Posamezna Številka 1 Din mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po potti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovor« POiV£I)££JSK/ Knez-namestnik Pavle naši hrabri vojski 15.000 vojakov je deliliralo pred najvišjimi predstavniki države starešinam in vo-ti veliki manevri Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je inel na našo vosko sledečo napitnico: »Gospoda! Zadovoljen z uspehom, ki ga je našo vojska pokazala ob tej priliki, smatram za potrebno, da dam zasluženo priznanje vsem vojaškim jakom, ki so vložili ves svoj trud in požrlvovanje v to, da bodo kronani z uspehom. Vesel sem, da sem se mogel osebno prepričati, da je naša vojska v stalnem napredovanju in da je ostala zvesta tradicijam naše preteklosti. Naša vojska je narodna zaradi tega, ker je ljubezen naroda do naše vojske neomajna; zaradi tega naš narod ne obžaluje žrtev, kadar gre za našo vojsko. Naša vojska je jugoslovanska zato, ker vsako leto zbira v svojem okrilju krepke generacije naše mladine, našo nado in našo bodočnost, da razvije njeno telo in njeno dušo v duhu junaške preteklosti in ne manj slavne bodočnosti, ki čaka jugoslovanski narod. Naša vojska je bistveno narodna organizacija, na ketere zastavah stoje zapisane besede, da živi in umre za kralja in domovino. Dinastija Karadjordjevičev je v teku narodnega življenja, v njegovi epoha»nl borbi, pokazala vedno največjo skrb in pažnjo za vojsko. Ljubezen in zvestoba napram dinastiji, to je ponos in samozavest naše vojske. V tesnem sodelovanju med kraljem in vojsko so padle premnoge dregocene žrtve, zato pa je na njihovih grobovih vznikla veličastna tvorba naše močne in ne-razrušljive današnje domovine. Ljubezen, z/estoba in sodelovanje, te moške lastnosti naše vojske, ne bodo s tragično smrtjo mojega nepozabnega bratranca kralja Aleksandra I. — o tem sem trdno prepričan — nič manjše, temveč celo podkrepljene za njegovega vzvišenega sina in mojega nečaka Nj. Vel. kralja Petra II. Taka vojska, kot močan element miru, more vedno računati na mojo skrb in vsestransko podporo v svojem stremljenju za izpopolnitvijo, tako, da bo v vsakem trenutku pripravljena, da izvrši in izpolni svojo nalogo. Pozdravljam ugledne predstavnike zavezniških in ostalih tujih vojsk, pozdravljam vse častnike, podčastnike in vojake hrabre jugoslovanske vojske. Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II., naj živi jugoslovanska vojska!« zirnna gorska iu poljska baterija. Končno je mod velikim občudovanjem gledalcev in navduš-mini vzkliki pridrvela mehanizirana baterija 105 mm daljiioiiiotnih lopov, ki so jih vlekli močili avtomobili. Kot zaključek parade je završalo v zraku 21 letni, ki so tvorila ogledno skupino, /„i r n.i pa jo nastopila skupina 4 velikih Iromotornih bombnikov, potom pa velika lovskn eskadrila. Vea potek parado je bil nadvse veličasten. Vsega skupaj i-- nastopilo v mimohodu 15.000 mož, ali pičla '.r.-Uira moštva, ki je sodelovalo pri manevrih. Delile i'- t "i-jnl do opoldne, nakar so je med zvoki državno-himne odpeljal Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Vodja manevrov armijski general g. Hi'" so je zahvalil vsem, ki so sodelovali na inuii-vr>h I i izrazil svojo pohvalo vojaštvu, ki je hrabro v/.dr žalo veliko napore, ki so jih manevri zahtevali od n.iili. Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6 III. Telelon št. 205 > in 29%. _ List izlin-ia vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Teleioo štev 2992 Knez-namestnik Pavle se je vrnil na Brdo Ljubljaiut, 20. sept. Ob večernih urah ji- vladal na glavnem koh>-dvoru pravi naval potnikov na vlake, odhajajočo v vso smeri. Kmalu, ko so potniški vlaki bili od-premljcni, je pripeljala ua glavni kolodvor izvidnica. Nato pn ob 1H.38 dvorni vlak. s katerim so je vozil Nj. Vis. knez-namestnik Pavle iz Nn vegu mestu nu svoj grad Brdo pri Kranju. Dvorni vlak jt- |Kislal dobrih pet minut. Nj. Vis. knez-namestnik Pavli- io sprejel v svojem salonskem vozu g .bana dr. Marka Natlačena. Kuez Pavle se je nalo odpeljal daljo s svojim spremstvom proti Kranju. Izstopila pa sta ministrski predsednik g. dr. Milan Stojadinovič iu prometni minister g. dr. Mehmed Spaho. Oba sla se usedla v avto g. bana, nakar so se vsi trije odpeljali v hotel Štrukelj. /. večernim helgrajskim brzovlakom sla so predsednik vlado in prometni minister odpeljala v Belgrad. Sprejemu nu glavnem kolodvoru v Ljubljani so prisostvovali oficirski zbor ljubljansko gnriii-zijc, dalje direktor ljubljansko železniško direkcije dr. Katur in pol. nadsvetnlk dr. Koknlj v zastopstvu direktorja dr. Marina. Dvorni vlak jo iz Novega mesta vozil skozi vse postaje, postal jo nekaj minut le na Grosupljem. Slavnostni zaključek velikih manevrov Mimohod vojske na metliškem polju Metlika, 26. septembra. Žc ves leden se je vsa Slovenija in severna Hrvatska zanimala za napovedani veliki vojaški mimohod našo vojske po končanih manevrih. Znlo je tudi v ranih jutranjih urah po vseh cestah drvelo polno avtobusov in avtomobilov proti Metliki, kjer naj bi 6e izvršil vojaški mimohod. Iz Zagreba jo pripeljal poseben vlak nad 1000-glavo množico gledal- P« končanih manevrih se vrača z »bojišča«. konjenica cev, iz Ljubljane in vseh slovenskih mest pa so pripeljali avtobusi in avtomobili veliko gledalcev. Vsa dolenjska pota so bila povsem zasedena z. izletniki, ki so hoteli videti parado. Za osebne avtomobile so morali določiti posebno mesto za parkiranje. Po približni oceni je prispelo danes v Metliko najmanj 300 avtomobilov in avtobusov. Mesto defileja jo bilo kake 3 km od Metlike pri vasi Pribovi. Zaradi stalnega in dolgotrajnega deževja jo bilo za mimohod določeno meslo ob Kolpi tako mokro in na nekaterih mestih celo poplavljeno, da ni bilo mogoče izvršiti zaključka manevrov na tem kraju. Vsled tega je bilo treba mesto mimohoda prenesli v bližino Prihove, kjer so čete deliliralo samo po cesti v šlirislopih.