LETO XI. ZVEZEK V. Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike. A. M. Slomšek. m m m v m NflS DOM m m m m m m m m m m m m m m m Wi m m GLASILO SLOVENSKE MLADINE. •v? MARIBOR, 1911 CIRILOVA TISKARNA. m m m m m m m j (Vsebina 4. zvezka: Stran Stran Pouk, Naš najhujši sovražnik...................49 Zabava: Maža za kugo ............................51 Ptujsko polje............................56 Večer....................................57 Razgled po svetu. 57 Dekliški vrtec: Dobra gospodinja ........................58 Svoji k svojim...........................58 Nekaj za ročna dela......................58 Dekleta, pazite kam greste...............59 Predpust nevarni igralec.................59 Društveni glasnik: Ptuj.....................................60 Motnik................................. 60 Sv. Jurij ob Ščavnici....................60 Sv. Ema..................................61 Gornja Kadgona............................61 Ptuj......................................62 Trst......................................62 Slivnica pri Celju .......................63 Pilštanj .................................63 Sv. Bolfenk pri Središču..................63 Sv. Miklavž pri Ormožu....................63 Mladenkam v nemškem Gradcu .... 63 Ribnica na Pohorju .......................64 Drobtinice: Slika.....................................64 Listnica uredništva. Dobrlavas na Koroškem, Sv. Jurij ob Sč., Brežice: Smo morali radi preobilnega gradiva odložiti za prihodnjo številko. Pride gotovo. Istotako smo morali za prihodnjo številko odložiti nekaj »drugih že stavljenih notic. Naš Dom izhaja i. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K. na pol leta 1 K, na četrt leta 50 h. — Uredništvo in upravništvo je v Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor. — Sklep uredništva 14. svečana 1911. Vsem mladeničem se toplo priporoča: „Zlata knjiga slov. Orlov“. Spisal Franc Terseglav. Cena vez. knjigi 2 K, broš, 1 K. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Slovenci! Naročite si „Naš Dom". s ...— 1 ~~ a sK«KasasasgsasKsasasasasaszsasa štev. 4. V Mariboru, 15. februarja 1911. XJ. letnik. Pouk. Naš najhujši sovražnik. Pretekli mesec sc je zbralo v Ptuju več slovenskih rodoljubov, zlasti duhovnikov in županov, da storijo primerne ukrepe, kako priti do živega ^ n,o p s u in posledicam p i j a n č e -v a n j a. O tem shodu samem izpregp-v°ri naš list na drugem mestu, tu pa podajamo le nekaj misli, ki se nam zde najbolj primerne za naše mladeniče. V 3. številki „Našega Doma“ smo poudarjali, kakšen naj bo naš boj za narod, njega obstoj in rast. ProtiŠnop-•sarski shod v Ptuju pa nas je spomnil, da imamo v našem narodnem boju v rokah Še neko drugo, in sicer jako u-spešno orožje, ki utegne v desetih letih lice slovenskih pokrajin popolnoma •spremeniti, in to je: gibanje za treznost in popolno zdržnost od pijač opojnega značaja. Kako si to mislim? me vprašaš, mladenič Evo iako-le: Za. treznost ati pa za popolno zdržnost od šnopsa ter vina se dajo, ka~ Kor kaže izkušnja, najhitreje in najbolj vneti nedolžne duše: otroci, dekleta, nepokvarjeni mladeniči. Ce se strnejo ti v armado zoper alkohol, potem imamo v njih obenem najboljšo, ter naj mlajšo m najČilejŠo ter najbolj zdravo armado za naše n a r o d n e ideale. Šolski otroci, najboljša dekleta in pošteni fantje, ki bodo trezno živeli ali se pijači popolnoma odpovedali, bodo najboljši bojevniki tudi za naš jezik! f.B premislimo! : Navadno je v naših obmejnih pokrajinah, kjer živi delavsko ljudstvo v odvisnosti od nemškega, graščaka in tovarnarja, od logarjev in uradnikov, kjer tvega naš Človek svoj obstoj, ako se poda v odkrit boj zoper tujca, kjer bogati -nasprotnik z neštevilnimi sred- stvi lahko našega bajtarja, obrtnika, delavca spravi ob kruh, ali pa ga počasi gospodarsko uničuje — povsod v teh krajih je silno težko pripraviti ljudi do energičnega odpora zoper Nemca. Govori tem ljudem, kolikor hočeš, ne boš jim mogel vliti narodne zavednosti! Najmanj Še 50% je takih krajev tako po Spodnjem Štajerskem, kakor po Koroškem, in celo doli v Istri med Hrvati. Tukaj človeka zapusti vsa modrost. Tudi za gospodarsko organizacijo včasih ni tal, če je tujec, že preje zasnoval svojo in naše ljudi pritegnil k njej. Ostane li pa nekaj: mladina. Tu so prvič šolski otroci, ki so po navadi še vsi v rokah slovenskega veroučite-Ija, tudi v krajih, kjer je •sovražnik vse drugo pobral. So potem 'dekleta in nekateri fantje, s katerimi ohrani duhovnik zvezo še po dokončani šoli, Kaj je lažje, kakor te nežne duše pridobiti za boj zoper pijačo? Nasprotniki ne bodo zoper to javno mnenje mogli ničesar i-meti; to gibanje, na zunaj zgolj naravnega značaja, pa. bo ob enem tudi narodno delo brez vsakega kričanja in izpostavljanja. Otroci bodo potem pridobivali svoje stariše in svoje starše tovariše. Zlasti pa bodo lahko veliko naredile dekleta. Kaj bo posledica? Otrokom ,se;bodo začeli pijanci giiju-siti. S studom bodo gledali pijanca, o-Štarijo, brezvestnega krčmarja, krokarje. D e k 1 e t a b o d o p i j a n c e o d s e b e o d b i j a 1 e. S tem pa bodo najbolj zadeti Nemci in nemški odpadniki po naših krajih, in pa liberalci, ki itak ž njimi vlečejo in po duši spadajo k njim! Ali ni to neprecenljiv dobiček za našo narodno stvar? Nemec ali nemčur v slovenskih krajih sta pijanca, in pospeševalca pijanstva. Alkohol je najzvestejši zaveznik — 50 tujstvu. Nemštvo vzdržuje v naših krajih: oštir, ki ljudem težko prislužene groše krade iz žepa, gostilna, ki sne največ kmečkih domov in najbolj žene našo ljudi v dolgove, nadalje tuji kramar, ki zraven ničvredne robe prodaja še Šnops, nemška, oziroma renegat-ska gasilna in pevska društva, ki so vsa edino-le na pijačo navezana in s pomočjo katerih tujci slovenske kmečke možgane trapijo in omamljajo, da se začne sramovati slovensko govoriti, in se prodajo za knof, če treba; potem nemški ab nemčurski učitelj, ki presedi navadno pol dne v oštariji in na-tveza našim možem svoje nemške bajke, prireja različne veselice in ustanavlja podružnice, kjer našim ljudem, kadar so pijani, izrabljajo solde za nemška bojna društva, in sploh vsa nemška in neinškutarska omizja, koder se vzgajajo pijanci, preŠestniki, kričači in brezverci. Vsi tisti nesramno hujskajoči članki po nemških časopisih so sad alkohola, alkohol pomaga pastorjem, nabirati po shodih, koder se ljudje, ko poslušajo luteranske pridige, obenem napajajo, odpadnike; alkohol govori iz nemških študentov, kadar .,branijo svoj narod". Naši odpadniki so v pijanosti spočeti otroci. Našim otrokom, našim mladim fantom in dekletom, >se bode to pijanstvo zastudilo, ako organiziramo treznost-no in abstinenčno gibanje zlasti v naših šolah, Mladeniških zvezali, Orlih in Marijinih družbah. T a m , kje r d o z d a j b o j z o p e r n e m Š t v o ni bil m o g o č , s e b o z a č e 1 z boje m z o p e r alkohol, to velja zlasti za Koroško, kjer bodo rav-io po tej poti mogli priti do živega tujcem in njegovemu uplivu. Še nekaj!: Veliko gorje v našem narodu je uboga natakarica, „kelnar-ca“, o koje pogubnem vplivu poje že naša prastara narodna pesem. Poguben je nje vpliv hujši kakor merilna vojska ali kuga — na naše fante, tako na dijaka kakor na kmečkega. Alkohol pomaga natakarici, natakarica alkoholu, obaoŠtirju. Žrtev je naš fant. Kužne bolezni, nesrečni zakoni, preklinjanje, razbijanje, tepeži, zapori, nezakonski otroci, vse to se -po pretežni večini rodi iz nesrečne trozveze krčmar—natakarica—pijača. Alkohol pa je tudi tisti, ki vrti vse tiste različne muziko po naših krčmah. Tisto o glušljivo cviljenje harmonik, hripanje gramofonov^ hrešČanje avtomatov, žene alkohol in maže kolesa na teh, res peklenskih inštrumentih, ki, dasi mrtvi, opravljajo posel zapeljevanja nič slabše kakor živa rufijanka. Kako ta muzika fanta omami, se ne da popisati. Najboljšega zgrabi pregrešna pohotnost za vrat, da ne ve, kako in kaj, in se ne more braniti. Kakšno žalostno' vlogo pa Igra v tem vražjem koncertu natakarica! Ona/vabi, se prilizuje, nastavlja, mika, vpijanjuje. Boj zoper vpliv kelnarce je nujno potreben; ab-stinemna in treznostno gibanje utrjujoča mladina ga bo izvojevala. In sicer v tej-le smeiu: Zastuditi je treba mladini poleg pijače vse, kar je ž njo v nerazdružlji-vi zvezi, torej tudi stan, ki je prisiljen, služiti vinu in, prinašati alkoholu žrtve pred žrelo. Dekleta naj ne gredo služit za natakarice, to mora postati geslo vsepovsodi. Koliko jih je zlasti iz Spodnjo Štajerske v Gradcu, Trstu, Pulju, Ljubljani! 