov v sedanjih omejenih, provizoričnih in zastarelih prostorih in prilikah ne more producirati več kot to, ker se tu ugotovijo: pomanjkanje srednjega sanitarno-tehničnega kadra. Ker je to republiško pristojnost, je pač Čakati, do se dogradi nova šola za sanitarne tehnike, do tedaj pa še z večjo zavestjo in odgovornostjo sanirati naše občine na sedanji način »bazenske« organizacije; sanitarno inšpekcijske službe. Ne objektivne, pač pa subjektivne so te/.uve pri samih zdravnikih, naših stažistih in specializantih, ki ob končanju študija, staža ali specializacije radi pozabljajo na sredstva, ki jih je zanje potrošil okrajni ljudski odbor, ter na pogodbo, ki so jo podpisali in ki jih obvezuje za službo v vsem okraju. Vsak želi ostati v Ljubljani, v centralnih zdravstvenih zavodih, ideal mu je specializacija, seveda spet na nove in — zn zdaj — še nerentabilne stroške okraja. Tu se začenja vprašanje morale, na katero je v letu 1957 naletel Svet zn zdravstvo bolj kot prejšnja leta. Problem se je pojavil večkrat, takrat ko je Svet dirigiral nove zdravnike na prazna mesta pasivnih naših predelov (Moravče, Stori trg. Ivančna gorica), ko le reševal večkrat nemogoče zahtevke po honorarjih, rednem in nadurnem delovnem času, vprašanje discipline, zdravniških obiskov in pripravljenosti, iz česar vsega pa je bila evidentno opazno želja po hitrem in čim večjem, celo privilegirancih honorarju, pozabljala oziroma izgubila pa se je pri tem humanost in socialna stran poklica, ki je kot osnova zdravniške etike in morale bila svoj čas karakteristika zdravstveni službi in zdravniku posamezniku. Vitalno statistični pokazatelji o uspešnosti zdravstvene službe Za zaščito in napredek ljudskega zdravja daje ljudska oblast leto za letom velika denarno sredstvo. Upravičeno sprašujejo zastopniki ljudstva, da li se v ljudsko zdravstvo vloženi kapital obrestuje in da li razpolaga zdravstvena služba z vi-tnlno-stotističnimi dokazi, ki naj objektivno prikažejo uspešnost zdravstveno politike in naporov organizacije zdravstvene službe. Zdravstvena služba razpolaga s pomembnimi vitalno statističnimi pokazatelji zu področje bivšega mestnega ljudskega odbora Ljubljana, katere zbiru tudi vnaprej za področje mestnih občin, od letu 1956 tudi za vse občine okraja, od letu 1958 pa tudi za občine bivšega okraja Kočevje. V predmetni študiji skušamo podati le nekaj glavnih vitalno statističnih pokazateljev, ki nuj pokažejo uspeli zdravstvene službe in napredek zdravstt enega stanja, istočasno pa tudi probleme, katerim je treba v okviru zdravstvene službe vsega okraju ali posameznih občin posvetiti posebno pažnjo. Predhodno je potreben > bežen vpogled v gibanje Števila prebivalstva. Glede na ponovne teritorialne spremembe območja mesta Ljubljane moramo ugotoviti, da porast ni v gluvnem posledica prirod nega prirastku. Številke prikazujejo povečanje številu prebivalcev zlasti po inkorporaciji bivše občine Vič. Moste in Zgornja Šišku v letu 1953, velike teritorialne spremembe so se vršile tudi po osvoboditvi z vključitvijo novih predelov, ki sedaj ustrezajo pomerja mestnih občin. Prav tako so bile ponovno izvedene upruvno-teritoriulne spremembe območja ostalih občin okraja in konec leta 1957 celo vključitev okraju Kočevje, zaradi česar ni možno podati današnjemu stanju ustrezne vitalno-statistične podatke za okraj, marveč le podatke za leto 1957, toč-nejša vitalno-statistična študija pa se navaja za področje mestnih občin Ljubljane. Mesto, ki ie imelo leta 1851 le 16.144 prebivalcev, naraste leta 1900 na 37.518, leta 1910 na 41.711, v letu 1918 na 51.353, letu 1931 na 59.788^ v letu 1936 po prvem uradnem štetju. ki'je bilo izvršeno po inkorpo-rnciji bivših občin Vič, Moste, Zg. Šiška, pu ima Ljubljana že 85.484 prebivalcev. Po drugi svetovni vojni naraste število prebivalcev zaradi priključka Šentvidu, Polja in nekaterih drugih perifernih področij ter zaradi priseljevanja mladih ljudi s podeželja, deloma pu tudi zaradi izrednega pri rodnega prirastku, na 119.169 v letu 1950, v letu 1955 je znašalo) število prebivalcev že 145.500, v letu 1956 151.237, v letu 1957 pa 165.179. Število vseh prebivalcev okraja Ljubljana (šc brez Kočevja) je znašalo v letu 1956 290.957, v letu 1957 pu 296.143. Za presojo življenjske sile gotovega kraju ali področja je pomembna statistika umrljivosti in rojst-nosti. Umrljivost v letu 1919, ko so v Ljubljani padale žrtve vojnih naporov. gripe in črevesnih nalezljivih bolezni, je odsegln visoko stopnjo 17,5 na 1000 prebivalcev, kateri stopnji v letu 1945 po hudih vojnih naporili druge svetovne vojne ustreza številka 17.15. Vendar je velika razlika v poteku krivulje umrljivosti po prvi in drugi svetovni vojni. Dočim je po prvi svetovni vojni umrljivost šele v letu 1931 padla izpod 10 no 1000 prebivalcev, to je na 9,9, je umrljivost po drugi svetovni vojni nedvomno zaradi Intenzivnega napora zdravstvene službe že tretje leto po letu 1945 padla od 17,15 na 9,8, nakar nadalje pada in dosetra v letu 1953 do tedaj še v Ljubljani nezaznamovano nizko stopnjo — 7,4. v letu 1935 7,44, v letu 1956 7,74, v letu 1957 pa 7.34 na 1000 prebivalcev. Ta številka umrljivosti je zn okrni Ljubljana nekoliko višjo in znaša za leto 1955 8,6, v letu 1957 pa 7,75 na 1000 prebivalcev. Razpolagamo tudi s podatki, iz katerih je razvidna umrljivost v posameznih mestih in ostalih občinah okraja; številke sicer niso dokončno pomembne,, ker gre za premajhne cdinicc, vendar pu bodo po nekaj letih mogle sluziti Iyit študijska osnova in celo kot osnova za ukrepe zdravstvene- službe v posameznih občinah, s posebnim ozirom na ugotovljeno dejstvo, da je umrljivost v okoliških občinah v glavnem višja kot pa v večini mestnih občin. Pomemben je potek števila rojstev. Dočim je prva svetovna vojna bistveno znvrla število rojstev, saj je znašala nataliteta v letu 1918 le 8,3 na 1000 prebivalcev, ter je šele v letu 1922 dosegla stopnjo umrljivosti, bila v letih 1925, 1934, 1940, 1943, 1944, 1945 nižja od umrljivosti, se pravi, du je umiralo več Ljubljančanov, kot se jih je roljilo, je slika po osvoboditvi drugačna. To ni zasluga samo življenjske sile stalnega prebivalstva Ljubljane, ampak je posledica življenjske moči mladih ljudi s podeželja, ki so se po osvoboditvi selili v Ljubljano, in pu prebivalstvu novoprikljucenih občin. Rojstnost tiikoj po osvoboditvi nenavadno naraste, dosega v letu 1950 še nikoli doseženo stopnjo 27.2 živorojenih na 1000 prebivalcev, katera številka naslednja leta razumljivo pada in dosega v letu 1953 stopnjo 16,64, leta 1956 že 15,9, v letu 1957 pa 14,97. Večja rojstnost v podeželskih občinah povzroča, -n|očje celega okraja v letu 1956 3,8, v letu 1937 2,9 na 100 živorojenih, kur govori za uspešno zdravstveno službo v vseh občinah okraja, če-Prav je patronažna služba in dispanzerska mreža v mestnih občinah Pvilično močnejša. študij umiranja dojenčkov v po-*nineznili občinah kuže pomembne Vttzlike, katerih vzrok mora zdrav-8tvena služba študirati in odrejati Potrebne ukrepe. Pomemben vitalno statistični pokazatelj pomeni tudi potek timiru-nja dojenčkov v relaciji nasproti "oirtim sni oh. Dočim je leta 1918 "jnrlo le 10,7 dojenčkov na 100 smrt-Jlh primerov in je ta odstotek znajti' v letu 1941 8,67, v letu 1942 6,2, ■3 odstotek po osvoboditvi naraste hi znaša v letu 1946 12,3, v letu 1947 ]h.3, paj, | ke umrljivosti. Zato navedeni j,1« etatistični pokazatelji nalaga-(|(|iJ'idi nam še v nadalje velike »dr n°*ti: urediti je organizacijo u»nVS*Vl‘np mr<*žp. ki naj pravo-po " doseže vse nosečnice in žene č|j0*>Orodu. da sr čimprej prepre-$en# 8t«nja, ki ogrožajo zdravje ltvar ."'