____________ Ob pol 8 zjutraj se je na lepem pobočju, ki se je spenjalo ob cesti, zbralo o k r o g 4 d o 5 t i s o č gledalcev. Najprej je prispel vodja manevrov in številni drugi naši vojaški odličniki, ki jih je zbrano ljudstvo pozdravijo z gromkimi vzkliki: Živela vojska!«. Medtem je prikorakala tudi častna četa gasilcev ki se je postavila nasproti tribune, nnto cela ,'skib odsekov v krojih, Sokoli in stevil- Zveze fantovskih odsekov uo belokranjske narodne Ob 9 je prispel predsednik nose. vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič v spremstvu notranjega m i ns trn dr. A. Korošca ter prometnega m: m stra g. dr. Meh meda Spalni. Ljudstvo je visoke predstavnike vlade pozdravilo z, navdušenimi vzkliki Pravtako so prispeli tudi ban g. dr. Marko Natlačen, ki ga jo množica burno pozdravila, ban savske banovine g. dr. Viktor Ružie predsednik sonat g Želimir Mažuranič in predsednik narodne skupščino s. Stevan Cirič. Ljubljansko mestno občino je zastopal župan g. dr. Juro Adlešič, zagrebško občino pa podžupan g. KauIiniUln. Medlem pa so ves čas prihajali tudi tuji vojaški odposlanci. Ko pa je prišel šol generalnega Slaba frnncosko vojske general (Jamclin, ga jo množica navdušeno pozdravila ler vzklikala zavezniški f.nn-coski armadi. Pravtako je množica prisrčno poz Ira-vila turškega maršala Cakmaka in češkoslovaškega vojnega ministra Mahnika. Ob pol 10 so je pripeljal v spremstvu vojnega min. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, ki jo med prisrčnim pozdravljanjem ljudstva stopil pred tribuno, kjer ga je pozdravil predsednik vlalo g. dr. Milan Stojadinovič. Godba je zaigrala državno himno, nakar so jo začel mimohod. Po cesti z metliške strani jo prijahal na čelu štaba poveljnik parade armadni general Bogoljub Ilič. Za njim jo v odličnem redu odbrz.el kolesarski bataljon mimo tribune. Ljudstvo je neprestano vzklikalo in pozdravljalo vojake, ki eo bili kljub napornim manevrom odlično razpoloženi. Zn njimi je prihajal Stali konjeniške brigade, kateremu je sledil konjeniški polk z zastavo, takoj za njim pa konjeniški d i v i -z. i on. 1'olem je prišel na vrslo .štab savske, divizije, kateremu sta sledila 35. in 20. pehotna polka z zastavami. S trdnim in odločnim korakom je korakala jiehotn mimo tribune, medlem ko so godbe igrale koračnice. Navdušenje gledalcev je doseglo vrhunec, ko so prihajali planinci v svopli lenih kroj.h. Nato sla odkorakala vos čas burno pozdravoma 2 planinska polka z, zastavami ler planinski divizion. Temu so sledili Sc poljski divizion z So mm lopovi in divizion s 75 mm lopovi, potem pa So havbični divizion. Posebno pozornost pa jo vzbudil štab hitrega odreda, ki se je pripeljal na avtomobilih. Za njim se je pravtako na avtomobilih in niotocikMh pripeljal ogledni eskadron, z.a katerim jc pribr.iel i četa lahkih izvidniških tankov, katerih jo bilo 8. Nato so defilirale motorizirana baterija ter molo- Novo meslo, 20. septembra. Nj. Vis. knez-namestnik Pavlo so jc pripeljal ob |k>1 2 v Toplice, kjer mu je napravilo prebivalstvo bližnjo in daliije okolice nadvse prisrčen sprejem. Iz vseh okoliških občin so prišli vsi župani v imenu prebivalstva Toplic jo pozdravil kiiuz.a-numestniku topliški župan. Med občinstvom, ki jo navdušeno pozdravljalo kiieza-lianiestnika, je bilo veliko šlevilo gasilcev v krojih, šolska mladina in prosvetne mladinske organizacijo. OL> pol 3 je Nj. Vel. knoz-naniesinik Pavle priredil v zdravilišču v Toplicah svečan banket tujini vojaškim odposlanstvom, vojaškim ataše-ieni in vojaškim odličnikom domače vojsko. Banketa so so udeležili tudi predsednik ministrskega sveta dr. Milan Stojadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec, prometni minister dr. Mehmed Spaho, vojni minister arm. general Mnrič, minister dvora Colak-Anlič, ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, ban savske banovine dr. Viklor Kužič, predsednik senata dr. Mažuranič, predsednik narodne skupščino Cirič, prvi adjulanl Nj. Vol. kralja general llrislič, župan lopliške občino in upravitelj zdravilišča v Toplicah. Od tujih vojaških dostojanstvenikov so sc udeležili banketa vsi, ki so prisostvovali manevrom. Ko jo vstopil v dvorano Nj. Vis. knez-namestnik Pavle, je godba zaigrala državno himno, vsi navzoči gostjo pa so z dolgotrajnim vzklikanjem pozdravili kneza-namestnika. Napitnica vojnega ministra Nnto jo kol prvi spregovoril jugoslovanski minister vojske in mornarice armijski general g. M a r i č: Vaše kraljevsko visočanstvo! V posel)no rasi. si štejem nI) Icj priliki in s tega mestu v imenu