1)0% se jih izkvari in izgubi. Fant naj se natakarice izogiblje. Naloga naših ljudskih prijateljev pa je, da tiste, ki so zašle v ta nesrečni stan, kolikor mogoče rešijo. Ali naj se takim dekletom preskrbi druga služba, ali pa naj se jih skuša organizirati v krščanski stanovski zvezi. Treba jih je pripraviti do tega, da ne bodo nikogar silile piti, ob pravem času odpravile ljudi, se ne pustile od vsakega sramotiti in žaliti; morale se bodo same zavzeti za treznost. Za naše fante pa je najbolje, da se gostiln ogibajo, in za naša dekleta, da rajši doma krave pasejo, živino opravljajo in cepec \rle, kakor pa da hodijo v trg ali mesto služit v gostilno. Ir vse to gibanje bi lahko izšlo i/. vojske mladih, navdušenih abstinentov. Šolarjev, deklic, Orlov! Potem bi postala res naša zemlja grob za tujca in odpadnika, na teh grobovih pa bi rast-li in se množili naši otroci! — 51 Zabava. Maža za kugo. Povest iz Florence iz šestnajstega stoletja. — Poslovenil J. R. Prvo poglavje. Karol Ferroni. Pekoče solnce sije čez cvetoče me-sto Florenco. Nikjer ni videti najmanjega oblačka in marmornate palače se bleskctajo v žgočih solnčnih žarkih. vso ulice in ceste so prazne, ker so se umaknili vsi ljudje v hiSe silni solnčni vročini, in le kogar kliče dolž-llost, se pokaže na trgih in ulicah. Ratno zdaj-le koraka precej star mož po krasnem trgu Signoria, sredi-eu celo Florence, okrašene s krasnimi poslopji, ponosnimi palačami in u-metnimi kipi. Tu stoji tudi Loggia (izg. mdža) dei Lanzi, poslopje, v katerem stanujejo vojaki, ki sijih je najel bogati vojvoda Al. Medici. Ko se približa ta mož, ki jo očividno izmed boljših krofov, Loggj j dei Lanzzi, stofi iz po-slopja nenadomaimlad, nenavadno skrb-110 oblečen gospod, ki takoj obstane in Pozdravi prišleca, kakor iiitro ga za- „Kam pa, gospod Peretti ?“ Nagovorjeni gospod istotako obsta-ne in odgovori: „K poveljniku nadvojvodove teles-no straže. Dal me je poklicati." »Kaj je bolan ?“ poizveduje mladi mož. . »Že menda. Na),vsak način me mo-''alo potrebovati v družini, ker bi me nmigače gotovo ne klicali." Mladenič čaka, da izgovori Peret-b hišni zdravnik poveljnika vojvodo-'e telesne straže, nato ga še vpraša: »Kako se pa počuti gospica, Flora, 'aša liči? Je že zdrava?" »Hvala Bogu, da,“ mu odgovori mrntti, „toda jaz sem si vendar vžil veliko strahu radi nje." Mlajši bi rad Še nekaj vprašal, toda ker vidi, da zdravnik komaj čaka, da odide, se poslovi od njega. . Peretti izgine pod obokom vrat Log-?le dei Lanzzi, mlajši mož pa koraka mnalu nato čez „stari most". Na mo-stu nekoliko postoji in gleda v strugo reke Arno, ki je pa zelo osušena; kajti velika vročina je popila skoro vso vodo, tako, da bi prišel čez njo brez kako zapreke. Mož nadaljnji! svojo pot, prehodi več ulic in vstopi slednjič v neko veliko hišo. Mramornate stopnice, pogrnjene s preprogami, vodijo v, razna nadstropja. Nulo odpre vrata, narejena iz dragega lesa in vstopi v ozko, a razkošno opremljeno sobo, od tu pa skozi več ravno tako lepih sob v veliko dvorano, kjer so visela ob, steni dragocena beneška oglodala, krasne preproge in slike. Mladi gospodar pozvoni, In takoj pride bogato oblečen služabnik, se mu prikloni in Čaka molče povelja svojega gospodarja. „Ni bilo Pavla tukaj?" „Ne, gospod, pač pa je poslal pi*-mo.“ „Kje je?" vpraša hitro Ferroni. gospodar te hiše. „V prvi sobi leži, gospod, kakor vedno, če pride kaj takega. Saj ste tako naročili, gospod." „Seveda sem. Toda — Ferroni ne izgovori, ampak gre hitro v prvo sobo, kjer najde res ob strani na neki mizici pismo, kjer ga. prej ni opazil. Urno ga odpre. Njegovi pogledi bežijo čez posamezne vrste. Vsebina pisma ne more biti posebno vesela, ker so je njegov obraz tako stemnil. Pismo vtakne v nedrije svojega bar* žunastega jopiča in se vrne k slugi, ki Še vedno čaka gospodarja. „Nande ! V četrt ure pridi zopet, * mu zapove in mu namigne, naj odide Ferroni hodi nato nemirno po so* bi gori in doli. Njegova glava omahne proti tlom, njegove ustnice se pa tresejo, kakor da bi hotele zadržati jezo. Nenadoma pa udari močno z nogo po tleh, toda vsled mehke preproge ni slišati močnega udarca, ampak vzdigne se samo nekaj praškov, ki plešejo v zraku. — 52 - „Kaj pa zdaj storim?" zamrmlja jezno. „Jaz moram imeti 10.000 dolarjev, drugače sem izgubljen. Moji upniki ne poznajo feale.“ Med tem je preteklo približno če-trt ure, in sluga stopi zopet v sobo. Toda njegov gospodar se je že premislil. „Pusti," mu reče, „te ne potrebujem. Toda poslušaj: Ce so oglasi kdo pri meni, ne pusti nikogar v sobo, ampak reci mu, da nisem doma — da sem odpotoval v — Rim — v . . ., reci, kar hočeš, samo ne kake neumnosti." „Kaj sem kedaj že naredil kaj takega?" vpraša Nande, „Jaz ne vem, nisem si zapisoval tvojihbudalosti. Toda, sime razumel?" „Da, gospod," odvrne sluga in odide na gospodarjevo povelje. ker roni zapusti nato poslopje in gre Če*, nekoliko časa zopet Čez stari most. Karol Ferroni je edini potomec stare, premožne plemenitaške rodbine v Florenci. K nesreči je izgubil rano očeta in mater ter dobil za varilni svojega strica, ki je pa prav malo skrbel za vzgojo svojega varovanca, temveč je raje zapravljal čas in denar na veselicah in velikih pojedinah. Florenca je bila namreč tedaj zbirališče imenitne družbe. Na dvoru vojvoda Medici so zelo čislali umetnost in znanost, poleg tega pa tudi gizdav ost in razkošnost. Mladi pristaši so vreli od vseh strani na dvor in se vdali z vso italijansko strastjo opojnemu razkošju, ki je vladalo tedaj na dvora v Florenci. Tudi Ferroni je bil med njimi, in sicer eden najhujših, da se torej sploh ni mogla poroditi v njem kaka boljša misel. Z vso strastjo je vžival in zapravljal podedovano, a ne zasluženo premoženje. Njegovi mnogobrojni prijatelji so mu pri tem marljivo pomagali. Ko se je Ferroni vzbudil nekega dne po prečuli noči, se je spomnil, da je zapravil in zaigral veliko svoto. Pa šo bolj ga je žalostilo, da je bila tista svota zadnji denar celega njegovega premoženja. Plačati jo je pa moral na 'vsak način, kajti dolžan jo je bil samemu vojvodi. Od tega Časa je zabredel mladi plemeiiitaš v dolgove. Skopuhi so mu radi posojali — pod visokimi obrest mi seveda —, ker so bila Ferronijeva posestva zelo obsežna. Toda slednjič je minila potrpežljivost tudi upnikom v Florenci. Zmenili so se, zadrgniti zanjko nad lahkomi selno žrtvijo. Zato so Šli vsi v enem dnevu terjat zadolženega plemenitaša, rekoč, da ne morejo, to so pravi, da. jiečejo več čakati. Podaljšali so mu še milostljivo obrok, ker so bili prepričani, da mu nihče v Florenci ne more pomagati, Ze več dni se je trudil Ferroni, da bi dobil od svojih prejšnjih mnogobrojnih prijateljev to svoto na posojilo, Toda nihče mu ni mogel pomagati, ker mnogi niso imeli sploh ničesar, drugi zelo malo, največ jih je pa prišlo ravno tako daleč, kakor Ferroni sam. Ta je prosil prejš.dne še Pavla Cat-tanija (Kata ni ja.), svojega najboljšega prijatelja, pomoči, pa tudi tukaj brez u-speha. Pavel mu ji; namreč pisal, da nima sam nič denarja in da mora prodati nekaj vinogradov, da dobi novih sredstev. To je bila tudi vsebina, pisma, ki je spravilo Ferronija pred kratkim v tako slabo voljo. Zdaj mu je šla voda že do grla. Gotovo bi mu bilo ljubše, da bi bila ta voda v napol suhi strugi reke Arno. Take misli so se podile Ferroniju po glavi, ko je korakal čez most in jezno gledal na napol usahlo reko. Drugo poglavje. Prijatelji v nesreči. V neki hiši na stolnem trgu leži na naslonjaču mlad mož. Njegov obraz jo lep, toda usahel, in njegove črne oči gledajo sanjavo krasne slike na stropu. Tudi ta soba je tako krasno opremljena, kakor Ferronijeva. Ven dar tudi ta mlad mož ni videti srečen; kajti iz njegovih prs prihajajo pretrgoma globoki vzdihi. Nenadoma- se odpro vrata in v so-jJO sto{)i Karl Ferroni. Sultan, ki je ležal pri gospodarjevih nogah, vstane ui začne prijazno mahati z repom. Gospodar teh soban pa ni videti posebno vesel prišleca, ker so se mu nabrale temne gube na Selu in gleda tako nevoljno pred se. „Si dobil moje pismo, Karol ?