•me. morejo pa imeti tudi leg "! vl>liv na zdravje še neroje-"i rojenega otroka; Utvij "Ninini poukom in ustva-hospjr. možnosti pravilne prehrane 4p|jv"lp s<* 'J^ore preprečiti kvarni Pri>|, Neprimerne ali nezadostne *ri>(|nail,‘ "n zdravje matere in po-j» v , *'idj na zdravje otroka, kar 8ki, z"° tudi glede preprečevanja s N^ffostega rahitisa: f>*enixU.im lx>dočih mater glede ■tn<>' nih principov, skrbi za njih hi.,,* zdravje, naj se združi pouk »<*,,: 'hijenčka in naj se v zclrav- Sfl 1 ..... ?,str0r>J*S*!,nov' oziroma po ojačani •ti, i^i 'm služili uče žene spretno-P°sredno ali neposredno lter z z,lravim materinstvom; Pomeni nepoznavanje osnov lastnega telesnega In duševnega razvoja in razvoja otroka nevarnost za zdravje istega, je uvesti obvezni pouk o negi dojenčka, združen s poukom osnovnih principov nege žene in ekonomike zdravega higienskega življenja za vso mladino; pravočasno je pristopiti k ustrezni rešitvi vprašanja zaposlitve žene v nezdravem, telesno oziroma mentalno higiensko neprimernem delovnem okolju in pričeti z ustvarjanjem boljših pogojev, ki bodoči materi stvarno olajšajo materinstvo. S tem se bistveno ustvarjajo boljši pre-natalni pogoji za zdrava rojstva in zdravje otroka. Okrepiti je predvsem v okoliških občinah patronažno službo in ji omogočiti strokovni razvoj v vseh smereh njenega dela. 7.t‘ glavni vitalnostatistični pokazatelji kažejo, da je kapital, ki ga ljudska oblast vlaga v zdravstveno službo, ugodno naložen in da se že kažejo obresti v bistvenem izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalstva. To pa opravičuje zdravstveno službo, da pristojne organe ljudske oblasti še nadalje prosi, da ii omogočijo usuešno borbo za boljše zdravje ljudstva, še posebno pa za zdravje naših mater in otrok. Perspektivni načrt razvoja zdravstva v okraju v letih 1957—1961 Družbeni standard je v nemajhni meri odvisen od stopnje zdravstvene službe. Javna zdravstvena služba — pravilno organizirana in strokovno popolna — more zato znatno prispevati uri dvigu družbenega standardi. Nadaljnji razvoj in utrditev javne zdravstvene službe je zato tudi v letih 1957—1961 cilj pristojnih organov in družbe. Okrajni ljudski odbor Ljubljana je za zdravstvo prispeval ogromna sredstvu. V desetih letih so bile ustanovljene in zgrajene ključne zdravstvene ustanove (Centralni otroški dispanzer. Centralni dispanzer zn žene. Mestna porodnišnica. Poliklinika), ki skupaj z že obstoječimi (Centralna šolska poliklinika. \ntituberkulozni center. Zobna poliklinika. Okrajni higienski Zn-* vod, Dečji dom, Materinski dom) dajejo osnovo in smer nadaljnjemu razvoju okrajne zdravstvene službe. Ta se kaže v prizadevanju, nuditi delovnemu ljudstvu popolno zdravstveno varstvo na najbolj strokovni in najlaže dosegljivi način (kurativni. z zaščitnimi merami (dispanzerji. posvetovalnice, cepljenja) pa utrditi preventivo do najvišje možne stopnje. Zdravstvena služba se je razvila v notni meri z ustanovitvijo občinskih zdravstvenih domov. Ustanovljeni za območja posameznih občin, nudijo osnovno zdravstveno varstvo prebivalcem občin, s preventivnim delovanjem svojih dispanzerjev in posvetovalnic na zaščitno delujejo na področju zdravstvenega varstvu mater in otrok, šiitskih otrok, pri preprečevanju nalezljivih bolezni in pri utrjevanju zdravstvene prosvete. Zdravstvena služba občin pa je prostorno in personalno nezadostna. Do leta 1961 jo je izpopolniti, če naj strokovno ustreza in uspešno prisneva svoj pomembni delež pri družbenem standardu. Zidava zdravstvenih domov iz sredstev občin in okraja ter ustanovitev novih obratnih ambulant ie zato nujni imperativ in prva zahteva perspektivnega načrta. Ustanoviti in usposobiti ie Mestno bolnico v I.julil iani, Nezfldosten posteljni fond naših klinik ter že zdavnaj preživeta ureditev kliničnih bolnic ne zmorela zmeraj večjih bolniških potreb. Dejstvo je, da težki bolniki čakajo na sprejem v klinično bolnice dalj, kot je to medicinsko dopustno. Tudi oskrbni dan kliničnih bolnic, ki delno vključuje stroške Medicinske fakultete in ki ga morajo plačevati okrajni ZSZ in občine, je za koristnike in plačnike razmeroma visok in narekuje — poleg osamosvojitve v kadru in stroki — izgraditev Mestne bolnice v Ljubljani. Ker so priprave uspešno zaključene, je združiti vsa prizadevanja in sredstva, da se čimprej usposobi Mestna bolnica s 500 do 320 posteljami in 3 oddelki (kirurški, interni, otološki). Zdravstvu so znane potrebe prosvete in dejstvo, da bi preureditev Mladike v učni" zavod terjala manj sredstev, kot pa jih zahteva Mestna bolnica. Toda problem in potreba po Mestni bolnici s tako rešitvijo ostane, le da bo z novogradnjo zahteval znatno večjih sredstev. Dokončna izgradnja in oprema vst-li jietih objektov Poliklinike v Ljubljani je naš plan za leti 1958 in 1959. Tu gre predvsem za usposobitev petega trakta E (ortopedija, kardiologija, reuma, profesionalne bolezni), ki je sicer dograjen, potrebna sredstva pa so predvidena v glavnem za ureditev ordinacij in dejavnosti tega traktu. S priključitvijo bivšega okraja Kočevje ji* okraj Ljubljana prevzel področje, ki v zdrastvu zahteva vso pomoč in podporo. Utrjevanje zdravstva v strokovnem in socialističnem duhu je za to področje zahteva, ki v petih letih mora hiti izpeljana poleg zgraditve bolnice v Kočevju. Ta •je za ta predel prvi problem in naš načrt za leta do 1961. Kočevska je brez osrednje zdravstvene ustanove in kljub oddaljenosti (od Kolpe sem) vezana na Ljubljano. Problem bolnice je bil že svoječasno sprožen, nnčrti izdelani, lokacija v Kočevju odobrena in potrjena po republiških organih, zaradi pomanjkanja sredstev pa zamisel ni realizirana. Načrt predvideva bolnico s 135 posteljami (oddelki: kirurgija, interna, ginekologija in porodništvo, pediatrija) ter vso ambulantno dejavnost in opremo ter okrog 90 uslužbencev (medicinskih in administrativnih). Po načrtu bi gradnja in oprema terjala 500 milijonov dinarjev. Nujnost izgradnje izpričuie poleg navedenega tudi ekonomski račun, ki zaradi odpadlih dragih notnin in podobnega izkazuje amortizacijo novogradnje v dvajsetih letih. Dejavnost zdravstva s pristojnosti 01,0 Ljubljana in tudi njen bodoči razvoi je bistveno drug, kot dejavnost in razvoj »republiškega« zdravstva. Težišče zdravstva okraju in občin je ambulantno kurativno zdravljenje (zdravstveni domovi, ambulante. Poliklinika) in noudar-iena skrb za preventivni del zdravilen ia (dispanzerji, posvetovalnice). Ta delavnost ne more najti oznake In ne karakterističnega pokazatelja v standardnih številkah o posteljnem fondu in o številu postelj na prebivalca, kot je to primer v usta-novah s pristojnosti Sveta za zdravstvo LRS. Sedanji posteljni fond okrajnega zdravstvu (Mestna porodnišnica 60 postelj, hospital Poliklinike 140, hospital Antituberkuloz-nega centra 10, vsega torej 210 postelj) je le nujno dopolnilo prej obrazložene glavne dejavnosti okrajnega zdravstva in seveda ne more prikazati pomena in ne razvoja okrajnega zdravstva. Zdravstvo okraju in republike teče svojo pot, utemeljeno glede na svoje potrebe in dejavnosti In se medsebojno izpopolnjuje. Prav z izgradnjo predvidenih objektov (Mestna bolnica v Ljubljani in bolnica v Kočevju) po perspektivnem načrtu pa bo tudi v okrajnem merilu ustvarjen posteljni fond, ki bo v končni svoji številki doprinesel It ustvaritvi republiškega cilja in načrta od sedanjih 6,9 na 7,6 postelj na 1000 prebivalcev. Urejena javna zdravstvena služba zahteva tudi točno in popolno funkcioniranje lekarniške službe ter njeno razmestitev na krajih, ki so bolnikom lahko dosegljivi. Sedanja lekarniška služba in mreža v glavnem ustreza temu načelu. Zadnja leta so bile odprte lekarniške postaje na Grosupljem, Ivančni gorici in Mengšu, s tem pa vključeni v mrežo lekarniške oskrbe predeli, ki so bili do tedaj z zdravili nezadostno oskrbovani. V bodoče je čimprej usposobiti lekarniško postajo v Medvodah in v Borovnici, sedanjo postajo na Grosupljem spremeniti v lekarno, utrditi farmacevtski kader, poskrbeti za nadomestitev že obrabljene aparature (vsaj one, ki je vezana na devizna sredstva) in za delno modernizacijo iste, oskrbeti ji vsaj dva analitska laboratorija, za par popolnoma izrabljenih oprem starih lekarn pa je najti investicijska sredstva. Izvršitev planiranih gradenj je poleg strokovnih potreb tudi družbenopolitično pomembna in nujna. V borbi proti privatni praksi — ki v letu 1958 z zakonom o opravljanju privatne prakse v I.RS — prehaja v stadij stroge ločitve javne In privatne zdravstvene službe — je strokovna, personalna in funkcionalna utrditev javne zdravstvene službe zahteva, ki mora biti dosežena z vsemi sredstvi. Tudi predvidena vključitev kmečkega prebivalstva v zdravstveno zavarovanje narekuje javni zdravstveni službi in organom, ki jo finansirajo, skrb in prizadevanje, da pravočasno usposobijo to služile za naloge, ki jih mora obravnavati in za' dejavnosti, ki se vključujejo van jo. A) Novogradnje In Izpopolnitve V izvrševanju gornjih nalog so zdravstvu okraja-Ljubi jana v letih 1957 do 1961 potrebne naslednje novogradnje in izpopolnitve! I. Zdravstveni domovi novogradnje: zdravstveni dom Vič zdravstveni doni Šiška zdravstveni dom Moste zdravstveni dom Rudnik zdravstveni dom Polje zdravstveni dom Kamnik zdravstveni dom Rorovnica adaptacije, nadzidave: zdravstveni dom Šentvid zdravstveni dom Mengeš zdravstveni dom Moravče zdravstveni dom Režigrnd zdravstveni dom Grmiče zdravstveni dom Logatec (za zdravstveno postajo Rovte) I20.omi.00ft din 110,000.000 „ 120,000.000 „ 80,000.000 „ 120.000.000 ,. 