vojski- in mornarice kraljevine Jugoslavije pozdravim I «,še kr. Visočanstvo, člana vzvišenega doma Karadjordjevičev in da Vašemu kr. Visolan-stvu izrazim vašo globoko zalivalo ne le za visoko pozornost, ki ste jo luili oh lej priliki izvolili pokazali za našo vojsko, nef/n tudi za vse neumorno prizadevanje, da se naša vojska poslari na višino, ki odgovarja njenim vzvišenim nalogam. Ilkratu porabljam lo priliko, da izrazim svojo prisrčno zahvalo predsedniku kraljevske vlade, predsedniku senata, predsedniku skupščine, notranjemu ministru, prometnemu ministru, kakor tudi banoma dravske in savske banovine za pozornost in podporo, ki so nam jo dali na teh manevrih. Od leve ua desno; niiuUirski predsednik dr. Stojadinovič, Nj. kralj. Vis generalnega štaba Nedič opazujejo gibanje čet. knez-namestnik Pavle, šef 1'osebno zahvalo izražam šefom in članom misij prijateljskih in zavezniških vojsk, kakor tinti prisotnim odposlancem, ki so sr izvolil' odzvati na šetnil vabilu in nam s svojo prisotnostjo na leh naših manevrih izkazali časi. I aše kr. i'isočanstvo! Neumrli visoki krati Aleksander I. Zedinitelj, je ustvaril nam vojski in mornarici solidne osnove, a v času njunega nuj-jačjega razvoja jc tragiina umrl pretrgala nit nji -govega življenju. I aše kr. Visočanstvo je z modrostjo velikana državnika in vojaka sprejelo njegovo idejo in njegovo naročilo, z ljubeznijo iu vdanostjo, ki sla dostojni Vaših vzvišenih pretim kov sle sprejeli in nadaljevali velika dela kralja mučenika, da bi jih dovršena izročil v dediščino našemu mlademu in priljubljenemu krni ju Cifra II. Tri lela neumornega i]i napornega delu \j. kr. I isočanslvti so sedaj kronana z vidnim uspe liom. Velika iu močna jugoslovanska vojska, jc že kos svojim dolžnostim in z vsakim dnem postaja zmerom bolj moderno urejena in opremljena vojska. Te dni je napravila resen izpit. In I aše kr. I isočanstvo je imelo priliko, da je na h h manevrih, ki SI) hili največji nit osvobojen ju da Ije. vidi in oceni dosežene rezultati, kakor ludi uspeh svojih osebnih naporov in prizadevanj. Verujem, da je I 'aše kr. Visočanstvo opazilo polet/ dobrih stvari ludi neke nedostatke in celo napake, loda I aše kr. I isočanstvo prosim, da v svoji oceni ne bo preveč strogo. To so naši prvi veliki manevri. Če so in kolikor so nastati napake, st i bile storjene največ zaradi potrebe_ da se o čuva privatna imovina sleherne škode, zaradi potrebe, da se prizanese četam in vojnim potrebščinam. posebno pa zaradi lega, ker pri manevrih ni onega suverenega regulatorja, ki vsiljuje vojski, da se bolje prilagodi situaciji, lo se pravi, da ni onega stalnega občutka smrtne nevarnosti in težkih izgub. Kar se tiče materialne pripravlja nosti, prosim Vaše kr. Visočanstvo, da veruje, da sla kr. vlada in jaz storila že vse, kar je potreb no in da se ic približujemo zaključni fazi naših naporov. Kol odgovorni minister vojske iu mornarice smatram ob tej priliki za svojo posebno prijetno dolžnost, da opozorim in posebej n uglasim, da so starešine nit najvišjega ilo najnižjega, prav laku pa tudi vojaki storili in žrtvovali vse, da bi se na teli manevrih doseglo največ koristi in naukov. Obenem prosim Vaše kr. I isočanstvo, da verujete in da prepričate Nj. Vel. kralja 1'elra II.. našega vrhovnega poveljnika, da so vojaške stari šine, oficirji, vojaški uradniki, podoficirji iu rojaki, kakor tudi ostali vojaški Ijailje naše vojske prežeti z eno samo željo, da bi biti vredni zaupanja, ki jim ga izkazujeta Nj. Vet. kralj in domovina, ler da v tem smisla dosledno obljubi, ki so jo dali s svojo prisego, brezpogojno zaslutijo vse svoje sile, prepričani, da botlo tako popolnoma izpolnili svoje svete tlolžnosli napram kraliu in domovini ler se oddolžili kralju vitezu Ah ksandru t. '/.edinih lju. in vsem onim. ki so svoja življenja darovali na oltarju domovine. Ko zaključujem ta svoj govor, prosim Vaše kraljevsko Visočanstvo, da Nj. Vel. kralju Vetru, našemu vrhovnemu poveljnika tolmačite naša en od u sna čustva ljubezni, vdanosti in zvestobe do Njegove vzvišene osebe in do vsegtl vzvišenega kraljevskega iloma. S to prošnjo dvigam lo rušo za dolgo življenje, krepko zdravje in srečno vladanje Nj. Vel. kralja 1'elra II., zu zdravje in srečo Vašega kr. I isočunslvu ler celokupnega vzvišenega kraljevskega iloma in vzklikam: Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.! Naj živi I aše kr. I isočanstvo! Naj živi vzvišeni kraljevi dom! Csl. vojni minister hvali našo vojsko Zn ministrom generalom Maričem jo spregovoril češkoslovaški minister za narodno obrambo, general >1 n h n i k : »Vaše kraljevsko Visočanstvo! Doletela me je izredna časi, da se v imenu vseh vojnih delegacij zahvalim za ljubeznivo povabilo na ninnevcr. V duhu smo že prisostvovali sijajnim vojaškim vrlinam, s katerimi je srbski vojak v teku zgodovine doknzal svojo veliko hrabrost. Ko smo spremljali te velike manevre, smo imeli ponovno priložnost, dn zopet ugotovimo vse te lepe vojaške vrline pri jugoslovanskem vojaku ler smo se čudili navdušenju, s katerim služi svoji domovini. Ognjeviti patriotizem jc ona sil«, ki jo napravila Jugoslovane tako slavne v teku zgodovine. Njihove vojaško vrtine, moderni material in nrganizatorifni talent so napravili