“ ga vpraša in vstane počasi. „Da, dragi prijatelj,“ mu odvrne prišlec z žalostnim smehljajem. „Toda za tako poročilo ti ne morem biti hvaležen. Zakaj mi nisi poslal kar vrvi zraven, da bi se obesil?" Pavel Cattani se mu smeje in pravi: „Mislil sem, da bodo za to poskrbeli že tvoji upniki. Toda pusti te neumne šale! Položaj je zelo resen. Je s teboj res tako slabo, Karl?" „Kako moreš še to vprašati?" je zavrnil nevoljno Ferroni. „Saj sem ti vendar že davno pravil, da so vse moje zlate žile usahnile. Ti mi seveda nisi verjel. Zdaj pa vidiš, kako daleč sem prijadral. Ali mi ti res ne moreš pomagati ?“ . Pavel gleda žalostno (svojega) prijatelja. „Kar sem ti pisal, je gola resnica. •Jaz sem skoro ravno tam kakor ti. Tako daleč sva torej prišla in Še mar-mkdo poleg naju. Josip Fratelli in Pelo1' Marano, najina tovariša, tudi nimata ničesar več; vojvoda ju je pri zadnji igri popolnoma obral. Zdaj lahko mi Štirje ustanovimo družbo meni-nov-prosjakov." „Bodi že vendar tiho s svojimi ne-Umestnimi šalami, ga zavrne Karol. •Jaz jih ne maram poslušati. Pomagaj 111 i rajši iz te zagate!" Pa\el upre svoj pogled v tla in premišljuje nekoliko časa ter deje slednjič: „Bi prosila vojvodo pomoči?" „Kaj?" vzkipi Karol. „Vojvodo pomoči? Nikdar, za to sem preponosen... 111 poleg tega . . . jaz ga sovražim." • „Ti sovražiš Aleksandra?" vpraša Pavel zvedavo. „Kako pa prideš tako nenadoma do tega? Imaš morda v srcu že celo zaroto proti njemu," „Morda," mrmra Karol. „Nikdar-ne bom pozabil, s kakim roganjem je vtaknil v žep tistih 10.000 dolarjev. On me je pahnil v to nesrečo, ta vrag pohlepni! On ima zdaj moj denar, jaz sem pa njegov beraški podložnik." „Le počasi! O beraču pa še ni treba govoriti. Seveda slabo je z nami, to jo res. Toda vojvoda ni toliko kriv, kakor mi sami. Naši strasti smo stregli z igro, vojvoda jo je le izrabljal in imel srečo v igri. Koga torej Zadene krivda? Edino-le nas!" „Toda vojvoda bi bil moral vendar pomisliti, da jaz ne morem kar tako pogrešati desetih tisoč dolarjev, katere sem zadnjič zaigral. Ko bi se bil zadovoljil vsaj samo s tretjino, toda vzeti celo svoto, in še s tistim rogajočim nasmehom — to je preveč. Kar znorel bi, če pomislim na to! Jaz bi tega Aleksandra najrajši zabodel." „Bodi vendar pameten in ne govori kaj takega," skuša pomiriti Pavel prijatelja. Bistro glavo si morava ohraniti in pa poguma ne smeva, izgubiti, drugače sva izgubljena. Premišljujva rajši, kako bi se rešila teh vražjih upnikov." „O tem le ti misli," ga zavrne za-smeldjivo Karol, in se vleže na dragocen divan in se igra s sultanom, ki se mu zaupljivo približa. Prijatelja molčita nekaj trenutkov. Nato izpregovori zopet Pavel. „Slišiš, Karol, nekaj sem si izmislil. Kaj pa, ko bi se ti bogato oženil? Pomagano bi bilo tebi in nam, tvojim prijateljem." Ferroni gleda nekaj časa ves o-supnjen nenavadnega svetovalca, potem pa se zasmeje na ves glas in pravi: „Ti, prijatelj Pavel, jaz imam poza tebe dober nasvet. Oženi se ti, potem bo pomagano tebi in nam." Zdaj se začne smejati tudi Pavel Cattani, toda ne ‘dolgo. Položaj je preveč resen. No moreta ga odvrniti z lahkomiselnimi Šalami, ampak treba je delati, in sicer hitro in odločno. Zato izpregovori Pavel: „Prijatelj Karol, zasmehuj moj predlog kakor hočeš, toda jaz ti ne mo- — 54 -na staviti boljšega in ki bi to bil bolj vreden. Poglej nekoliko med mestne gospice! Tu boš našel veliko bogatih deklet, ki si bodo Štele v čast, biti soproga Ferronijeva." .,T» se že zopet Šališ!“ ..Prav nič so ne Šalim, Karol, To je popolnoma resno. Povem ti takoj ime moža. katerega,boi je ravno tako lepa kakor bogata.“ „In to je?“ vpraša Karol, ki postaja vedno bolj pozoren. „Zdravnik Peretti, “ odgovori Pavel in opazuje, kak vtis bo napravil ta nasvet na prijatelja. Karol pa gleda Pavla vprnšajoče in dvom odseva iz njegovih oči, ko vpraša: „Ali govoriš resno ?“ „Ne vidiš tega na mojem obrazu? Moreš brati z njega, kako hudomušnost ?“ „Hm, hm, torej Floro Peretti imaš ti v mislih. To bi no bilo napačno, Če bi Dalje ne izgovori. „Torej kaj še premišljaš?" ga v-praSa Pavel. „Ko bi Peretti ne bil Peretti," konča Pavel s poudarkom. „Kaj misliš s tem reči?" „Ti kot Florentinec bi me vendar ne smel vprašati kaj takega. Saj veva vendar loba dobro, da. je Peretti strog mož, strog v svojih načelih in nazorih, in zato obsoja življenje na dvoru. Saj ti je znano, da je odbil voj-vodovo ponudbo, da bi naj postal njegov hišni zdravnik, samo zato, kor obsoja zdravju in varnosti škodljivo življenje vojvodovo. Zato pa tudi ni prijazen tistim, ki se kopljejo vsak dan z vojvodo v valovih nasladnosti." „Neumnež," se smeje Pavel. „Saj , vendar ne moreš biti nič manj vreden, če si v vojvodovi družbi. In če bi tudi! Perettiju obljubiš, da se ločiš od dvora in začneš drugače živeti, ko dobiš Floro za ženo." Ferroni gleda svojega prijatelja napol začudeno napol osuplo. „Jaz te ne umojem, Pavel. Ti ne moreš samemu sebi pomagati, ko znaš vendar toliko spletk? To, kar si ravnokar meni svetoval, svetujem jaz tebi. Snubi ti Perettijevo hčer! Ti imaš ravno take upe, kakor jaz." Pavel gleda Karolu vprašaje v o-či in ga vpraša: „Govoriš resno?" „Seveda. Poskusi pri Perettiju in potem mi pa lahko porečeš: tako bi se bilo godilo tudi tebi, ko bi bil na mojem mestu." „Kaj pa če bi se meni ne godilo tako?" mu odvrne Pavel s prevzetnim smehljajem v svojih Črnih očeh. „Ce mi bo sreča pri Perettiju in pri njegovi hčeri mila? Kaj potem?" Karol zmaje z ramami in odgovori: „Bi se pač moral udati v usodo." „Torej poskusim svojo srečo pri Perettiju, odloči slednjič Cattini po kratkem pomisleku. Pri teh besedah sc nabere okrog njegovih ustnic lin na-smehljaj, tako, da Karol misli, da sc prijatelj Še vedno šali. Sele ko stopi ta k njemu in ga zagotovi, da snubi v kratkem Floro Peretti, mu verjame Karol. „In ti bi vzel Floro samo zaradi denarja?" ga vpraša pikro. „Imaš morda ti zato kak plemenitejši povod?" ga zavrne Cattani. „Ne, jaz že ne,“ mu odgovori Ferroni čisto odkritosrčno in vstane. „Kaj hočeš že oditi, Karol, ravno zdaj, ko se meniva v tako važnih rečeh? Gre se za to, kateri se bo žrtvoval za drugega." „Ce je torej tako, bom pa jaz žrtvoval to prijateljstvu," se odloči Karol v pregrešni lahkomiselnosti. Jaz grem k Peietiju, mogoče še danes. Ako bom uslišan, tem bolje za mene in, tebe in pa za najine upnike." „Ti mo torej ne pozabiš, če . „Ce dobim Floro in njeno premoženje," prekine Karol smehljaje svojega prijatelja. „Seveda jaz rad pustim Floro očetu, naj bo lepa, kakor hoče, in bi se popolnoma zadovoljil z zlatom njenega očeta. Toda tu si drugo brez drugega ne moremo niti misliti." „Tedaj ti pa želim veliko sreče pri tem tvojem početju," reče Pavel in mu Pwla roko v slovo. „Kodaj se zopel Ti(liva’?“ „Kakor hitro bom pri Perettiju, inogoče že jutri. Zdravo, dragi prija- Karol zmaje z glavami in odgovori: „Zdravo, moj najdražji!“ Med temi dogodki so se vršile v l^eggii dei Lanzi zelo resne stvari. Tam je namreč vstopil Poretti pri poveljniku vojvodovih vojakov, pri Kajetanu Brunorello. Ta je bil velik, koščen mož, {trava podoba starega vojaka, ki se je že pogosto meril v in izven Italije z orožjem v roki z nevernikom. Lasje so mu bili že tu pa tam sivi, njegovo lice pa je bilo zažgano od sobica, a oko je gorelo še vedno v mladeniškem ognju, in tudi postava tega, čez 60 letj Starega moža, jo bila Še ravna in krepka. Zdravnika je vspre-iel resno, a prijazno. „Gospod Peretti, jaz sem Vas dal poklicati. Eden mojih vojakov leži bolan. Pred kake pol ure mu je postalo nenadoma slabo in začela ga je tresti mrzlica. Popolnoma pobit je in toži, 'la ga boli glava." „Peretti je pazljivo poslušal, nato Pa je prosil stotnika, da ga naj spremi k bolniku, kar je Brunnello takoj storil. Kajti vkljub visoki službi se je vedno usmilil tudi zadnjega vojaka. 