110.000.000 „ 40.000. 000 „ 700.000. 000 din 30.000. 000 din 6.000.000 ,. 15.000. 000 „ 90.000. 000 ,. 30 000.000 2.000.000 „ 173.000. 000 din GLASNIK obratne ambulante: 1 Lesna industrija Logatec »Brest« Cerknica »Motvoz« Grosuplje Telekomunikacije Šentvid Papirnica Vevče »Kartonažna« Ljubljana »Predilnica« Litiju 6.000. 000 din 5.000. 000 „ 3.000. 000 „ 1,500.000 „ 2.000. 000 „ 1.000.000 „ 4,000.000 „ 22,500.000 din 895,500.000 d in II.' Okrajni zdravstveni zavodi Poliklinika v Ljubljani (dokončna ureditev in usposobitev) Centralni otroški dispanzer (nadzidave) Mestna porodnišnica (vhodni paviljon Centralna šolska poliklinika (kotlarna, kopeli, adaptacije) Centralni dispanzer za žene (priprave, študij, načrti ter prva faza novogradnje) Autituberkulozni center Okrajni higienski zavod Dečji dom — adaptacija 200,000.000 din 120,000.000 20,000.000 8,00.000 50.000. 000 50.000. 000 50.000. 000 25.000. 000 III. Mestna bolnica v Ljubljani Preureditev Mladike ali navogradnja s 3 oddelki: kirurški, interni, otološki — 320 postelj IV. Bolnica v Kočevju novogradnja (135 postelj) 523,000.000 din 300,000.000 din 500,000.000 din V. Vozni park Zdravstvenim domovom v Ljubljani in Okrajnemu higienskemu zavodu (6 os. avtomobilov) 10,000.000 din 2.228,500.000 din Komisija za družbeni standard OLO Ljubljana, ki je pripravljala perspektivni plan negospodarskih investicij, priznava pri zdravstvu in njegovem razvoju potrebo po razširitvi mreže zdravstvenih domov in ostalih prej omenjenih gradenj. Ugotavlja, da se bo iz : družbenih sredstev kot doslej poleg investicij finansirala preventiva in pa zdravljenje nekaterih bolezni, ostali tekoči izdatki zdravstvenih zavodov pa se bodo krili iz njihovih lastnih dohodkov. Glede na to, da se bo v primeru z letom 1957 v onih zdravstvenih zavodih, ki se finansirajo direktno iz proračuna (Okrajni higienski zavod, Centralna šolska poliklinika in dispanzerji), povečalo število pregledov in drugih storitev do leta 1961 predvidoma za 40°/e, pri finančno snmostojnih zavodih pa za 25*/o, jemlje komisija to povečanje tudi za osnovo povečanja tekočih izdatkov. Po tem računu bi bili tekoči izdatki naslednji: milijoni dinarjev Nespremenjene plače proračun — osebni izdatki Pri spremenjenih plačah' proračun — osebni izd. (6°/o) materialni izd. Proračunske dotacije f. s. z. za osebne izdatke (6•/•) z.a materialne izdatke 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 _ 36 59 64 70 77 83 — 19 26 27 29 31 33 41 36 59 72 84 97 m 106 135 187 204 221 241 262 4 19 26 30 33 37 41 14 31 41 42 44 46 49 165 241 313 348 382 421 463 Skupaj Opomba 1: za leto 1958 povečanje plač za 13°/o, nato po 6*/e letno. Glede na to, da se ho zaposlenost In s tem tudi število socialnih zavarovancev — koristnikov zdravstvenega zavarovanja povečalo predvidoma letno za-okrog I"/« in se bedo temu primerno povečali tudi jzdatki zdravstvenega zavarovanja, se bodo v enaki meri večali tudi lastni dohodki zdravstvenih domov, postaj in zavodov, ki se finansirajo samostojno. Po tem računu bodo lastni dohodki finančno samostojnih zavodov naslednji: 1955 1956 1957 1938 milijoni dinarjev 1959 1960 1961 nespremenjene plače za osebne izdatke 84 234 370 388 405 425 445 pri povišanih plačali 84 234 370 438 485 540 600 materialni izdatki 132 365 571 603 630 660 690 Skupaj 216 599 945 1041 1113 1200 1290 Po mnenju okrajne komisije zn perspektivni plan zadovoljitev nakazanih investicijskih potreb do leta 1961 tv znesku 2228,5 milijona) najbrž !>o mogoča, ker bi to pomenilo angažirati za zdravstvene investicije letno povprečno trikrat toliko denarnih sredstev, kot je bilo angažiranih v zadnjih letih. Menimo zato v soglasju s komisijo, da bi povprečne letne investicije v višini milijoni dinarjev 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1957—1961 196 168 212 300 330 360 400 1,602 B) Zdravstveni kadri Sedanji zdravstveni kader v okraju je številčno nezadosten. Primanjkuje predvsem visoko in srednje kvalificiranega medicinskega osebja. Sedanja zasedba delovnih mest tudi s honorarnimi zdravniki, predvsem s specialisti, je izhod za silo, ker je že zdavnaj dognano, da ho- norarna zaposlitev ni ekvivalent zo redno delo niti v strokovnem oziru, še manj pa v pogledu analitičnih io statističnih obdelav svoje dejavnosti in iz tega izvajanih programov, kar vse je prav v zdravstvu bistven® važnosti. Predvidevani razvoj zdravstva v okraju kaže naslednjo sliko in p°‘ | trebe po strokovnem kadru: Zdravstveni kader Sedanje stanje Potrebe 88 Skupaj širni spremembami in dopolnit/^ ter določbe uredbe o prisilni R^jl javi davkov i m dohodkov (Uradni list in 25/57) se primerno upor tudi glede občinskih taks. i drugih proračun id ni list FLRJ «*•£)*u^,l;x!ii'i*|! P,a V nt' žavnili taks. so proste tudi 0 'jioU' n ion, ixi i., «i ix ni / i x i x ■ x* | ski odbor Ljubljana (Ur. list LRS " ---- »bii 1 št. 19/56), se pobirajo na območju občine Dobrepolje občinske takse, predpisane s tarifo k temu odloku. takse, predpisane po tem v" (i Zu predmete, z.a katere so P ff« konu o taksah ali po posel)n1,1 ' f piših višjih državnih orgo'11 ju? plača državna taksa, se ne i]ok tudi občinska taksa po teni o 6. člen Osebe, ki so plačale višjo takso, kot je predpisana v tarifi tega odlok'. imajo pravico do povračila. vračilo se izvrši v smislu na-v»(. i o povračilu in prekuj ižcva-jjju pomotoma ali preveč plačanih dohodkov proračunov in skladov (Uradni Ust FLRJ št. 38/57). 7. člen Za izvrševanje tega odloka skrbi ’■> opravlja kontrolo nad plačili Jakš Uprava za dohodke občinskega ljudskega odbora Dobrepolje. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku °kraja Ljubljana, uporabijo pa se °d prvega dne naslednjega meseca Po objavi. II. TARIFA Tarifna št. 1: Taksa za vloge, pritožbe, odločbe in potrdila, ki so naslovljene na občinski ljudski odbor, Negove oragne, urade in zavode, *• opravljajo upravne zadeve, ozimna ki jih ti.rešujejo ali izdajajo, *Hašn: o) nn vloge 20din: h) na pritožbe 90din: c) na odločbe *— o dovolitvi podaljšanja poslovnega času v gostilih ali na prireditve z gostinskimi storitvami za ves večer 2000 din; 0 dovolitvi priložnostnega točenja alkoholnih pijač 3000 din; za vsako 'Uugo odločbo, razen zn odločbe, po ,ar- št. 3 te tarife, 75 din; Č) zn vsako potrdilo 50 din. > Zn prieditve ob praznovanju dr-■avnih praznikov se taksa po tej tarifni številki ne pobira. 