i/, jugoslovanskega vojaka vojaško silo, ki pomen ja danes enega trdnih stebrov miru v Evropi. Očarani od sijajnih podvigov iu vztrajnosti jugoslovanskih cel v teku manevrov, želimo mi vsi Jugoslaviji in njeni sijajni vojski vso veličino in slavo. Dvigam fašu na zdravje V." V*"'- kralja Petra II.. Nj. Vis. kneza namestnika I avla iu hrabre jugoslovanske vojske! Vsi navzočni so z dolgotrajnim ploskanjem potrdili lepe misli ministra generala Mahnika, nakar je govoril Nj. Vis. knez-namestnik Pavle. (Govor prinašamo na uvodnem mestu.) Po govoru kneza namestnika je godba zaigrala državno himno, govor sam jiu so vsi visoki gostje večkrat prekinili z odobravanjem in aplavzi. Ivo jo knez namestnik odhajal, je godba zaigrala državno himno, vsi odlični gostje jui .so knezu namestniku burno vzklikali. Ob 4 |x>poldne jo velika množica novoineščn-nov in okoličanov priredila na novomeškem kolodvoru slovesno slovo knezu-namestniku. Knez-namestnik' Pavlo se jo odpeljal z dvornim vlakom v spremstvu predaeduikn vlado dr. Milana Stojadinoviča. Na postuji ga jo burno pozdravljala množica ljudstva, šolska mladina in zastopniki kulturnih in prosvetnih organizacij. Knez-namestnik 1'avlo se je odpeljal juoli Ljubljani. Armadno povelje vojnega ministra 10 zaključku revije čet, je minister vojsko iu mornarice general Ljubomir Marič izdal naslednje povelje: Junaki! 7, oeliku pozor nosijo in zadovoljstvom sem zasledoval vaše drlo va teli manevrih, kakor tudi vaš nastop pri reviji. V tako težkih vremen. s ki h in terenskih prilikah, ki so zahtevala Se posebne napore, ste vi, junaki, s svojim delom, s svojim vojaškim zadržanjem, s svojo izvežbanost-jo in vztrajnostjo podali viden dokaz, ila str popolnoma. dorastli vz višenim dolžnostim, lei vas čakajo. ko vas kvalj. naš vrhovni poveljnik pozove, da se postavite na branik domovine in njenih interesov. S takim svojim delom in zadržanjem ste dali hkrati viden dokaz, da sle vredni nasledniki onih slavnih vitezov, ki so se s pesmijo va. ustnih podajali v smrt, da bi nam zagotoviti mirno, častno in napredno življenje r veliki in svobodni domovini kraljevini Jut/oslariji. S takim delom ste ei junaki, zaslužili popolno priznanje in pohvalo. Nj. kr. I is. knez namestnik Pavle nam je s svojo prisotnostjo pri trli manevrih izkazal posebno časi. On je kol prvi namestnik hlagopokojnega kralju Aleksandra I. /.edinih!ju z vsem pozrtro-vunjem in energijo prevzel in nadaljeval veliko ilrlo zu napredek in materialno opremo naše vojne sile, ra-zuniu med bolgrajsko združeno opozicijo in dr. Mačkom. Po shodu jo prišlo do prelepa med jiosa-meziiiini opozicijskimi skupinami ter jo morala intervenirali policija. Na shodu samem pa so metali smrdljive bombe. Pogreb f župnika A o planu Vremenska napoved: Vreme bo še nadalje vedro jio vsej državi. V jutranjih urah bo po dolinah megla. Ponekod jo pričakovati lokalnih neviht s kratkimi nalivi. Temperatura se ne bo znatno spremenila. Lepo prosvetno slavje na Igu lg, 20. septembra. Slovenska katoliška prosveta v ižanski fari, tej, bi dejali, prelepi oazi sredi Ljubljanskega barja, je danes doživela lep iu pomemben praznik: blagoslovljen je bil namreč novi skrasni prapor ižanskega prosvetnega društvu, ki bo odslej naprej živ simbol podvojenega dela in razmahu ižanskih katoliških prosvetni jov. Za lo pri-ložnost je delavno prosvetno društvo priredilo celodnevno slavje, nad katerim je prevzel pokroviteljstvo minister dr. Milni Krek. Novi prapor ižanskega prosvetnega društva je gotovo eden najlepših, kar jih imajo prosvetna društva širom Slovenije. Načrte zanj jo napravil g. Vlado (lajšek, izdelale pa so ga č. šolske sestre v Ljubljani. Prapor je bil do polka popoldne razstavljen v izložbenem oknu Jugoslovanske knjigarne, kjer je vzbujal splošno pozornost. Zdelo se je, da be deževje, ki je dalo slutili, da ga ne bo lako kmalu konec, preprečilo ali vsaj onemogočilo prireditev, toda ko so v soboto zjutraj prinesli prapor na Ig, se je kot nalašč posmejalo sonce in razgrnilo oblake ter meglo nad Barjem. Danes pa je bilo sonce ves dim, tako da je vse je poteklo v najlepšem vremenu, v veliko 1 jo in zadovoljstvo ižanskih prosveta rje v. Ižanska fara je, kar se tiče prosvetnih precej odrezana od ostalega slovenskega zalo je bilo današnje slavje zamišljeno bolj krajevno. Vendar so jo zbralo na Igu ludi v« slav-vesc- zvez, ••veta, itol ko število gostov iz bližnjih far, nekaj polnih avtobusov pa se je pripeljalo tudi iz Ljubljane, Ob 0 se jo pripeljal na Ig iz Ljubljane tudi mini-sler dr. Miha Krek, ki jo bil toplo sprejel fu pozd ravljen. Slavje so je pričelo z mašo v ižanski farni cerkvi, ki je bila nabilo polna, lako, da so morali mnogi ostati zunaj. Pred mašo je župnik g. Klemeniič blagoslovil novi prapor prosvetnega društva, ki se je nalo pozdravil s praporom Prosvetne zveze. Nalo je stopi I na lečo ižanski rojak g. dr. Kraljic, ki jo v spodbujevalnih besedah govoril o pomenu krščanske kulture za ves svet iu za naš slovenski narod. Župnik g. Klomončič jo nato opravil sv. mašo, pri kateri sla stregla dva člana fantovskega odseka v krojih. Petje pri ma-i jo bilo ljudsko. Pela je vsa cerkev, ua koru pa je petje spremljala rnkovniška godba. Pelje je bilo res veličastno ter je