2ato so ga ljubili vsi kakor očeta. Poveljnik in Peretti sta prehodila veliko hodnikov in prišla slednjič do sobe, kjer je ležal bolnik, ki je prišel, kakor je povedal Brunnello zdravniku med potjo, šele pred nekaj dnevi iz Neapolja. Stotnik je peljal zdravnika k bolniku. Peretti ga je začel takoj preiskavati, da bi dognal, kako bolehen ima vojak, ki je pa odgovarjal na vsa vprašanja zelo nedoločno in brez vsake zveze. Kor je bil Peretti zelo natančen, je trajalo preiskovanje precej dolgo. Brun-oello je ostal ves čas pri bolniški postelji in opazoval natanko vsako zdrav-jdkovo kretnjo, da bi spoznal iz tega bolnikovo stanje, kar se mu pa nika-bor m posrečilo, ker je ostal Peretti vedno čisto miren. Slednjič je.bil vendar gotov,, {»oklical je bolnikovega strežnika bližje in mu naročil, kako naj z bolnikom ravna, obljubil, da bo poslal takoj potrebna zdravila in Šel nato iz sobe. Komaj pa je bil Peretti s stotnikom zunaj, že mu reče z zamolklim glasom : „Gospod Brunello, slaba bol ... Moje izkušeno oko me ne vara. . ., ta vojak je bolan za — kugo!" „Nebeški Bog!" se prestraši Brunnello in stopi ves preplašen nekaj korakov od Perettija. „Kaj pravite gospod Peretti? Kuga? Nebeški Bog! Reši nas te nesreče! Ali ste prav videli, gospod zdravnik?" „Jaz se ne motim, gospod stotnik," odvrne resno Peretti. „Vse, kar sem videl, so znaki kuge." „Pa kaj tega niste prej povedali ob bolnikovi postelji ?" „Jaz nisem hotel razširiti strahu med mestno prebivalstvo. Kdor izgovori ime kuga, ta pove najhujše. Pred vsem moram paziti kot zdravnik na vse okoliščine zdravljenja. Morebiti se mi posreči, ustaviti razširjanje kuge. Že poprej ljudstvo strašiti, fbi bil zločin, ki bi imel grozne posledice." Peretti je korakal ob Brunnelli-jevi strani do umetno izdelanih glavnih vrat Loggije. Zdravnik mu je med potjo nasvetoval najuspešnejša zdravila, da bi ubranil kuge svojo družino In vojaštvo. Vendar mu je naročal, da naj pazi, da no bo vzbujal pozornosti, posebno s kajenjem, ki je slovelo tedaj splošno kot najboljša obramba zoper’ nalezljive bolezni. Poleg tega so tudi radi puščali kri in vživali terjak v kuhanem vinu kot zdravilo zoper kugo. Ko je bil Peretti z naročili gotov, je šel proti domu in se napotil takoj v kemični laboratorij v pritličju, ki je bil natlačeno poln steklenic, kozarcev in vsakovrstnih strojev. Tu je razkužil najprej samega, sebe s tem, da so jo pokadil in pil neko rumeno tekočino, in je šel nato v svoje stanovanje, kjer so jo popolnoma preoblekel v bolj oddaljeni sobi. Peretti je bil najboljši zdravnik v Florenci, in je slovel tudi daleč izven mestno okolice tako, da so priliajali k. • njemu iskat pomoči celo iz Toskane. Ni se torej čuditi, da bi bil rad imel tudi vojvoda Aleksander tega slovečega zdravnika vedno pri rokah, toda Peretti je dosledno zavrnil vsako vojvodovo ponudbo, ker se njegovi versko-nravstveni nazori niso strinjali z razuzdanim, nekrščanskim življenjem, ki je vladalo na dvoru, in katero je imenoval Peretti vedno „dvorno kugo“, ki zastruplja preprosto ljudstvo. Taki pogovori seveda niso ostali dvoru neznani, zato tudi niso bili voj-'Voda in njegovi dvorni ki posebno naklonjeni Peretti ju, ki pa ni bil zato prav nič žalosten, ampak je zvesto o-pravljal dolžnosti svojega težavnega poklica, ki mu jo bil poleg otroško vdane ljubezni njegove hčere Flore vsa sreča, odkar mu je umrla ljubljena žena. Perettija so smatrali za enega naj-bogatejših mož v celi Florenci. To premoženje pa si je pridobil z znanjem v svoji stroki in pa z varčnostjo. V njegovi hiši ni bilo razkošnega sijaja, ampak vse je bilo preprosto, a prijazno; kajti zdravnik Peretti ni bil samo strog oskrbnik svojega premoženja, ampak je tudi rad podpiral ubožce. Vsakega je obdaroval, ubožne-ga bolnika pa je zdravil zastonj, ker je smatral za sveto dolžnost, pomagati vsakemu človeku, naj stanuje v krasni palači ali ]>a v borni koči. Peretti je bil v resnici zdravnik ubožcev in v pravem pomenu besede. Peretti namreč, ni samo zdravil brez plačila, ampak tudi pomagal, kolikor je le mogel. Ce pa jo vendar-le ugrabila smrt nedoraslim otrokom očeta ali mater, je podpiral ostale ter jih priporočal usmiljenim ljudem, ki so se zavzeli v pravi krščanski ljubezni za vdove m sirote. Tako je bil Peretti neumorno delaven in bil zato zelo znan in čislan med preprostim ljudstvom. Samo Bog je vedel, koliko solz je obrisal na tihem. Zato je imel veliko prijateljev, ki so ga o-boževal', zlasti ljudje iz nižjih slojev, ki so ga ljubili in čislali kakor očeta. (Dalje prihodnjič.) Ptujsko polje. • I. Sprevija vlak se kakor črv, ropoče čez železno brv. Odmeva loka, borov les, a dim ovija se dreves. Pri čredi gleda sredi loz pastir na slehern hitri voz. Mahlja s klobukom hip za hip,, ko vidi potnike iz šip. Ah, ž njimi bi se vozil rad en edenkrat, en edenkrat! Drdrajo daleč sto postaj, kjer sreča svoj odpira raj . . . Na bližnjem postajišču vlak zažvižga ostro v tihi zrak. Istopi ondi iz tujin tresčč, upognjen domačin. Po poti leze do vasi, ki za ogoni se blišči. Pomagal tujcem do palač, doma umira kot berač . . . II. Vse g6re so se v zemljo skrile, leži planota kakor dlan. Na drugem koncu poskočile Iz ravnih tal so spet na dan. Od Pohorja se Drava polzne, deli to plan na dvoje lic. O, domovine moje solzne iz reke odšumeva klic . . . Kot narodi v preseljevanji hiti v krdelih borov les. A hrast se kot Rimljan nekdanji tutam drži po konci vmes. Opletle med vasi se bele, zelene krone starih lip. Stojijo cerkve in kapele, obcestni križ, Marijin kip. Visoko zraščen gre Poljanec na delo, ko se svita dan. A nezaveden se zaspanec tedaj prelegne v drugo stran. Zaspanec ti takd nemirni, zazibal te je alkohol ? A menda še bacil papirni naredil ti je glavobol? . . O Drava, solza si velika, vališ skoz Haloz se okvir. Za tabo tujec se pomika, dve kugi trosi brez ovir ... O polje moje, kaj tako otožno, kaj zapuščeno tu ležiš pred mano? Bilć si kakor raj čarobno rožno, kdo*li zavdal ti je skelečo rano ? Zakaj li na obali roke tvoje srce mi elegije1 žalne poje ? Po tebi je Rimljan kohorte® vodil tja v prosto še podonavsko tleželo. Valočo reko tvojo je prebrodil, sezidal je Petovij, mesto belo. V krasdn je vrt prestvaril ti planjavo, da Tiber je celć zavidal Dravo. A privrše viharno Gotov čete, r zavlečejo na onkraj se Celeje. Ce gozd vrtince prestoji neštete, leži vse križem: debla, listje, veje. Takč po tebi, ko vihar se vleže, trohne gradovi, koče, svete veže. Za deljčas se razšlć je po planjavi sovražnih rojev divje valovanje. S korakom mirnim, glej, ob Dravi Slovenec stopi v novo domovanje. Sred njiv in vrtov si vasi razgrne, na te se, polje blagoslov povrne. Ko nad teboj zjasnilo se nebč je, začne potres pogubljajoč grmeti. Prižene Hunec konjeniške roje, tvoj rod slovenski hoče v blato zmleti. Preminil Atila je in njegovi, spet prosti tvoji plužijo sinovi. Razgled . V Budimpešti so prve dni iebruar-zborovale avstro-ogrske delegacije. ^ ozirom na to, da druge države silno poninožujejo svoje vojne moči, bomo morali tudi mi seči v žep ter nabaviti zl!'sti nove velike bojne ladije. Nevarnost nam preti najbolj od Italijanov. Dne 7. februarja je začel zopet zborovati državni zbor. V proračunskem odseku je zopet tista točka, pri kateri to že parkrat voz obtičal: vlada hoče ‘mti peščici Lahov vseučilišče, Sloven-oem pp __ ujč. (Tiemu so se naši po-manci odločno uprli. Zdi se, da je vla-'m zadnji čas nekaj popustila. Večina v vseučil. odseku je že pritrdila sloveu-skiin zahtevam: 1. da se prizna ve- ljavnost pri nas izkušnjam na zagrebškem vseučilišču; 2. da se brez odlo-Sa začne s pripravami za slovensko vseučilišče. — Na vseučilišču v Kra- Trpljenje kupe nisi še izpilo, vsplamtč od Vinice hrvaške gore. Pridirja Otomanov neštevilo, požge po tebi, kar doseči more. O, sled sedaj še semtertja pozna se, ki bridko spomni me na turške čase. Tak6 ti skoraj Kdsovo3 si drugo . . . Ko zrem po tebi, se oči rosijo . . . Kakč tolažim svojo srčno tugo? Da molim za te, svojo domačijo . . . Naj sveti Viktorin te čuva dalje, da vstalo boš, cvetelo zalje, zalje . . . _ g _ Večer. Tihi mrak poljublja loge, tiha pesem v mrak doni lahno plava nad logovi; blagoslov z neba rosi. Bori temni v mrak sanjajo, sladko jih poljublja noč, ljubeznivo jih objemlje ziblje — pesmice pojčč. Slavček Novograjski. 1 Elegija — resna žalobna pesem. ® Kohorta — manjša vojaška četa, naša kompanija. 3 Na Kosovem polju se je 1. 