1 Tarifna št. 2: Taksa za pot usluž-,^'Uuev občinskega ljudskega odbora fzvcn uradnih prostorov se plača, Kadar pot povzroči stranka, razen *a Ureditev stanovanjskih zadev in arUgih zadev do vrednosti 10.000 dihurjev, ne glede nn število uslužbencev : 1. za pregled stavbišča ali prodora za napravo stavbišča 200din; 2. za pregled zgradbe ali posameznih prostorov zgradbe, da bi se ?idalo uporabno dovoljenje: ln — pri pregledu do 5 prostorov eOdin; .. ~~ pri pregledu od 6 do 20 prodov 200 din: Pri pregledu nad 20 prostorov n ' za vsako pot izven uradnih 1 °i2,t°rov v drugih zadevah 100 din. - luksa se plača na vlogi, s ka-•r° povzroči stranka pot uslužben-0j|^P°leg taks po tar. št. t tega Hi^urifna št. 3: 'luksa zn odločbo, Katero občinski ljudski odbor, nje-|: V|. »radi in organi izdajajo dovo-,.n'V- za gospodarsko dejavnost, *aks ‘| 50,'c "‘1 ,llkse po zakonu o VUl>rifna št. 4; Taksa zn potrje-Čin V' Ustiti, ki jih potrjujejo ob: In , ljudski odbor, njegovi organi l'lrti(li, se plača: Pr>o Zn potrditev vsake listine, za »in'* Polo 35 din, za vsako nadulj-{ Poh» 25 din; ta A* Potrdi samo podpis, se pla-Poil.1- 18 25 din za potrditev vsakega 7,sa ali pečatni 35o,j|Zl1 Potrditev cenitve pesestva Po overitev kopirnega načrta ta),. -'uskem ljudskem odboru, če dlu^rjm 0 ^°P'maje zasebniki, 500 Kevlj Za overitev pogodbe pri dr-u) ? oreanu se plača: *atf>pJ"n n°vo sklenjeno pogodbo, c vrednost znaša do 10.000 din. 73 dinarjev, od 10.000 do 50.000 din 150 din, od 50.000 do 150.000 dinarjev 300 d i ti, od 150.000 do 250.000 din 500 din, nad 250.000 din l,2«/o; če sc vrednost ne da oceniti, 125 din; 1>) za overitev podaljšanja pogodbe se plača 50č/o takse iz točke o) te tarifne številke. Tarifna št. 5: Taksa za odločbo o kazni v postopku o prekrških sc plača: 1. če je izrečena kazen ukora, 50 din; 2. če je izrečena denarna kazen v višini: n) do 1000 din — 100 din; h) nad 1000 din do 3000 din — 200 din. Tarifna št. 6; Za pismene ponudbe na javnih dražbah (ofertalne licitacije) pri državnih organih in zavodih ter gospodarskih in drugih organizacijah se plača taksa od predračunske vrednosti posla, ki je na dražbi, in sicer: a) od vrednosti do 1 milijona — 500 din: b) od vrednosti t milijona do 5 milijonov — tOOOdin; c) od vrednosti nad 5 milijonov do 20 milijonov — 2000din; č) od vrednostiJiad 20 milijonov do 50 milijonov — 5000din; #1) od vrednosti nad 50 milijonov do 100.01)0.000 — 10.000 din; e) od vrednosti nad 100 milijonov — 20.000 din.- Takso po tej tarifni številki pobere organ, ki jv razpisal licitacijo. V treh dneh po licitaciji mora ta organ predložiti občinskemu ljudskemu odboru — upravi zn dohodke — obračun o pobranih taksah s podatki o številu ofert ter o njih posamični kakor tudi skupili vrednosti. Za ustne javne dražbe sc taksa ne pobira. Tarifna št. 7: Za dovoljenje glasbe v gostinskih in drugih lokalih se plača: n' za stalno glasbo mesečno 2000 dinarjev; b) za občasno glasbo mesečno 1000 din; e) zn priložnostno glasbo 500 din. Kot stalno glasbo je razumeti muzikalne nastope vseh vrst, Če se izvajajo najmanj štirikrat tedensko. Kot občasno glasbo je razumeti glasbo, ki se izvaja redno vsak teden, vendar največ trikrat tedensko. Kot priložnostno glasbo je razumeti enkratni glasbeni nastop. Za reproducirano glasbo se občinska taksa ne plača. Prav tako se ne plača občinska taksa na glasbo v javnih lokalih, kamor je dovoljen vstop nroti plačilu prostovoljnih prispevkov in kjor se izvaja glasba kot kultiirno-umetniška prireditev ali v sklopu prireditve. Za plačilo takse odgovarja prireditelj glasbe, podpisan na priglas-nici, ki jo mora po 4. čl. Zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list LRS št. 19/49) predložiti organu ObLO, ki je pristojen za notranje zadeve, ob priglasitvi prireditve. Najkasneje tri dni pred prireditvijo glasbe mora prireditelj predložiti občinskemu ljudskemu odboru priglasitev glasbe v dveh izvodih in plačati ustrezno takso. Ta taksa se ne plača ob prireditvah za državne praznike. Tarifna Št. 8: Taksa na firmo: Vsaka pravna In fizična osebe, ki sc no območju občine stalno bavi s katero koli vrsto gospodarske de- javnosti, plača letno takso na firmo, in sicer: 1. za zasebno uslužnostno obrt, če znaša višina davčne osnove: do 1000.000 din — 1000 din; od 101.000 do 160.000 din — 2000 dinarjev; od 161.000 do 300.000 din — 4000 dinarjev; od 301.000 dalje in zn socialistično uslužnostno obrt 6000din; 2. za vso ostale obrti, gospodarske organizacije ter prodajalne proizvajalnih gospodarskih organizacij 15.000 din; 3. za poslovalnice ostalih strok 10.000 din; 4. za trafike in kioske 1000 din. Taksa na firmo dospe v vplačilo t. januarja za celo koledarsko leto vnaprej in mora biti plačana do 15. februarja istega leta v gotovini pri občinski upravi za dohodke. Če se je gospodarska dejavnost pričela po 30. juniju, se plača za tisto leto samo polovica letne takse na firmo. Za leto 1958 velja rok za prijavo in plačilo 30 dni od dneva objave tega odloka v »Glasniku«. Tarifna št. 9: Taksa na reklame: Zu uporabo zidov, kioskov, stebrov. ograj in drugih predmetov na javnih mestih se plača nadomestitev. pritrditev, izobešanje, pisanje oziroma slikanje reklam zaradi .materialne koristi ,za vsak kvadratni meter reklame 10 din, najmanj pa 500 din Ivine takse na reklame. Namestitev reklame se mora nri-javiti vsui 24 ur prej pri Upravi za doliodke ObLO v dveh izvodih. 1/. prijave mora bili razviden koristnik reklame, velikost in besedilo reklame, kraj namestitve in število predmetov, na katerih se namešča. Plačnik takse i? listi, v čigar korist je reklama. Reklamno takso na prometnih sredstvih in drugih reklamnih objektih »obira tisti ObLO. kief jv sedež podjetja, ki daje reklamo. Če je reklama v preteklem letu po 1. januarju še vedno nameščena. je plačati ponovno letno takso na reklamo." Vsaka vsebinska sprememba reklame zahteva ponovno prijavo in plačilo letne takse. Slike in napisi, ki so po priporočilu pristojnih ustanov namenjene za pospeševanje turizma, za pobijanje alkoholizma in za zatiranje bolezni ter za preprečevanje škode na ljudeh ali nn splošni ljudski imovini, so oproščeni takse na reklu mo. Tarifna št. 10: Takse na pse: Lastniki psov plačajo za posest psa letno takso, ki znaša na območju občine Dobrepolje 300din. Takse so oproščeni varnostni organi za posest uradnih psov, lastniki psov, ki vodijo slepe, ter lastniki reševalnih, rasnih in lovskih psov z rodovniki ter psov, starih do 6 mesecev. Lastniki reševalnih, rasnih in lovskih psov morajo to svojstvo psov na zahtevo organov občinskega ljudskega odbora dokazati s potrdilom drugega organa. Prijave o posesti psov, starih nad 6 mesecev, se vlagajo pri Upravi za dohodke ObLO .Dobrepolje vsako leto do 31. januarja v letu. Kdor pridobi psa, starega nad 6 mesecev, med letom, ga mora prijaviti v roku 15 dni po pridobitvi. Kdor pridobi psa po preteku prvega polletja, plača zanj le polovico .predpisane letne takse. Če lastniki psov ne prijavijo psov v določenem roku, plačajo redno takso, povečano zn 100 •/«. St. 03/5-512/1-58. Dobrepolje, dne 21. julija 1958. Predsednik ObLO: Marjan Miklič 1. r. OBČINA IVANČNA GORICA 430. Na podlagi 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19/52), 2. in 3. člena ter 1. odstavka 6. člena uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Ur. list FLRJ št. 19/53 in 16/58), 12. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57) in 26. člena statuta občine Ivančna gorica- je občinski ljudski odbor Ivančna gorica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. junija 1958 sprejel ODLOK o občinskih taksah I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Poleg občinskih tnks. ki so predpisane,. z odlokom o občinskih taksah, ki ga je sprejel Okrajni ljudski odbor Ljubljana (Uradni list I.RS št. 19/56), se pobirajo na območju občine Ivančna gorica še občinske takse, predpisane s tarifo k temu odloku. 2. člen Občinske takse, ki sc pobirajo po določbah tega odloka, so dohodek občine. 3. člen Občinske takse se plačujejo vnaprej v gotovini ali pa v taksnih * znamkah. 4. člen Določbe zakona o taksah (Ur. list FLRJ št. 68/46) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami ter določbe uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33/53 in 25/57) se primerno uporabljajo tudi glede občinskih taks, če ni s tem odlokom drugače določeno. 