močno povzdignilo slovesnost. Po maši se je i/prod cerkve razvil sprevod, na čelu oddelek konjenikov z drža vrt i m i z:\4nvn-mi v narodnih nošah, potom kolesarji, narodne noše, fantje v krojih, dekleta v krojili, naraščaj v znanih bivših orlovskih krojih ler druge skupino fantov iu mož, žena ili deklet. Posebno lepa je bila skupina devet praporov, na čelu z novo-blagoslovljonini domačim praporom iu praporom Prosvetno zveze. Med živahnim vzklikanjem se jo pomikal sprevod po ulicah Iga. Skoraj z vseh hiš so vihralo zastavo, bilo pa je ludi precej mlajev in zelenja Sprevod je zavil na slavnostno okrašeni prostor na lelovadišču, kjer je bil ludi postavljen oder za govornike. Na zborovališču se je zbrala precej lepa množica, ki jo mirne duše lahko cenimo na 1500 ljudi. Zborovanje je začel kaplan g. Miluvec, ki je najprej v toplih besedah pozdravil ministra dr. Kreka, kateremu je množica ponovno priredila živahne ovacijc. Nato jc predlagal vdauostno pozdravno brzojavko Nj. Vol. kralju Petru II. in knezu namestniku Pavlu, kar je množica sprejela z navdušenim odobravanjem in iskrenimi 10 teinica Tujskoprometne zveze v Mariboru Maribor, 26. septembra. j Danes je Tujakoprometna zveza v Mariboru slovesno proslavila desetletnico svojega obstoja in svojega pomembnega dela, ki ji daje legitimacijo, da more v inozemstvu nastopati kot prva in naj-agilnejša jugoslovanska lujskoprometna organizacija. Slovesne desetletnice so so udeležili odlični zastopniki državnih in samoupravnih oblasti, naših letovišč in zdravilišč, sorodnih organizacij iz vse države in zastopniki inozemskih potovalnih uradov. Danes predpoldne ob jiol 11 jo bilo v veliki kazi neki dvorani ob veliki udeležbi častnih gostov slavnostno zborovanje. Vodil ga jo njen jirvi jkiiI-predsednik magistralni ravnatelj g. 1. Subic iz Celja. Bana jo zastopal načelnik banske upravo dr. It a tej, prisostvovali pa so še župan dr. Juvan, zastopnik prevzv. g. škofa stolni prost. dr. M. Vralier, oba okrajna glavarja V. Popovi« in dr. Hiška, predstojnik mestne policije dr. Trste,njak, zastopnik av-strij. ministrstva za tujski promet dr. G. Branil, zastopnik centralno uprave Putnika v Belgradu inšpektor Blagojevič. zastopnika narodno skupščine narodna jioslanca dr. Vcble in K. Gajšek in mnogo drugih odličnikov. Pismene pozdrave in čestitke so med drugim poslali notranji minister dr. Korošec, trg. minister dr. Vrbanič, škof dr. Tomažič, podban dr, Majcen, italijanski konzul v Ljubljani, Zagrebški zbor ter razne naše in inozemsko tujskoprometne ustanove. Predsednik je predlagal vdaiioslno brzojavko Nj. Vel. kraiju Petru lor pozdravne brzojavke predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, trg. ministru dr. vzkliki našemu kraljevskemu domu. Rnkovniška godba pn je zaigrala državno himno. Prav tako navdušeno so zborovalci odjioslali pozdrave tudi notranjemu ministru dr. Korošcu, banu dr. Natlačenu in knezoškofu dr. Rožmanu. Burno pozdravljen jo nalo |iovzel besedo minister dr. Miha Krek. priljubljeni govornik na naših prosvetnih taborili- Minister dr. Krek je v začetku na nekaterih otipljivo značilnih dogodkih, ki smo jih doživeli v letošnjem letu pri nas in po svetu, povdaril, kako pravilna je bila preroška bosedn rajnkega vladike Jegliča nu celjskem taboru. ko je dejal, dn živimo v velikem času. Ta čas je čas velikih odločitev iu ravno na nas je velika naloga, da te odločitve pripravljamo, da pri njih bistveno in požrlvovnlno sodelujemo. Letošnje prebu jen ji' slovenske katoliške jirosvelo naj bo ludi priprava moči, zbiranje čel, da bo naš narod kot celota k tem velikim odločitvam doprinesel svoj delež in tudi žrtve, ki bodo potrebno. Zato pa ni samo dovolj, dn manifestiramo in da se veselimo vsakega lepo uspelega taboru. Ne sme ostali to gibanje srca. navdušenega in slavnostnega rnzjioložcnju, ampak nastati mora iz lega strumna in udarna vojska, ki jo pripravljena odbijali vsak napad in ustvarjali novih oživlja-jočili moči, da no nazadujemo, ampak napredujemo. Za lo pa jo |K»trebna gotova vnetost in lirodvsem enotnost, strnjenost, en duh. ena duša, eno navdušenje. V lom velikem času, ko so se nasprotniki strnili in do zadnjega otroku zbrali vse ude, so med našimi ljudmi šo najdejo takšni, ki raje govore o lom. kaj bi še mogli, kaj jo pro-nuilo in kaj je slabo. Povdarili pa jo jrolia nn ves glas, da oni, ki v današnjem času ni ves z nami in našo skupnostjo, ni naš, nam jo škodljiv in žo koristi nasprotniku. Zajioiunili si je Iroba, da je vsako nergaštvo v naših vrstah agitacija za lia-sprolnika. Vsem, ki mislijo, da vedo več kakor naši voditelji, je treba povedati, da je za bodočnost naše slovenske katoliške skupnosti zelo važno in brezjiogojno potrebno, da znaš ubogati, kolikor skupni nnstop ubogljivosti zahteva. To enotnost, trdnost, discijiliniranost naj vlijc v naše vrste prihodnja /ima v slovenskih prosvetnih domovih. da lioino v nastopili bodočih let tako udarno in strumno nastojiiii, da bo imel sovražnik pred nami respekl. — Minister dr. Krek je končal govor takole: Za nas obstojajo tri velike resnice in stvari: vera, narod, država. Z vero očetov rastema z narodom za državo. In s tem bo zajamčena bodočnost Slovencev, dokler bo v njih živa katoliška