1348. bila strahovita bitka med Srbi in Turki, tu [je bil konec srbske države. po svetu. kovem so judovski in socialdemokratič-ni dijaki napravili velike nemire samo zaradi tega, ker je profesor Zimmermann začel predavati o krščanskem družboslovju. Nič delati, razbijati, mv-sprotnika s pestmi pobiti, mesto z 'dokazi, to je staro sredstvo svobodomiselstva. Nazadnje bo vsak potepuh in tolovaj svobodomislec, da bo lahko delal, kar se mu zljubi. Naši liberalci so ravno takšni.. — Na Mongolskem se črna kuga strahovito Širi, celi kupi mrličev ležijo okoli. Kuga je prestopila že rusko mejo, celo v Napolju na 'J. Italijanskem se je bojda že pojavila. — V Konjicah se je dne (i, in 7. februarja vršil socialni tečaj. — Na Danskem mislijo tudi ženskam dati volilno pravico za državni zbor. — Na Portugalskem kar kupoma, zapirajo premožne ljudi in jih spuščajo le proti veliki od- 58 — škodnim. Svobodomiselni gospodovale! jih hočejo zopet „svobodomiselno" miso namre? prav „svobodomiselno" iz- polniti. pra.znili državne blagajne, in sedaj Dekliški vrtec. Dobra gospodinja. Ena najnavad-nejših mesnih jedi za večerje in pa za-jutrke je znani guljaS. (ne golaš — kakor se navadno čuje). GuljaS je madžarska jed, zato jo tudi na Ogrskem vedo najokusneje pripravljati. Pri nas se le malokje in malokdaj pride do res dobrega guljaša. Pristni guljaš so si pripravljali in si še pripravljajo o-grski konjski pastirji, ki po širni pusti pasejo svoje mnogobrojne Črede. Ti pastirji si narežejo v podolgovato kovinske posode, ki se dado potem trdo zadelati, tako, da zrak nima pristopa, govejega ali ovčjega mesa, nekaj slanine, več lukov ali Čebul, pr i denejo šoli in precej rudeče paprike. Na paši si potem nad ognjem, boljše rečeno nad žrjavico sučejo te dobro zamašene posode tako dolgo, da se meso omehča, pridatki zakuhajo in razpuste. Ker vodni delci ne morejo spuhteti, dela so nekaka naravna omaka iz mesjega soka in dodatkov, ki ima izvrsten okus. To bi bil torej pristni guljaš, ki se pa na naših štedilnikih nikdar ne da tako pripravljati, če bi tudi rabili papinski lonec, ki bi imel nadomestovati gori omenjene kovinske posode. Papinski lonec se da namreč tudi popolnoma trdno zamašiti, ter tak,o zabranjuje pristop zraka in hlapen jo tekočin. Ker nam pa papinski lonec ni povsod na razpolago, svetujem pripravljanje guljaša na sledeči način: Nekaj obtolčeno, soljeno goveje meso se razreže na ne premajhne kosce, dene v, Če mogoče, lončeno ponvo, v kateri se nahaja narezana slanina, narezan luk in rudeča paprika. To zmes se na malem ognju prav počasi pari (diinsten) v vedno pokriti ponvi; da bi se meso ne osušilo, škropiti je treba vedno z juho, ali če je ni, z vodo, To parjenje (Diinsten) traja pri govejem mesu skoraj poldrugo uro, če hočemo doseči, da je meso mehko in so razkuhajo ter v omaki razgube dodatki; nko bi se le Še pokazale v tej omaki kake drobtinice, treba jo je nazadnje precediti. S tem bi bil guljaš gotov; lahko ga nudimo s krompirčki, malimi cmoki, rižem ali zabeljenimi rezanci. Ce nam je pripravljati guljaš za mnogo ljudi, ta omaka ne bi zadostovala; v tem slučaju postopa se proti zadnjemu s praženo moko, da na to lahko dolivamo več juhe ali vodo, Ta omaka seveda ni več tako dobra, in to tudi ni več pravi guljaš, temveč le nekako ponarejanje. Za guljaš se dasta tudi uporabljati teletina in ovčje meso; tu traja parjenje le tričetrt ure. Svinjina za guljaš ni uporabljiva, ker je premastna. V kratkem se zopet oglasi — stara kuharica. Svoji k svojini! Zdi se, da se prav malo držijo nekateri tega gesla. Kdor je našega mišljenja, naj tudi z nami drži. Nemci drže trdno vkup, zakaj pa bi mi Slovenci in Slovenke ne. Ce nam je za naš narod in za naš obstoj, pokažimo, drage mladenko, tudi s tem. da kupujemo vse pri slovenskih trgovcih. Kam pa groš ti 'Micika v Štacu-iio? Ja, jaz grem k Abrahamu! Tam so tako prijazni, pa veš, tisti mladi pomočnik se tako rad kaj pošali, nazadnje pa da Še cel Škrnicelj cukra za pot. — To mnoge zmoti, pa ne premislijo, če da pri enem malo ceneje, pa pri drugem vdrapne. Žid je žid, ga pelješ ali neseš. Slovenke, držimo torej skupaj. Ce ni bilo doslej, bodi odslej naše geslo: Svoji.k svojim! Nekaj za ročna dela. Veselo je gledati kako se naše mladenke vnemajo za narodno stvar. Narodnost pa, ne obstoji samo v jeziku, ampak tudi šege in navade, narodne noše, pesmi itd. Tubi nekaj priporočali našim mladenkam, ki znajo ročna dela. Se sedaj tu in tam hranijo stare peče ali odre z-lepimi všivi in čipkami, ali tudi prte; rabijo jih le Še pri sprevidenju bolnikov in pri mrličih. Kmalu bo- tudi to šlo v grob z našimi dedeki tn babicami. Bilo bi hvaležno, če bi našo mladenke stare, včasi jako lepe vsive m Čipke posnemale, ne pa da si nosijo vsakovrstne „muštre“ od trgovcev. Varujmo svojo domačo umetnost, kolikor je Še imamo. — Na Kranjskem jo navada, da dekleta ob slovesnih prilikah nastopijo s starimi „šiškarskimi kapami". Kaj lepo bi bilo, Če bi se tuni pri nas dekleta ob raznih slovesnostih oblekla v narodno nošo, kakor so jo še babice nosile. Kako krasno bi bi-[0, ko bi n. pr. dekleta h kakemu dekliškemu shodu mesto v svilnatih robnih, prišle v Častitljivih pečali. Le začeti je treba! Po mestih nosijo ženske sedaj grozno neumne klobuke kakor košare, in kmalu se bodo nosile kakor gospe v srednjem veku. Zakaj pa ne bi enkrat naša stara narodna noša vsaj nekoliko prišla v modo? Dekleta, pazite, kam greste! Že lansko leto smo večkrat svarili naša dekleta, naj ne verujejo lahkomišljeno tujim ljudem, ki jih vabijo v| „imenitno" službe v tuja mesta. Zadnji čas so zo-hot časniki poročali, da so nabirali ničvredneži dekleta okoli Gradca in Maribora, ter jih spravljali v nesramno niše v Sarajevo. Bodite pametne in svarite tudi druge pred tem. Neka grda astnost tiči v srcih mnogih naših dek-et in mater: treba je obljubiti samo lepo obleko pa par goldinarjev na me-sec, m šla bo tudi z vragom, ki ima devet rogov. Grešna poželjivost po denarju in gizdavosti spravi nešteto dek-'et iz poštene slovenske hiše v velikomestno človeške mesnice. Ce dobro ne 'poznaš osebe, ki te vabi v službo v daljno mesto, nikar ne verjemi lepim obljubam! Predpust -- nevarni Igralec. Mladenke mi drage! Prišel jo sicer čas ločitve, da sem morala oditi od milih mi rodnih sestric, iz prelepe zelene štajerske, v novo domovino na krasno Gorenjsko. Šla sem sicer navidezno vesela in mirna, a srce je bilo nemir-oo in žalostno. Zakaj? Zapustila sem Prepotrebno izobraževalno društvo in ojega odsek, dekliško zvezo, katera jo •za slovenske mladenke neizmerno ve- likega pomena. Gledala, sem v duh« ljutega sovražnika z orožjem pred seboj, ki preži kot lev pa mlada, Še neizkušena srca, hoteč jim zadati smrtonosnega strupa in jih odtegniti verski in narodni omiki. In vprašale me boste, kdo jo sovražnik, ki nam hoče iztrgati s silo blaga Čustva, naslanjajoča se ob svojo milo sestrico nedolžnost? Ta sovražnik je p r o d pust, ki se nevarno igrat z neumrjočimi dušami. Nebrojnokrat razdira mir v družini, povzroča pretepe, uboje, preklinjeva-nje, in Bog ve kaj Še vse. Njegov zvesti tovariš vabi ljudi v svoje zanjke, dokler ne dobi vseh pod svojo oblast, kako nevaren je ta čas za odraslo mladino, ki jo sladko in zapeljivo vabi na vsakovrstne ponočne veselice, kato re se žalibog posebno pri nas prirejajo, a ne v korist, ampak v — pogubo. Mladenke mile! Ali ni tukaj nobene pomoči, da odvrnemo nevarnost, ki preti mladini? Gotovo je,, in tudi gotovo jo bomo premagalo, ako izvršimo ta-le sklep, katerega hočem odkriti svojim sestricam: „Nikdar več na plesišče, kjer načeljuje hudobni duh." Le pomislite, če no bode na plesišču nobene mladenke, ali bodo zahajali še tudi mladeniči tja? Ce ne bo mladenke tam-gotovo bo tudi fant doma ostal. Zato moramo same pripoznati, da smo tega zla večinoma mo krive. Nikdar so ne stori toliko greha, kakor v predpustu. Koliko mladenk izgubi svojo nedolžnost v pijanosti, koliko mladeničev si pokvari ljubo zdravje, kar mu Škoduje celo življenje! Ali ni tedaj pametnejše, mesto, da bi zahajali v zakajene gostilne, kjer prebiva duh alkohola, da rajši prebiramo dobre in poučne spise, knjige in časopise? Ali ni v društvenih prostorih ali pa doma prijetnejše, kjer so jasno glave, ko pa med pijano drhaljo? Kaj rečete na to? Jaz trdim vodno le svoje: „Boljša je pamet, kot žamet." In drugič imamo s tem ,Še lep dobiček, da ne zapravljamo težko zasluženega denarja. Le po tem se bodo prepotrebno dekliške zvezo povspe-le na visoko stopinjo, ako bodo delovale v njih mladenke .bistre glave, do katerih alkohol nima oblasti, le po tej poti dospele iiomo na vrhu n ec. vesele zmage zatiranega naroda slovenskega, "koji ječi pod tem strašnim jarmom sužnosti. — Ker pa narod upa pomoči bd mladine, je tedaj tudi naša sveta dolžnost, se potegovati za njega obstoj in procvit. Kar mi pa Še posebno teži srce, je: da Še sedaj toliko mladenk spi v narodnem oziru ob času neznosnega viharja, hoteč porušiti nežno poganjajoče kali v mladih srcih slovenske mladine, ugonobiti medsebojno ljubezen, slogo in zadovoljnost, ter zasejati med nje sovraštvo in protikrščan-ska načela. Kje ste mladenke, kje je pomoč, kje ste hčere Marijine, ki ste ji obljubilo, ostati zveste, ki ste obljubile pomoč slovenski domovini? Odločite se in neustrašeno v boj! Le edinost naj vlada med nami, združimo svoje mo- Društveni Ptuj. V vsaki številki Našega Doma čitam o gibanju Marijinih družb, o mladeniških zvezah, in telovadnih organizacijah, in to mi ne gre z glave, in zato sem sklenil poročati, kako se godi pri nas. Z žalostnim srcem gledam večkrat, kako so zbrana dekleta pod Marijino zastavo in kako že dekleta nosijo prelepe znake dekliške zveze in so nas fante daleč prekosila, a mi fantje pa še dosedaj nimamo ne Marijine družbe, ne mladeniške zveze, še manj pa orlovsko telovadnico. Mesto Marijinih fantov vidim tukaj že male fantiče pijane, in mesto knjig mladeniške zveze, vidim tukaj večkrat kakega nevednega, ki se ni znal ubraniti vsiljivemu Štajercu, katerega še nekateri naši nevedni ljudje visoko čislajo. In mesto naših ljubih Orlov vidim tukaj liberalne Sokole, ki sedaj na vse kriplje lovijo našo mladino v svoj liberalni tabor. Pri tem delu imajo sedaj velik uspeh, ker mnogo je tukaj fantov, ki bi gotovo zahajali v orlovsko telovadnico, ako bi bila. Sedaj pa, ker druge slovenske ni kot sokolska, pa vsak reče: telovadil bi rad, pa ker druge slovenske ni, kot je ta, pa moram v to. Ena glavna napaka je pa ta, da še naša mladina premalo prebira Naš Dom, in Mladost, in če bi ta dva čitali, bi gotovo vzrastla tudi pri nas Marijina družba, Mladeniška zveza, ker dekliška je prav močna, in na zadnje bi gotovo tudi priletili skupaj, namreč iz Ptuja in ptujske okolice Orli, kar bi bila največja čast za našo veliko faro. Zatorej mladeniči, naročite si »Naš Dom“, ki stane samo dve borni kronici, in mislim, da bo vsak dve kroni lahko pozabil, ko bode že par-krat pregledal ta cenjeni list. Torej na delo-mladeniči, hitimo za dekleti, da nas ne bodo preveč zadaj zapustila! Združimo se, kajti pre- či, a ne v alkoholu, ampak v delavnosti, na polju omike in izobrazbe. Tudi jaz bi se vam iz srca rada pridruži- j la, ako bi nas ne ločila tolika daljava, združila bi so z vami osebno, ali žal, | to ni mogoče, vendar se pa hočeio združiti z vami z duhom in mišljenjem, 1 če drugače ne, vsaj včasih v dekliškem vrtcu, ako mi bo to gospod urednik dovolil. Zapustimo pa za vedno ‘ največjega sovražnika, ples, alkohol, j hodimo oprezne posebno v predpustu, j in ne zabimo besed, ki pravijo:. Vladar mogočni, alkohol. Trpinčil let nas je dovolj. Hvaležnost zdaj ti odpovemo, Udanost tvojih vernikov: Vseh pivcev in nezmernikov. Ne vprašajmo, če Smemo L glasnik. govor pravi : V združenju je moč; glejmo, da kmalu postanemo udje Marijine družbe in Mladeniške zveze. Če bodemo postali udje teb dveh družb, potem še gotovo bodemo postali udje tistega društva, ki hodi ponosno pod zastavo sv. Mihaela, z rdečimi srajcami in orlovskimi peresi. Torej taki želimo biti tudi mi-Motnik. Od vseh krajev se bere, kako mladina napreduje, ne bodite hudi, g. urednik, če dobite poročilo tudi iz naše župnije, kjer je polovica Kranjcev, polovica pa Štajercev. Bodi torej pozdravljen, dragi mi »Naš Dom« in vse tovarišice mile mi Štajerske. Tudi pri nas se je pričelo živahno gibanje, meseca septembra lansk. L se je ustanovilo izobražev. druž-tvo, h kateremu je pristopilo takoj 60 mož in mladeničev. V knjižnici je na razpolago mnogo raznovrstnega dobrega berila- Vpisanih je tudi precejšnje število žen in deklet. Zanimivo je ob nedeljah po večernicah, kako korakajo vsak s knjižico v roki proti domu. — Mladeniči se veselo zanimajo za pevsko društvo, ki šteje 24 pevcev, na pustno nedeljo priredijo 2 igri: Krčmar pri zvitem rogu in Kmet fotograf. — Na Svečnico pa je bila ustanovljena dekliška Marijina družba. 24 deklet je obljubilo zvestobo Mariji. Slovesnost je povzdignilo petje deklet, ki so z veselim navdušenjem-prepevale Marijine pesmi. Marsikatero oko se je posolzilo ginjenja, ki je prevzelo vse zbrano ljudstvo. Za vse to pa se imamo zahvaliti č. g. župniku, ki se toliko trudijo, da bi odpravili vse slabe navade iz župnije; naj jim Bog poplača njihovo delo. Motniška mladenka. Sv. Jurij ob Ščavnici, Dovolite, g. urednik, da na kratko poročam o delovanju naše dekliške zveze! Zveza- je v preteklem letu- — 61 Pod duh. vpdstvom č. g. Rateja priredila osem poučnih shodov, kjer se je slišalo marsikaj sonstnega za izobrazbo uma in srca in v vzpodhujo narodne zavesti. Zato so pa bili tU . obiski mnogoštevilni. Natančneje hočem omeniti shod 22. jan. L, ko je imela zveza svoj redni občni zbor. Živahnost in navdušenje, ki je kipelo iz oči in src zborovalk, jasno priča, ya se dekleta zavedajo, koliko lahko koristijo 1 one v nar. obrambnem boju; in na tem zborovanju se je pokazalo, da res tudi hočejo. Po pozdravu g. duh. v. je deklamovala predsed-BIca R. Nemec A. Medvedovo pesem: »Dar sprave«. Potem je sledila volitev. Načelstvo je ostalo staro, le namesto omoživše se priljub-jene tovarišice blagajničarke, Fanike Kvas, ki jeJ zveza tem potom izreka prisrčno zahvalo, ^Prevzela Alojzija Kvas. Potem je prišlo poročilo »Slov. Straže« g. d. v., ki je tako navdušeno vplivalo, da se je kratko malo sklenilo, da naša dek. Marijina družba tudi postane ud * ov. Straže. Čez 600 kolekov Slov. Straže so razvzela dekleta v razprodajo. Končno se je ®Prejel sklep, da od danes bodemo kupovale domače potrebščine, kot: vžigalice, cikorijo, drožje i dr. samo v prid Slov. Straže! V samopomoči je naša rešitev! Dekleta! Le po začrtani poti vztrajno, .no in pogumno naprej! Naj nas ne strašijo °yire od strani nasprotnikov in takih ljudi, ki j'80 ne tič ne miš in ki jim vsako pošteno delo smrdi! Delajmo in zopet — delajmo! V delu za nar, stvar si bodemo same vedno-’olj izobraževale duha in srce, bodemo pa tako I d* d.ruge pritegnile v naše vrste! Ne iz cenili ha^t'' Se ■*av^aj’ ^ar ^ornovins*{e *ju" Sv. Ema. Dekliška zveza, je imela dne " svečana, na praznik Marije Svečenske popoldne po večernicah v prostorih bralnega (rustva v kaplaniji svoj mesečni sestanek in idedsebojni poduk, pri katerem so se mladenke Navduševale med seboj za vedno večjo in vstrajno delovanje pri Dekliški zvezi. Pozdra-yiIa je skupaj došle članice, katerih je bilo natla-oeno polno, novoizvoljena predsednica De-. e zveze pri Sv. Emi, blaga deklica Tre-jdka Drofenik iz Vonarja ter jih je prav is-renov navduševala za vedno večji napredek društvu v tem letu. Govorila je nadalje res nienitno in prepričevalno v spodbudo članicam krVuna Anica Kos, blagajničarka de- 'ške zveze, ter podajala sliko in veliko vred-ost društva ter navduševala sotovarišice, da “M .ostanejo vedno zveste društvu in s tem tudi .?ri in milemu maternemu jeziku. Podala je V,1*0 o Slovenski Straži in povdarjala, kako men'ci skrbijo za Stldmarko in Šulverein, tako moramo tudi mi po Slovenski Straži se bra-UJ> da nas nasprotniki ne preženejo iz naše °dne zemlje, in nas oropajo sv. vere in naših Prnvic. Deklamovala je tudi veliko lepo na-ouno budnico. Zapel je potem domači pevski - ror Dekliške zveze mnogo krasnih slo-enskih in narodnih pesmi. S krasnim in ranim petjem so jako poživile ta živahni sestanek, ter se za prihodnji sestanek prav iskreno zopet vabijo. Govorila je nadalje predsednica Dekl. zveze, Trezika Drofenik iz Vonarja, ter živo opisala vrednost društev, in vnemala so tovarišice da naj neustrašeno zahajajo v bralno sobo v kaplaniji, ter pridno prebirajo dobre časnike in knjige. Deklamovala je tudi vrla pevka in odbornica Dekliške zveze Trezika Drofenik iz Pristove, krasno mično in pomenljivo pesmico o sedanjih burnih časih. Govorila je tudi majhna šolarica iz Virovec po imenu Marija Krivec res nepričakovano vneto in lepo ter živo opisala nekaj slik iz življenja sv. družine, Marije in sv. Jožefa in o Mariji Svečenski, da moramo ravno me mladenke živeti po zgledu svete družine, in svetiti kakor z gorečo svečo, in biti v zgled svojim tovarišicam s svojim krščanskim življenjem, in tudi se goreče boriti za svoje slovenske pravice. Ravno v Dekliških zvezah in v Bralnih društvih storimo lahko veliko koristnega za sebe in za celi narod. Slednjič še tudi načelnik Kat. slov. izobraževalnega društva, tega res imenitnega domačega sestanka izreče pohvalo vrlim članicam, ter še med raznimi nasveti in priporočanji za vedno večjo vnemo v društvu, zaključi sestanek, na kar se na novo poživljene razidejo mladenke in žene zadovoljno proti domu. Gornja Radgona. Poročilo o delovanju »Dekliške zveze v zadnjem črtletju 1910. Dne 23. oktobra smo imele deseti poučni shod po sledečem vzporedu: 1. »Cvetlice iz rajskega vrta«, o čistosti je govorila Trezika Štefanec. 