Črni dež
Poznajo ga v Južni Kalifomiji. Je to dež, ki pade po jasnih in mrzlih pomladnih nočeh. Ne vsiplje se pa kakor običajni dež, temveč se poraika z zračno strujo dalje in pokrije, kamor pade, vse z gosto klejasto snovjo. Obrazi postanejo umazani, nosnice dobijo črne robove in beli ovratniki, kj so bili zjutraj sveži in Čisti, so tako zamazani, kakor da bi jih bil kdo namočil v blatno kopel.
Če niso okna s posebnim kitom pritr-jena v okenskib okvirih, pronica »črni dež« v vsako luknjico in špranjo, skozi katero ima dostop zrak. Okenski zastori posta-nejo sivočrnt, Če jih ta z vlago prepojeni zrak le malo oplazi. Kopalne kadi dobijo črne lise, kakor hitro spustimo vodo va-nje, ifl nobeno milo jih ne more očistiti. Črni dež je posledica ognjev, ki jih zaži-gajo sporaladi na jugu Kalifomije ob ne-varnosti pozebe, da na ta način varujejo na oranžnih nasadih rastline pred slano. Frav droben prah in saje, s katerimi je vse ozračje tako rekoč prepojeno, pridejo z zraČnimi strujami  v prav  oddaljcne  kraje,
Brez teh varovalnih ognjev bj bila lahko uniČena vsa oranžna trgatev. Stena dima, ki odvrača slano in mraz, je v Južni Kalifor-niji znak, da je temperatura padla pod ničlo. Povsod v oranžnih nasadih je polno posod, ki so podobne železnim pečicam in vsebujejo v petrolej namofene soovi, ki rade gorijo. Ta črni dež povzroča zapre-paščenje in obup vseh gospodinj v Kali-forniji, ker zahteva dvojno, trojno teme-ljito ČigČenje in snaženje.