prosveta! Minister dr. Krek je bil za svojo krasne besede deležen dolgotrajnega viharnega odobravanja. Nalo je spregovoril g. Miloš Slare, ki jc zlasli povdaril, da no smemo ostali samo pri zunanjih uspehih taborov, ki so v letošnjem poletju razgibali slovensko zemljo. Ti tabori so potegnil i ostro črto in na eni strani to črte so zbrani vsi, ki so jirištevajo k slovenski katoliški skupnosti. Zdaj pa nas čakajo velike naloge, ki nam jih zlasti nalaga naš nasprotnik, ki ne izbira sredstev, da bi nam škodoval in nas uničil. Tudi govor g. Stareta, ki je s svojimi ognjevitimi izvajanji kar eloktriziral množico, je množica sprejela z velikim navdušenjem. S peljem himno slovenskih fantov se je zborovanje zaključilo. Popoldne ob 3 je bil na lelovadišču krasno usjiel telovadni nastop fantovskih in dekliških odsekov, pri katerem se je zbrula vsa ona množica, ki je dojioldne prisostvovala zborovanju. Krasno vreme jia je privabilo na Ig še mnogo drugih, tako da jo telovadnemu nastopu prisostvovala skoraj ilvalisočglava množica, ki ni varčevala z viharnimi aplavzi ob strumnih nastopih naših fantov in ob ljubkih vajah naših deklet. Brežice, 25. septembra. Pogreb župnika Toplaka, ki se je ponesrečil v ponedeljek, ko se je službeno peljal z vozom v Brežice tr.'r je v sredo ob tričetrl na 11 umrl v bolnišnici v Brežicah, jc bil danes v Pi-šecah. Smrt g. župnika, ki je umrl sredi neumornega dela, je bila nadvse lepa. Previden s tolažili sv. vere. jo izdihnil svojo dušo z nasmehom na obrazu. Ob snirli so bili pričujoči njegova mali. sestra in g. kaplan Kodrič. V sredo liopol-dne je bilo pokojnikovo Iruplo prepeljano iz bolnišnice v domačo faro. Od srede do sobote so prihajale množice kropit umrlega v župnišče. Njegovo priljubljenost jo posebno dokazal pogreb, ki se jo začel danes ob 1.0. Udeležilo se ga je 32 duhovnih sobratov, med temi pišeski rojak msgr. Umek, stolni dekan in kanonik iz Maribora, ki je Imel cerkven govor, v katerem je jiokazal živo delovanje pokojnika. Po sv. maši, ki jo je daroval dekan iz Vidma g. Medvešek, se jo razvil mrtvaški sprevod na liokojmlišče. Na grobu se jo poslovil od rajnega v imenu dekanijske duhovščine g. svetnik Pratnik iz Rajhenburga, v imenu faranov cerkveni ključar Franc Podvinski. v imenu šol pa upravitelj Itoškar. v imenu šolarjev učenec, (i. razreda. Olroci so inn odpeli pesem Pomladi vse se veseli , cerkveni jievski zbor. ki jo žo pred iiokojiuliščcni odjiel žalostinko, pa so je od njega iioslovil s pesmijo ludi na grobu. — Takega veličastnega po-greba pišoska fara So ni videla. Mučenikil, duhovniku in očetu pišesko farc trajen spomin iu zahvala! Mariborsha nedelja Maribor, 26. sejit. V Itazvanju je znpel gorelo. Danes okrog pol l zjutraj se jo zopet pojavil rdeči petelin nad Raz-vanjeni, tokrat pri poselniku Štefanu Dregcriču. Požar je izbruhnil na gospodarskem poslopju ter je poslopje z gospodarskim orodjem in z vsemi letošnjimi pridelki popolnoma uničil. Žrtev plamenov so postale tudi Iri svinje in 40 kokoši. Nu kraj požara so prihiteli gasilci iz Maribora, Razvanja, Poker in Pobrežja. ki so se pa morali omejili le na lokalizacijo jx>žara. škoda znaša okoli 50.000 dinarjev, ki pn je le deloma krita z zavarovalnino. V kratkem razdobju je to že sedmi požar v Itazvanju ter se opravičeno sumi, da jo na delu zlobna roka. Oblasti mrzlično preiskujejo lo zagonetne požnro ler jo upali, da se jim bo vendarle posrečilo zločince, kmalu izslediti, ker je ljudstvo zelo zbegano. Pri padcu z drevesa si je jirehodel srce. V Breznem vrhu so jo pripetila težka nesreča, ki jo zahtevala življenje II letnega fanta. Posestniški sin Ivan Škurnik je splezal doma na velik oreh. Pri lom pa mu je izpodrsnilo ter jo pri padcu iz višine 12 metrov jiadel na odlomljeno vejo, ki so mu je zarinila v srce. Veja, na katero se je nabodel .so je [iri padcu zlomila ter je nesrečni dečko padel na tla, kjer je obležal pri priči mrtev. S tragično smrtjo mladega in zelo nadarjenega dečka sočustvuje cela okolica. Poroko je hotela preprečiti. Pred neko cerkvijo je prišlo v nedeljo zjutraj do nezaželjenega incidenta. Delavec M. se je jiodat s svojo izvo-ljenko k jioroki. Za to njegovo namero pa jo, zvedelo njegovo bivšo dekle Milka P. ter je pri vhodu v cerkev navalila na ženina, ki mu je na vsak način holola preprečiti vstop v cerkev. Očitala mu je, naj rajši skrbi za svojega nezakonskega otroka, kakor pa da vstojii v zakonski jarem, njo pa osamljeno zapušča. Ženinu ni kazalo drugega, kakor da je pnsf i I nevesto pred cerkvijo, sam pa se je zatekel po pomoč k siražniku, ki je interveniral, da sc je lahko ženin nemoteno podal k poroki. Vrlmniču. banu dr. Natlačenu. šefu odseka za luri-zem v ministrstvu za trgovino in predsedniku Tujskoprometne zveze I v Mariboru g. inž. Šlajnicrju, l slojanke. MassoHniju razlagajo moč nemške armade Berlin, 26. sept. b. Današnji drugi dan Museo-linijevega obiska v Nemčiji je bil [>osvečen vojnim silam Nemčije. Mussolini in Hitler sta so odpeljala s posebnimi vlaki na inaneversko ozemlje. Tam jc vse pripravljeno za Mussolinijev sprejem, ki bo zasenčil celo včerajšnji triumfalni sprejem Mussolinija v Miliichenu. Ponoči sla oba posebna vlaka oddrdrnla v presledku 10 minut na inaneversko ozemlje. Na