5. člen Osebe, ki so po zakonu o taksah ali s posebnimi predpisi višjih državnih organov proste plačila državnih taks. so proste tudi plačila občinskih taks, ki so 'predpisane s tem odlokom. Za predmete, za katere se po zakonu o taksah ali po posebnih predpisih državnih organov ne plača državna taksa, se ne plača tudi občinska taksa po tem odloku. 6. člen Osebe, ki so plučule višjo takso, kot je predpisana v tarifi tega odloku, imajo pravico do povračila. Povračilo se izvrši v smislu navodila o povračilu in preknjiževu-nju pomotoma ali preveč plačanih dohodkov proračunov in skladov (Uradni list FLRJ št. 38/57). člen 'Za izvrševanje tega odloka skrbijo ustrezni organi občinskega ljudskega odbora, kontrolo nad plačili taks pa opravlja Uprava za dohodke Občinskega ljudskega odbora Ivančna gorica. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa sc od prvega dne naslednjega meseca po objavi. II. TARIFA Tarifna št. li Taksa na vloge, pritožbe, odločbe in potrdila, ki so naslovljene na občinski ljudski od- SXjrii'-ii* *uv glasni* bor, njegove organe, urade in zavode, ki opravljajo upravne zadeve, oziroma ki jih ti rešujejo ali izdajajo, znaša: a) na vlogo 20 din; b) na pritožbo 00 din; c) na odločbe; — o dovolitvi podaljšanja poslovnega časa v gostiščih ali na prireditvah z gostinskimi storitvami za ves večer 2000 din; — o dovolitvi priložnostnega točenja alkoholnih pijač 5000din; — za vsako drugo odločbo, razen za odločbo po tar. št. 3 te tarife — 73 din; yč) za vsako potrdilo 50 din. Za prireditve oh praznovanju državnih praznikov sc taksa po tej tarifni številki ne pobira. Tarifna št. 2: Taksa za pot uslužbencev občinskega ljudskega odbora izven uradnih prostorov se plača, kadar pot povzroči stranka, razen za ureditev stanovanjskih zadev in drugih zadev do vrednosti 10.000 dinarjev, ne glede na število uslužbencev: 1. za pregled stavhišča ali prostora za napravo stavhišča 200din; 2. za pregled zgradbe ali posameznih prostorov zgradbe, da hi se izdalo uporabno dovoljenje: — pri pregledu do 5 prostorov 100 din; — pri pregledu od 6 do 20 prostorov 200 din; — pri pregledu nad 20 prostorov 300 din; 3. za vsako pot izven uradnih prostorov v drugih zadevah 100din. Taksa se plača na vlogi, s katero povzroči stranka pot uslužbencev, poleg taks po tar. št. 1 tega odloka. Tarifna št. 3: Taksa za odločbo, s katero občinski ljudski odbor, njegovi uradi in organi izdajajo dovoljenje za gospodarsko dejavnost, znaša 30®/« od takse po zakonu o taksah. Tarifna št. 4: Taksa za potrjevanje listin. Za potrjevanje pogodb in drugih listin, ki jih potrjujejo občinski ljudski odbor, njegovi organi in uradi, se plača;, 1. za potrditev vsake listine, za prvo polo 35 din, za vsako nadaljnjo polo 25 din, če se potrdi samo podpis ali pečat, se plača taksa 25 din; 2. za overitev cenitve posestva 250 din; 3. za potrditev kopirnega načrta po občinskem ljudskem odboru, če zahtevajo kopiranje zasebniki — 300 din; 4. za overovitev pogodb pri državnem organu se plača: a! zn novo sklenjeno pogodbo, kate/e vrednost znaša: do 10.000 dinarjev 75 din: od 10.000 do 50.000 din 130din; od 50.000 do 150 000 din 300 din; od 150.000 do 250.000 din 500 din; nad 250.000 din pol odstotka; če se vrednost ne da oceniti — 125 din; b) za overovitev podaljšanja pogodbe se plača 50*/« takse iz točke a) te tarifne ševtilke. Tarifna št. 5: Taksa na firme: Vsaka pravna in fizična oseba, ki se ha vi na območju občine s katero koli vrsto gospodarske dejavnosti, plača letno takso na firmo. Taksni zavezanci plačujejo takso na firmo po tejle lestvici: Če znaša v preteklem letu davčna osnova taksnega zavezanca v zasebnem sektorju oziroma celotni dohodek taksnega zaevzanca v socialističnem sektorju do 5,000.000 din, plača letno takso na firmo 1000 din; od 5,000.000 do 10,000.000 din — 3000 din; od 10,000.000 do 15,000.000 din — 5000 din; od 15,000.000 do 30,000.000 din — 10.000 din; od 30,000.000 do 50,000.000 din — 15.000 din; nad 50,000.000 din — 20.000 din. Taksa za firmo dospe v plačilo 1. januarja za celo koledarsko leto naprej in mora biti plačana do 15. februarja istega leta v gotovini pri občinski upravi za dohodke. Ce se gospodarska dejavnost prične med letom, se taksa plača po ugotovitvi davčne osnove oziroma celoletnega dohodka. Za leto 1958 velja rok za prijavo in plačila 30 dni od dneva objave tega odloka v »Glasnikiu. Tarifna št. 6: Taksa za odločbe o kazni v postopku o prekrških se plača: 1. če je izrečena kazen ukora — 50 din; 2. če je izrečena denarna kazen v višini: S) do 1000din — 100din; b) od 1000 do 2000 din — 200 din; c) od 2000 do 3000 din — 300 din. Tarifna št. 7: Takse na glasbo v javnih lokalih: Za dovoljenje glasbe v gostinskih in drugih javnih lokalih se plača: .a) za stalno glasbo mesečno — 2000 din; b) za občasno glasbo mesečno — 1000 din; c) za priložnostno glasbo — 500 din. Kot stalno glasbo je razumeti muzikalne nastope vseh vrst, če so najmanj štirikrat tedensko. Kot občasno glasbo je razumeti glasbo, ki se izvaja redno vsak teden, vendar največ trikrat tedensko. Kot priložnostno glasbo je razumeti enkratni glasbeni nastop. Z.a reproducirano glasbo se občinska taksa ne plača. Prav tako se ne plača občinska taksa na glasbo v javnih lokalih, kamor je dovoljen vstop proti plačilu prostovoljnih prispevkov in kjer se izvaja glasba kot kulturno umetniška prireditev ali v sklopu prireditve. Za plačilo takse odgovarja prireditelj glasbe, podpisan na priglas-nici, ki io mora po 4. čl. zakona o prekrških zoner javni red in mir (Ur. list T RS št. 19/491 predložiti upravnemu organu Obl,O, ki je pristojen za notranje zadeve, naikas-neje 3 dni pred prireditvijo v dveh izvodih. Taksa se plačo ob priglasitvi prireditve. Taksa se ne plača ob prireditvah z.a državne praznike. Taksa na reklame: _ Tarifna št. 8: 7,a reklame, ki se zaradi materialne koristi obesijo ali kako drugače pritrdijo, napišejo ali naslikajo na zidove ali v notranjosti javnih lokalov, na avtobusih in izložbenih oknih ter podobno, se plača enkratna taksa ne glede na število izvodov v višini 500 din od kvadratnega metra reklame. Te takse so oproščene: a) reklame, napisi in druga obvestila društev in družbenih organizacij: bi renlame. napisi in obvestila v poslovnih prostorih gospodarskih organizacij. ki sr nanašajo na redno poslovanje samih teh gospodarskih enot; el slike in napisi, ki so po priporočilu pristojnih ustanov namenjene zn pospeševanje turizma, za pobiianje alkoholizmu in za zatiranje bolezni ter za preprečevanje škode na limleli ali na splošni ljudski imovinv Zi plačilo takse ie odgovoren tisti, ki obesi ali pritrdi reklamo na javnem kraju; kolikor bi ne bilo mogoče ugotoviti tistega, ki je obesil ali pritrdil reklamo, odgovarjajo za plačilo tišti, v katerih korist je reklama. Oseba, ki je pooblaščena po občinskem ljudskem odboru z.a plakatiranje, mora v prvih treh dneh vsakega meseca za pretekli mesec predložiti občinski upravi za dohodke obračun o skupnem številu reklam ter o vsoti plačane takse za mesec poročanja. Vsi listi, ki sami Oskrbujejo objavo reklam, pa so dolžni pred objavo reklamo občinski upravi za dohodke pismeno predložiti podatke o številu in velikosti reklamnih izvodov z obračunom o že plačani taksi. Če je reklama iz. preteklega leta po 1. januarju še vedno nameščena, je plačati ponovno letno takso na reklamo. Vsaka vsebinska sprememba reklame zahteva ponovno prijavo ip plačilo takse. Taksa na ponudbe na ofertalnih licitacijah pri državnih uradih in zavodih, gospodarskih In drugih organizacijah: Tarifna št. 9: Pri ofertalnih licitacijah, ki jih razpisujejo državni uradi, proračunski in finančni samostojni zavodi, gospodarske in druge organizacije, se plača taksa od predračunske vrednosti posla, ki je na dražbi, in sicer: — z.a vrednost do 100.000 din — 200 din: — za vrednost od 100.000 din do 1.000. 000 din — 500 din; — za vrednost od 1,000.000 din do 5.000. 000 din — 1000 din; — za vrednost od 5,000.000 din do 20.000. 