2. Iz gospodinjskega tečaja na Teharjih: »O redoljubnosti«, predavala je tajnica. 3. »Zakaj k Dekliški zvezi« ? dvogovor, sta govorili Ne-žika Osojnik in Trezika Kovačič. Prva govornica je bila navdušena zagovornica »Dekliške zveze«, druga je bila nje nasprotnica; končno pa se je vendar dala prepričati o dobrem namenu »Dekliške zveze«, in prvi se je posrečilo jo pridobiti na svojo stran. Naš 11. poučni shod se je vršil dne 13. novembra s sledečim vzporedom: 1. »Cvetlice iz rajskega vrta«, o čistosti II. del, govorila je Magdalena Klobasa. 2. »Žensko delo«, razpravljala Terezija Hilli. Dandanes dobiva ženska v človeški družbi vedno večji vpliv. Vedno bolj se ji širi delokrog. Pri tem pa je treba požrtvovalnosti, ki res najlepše krasi dobro blago žensko. Vadimo se torej že sedaj v mladosti biti požrtvovalne, ker tako bomo lahko v poznejših letih koristile cerkvi in domovini. 3. Ana Gomilšak nas je navduševala za pravo, nesebično ljubezen do naše slov. domovine. 4. Tajnica je predavala iz gospodinjskega tečaja na Teharjih, in sicer je tokrat govorila o snagi. K temu shodu je prišlo mnogo domačih deklet, udeležile pa so se ga tudi članice novoustanovljene »Dekliške zveze« radgonske. Na praznik Brezmadežnega spočetja Marijinega smo imele 12. poučni shod. Razpored je bil sledeči: 1. »Mati ljubezniva« pesem, de-klamuje Ana Osojnik. 2. »Dobra gospodinja, sreča družine«, govorila je Marija Taci. Da res, srečna hiša in družina, v kateri vlada dobra in pametna gospodinja. 3. Iz gospodinjskega tečaja na Teharjih, o varčnosti slov. gospodinje« predavala je tajnica. Na Stefanovo je priredila zveza v prostorih čitalnice božično slavnost, ki se je vršila po sledečem vzporedu: 1. Dekleta zapojo: »O Jezušček, pozdravljam Te«. — 2 »Pridi, pridi, jez’šek k nam« pesem deklamuje mala Lizika Kovačič-eva. 3. Dekleta so predstavljala pet-dejansko igro: »Sv. večer zavržene« ali »Mir ljudem na zemlji«. Dne L januarja je priredila »Dekliška zveza« občni zbor. Najprej je voditeljica pozdravila navzoče ter se zahvalila č. g. duh. voditelju za njihovo naklonjenost in požrtvovalnost napram »Dekliški zvezi« ; prosila jih je tudi, naj nam bodo zopet dober in blag voditelj. Zahvalila pa se je tudi članicam za sodelovanje pri shodih z govori in deklamacijami. — Tajnica je poročala po zapisniku o delovanju »Dekliške zveze« v preteklem letu. Zveza je priredila v preteklem letu 12 poučnih shodov in 5 slavnosti. Pri poučnih shodih smo slišale krasne govore in deklamacije pd naših deklet,, prejele pa vsakokrat tudi od č. g. duh. voditeljev koristne nauke in navodila. — Blagajničarka je poročala o denarnem stanju »Dekliške zveze«, knjižničarka pa nas je navduševala k dobremu berilu, ter poročala, da se je prebralo v preteklem letu 200 knjig. Zveza je bila naročena na 5 iztisov »Našega Doma«, 5 iztisov »Slovenskega Gospodarja«, 5 izlisov »Bogoljuba« in 5 iztisov »Glasnika«. Nato je bil enoglasno izvoljen zopet stari odbor in sicer: Nežika Osojnik voditeljica, Tončka Kovačič, namestnica, Tončka Petovar tajnica, Liza Pelci, blagajničarka in Ana Go-milšak, knjižničarka. Končno so nas č. g. duh. voditelj bodrili k še krepkejšemu delovanju ter tako zaključili zborovanje. Torej, mladenke šentpeterske, le krepko naprej, čim krepkeje delujemo, tem bolj izpre-vidimo, da še vse premalo storimo. Presy. Srce Jezusovo naj pa bode tudi letos naš najvišji vzor in branik na ladji naše »Dekliške zveze«I Ptuj. Naša mlada dekliška zveza je imela v nedeljo 8 januarja v društvenih prostorih svoj shod, ki je bil kljub slabemu vremenu dobro obiskan. Glavna točka tega shoda je bilo predavanje piečastitega našega duhovnega v ditelja. V zbranih besedah in mični, zanimivi obliki so nam razložili način našega delovanja, osobito priporočali čitanje dobrih knjig in časnikov, nasvetovali v prvi vsti naročbo »Našega Doma« a tudi drugih narodno-kato-liških časnikov. Povdarjali so potrebo izobraževanja in združevanja ter opominjali mladenke k složnosti in skupnemu delovanju. — Kako globoko so nam vsem segale te besede v srce, to so pričali navdušeni živioklici ob koncu govora. Odbornica Z. S. D., učiteljica E. Razlag je, naslanjanje se na besede g. predgovornika, zopetno opozorjala na mladinski list »Naš Dona« ter toplo priporočala nabavo znakov Z. S. Ek Obenem je povabila tekom tedna k sebi tukajšnje odbornice na važijo posvetovanje-Sklenilo se je prirediti redno vsako tretjo nedeljo v mesecu shod. na kar že danas tu opozarjamo vse članice dekl. zveze. Na teh shodih se bo slišala marsikatera zanimiva a tudi poučna beseda, članice same pa bodo tudi nastopale kot govornice in deklamovalke. Navdušene smo šle po dokončanem shodu domu s trdnim sklepom, posvetiti vse svoje moči v prid naše organizacije. V nedeljo dne 29. januarja pa smo priredile mladenke zabavni večer, vspored je obsegal petje, šaljive nastope in vprizoritev dveh gled. iger: »Dom in tujina« ter »Pri gospodi«. Dobro razpoloženje mnogobrojnega občinstva, ki je polnilo veliko dvorano »Narodnega doma« do zadnjega kotička, nam je pričalo, da sim> dosegle velik uspeh. Vse igralke-diletantke so izborno zvršile svoje naloge, naj bodo tu imenoma navedene: Pepca Korošec, Roza Jančič, M. Toplak, Ivanka Pihler, Alojzija Kovačič, Nežika Markež irv Marica Poteič. Iskreno zahvalimo tu g. tajnika Krajnca, ki ni samo spretno vodil pevske točke, temveč tudi s svojim šaljivim prizorom. »Berač« mnogo jiripomogel k skupnemu uspehu. Upamo in-srčno želimo, da bode ravno ta naš nastop podvojil število naših vrst. Dal Bogi Hvalo kličemo tudi onim osebam, ki so duše naši zvezi in ki so tudi to pot bili naši voditelji in svetovalci. Da bi še mnogo let de-vali v naši sredini — v prid versko-narodnih načel. Opozarjamo tudi članice, da se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu po v černicah; redni shod v društveni sobi, prihodnji shod bo 19. februarja. Vspored bo vsestransko zanimiv. Marica. Trst. Prav zveseljem prebiram »Naš dom«, v katerem najdem raznovrstna poročila o mladinskem delovanju. To me jako zanima. V zadnjem, to je v 3. zvezku pa najdem tudi hišo, v katero često pohitim v duhu, daleč iz mesta, kjer bivam sedaj. Zbrala sem tedaj nekaj misli, ki Vam jih pošiljam tu. Kmetska koča. Pozdravljam Tebe, kmetska koča. Pozdravlja naj te vsak z menoj, V nebo puhti molitev vroča Za Tebe in obstanek tvoj. Visoka nisi kot palača Imaš le nizko rast oglov, In vendar vsak vesel se vračam Iz hrupnih mest nazaj domov. Bogata nisi kot gradovi, Tud’mestnih šeg Ti ne poznaš,. Najkrčpkejši pa so sinovi Ki v boj za narod ti jih daš. Le. ti Se či^laS mi pradede. In seme pravo njih gojiš. Pa mož Bogu udanih črede, Ne mesto, pač le ti rodiš. In pesmi mile, ki prepeva, po lazih čili pevski zbor. Da tje črez vinski grič odmeva, So sinov tvojih umotvor. Zato pozdravljena mi bodi! Ker ljubim te iz dna srca. Naj kdo me kakorkoli sodi Iz hiše kmečke sem doma. , Obljubim Vam, da bom pridno ed Slovenkami v popačenem Trstu 'irKanizacijo in za »Naš Dom.