Mussolinijeveni vagonu so bila vsa okna zasenčena z zastori, vendar pa jo bil vagon razsvetljen, znak, da so delali vso noč. Tako je bil vagon, v katerem jo montirana radijska postaja, n pomočjo kntere je Mussolini v stalni zvezi z Kimoni. Danes dopoldne sta prišla oba državnika v Mecklenburg. Tu ju je pozdravil maršal Blomberg v imenu nemške armade, ki ima sednj največjo manevre po vojni. Nemčija hoče svojemu goslu pokazali svoje vojaško silo, in sicer celo armadno korpuse, ki manevrirajo na izredno velikem ozemlju tako, da izgleda, kakor do gre za pravo vojno delavnost, v kateri sodelujejo vse vrste orožja, začenši od letala do pod- mornice. Mussolini mora dohiti vtis, da je Nemčija vodno sposobna pomagali svojemu zavezniku, ce bo lo potrebno. Današnji dan je istočasno dan vojske in politike. Mussolini in ililler se bosta bavila z vojnimi vprašanji, maršal Blomberg jima bo tolmač na maneverskem jiodročju iti jima bo razkazal posamezno vrsle orožja nove Nemčije. Nemški zunanji minister von Neurath in italijanski zunanji minister grof Ciano, ki se ne zanimala za vojna vprašanja, pa bosta ob času, ko se bodo vršili manevri, nadaljevala razgovore, ki so se pričeli v Mtlnchenu. V italijanskih in nemških krogih poudarjajo, da bodo po končanih manevrih pretresali vsa politična in vojaška vprašanja, nakar bosta dala Mussolini in Ililler istočasno veliko izjavo miru v Berlinu. V političnih krogih Irdijo, da bo torek velik dan za vso Evropo in za njeno bodočnost. Monakovo, 26. sept. AA.' (Havas.) Hitler je včeraj v palači princu Karla izročil Mussollniju zlat znak narodno-socinlističnc stranke. Tak ziiuk je imel doslej le on sani. 15.000 sebi zvestih Po svetovni vojni je avstro-ogrska monarhija razpadla v svoje sestavne dele. Nastale so nove narodne države, Narodna država bivših avstrijskih Nemcev je ohranila staro iinc: Avstrija. A prav tako bi se lahko imenovala: Mala Nemčija ali Alpska Nemčija ali kako drugače, Bila je nova, narodna država avstrijskih Nemcev. Slovenci smo opravičeno mislili, da jc zdaj prišel čas, ko se bo združilo vse slovensko ozemlje v novi slovenski narodni državi v skupnosti s Hrvati in Srbi. Glede Koroške smo mislili, da je samo ob sebi umevno, da bo narodni državi Srbov, Hrvatov in Slovenccv pripadlo vse slovensko ozemlje Koroške. Bili smo prepričani, da to zahteva pravičnos' in da nihče drug nima pravice do tega ozemlja .V svoji naivnosti smo mislili, da nam bo to ozemlje kot zrelo jabolko padlo v naročje, A prišlo je drugače. Nemštvo je bilo v svetovni vojni poraženo. A minil je komaj dober mesec, pa se je znova predramil koroški nemški imperializem, pohlep po tuji zemlji in jc terjal tudi slovensko ozemlje Koroške zašel Skril sc jc ta koroški nemški imperializem pod krinko: »Koroško Korošcem« in Koroška svobodna in nedeljena!« Ta nemška zahteva po slovenski zemlji je bila krivična. Slovenci smo v imenu pravičnosti terjali: Slovenska zemlja Slovencem! Slovenska zemlja svobodna in nedeljena!« A Nemci so — o ironija usode — našo pravično in opravičeno zahtevo proglasili za roparsko in so pozneje zapisali na spomenik v Vclikovcu: »Sie nahten \vic gierige Kaben-- Nas, ki smo terjali samo svojo posest, so označili za grabežljive krokarje! Ncmci so proglasili, da si ohranijo svoj koroški plen, to je koroško slovensko ozemlje, proti Jugoslovanom boj z orožjem! To je bilo 5 decembra 1918, Annuario statisti«) ilaliano za 1037 prinaša mnogo zanimivih številk ne .samo za vso Italijo, ampak tudi posebej za Julijsko Krajino z Zadrom vred. Da pokažemo v luči številk Julijsko Krajino, navajamo v naslednjem številne statistične podat-ko za Julijsko Krajino tor obenem tudi primerjavo •t drugimi italijanskimi pokrajinami in v«) državo. Prebivalstvo Vsa Italija je imela po zadnjem ljudskem štetju z dne 21. aprila 103« 42,993.602 prebivalca, o l din. Opozarjamo, da bo to eno najlepših misijonskih predavanj v Ljubljani, za katero vlada veliko zanimanje. Lepa prva jesenska nedelja. 23. t. ni. m> je pr čela astronomska jesen. Od 11. t. m. naprej j, vladalo izredno deževno vreme. V soboto je nastal vremenski preobrat na boljšo, la mesec ie že padlo 23 milimetrov dežja. Včeraj so je temperatura nun no dvignila ter jo dosegla maksimum nad 22 -In ninj Celzija, kar jo po zelo hladnem vremenu /a Ljubljano redek primer v jeseni. Lopa nedelja i> Izvabila Ljubljančane na razne Izlete Vsi okoliši, hribi, zlasli Golovec so bili polni izletnikov. Bila jo včeraj res krasna jesenska nedelja, ko so so po dolgih deževnih dnevih zopet pokazali gorski velikani. Ljubljančani pri vojaški reviji. Ljubljančani r'> so zelo zanimali za velike manevre v Gorjancih. Prav mnogo jih jo odrinilo včeraj zjutraj na Dolenjsko, da prisostvujejo vojaški paradi. Do 10 avtobusov, jc pripeljalo mnogo izletnikov na manevrski teren. Tudi prvi jutranji vlak jo vozil do 100 potnikov na Dolenjsko k paradi. Nekateri poganu /n oddelki vojaštva .