000 din — 2000 din; — za vrednost od 20,000.000 din do 50.000.000 (lin — 3000 din; — za vrednost od 50,000.000 din do 100,000.000 din — 10.000 din; — z.a vrednost nad 100,000.000 din — 20.000 din. Za posle, pri katerih se proračunska vrednost no objavi, se plača taksa po prednji lestvici na podlagi ponujene cene. Takso po tej tarifni številki pobere organ, ki je razpisal ofertalno licitacijo. V treli dneh po licitaciji mora la organ predložiti občinskemu ljudskemu odboru obračun o pobranih taksah s podatki o številu oferl ter njihovi posamični kakor tudi skupni vrednosti." ODLOK o občinskih taksah I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Poleg občinskih taks, ki so pred' pisane z odlokom o občinskih tak' suh (Ur. list LRS št. 19/56), se pot* rajo na območju občine Ljubljen11' Polje še občinske takse, predpisan6 s tarifo k temu odloku. 2. člen Občinske takse, ki se pobirajo P? določbah tega odloka, so dohode* občine. 3. člen Občinske takse se plačujejo va»' prej in to v gotovini ali pa v tak*'j nili znamkah. Do izdaje novih <*' črnskih taksnih znamk se uporen' Ijajo na območju občine Ljubi jan*' Polje taksne znamke, ki jih je dal bivši 01,0 Ljnbljana-okobca j” bivši Ml-O glavnega mesta Ljn"' ljunc. 4. člen Določbe zakona o taksah (Ur. I**! FLRJ št. 68/46) z vsemi poznejši*11 spremembami in dopolnitvami I6. določbe uredbe o prisilni izterja* , davkov in drugih proračunskih V*!' spevkov (Ur. list FLRJ št. 33/53 J št. 25/57) se primerno uporabljen i tudi glede občinskih taks, če m j tein odlokom drugače določeno. 5. člen Osebe, ki so po zakonu o taksa ali s posebnimi predpisi višjih <** žavnih organov proste plačila drža ni h taks, so proste tudi obči us* takse predpisane po tem odloku. ' predmete, za katere se po zakonu taksah ali po posebnih predpis' višjih državnih organov ne P11*1, državna taksa, se ne plača tudi e*1 črnska taksa po tem odloku. 6. člen Osebe, ki so plačale višjo tak*| kot je predpisano v tarifi tega 0 > loka imajo pravico do povračila. Povračilo sc izvrši v smislu ] vodila o povračilu in prcvkjiž.eV: . n j it pomotoma ali preveč plača*1 , dohodkov, proračunov in skla**1 (Ur. list FLRJ št. 38/57). , l 7. člen . Za izvrševanje tega odloka ek*, jo ustrezni organi občinskega lj''||| skega odbora, kontrolo nad plu.^,1 taks pa vrši finančni organ .ob”1 I uL.-ini I inilskeirn odbora. Številka 01/I-2085/1. Ivančna gorica, dne 30. jun. 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stanislav Keber I. r. OBČINA LJUBUANA-P0UE 431. Na podlagi 2. odstavku 15. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52) in I. in 2. členu uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (l’r. list H.RJ št. 19/53 in 16/58) ter 12. členu uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ St. 52/57) je občinski ljudski odbor Ljtibljann-Polje na seji občinskega zbora in na seji zboru proizvajalcev dne 3. oktobra 1958 sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih l iksal*. Odlok o občinskih taksah (Glasnik št. 84/56 in št. 3/58 se spremeni in dopolni tako, da so njegovo prečiščeno besedilo glasi: A. člen . Ta odlok velja od dneva obj*^ v »Glasniku«, uradnem veslu' okraja Ljubljana, uporablja P** j od prvega dne naslednjega m e* po objavi. [I. TARIFA Tarifna št. 1: Taksa na pritoži«!, odločbe in potrdila, k'^ naslovljene na občinski ljudski bor, njihove organe, urade, Pr(()j-čunske zavode in finančno sam*1*^ ne zavode, ki opravl jajo upr*, jo zadeve, oziroma, ki jih ti rešuj ali izdajajo znaša■ I. na vloge 20 din: 2. na pritožbe 90 din; 3. na odločbe: ., „)*> a) o dovoljenem podaUf/' /# poslovnega časa v gostiš* m ves večer 2000 din; b) o dovoljenem pritožno*«#! točenju alkoholnih pijač 1W* rii' e) z.a vsako drugo odločtH^jjp zen za odločbe po tarifni št 3 te tarife, 75 din; d) za vsako potrdilo 50 11 Glasnik STKAN 451 , vZa prireditve ob praznovanju od države priznanih praznikov, repub-hskih praznikov ali občinskega Praznika se taksa po tej tarifni Ste* v*‘kl ne pobira. . Tarifna št. 2: Taksa za pot uslužbencev občinskega ljudskega oa-®ora izven uradnih prostorov se P*a£u, kadar pot povzroči stranka, Jaztii za ureditev stanovanjskih za-,®v in drugih zadev do vrednosti ■0.000 din, ne glede na število uslužbencev: L za pregled stavbišča ali prodora za napravo stavbišča 200 din; 2. za pregled zgradbe ali posameznih prostorov zgradbe, da ni se zdalo uporabno dovoljenje: a) pri pregledu do 5 prostorov 100 din; b) pri pregledu od 6 do 20 prostorov 200 din; e) pri pregledu nad 20 prostorov 500 din; 5. za vsako pot izven uradnih Prostorov v drugih zadevah 100 din. luksa se plača na vlogi, s katero Povzroči stranka pot uslužbencev, JjJjJog taks po tarifni številki 1 tega Tarifna št. 3: Taksa za odločbo, katero občinski ljudski odbor, 'Jcgovi uradi in organi izdajo do-, oljenje za gospodarsko dejavnost, 'Paša 30*/o od takse po zakonu o ®ksah. Tarifno "J« listin. št. 4: Taksa za potrjevu- j. ?-a potrjevanje pogodb in drugih ki jih potrjujejo občinski organi in Jiuilski odbor, njegovi Ur») za vsako nndaljno 23 ^ je izrečena denarna kazen do 1000 din — 100 din; 20o''(l°d 1000 din do 2000 din — C' ->d 2000 din do 3000 din — ^ din. T N v^»na St. 7n dovoljenje glus-,s*'nskih podjetjih in drugih . a) kalili se plača: 3%0 ,i'U *lalno glasbo mesečno — U\ ,,n; 'Ooo ^^°bČasno glasbo mesečno — • c) za priložnostno glasbo — 300 din. Kot stajno glasbo je razumeti muzikalne nastope vseh vrst, Č* so najmanj Štirikrat tedensko. Kot občasno glasbo j6 razumeti glasbo, ki se izvaja redno vsak teden, vendar največ trikrat tedensko. Kot priložnostno glasbo jo razumeti enkratni muzikalni nastop. Za reproducirano glasbo se občinska taksa ne plača. Prav tako se ne plača občinska taksa za glasbo v javnih lokalih, kamor je dovoljen vstop proti vstopnini ali proti plačilu prostovoljnih prispevkov in kjer sc izvaja glasba kot kulturno umetniška prireditev ali v sklopu prireditve. Zu plačilo takse odgovarja prireditelj glasbe, podpisan na priglas-niei, ki jo mora po čl. 4 zakona o prekrških zoper javni red (Ur. list l.RS št. 19/49) predložiti upravnemu organu ObLO, ki je pristojen za notranje zadeve, najkasneje tri dni pred prireditvijo v dveh izvodih. Taksa se plača ob priglasitvi prireditve. Taksa se ne plača ob prireditvah na državne praznike in občinski praznik. Taksa na firmo: Tarifna št. 7: Vsaka pravna in fizična oseba, ki se na območju občim- ha vi s katerokoli vrsto gospodarske dejavnosti, plača letno takso na firmo, in sicer: 1. zn zasebno uslužnostno obrt, če znaša višina davčne osnove: do thO.OOO din — 1000 din; od 201.000 din do 300.000 din — 3000 din; nad 301.000 din in za socialistično uslužnostno obrt — 10.000 (lina rjev; 2. za vse ostale obrti, gospodarske organizacije, banke, hranilnice ter produ jiilnc proizvajalnih podjetij —r 20.000 din; 3. z a poslovalnice živilske stroke — 5000 din; 4 za poslovalnice živilske, briv-skofrizerske ter čevljarske stroke — 1000 din; 5. zn poslovalnice ostalih strok — 20.000 din: 6. za trafike in kioske — 1000 dinarjev. Taksa na firmo dospe v plačilo 1. januarja zn celo koledarsko leto vnaprej in mora biti plačana do 15. februarja istega leta v gotovini pri občinski upravi zn dohodke. Ce se je gospodarska dejavnost pričela po 30. jimiiu. se plača za tisto leto samo polovica letne takse z.n firmo. Za leto 1958 velja rok za prijavo in plačilo 30 dni od dneva objave tega odloku v »Glasniku«. Taksa na licitacije: Tarifna št. 8: Za pismene ponudbe ua javnih dražbah (ofertalne licitacije) pri državnih organih in zavodih ter gospodarskih in drugih organizacijah se plača taksa od predračunske vrednosti posla, ki je na družbi, in sicer: 1. od vrednosti do 1 milijona — 500 din: 2. od vrednosti nad 1 do 5 milijonov — 1000 din; 3. od vrednosti nad 5 do 20 mili* jonov —- 2000 din; 4. od vrednosti nnd 20 do 50 milijonov — 5000 din; 5. od vrednosti nnd 50 do 100 milijonov — 10.000 din; 6. od vrednosti nnd 100 milijonov — 20.000 din. Takso po tej tarifni številki pobi-re organ, ki je razpisni licitacijo. V treh dneh po licitaciji mora ta organ predložiti