« agitirala za našo Slivnica pri Celju. Dolgo že ni om« prinesel nobenega poročila od nas. vo si že mislite, da smo pri nas vsi a nismo še vsi zaspali ali veliko nam močno t'°lge zimske se ■ nam vendar dremlje. a slišimo, kako prid župnijah. Tudi pri 'Jekhško zvezo, ki s »Naš Go-zaspali. nas je, ki dremlje. Akoravno imamo noči, da imamo dovolj počitka, A toliko še pa čujemo pridno delujejo po drugih nas imamo mladeniško in se je prav lepo razvijala in : -- tazcvtala. Pa lansko leto proti jeseni ;or*la nenadoma velika nezgoda. In vse te 'reč krasno so žalostno povesile svoje glavice. Nam-lzgubile svojega marljivega in skrbnega "^elja x°bro ,vneteKa vrtnarja, duhovnega vo- 'g. m jih bomo pa ohranili v blagem spominu. oite*ja č- g- kaplana Blaža Dvoršaka. Ljubi za ves njihov trud, o j v-, g. Kaplana rila; ■ ^.naJ jim bode plačnik m jih j * SD^an?° Pa> da kadar pride zopet prijetna lio I 3 i boc^e tulb Pr* nas vse nanovo oživelo u vodstvom novega g. kapelana. ko ^'štaiij.> Krasen večer smo imeli 8.jan., p ]K0 narn dekleta iz Dekliške zveze predstav-j"r e'Pre.lep° igro »Lurška pastirica», igra je • 'Jsna in tudi sicer jako težka, a naša vrla nam jo tako smo se kar z iSeta igrale so So Pred °Či tako izvrstno in predstavile, da dji ' Predstavili tja, kjer se je to resnično go-se° • ,Ysak prizor nas je presenetil in- večkrat Ma”'- ° m0g0i'e zdržati solz. Ganljiva je ta boiJ^lna Prestava in gotovo je bil vsak glo-siln° S njen, ki jo je videl. Vreme je bilo res ohii° "Ugodno. In kdo bi bil pričakoval tako vjl ne udeležbe domačih in še tako veliko šteje gledalcev iz sosednih župnij? Obneslo se srči^86 - pričakovanju. Prosimo, in naša Do a. ,želja je, da nas to leto zopet večkrat ve3?11« k odru; prišli vas bomo z naj večjim jia -m g'eciat in poslušat. Za vse se imamo I p^Jv.vč zahvaliti našemu veleč. g. župniku nj- ?u*erj.u> ki se neumorno trudijo, da zabra-j, j^'ia.nini pohujšljive zabave, in nasprotno ne!r- Priskrbijo koristnega razvedrila .^ga veselja. — Dne 29. januarja zbor. Po pozdravu duh. voditelja Kolar Lucija: Želje elj; Občhi J govorila in pošte-pa smo rod sloven- je i '.^•^ružili smo dvojno poročilo v eno, ker i . ani itak »N. D.« sproti jroročal o rr-s--- de>ova‘njuak Vašem Ur. skih mladenk so pkč, priti do zveličanske, narodne izobrazbe. Kranjc Jerica je deklamovala »Dve poti«, Bah Franca pa »Novoletno voščilo«. Veleč. g. duh. vod. so nam pa razlagali, kako mora vsaka gospodinja ljubiti snago. Že od daleč se hiša pozna, če stanuje v njej snažna gospodinja, kako še le človeka razveseli, če po hiši, kamor se obrne, vidi vse v redu in v snagi, tudi kuhinjo si sme ogledati i. t. d. Za tem je bila volitev odbora, in je bil enoglasno potrjen stari odbor. Cilka Bevc vodit., Lapornik Tončka namest, Toplišek Amal. tajn., Stritih Mirna blagaj., Kodrič Mar. odbornica. Za sklep smo zapele dve mični narodni pesmici. Sv. Bolfenk pri Središču. Občni zbor Krščanske socijalne zveze fantov in deklet pri Sv. Bolfenku se je vršil dne 29. januarja in se je za leto 1911 izvolil ta-le odbor: Franc Bukovec predsednik, Jožef Zadravec podpredsednik, Franc Zadravec tajnik, Ivan Lukman blagajnik, Josip Prejndl knjižničar, Tomaž Heric namestnik taj. in blag., Vinc Prapotnik odbornik, Anton Lukman odbornik. — Marija Haložan, predsednica, Marija Kolarič podpredsednica, Jula Poiman tajnica, Nežika Vnuk blagajnica, Marija Vrbančič namestnica taj. in blag., Bogomila SchOnvetter knjižničarka. Bolje je, da se mi Bolfenski fantje in dekleta zbiramo pod plašč nebeške kraljice, kakor da bi hodili na ples, kjer se lahko izgubi poštenje in dobro ime Z upom na boljšo bodočnost kličem vsem Bolfenskim fantom in dekletom: Vstanite, kajti mnogo je še dela in težko so ovire, a nič nas naj ne straši. Kadar bomo premagali te Bolfenske naprednjake ali pa naprej-bedake, tedaj bomo praznovali dan zmage irv veselje bo tem večje, čim več nas je truda stalo. Vse dobro, mir in blagoslov božji želim Vam vsem fantom in dekletom krščanske socijalne zveze pri Sv. Bolfenku. Sv. Miklavž pri Ormožu. Dne 29. januarja se je v prijazni dolinici pri Sv. Miklavžu vršil dekliški shod. Nastopili so prečastiti g. voditelj dekliške zveže. Opozorili so nas na snago in red, katera mora bivati v vsaki slovenski hiši. Nadalje je govorila Marija Kolarič. Razložila je namen liberalcev, ki hočejo posebno mladino pridobiti na svoja slaba pota. Liberalci so zakleti sovražniki naše krščanske vere, prizadevajo si, da bi omajali tla stari veri na Kristusa in posebno mladini vzeli spoštovanje do cerkve in dušnih pastirjev. Nadalje nas je navduševala, da se naj deklice med seboj ljubimo, in da se ne vdajmo libe-ralskim zapeljivcem, kateri vzamejo človeku upanje do nebes, ter mu obetajo raj že tukaj na zemlji, nazadnje pa mu ne dajo niti enega, niti drugega. Seveda liberalci se posmehujejo, kadar kdo kaj govori o Bogu. Ve pa, ki ste poštena Miklavževska dekleta, posebno Bre-brovnička. le pogubno naprej ! Mladenkam v nemškem Gradcu. Kakor vsako številko, tako sem tudi zadnjo številko »Našega Doma« brala s posebnim zanimanjem in to tem bolj, ker sem našla razen drugih dopisov tudi dopis iz nemškega Gradca, Vaše poročilo o dekliškem gibanju v Gradcu, nam je v veliko spodbudo, da se bodemo me še bolj resno in krepko poprijele našega važnega in koristnega dela za narod in za mili materni jezik, ki imamo toliko ugodnih prilik, med tem ko se Vam stavijo velike zapreke in neprijetnosti, pa vendar vkljub vsemu temu tako krepko napredujete, in kar je za Vas posebno častno, je to, da ste si ustanovile »dekl. zvezo«. Želimo »dekl. zvezi« v Gradcu najkrasnejšega procvita in najsijajnejših uspehov. Vaše tovar-šice v mili slov. domovini. Vas prisrčno in rodoljubno pozdravljajo. Dekliška zveza Jurjevska v Sl. gor. Ribnica na Pohorju. Dne 2. svečana 1.1. je imela tukajšnja »Marijina družba« svojo cerkveno svečanost. Domači gospod župnik so nam v kratkih potezah naslikali najhujša brez-dna, v katera toliko mladine pade. Prvo in glavno brezdno je pijanost, ker vanjo pade največ mladine in ima gotovo skoz in skoz slabe posledice. S pijanostjo so v zvezi nečistost in druge hudobije. Drugi prepadi so grešno zna- nje, ples in ponočnjaštvo. Pot, ki pelje skozi grešno znanje v zakon, je podobna brvi, ki je postavljena čez velik jarek, ali le malokdo pride tu čez, večina jih pade v jarek sramo'e in pogube, odkoder se je težko več rešiti. Tretji in grozni prepad je pa ples. Resnična je pesen o plesu, katero je zapisal »Starogorski« v »Našem Domu«, Človeka spreleti groza, ako gleda to norost. V plesu se vzbujajo strasti, ki drugače sicer spijo. In potem pade človek jako globoko. Četrta velika jama ali brezdno, v katero lahko pade mlad človek, če se s slabimi tovarši pajdaši, je pa ponočnjaštvo. Marsikateri si misli, da je ponoči brez skrbi, a ne ve, da če ga kdo drugi ne vidi, vidi ga vsemogočni Bog in kazen mu ne izostane. Da ne pridemo v te prepade, varujmo se jih in ne hodimo jim preblizu. Da pa se jih lože varujemo, bodimo zvesti družabniki Marijini in tedaj bodemo zagotovljeni, da nam Ona svoje milostne roke odtegnila ne bo! Zatorej vsi nod Marijin ščiti- Drobtinice. Slika. Zopet smo izgubili iz svoje mladinske sredine dva vneta in neutrudljiva delavca na slovenskem polju, na polju omike in izobrazbe. In to sta Franc in Malčika Senica roj. Bonač, katera sta bila poročena 16. prosinca t. 1. v Lescah na Gorenjskem, kamor sta se ob novem letu preselila. Z njima je izgubila slovenska mladina mnogo, mogočen steber na kojega se je zaupno in brezskrbno opirala. Novoporočenca sta stanovala v svojem rojstnem kraju v Sevnici ob Savi kjer sta bila obče spoštovana pri ljudstvu. G Franc Senica je bil kot trgovski pomočnik ves čas zvest pristaš naše stranke in neutrudljivi boritelj zoper najhujšega sovražnika, kot 1!) letni mladenič jo ustanovil v Šmarju pri Sevnici slov. kat. izob. društvo, katero je pod njegovim nadzorstvom krasno uspevalo. Ali žal kmalu je društvo čutilo močni udare.-, ko so je poslavljal od njega, odhajajoč k vojakom. A tudi tam kot zvesti Marijni sin ni pozabil svojih obljub in sklepov. Ko je zopet veselo pozdravil svoj rojstni kraj, prost vojaščino, lotil se je zopet trudopoluoga dela. Ustanovil je zopet v sosednji župniji v Zabukovju enako društvo. Ob onem je bil tudi tajnik podružnice Slov. Straže v Sevnici. Tudi na pisateljskem polju ni miroval. Isto pot si je začrtala tudi njegova soproga Malči Bonač. Bila je ves čas zavedna in neustrašena Slovenka, Ni se ustrašila dola in zaprek, katere so jo ovirale pri njenem načrtu. Po poklicu šivilja je bila mrljiva Marijna hčerka, vzor