ObLO — upravi za dohodke — obračun o pobranih taksah s podatki o številu ofert ter njihovi posamični kakor tudi skupni vrednosti. Za tfstne javne dražbe se taksa na licitacije ne pobira. Tarifna št. 9: Taksa na dovoljenje kopanja peska, gramoza, kamenja, za žganje apna in podobno, ki ga izdajajo občinski ljudski odbori, njihovi organi ali uradi znaša letno 5000 din. Pripomba: Taksa iz. te tarifne številke sc ne pobira od lastnikov zemljišč, ki kopljejo material, naveden v prejšnjem odstavku, na lastnem zemljišču in za lastno uporabo. Taksa na pse: Tarifna št. 10: Lastniki psov plačajo za posest letno takso, ki znaša: 1. za pse č n vaj c — 200 din: 2. za ostale pse — 1200 din. Takse po tej tarifni številki so oproščeni varnostni organi za posest uradnih psov, lastniki psov, ki vodijo slepe, lastniki reševalnih psov, lastniki rodovniških psov ter psov, starih do 0 mesecev. Prijave o posesti psov starili nad 6 mesecev, se vlagajo pri upravi za dohodke občinskega ljudskega odbora vsako leto do 31. januarja. Kdor dobi psa starega nad 6 mesecev med letom, ga mora prijaviti v roko 15 dni po pridobitvi. Kdor pridobi psa po preteku L polletja plača za n - samo polovico predpisane takse. f c lastniki psov he prijavijo v določenem roku, plačajo redno takso, povečano za 100e/o. .. Štev. 02/1-2758/1-58 Dne 5. oktobra 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Leopold Maček 1. r. OBČINA MORAVČE 432. Na podlagi 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52) 2. člena in 1. odstavka 6. člena uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpišejo takse in promet'1' davek (Ur. list FLRJ št. 19-118/53), 1. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo .takse in prometni davek (Ur. list FLRJ št. 16/58). 12. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57) v zvezi z 8. in 24. členom statuta občine Moravče j*- občinski ljudski odbor Moravče na seji občinskega zbora in im seji zbora proizvajalcev dne 8. septembra 1958 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloku o občinskih taksah, ki je bil objavi jen v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana št. 79/56, tako da sc njegovo prečiščeno besedilo glasi: L SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Poleg občinskih taks. ki so predpisane z odlitkom o občinskih taksah okrajnega ljudskega odbora Ljubljana (Ur. list LRS št. 19/56), se pobirajo na območju občine Moravče še občinske takse, ki so predpisane s tarifo k temu odloku. 2. člen Občinske takse, ki se pobirajo po določbah tega odloka, so dohodek občine Moravče. 3. člen Občinske takse se plačujejo vnaprej, in to v gotovini do izdaje novih občinskih taksnih znamk. 4. člen Določbe zakona o taksah (Ur. list FLRJ št. 68/46) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami ter določbe uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. list FLRJ št. 33/53 in 25/57), se primerno uporabljajo glede občinskih taks. če ni s tem odlokom drugače določeno. 9. člen Osebe, ki so po zakonu o taksah ali s posebnimi predpisi višjih državnih organov proste plačila državnih taks, so proste tudi plačila občinskih taks, ki so predpisane s tem odlokom. Za predmete, za katere se po zakonu o taksah ali po posebnih predpisih višjih organov ne plača državna taksa, se ne plača tudi občinska taksa po tem odloku. 6. člen Osebe, ki so plačale višjo takso, kot je predpisana vUarifi tega odloka. imajo pravico povračila. Povračilo se izvrši v smislu navodila o povračilu in prevknjiženju pomotoma ali preveč plačanih državnih dohodkov proračunov in skladov (Ur. list FLRJ št. 38/57). 7. člen Za izvrševanje tega odloka skrbi in kontrolo nad plačili taks opravlja uprava za dohodke občinskega ljudskega odbora Moravče. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa ae od prvega dne naslednjega meseca po objavi. Tl. TARIFA Tarifna št. 1: Taksa na vloge, pritožbe, odločbe in potrdila, ki so naslovljene na ObLO, njegove organe, urade, proračunske in finančno samostojne zavode, oziroma, ki jih tl rešujejo ali izdajajo, znaša: u) na vloge — 20 dip.; b) na pritožbe — 90 din; e) na odločbe: aa) o dovolitvi podaljšanja delovnega časa v gostiščih za ves večer — 2000 din: bb) o dovolitvi priložnostnega točenja alkoholnih pijač — 3000 din; cc) zn vsako drugo odločbo, razen za odločbe po tar. štev. 3 te tarife — 75 din; dd) za vsako potrdilo 50 din. Za prireditve ob praznovanju državnih praznikov se takse po tej tarifni številki ne p ob trn. Tarifna št. 2: Taksa zn pot uslužbencev občinskega ljudskega odbora Izven uradnih prostorov so plača, kadar povzroči pot stranka, razen za ureditev stanovanjskih in drugih zadev do vrednosti 10.000 din, ne glede na število uslužbencev: 1. za pregled stavbišča ali prostora za napravo stavbišča 200 din; 2. zn pregled zgradbe ali posameznih prostorov zgradbe, da bi se izdalo uporabno dovoljenje: a) pri pregledu do 5 prostorov — 100 din; b) pri pregledu od 6 do 20 prostorov — 200 din; e) pri pregledu nad 20 prostorov — 900 din. 3. Za vsako pot izven prostorov v drugih zadevali 100 din. STKAN 452 GLASNIK Tarifna št. 3: Taksa na odločbo, s katero občinski ljudski odbor, njegovi uradi in organi izdajajo dovoljenje za gospodarsko dejavnost, znaša 30 V« od takse po zakonu o taksah. Tarifna št. 4: Taksa za potrjevanje listin, za potrjevanje pogodb in drugih listin, ki jih potrjujejo občinski ljudski odbori, njegovi orga ni in uradi, se plača taksa: 1. za potrditev vsake listine za prvo polo 35 din. za vsako naslednjo 25 din; Če se potrdi samo podpis ali pečat se plača taksa 25 din; 2. za potrditev cenitve posestva 250 din; 3. za overitev kopirnega načrta, čo zahtevajo kopiranje zasebniki, 500 din; 4. za overitev pogodb pri državnem organu se plača: n) za na novo sklenjeno pogodbo, katere vrednost znaša do 10.000 din — 75 din, od 10.000 din do 50.000 din — 150 din, od 50.000 do 150.000 din — 300 din, od 150.000 do 250.000 din — 500 din, nad 250.000 din Ve 6/o. Če se vrednost ne da oceniti — 125 din; b) za overitev podaljšanja pogodbe se plača 50fl/o takse iz točke 4a te tarifne številke. se plača za vsak m* zaseženega prostora letno 250 din; b) za začasno uporabo pločnika in cestišča pred poslovnim prostorom se plača za vsak m* zaseženega prostora na mesec 25 din. Uporaba pločnika ali cestišča za dobo 3 mesecev ali več se Šteje za trajno uporabljanje. Taksa iz te tarifne številke se uniči na dovoljenju. Za uporabo javnih parkov ali travnikov, ki jih uporabljajo cirkusi, vrtiljaki, strelišča, tobogani, avtodromi in potujoča zabavišča, se ne plača taksa po tem odloku, ker je uporaba zemljišča zvezana s plačilom najemnine, ki jo določi in pobere pristojna uprava dotičnega zemljišča. Tarifna""-*!. 8: Taksa na reklamo. Za uporabo zidov, kioskov, stebrov, ograj in drugih predmetov na javnih prostorih, se plača za namestitev, pritrditev, izobešanje, pisanje oziroma slikanje reklam zaradi materialne koristi za vsak m* reklame po 10 din, najmanj pa 500 din letne takse za reklamo. Tarifna št. 5: Taksa za odločbe o kazni v postopku o prekrških se plača: 1. če je izrečena kazen ukora — 50 din; 2. če je izrečena denarna kazen v višini: n) do 1000 din — 100 din; b) od 1000 din do 2000 din — 200 din: c) od 2000 din do 3000 din — 300 din. Taksa za glasbo v javnih lokalih; Tarifna št. 6: Za" dovoljenje glasbe v gostinskih in drugih javnih lokalih se plača: a) za stalno glasbo mesečno — 5000 din; b) za občasno glasbo mesečno — 1000 din; c) za glasbo v barih in nočnih lokalih - 12.000 din; d) zn priložnostno glasbo 300 din. Kot stalno glasbo je razumeti muzikalne nastope vseh vrst, če so najmanj štirikrat tedensko. Kot občasno glasbo je razumeti glasbo, ki se redno izvaja vsak teden, vendar največkrat trikrat tedensko. Kot priložnostno glasbo je razumeti enkratni muzikalni nastop. Za reproducirano glasbo se občinska taksa ne plača. Prav tako se ne plača taksa za glasbo v javnih lokalih, kamor fe dovoljen vstop proti vstopnini ali proti plačilu prostovoljnih prispevkov in kjer se izvaja glasba kot kulturno-umetniška prireditev ali v sklopu prireditve. Za plačilo takse odgovarja prireditelj glasbe, podpisan na priglas-niei, ki jo morn po 4. členu zakona o prekrških zoper javni red in mir (Ur. list T.RS št. 19/4')) predložiti upravnemu organu Obl .O. pristojnemu za notranje zadeve, ko priglasi prireditev. Najkasneje tri dni pred prireditvijo glasbe mora prireditelj predložili občinskemu ljudskemu odboru priglasitev glasbe in plačati ustrezno takso. Namestitev reklame sc mora prijaviti v dveh izvodih vsaj 24 ur prej pri upravi za dohodke Obl.O. V prijavi mora biti razviden koristnik reklame, velikost in besedilo reklame, kraj namestitve in število predmetov, na katerih se namešča. Plačnik te takse je tisti, v čigar korist je reklama. Reklamno takso na prometnih sredstvih in drugih reklamnih objektih pobira občinski ljudski odbor, kjer je sedež podjetja, ki dajo reklamo. Kolikor je reklama v preteklem letu po I. januarju še vedno nameščena, je plačati ponovno takso na reklamo. Vsaka vsebinska sprememba reklame zahteva ponovno prijavo in plačilo letne takse. Slike in napisi, ki so po priporočilu pristojnih ustanov namenjeni za pospeševanje turizma, za pobijanje alkoholizma in za zatiranje bolezni ter za preprečevanje škode na ljudeh ali na splošni ljudski imovi-ni so oproščeni takso na reklamo. čine stalno ukvarja s katerokoli vrsto gospodarske dejavnosti, plača letno takso na firmo, in sicer: a) za izključno uslužnostno obrt — 500 din; b) za ostale obrtne dejavnosti — 1000 din; " c) za trgovinsko dejavnost — 4000 din; č) za gostinsko dejavnost: če gostišče ali gostinsko podjetje ne dosega letnega prometu 3 milijo" ■ — 2000 din; če do i gostišče ali gostinsko podjetje letnega prometa nad 3 milijone — 4000 din; d) zu trafike — 1000din; e) za vse ostale dejavnosti (industrijska podjetja, hranilnice in podobno) — 20.000 din. Poslovalnice, delavnice in prodajalne se štejejo v smislu te tarifne številke zu samostojne in se za vsako od njih posebej plača letna taksa, in sicer: a) zn poslovalnice, delavnice in prodajalne obrtnih podjetij 500 din; b) za vse ostale poslovalnice, delavnice in prodajalne 4000 din. Taksa na firmo dospe v plačilo 1. januarja za celo koledarsko leto vnaprej in mora biti plačana do 15. februarja istega leta v gotovini pri občinski upravi zn dohodke. Ca je gospodarska dejavno,st pričela po 30. januarju, se plača za dotično leto samo polovica letne takse na firmo, V primerih, kjer ni zagotovljen minimalni dohodek taksnega zavezanca, ga lahko svet za družbeni plan in finance Obl.O delno ali v celoti oprosti plačila takse. Za leto 1058 velja rok zu prijavo in plačilo 30 dni od dneva objave tega odloka v »Glasniku«. St. 01/1-048/1. Moravče, 8. septembra 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Martin Klopčič I. r. ODLOK o prepovedi zvišanja cen industrijskih proizvodov, živil, obrtnih storitev in uslug na območju občine Zagorje ob Savi. 1. člen Cene industrijskih proizvodov, živil, obrtnih storitev in uslug na območju občine Zagorje ob Savi ne smejo bili višje od cen, ki so veljale na dan 30. septembra 1958. 2. člen Trgo v i nsko-gospodu rske organizacije na drobno, gostinska podjetja in gostišča, obrtna podjetja in zasebne obrtne delavnice na območju občine Zagorje ob Savi, pri katerih se pojavijo upravičeni razlogi za povišanje cen, so dolžni predložiti utemeljene prijave zu povišanje cen preko pristojnih zbornic Svetu za blagovni promet Obl.O Zagorje ob Savi. Pred odobritvijo Sveta za blagovni promet zvišanje cen ni do-vol jeno. 3. člen Prijavi za povišanje cen morajo gospodarske organizacije iz 2. točke tega odloka priložiti novo in staro kalkulacijo ter prepis zaključnega računa zu preteklo leto v 2 izvodih. Tarifna št. 9: Taksa na licitacije za pismene ponudbe na javnih dražbah (ofertalhe licitacije) pri državnih organih in zavodih ter gospodarskih in drugih organizacijah se plača od predračunske vrednosti posla, ki je na dražbi. In sicer: a) od vrednosti do 1 milijona — 500 din: b) od vrednosti nad 1 do 5 milijonov — 1000 din; c) od vrednosti nad 5 do 20 milijonov — 2000 din; č) od vrednosti nad 20 do 50 milijonov — 5000 din: d) od vrednosti nad 50 do 100 milijonov — 10.000 din; e) od vrednosti nad 100 milijonov — 20.000 din. Takso po tej tarifni številki pobere organ, ki je razpisal licitacijo. V treh dneh po licitaciji mora ta organ predložiti občinskemu ljudskemu odboru, upravi za dohodke, obračun o pobranih taksah s podatki o številu ofert ter posamični kakor tudi skupni vrednosti. Zn ustmene javne dražbe se taksa na licitacijo ne pobira. OBČINA TRBOVLJE Razpis Komisija obč. ljudskega odbora Trbovlje za imenovanja in razrešitve direktorjev razpisuje prosto mesto* direktorja Cementarne Trbovlje Pogoji: a) inženir kemije ali strojni inženir z najmanj 3-letno prakso v gospodarstvu ; b) diplomiran ekonomist z najmanj 8-letno prakso v industriji gradbenega materiala; c) tehnik ali komercialist s popolno srednjo šolo z najmanj 8-letno prakso v cementni industriji. Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. Stanovanje po dogovoru. Kolkovnne ponudbe z opisom strokovne prakse in življenjepisom naj kandidati pošljejo komisiji za imenovanja in razrešitve direktorjev pri Obl,O Trbovlje v 15 dneh od objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja I,|ublinna. Komisija Obl.O Trbovlje zn imenovania in razrešitve direktorjev 4. člen Svet za blagovni promet Obl.O Zagorje mora izdati na prijavo gospodarske organizacije iz 2. točke tega odloku rešitev najkasneje v roku 15 dni po prejemu prijave. Če Svet za blagovni promet Obl.O Zagorje ob Savi ne izda svoje rešitve v predpisanem roku, lahko gospodarska organizacija prodaja odnosno opravlja storitve In usluge po prijavljenih cenah. 5. člen Zu uspešnejšo in hitrejšo odpravo nepravilnosti v zviševanju cen" ▼ zvezi s tem odlokom, se pooblašča tržni inšpektorat pri tukajšnjem Obl.O Zagorje da lahko po potrebi pooblasti tudi druge organe, da vršijo kontrolo cen. 6. člen Za kršitve predpisov tega odloka se uporabljajo določbe iz 3. in 4. loč. odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. lis* FLRJ št. 39-678/58). Imetnik zasebn® obrtne delavnice, ki prodaja obrtni proizvode ali opravlja storitve I" usluge po cenah, ki so v nasproti'1 z odlokom o spremembah in dopoj' nitvab odlok n o evidenci in kontrol* cen določenih proizvodov (Ur. !•**: FLRJ št. 39-678/58) in z določbam* tega odloka, se kaznuje v skladu * 4. točko navedenega odloka P° 227. členu kazenskega zakonika * denarno kaznijo ali z zaporom <*? 6 mesecev ter z odvzemom blaga #* storitev. 7. člen T» odlok velja od dneva obi'|V<’ v »Glasniku«, uradnem vestnik" okraja Grobijana, uporablja pa s od I. oktobra 1958 dalje. Sl. 07/1-4654/1/58. Zagorje ob Savi. 31 okt. 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbor*’ Rado Taufer 1. r. OBČINA ZAGORIŠ OB SAVI Vsebin« (tel" Tarifna št. 7: Taksa zn uporabo pločnikov in cestišča pred poslovnim prostorom. a) za trajno uporabo pločnika in cestišča pred poslovnim prostorom Tarifna št. 10: Taksa za dovoljenje kopanja peska, gramoza, kamenja, za žganje apna in podobno, ki ga izdajo občinski 1 indski odbori, niiliovi organi in uradi, znaša letno 5000 din. 433. Tarifna št. 11: Vsaka pravna in fizična oseba, ki se na območju ob- Na podlagi 2. odst. 2. toč. odloka o sprcmcbmuh in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli con določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 39-678/58) jo občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi na seji občinskega zboru in zbora proizvajalcev dne 31. oktobra 1958 sprejel Vabilo nn 4. skupno hcJo OI.O. Poročilo SvcIh zn zdravstvo o lotu 1957 fmidnl joVnn to). , 429 Odlok o občinskih taksah občino P<>br polit*. t. 450 Odlok o občinskih taksah občino lvr* o ...i "instu direktorja Cementarno Trbovlje. .ju* 455 Odbil' o prepovedi zvijanja cen 1 sirijskih proizvodov, Hi vil, obrtnih rilov in uslug občine Zngorjo.