-o so žo vrnili v Ljubljano. N i glavni kolodvor jo včeraj popoldne prispelo več transportov. Štirje dolgi transporti so vo/.ili vojaštvo raznih edinie, ki so bile nato z glavnega kolodvora odpremljeui proli Zagrebu odnosno ( akovci in Mariboru. Vojaki --o bili veselo razpoloženi ler so prepevali razno narodne in vojaške pesmi. Zanimivo je, da so posebni civilni kontrolni organi nadzirali po raznih lokalih v manevrskem terenu cene po gostilnah in trgovinah. Mnogi brezvestni špekulanti so skušali izkoristiti ugodno priliko ter mi navijali cene živilom in pijači. Kontrola je bila stroga. Nekateri gostilničarji, ki so drugače trkajo na svoja rodoljubna prša, bodo -Irogu kaznovan Nedelja brez nesreč in kriminala. Včerajšnja nedelja jc potekla brez vsakih hujših nesreč, pobojev iu brez. večjih kriminalnih dogodkov. Sprejemni urad splošno bolnišnico fo včeraj sprejel b nekaj navadnih bolnikov. Tudi ljubljanska poliiija ni imela mnogo opravka s kriminalnimi zade vam Prijavljene po bile nekatere malenkosti. Do včerai opoldne je lotos splošna bolnišnica žo sprejela 28.070 bolnikov. Vode upadajo. Vode r-o začele včeraj prav naglo upadati. Ljubljanica jo padla za 0.50 ni pri Fužinah. Prav lako so prišla včeraj poročila v odontcr.sk i Ii postaj, da jo Sava naglo upadla. Sava b los '• ni dosegla take kataslrolalti" višino nad nornmlo, kakor običajno druga letu. Pri Čatežu n. pr. je Sava pred 10 leti dosegla 5.8« nad noriualo, letos .samo nad 3.50 m. Nu Barju razlito vodo co se umaknil" in vrnilo v strugo. Mnogo škodo jo ob izlivu v Ljub Ijanico napravila lška. katero regulacija je nujno potrebna in zu kur je žo uvnjeua regultlčna aktija, ki jo podpira ludi mestna občina. sljaučičcvo. Mož aretirane so jo iz obupa obesil, hčerka pa je zblaznela. Stroga kazen za tihotapslvo. Anton Mršuik iu Drugoliu Ivančič, oba iz. Golca v ("'ičariji, stil bila obsojena radi tihotapstvu iz roško svobodne cone. Mršuik, ki je oče treh otrok, jo bil obsojen na tri leta zupora in na donurno globo 1500 lir, Ivančič, ki ima staro, bolno mater, pa nn Iri leta in pol zupora. Drobne vesti . Diisno pastirstvu v Čiiarijl. V Poncdclj-keiu Slovencu z dno 30. avgusta jo bila priobčena kratka notica o zapuščeni Čieariji. kjer da je župnija Vodice brez duhovnika In du jo zu silo upravlja sosedni duhovnik. Dejstvo pa je, da i' v Vodicah žo od aprila nastavljen duhovnik, si-ccr 11 a 1 i jan, ki pa «'• trudi, da se nauči hrvuUke-ga jezika in ga soduj žo precej dobro govori. Ta duhovnik ima rnd hrvatsko ljudstvo, spoštuje njegov jezik iu običaje in ga ima ludi ljudstvo prav rado. Res pa jo bil doslej brez duhovnika Golnc, vendar pa še precej dobro oskrbovan od g. kaplana iz Slivja. Sedaj jo tudi Golae preskrbljen, nastavljen je uovoniašnik g. Vladko Šircelj, Slovenec iz Trnovega. Tudi v Munah jo naš človek: g. Aleksander Milic. Drugih župnij v <"ičariji, upadajočih pod roško školijo, pa ni. Goriška mestna občina jo sklenila uajeti I milijon lir posojila pri goriškem Montu. Posojilo se bo porabilo za kritje novo bolnišnico na šeul-peterski ccsli v (iorici. — Občinska uprava v 11 i — hcntbcrku je najela pri mestni hranilnici v Go-rici 44.000 lir posojila, ki ga jo goriški pokrajinski svet žo odobril. Požar. V Gorici jo v mizarski delavnici Francu 1'avšiča nastal požar, ki jo delavnico uničil. Bila jo velika nevarnost, da bi so požar razširil na sosedna poslopja, vendar so je gasilcem posrečilo požar omejiti, škoda, ki jo jo povzročil požar Pavšiču, jo krita z zavarovalnino. Izdatki za javna dela so začeli v Julijski kra j i ii i v zadnjem času vidno nazadovali. Kakor kaže statistika, so znašali rodni in izredni izdatki v lotu 1935 21,300.000 tir, v lelu 1930 20,600.000 lir, lotos v juniju pa le 1,600.000 lir v primeri z, lanskim junijem .ko so znašali Izdatki 2,400.000 lir. Nov rušilec. Iz reško ladjedelnico so spustili v morje rušilec Liro . Pri spuščanju so bili navzočni StcvilnC zastopniki oblasti. Nemški delavci v Italiji. Kakor poročajo iln-lijanski lisli, bo v kratkem obiskalo Italijo 30.000 nemških delavcev. Italijanski delavci v Biulapcšti. 220 ilalijmi skih delavcev, članov italijansko delavsko zveze iz Rima, so jo peljalo na obisk v Budapcšto. Iglavci so so peljali skozi Ljubljano. Povodcnj. iz Klane v Istri poročajo: Zadnje dni je padlo pri nas izredno veliko dežju. Nad Goniancem se jo utrgal oblak. Vsi potoki in hudourniki so bili namali polni vode, ki jo drla v Reko. Nastala jo povodcnj. ki jo v Zabičali in Trobčanah naredila veliko škodo, pa ludi v drugih krajih po dolini Roke. Kužna bolezen med živino. Poročali smo žo, da razsaja po goriški deželi mod živino kužna bolezen na spolovilih, llolozon jo povzročila kmetovalcem žo doslej ogromno škodo. Vsi pričakujejo od ohlasli, da bodo storile vso potrebno, da so bolezen omeji in zatro. Italijanske izgube v Španiji. Italijanski lisli objavljajo dovtli seznam italijanskih prostovoljcev, padlih v Španiji V leni seznamu so imena 306 legionarjev. (lil 2i;.llllll.llllll hektarjev obdelane zemlje pripada v Italiji lo ona četrtina malim kmečkim lto-spodurjem, ostulo imajo v rokuh veleposestniki. Julijska krajina v Hal. statistiki Primorske vesti FOTOAMATER ■/Vedel/slci šport Lepa zmaga SK Planine Juniorji Planine so premagali Celovčane v razmerju 50:38. Seniorji Primorja so v balkanski štafeti postavili nov jugoslovanski in balkanski rekord Ljubljana 20. septembra. Danes popldne je bil na Stadionu dvoboj med juniorji Planine in juniorji KAC-a iz Celovca. Istočasno so tekmovali seniorji Primorja s seniorji Celovčanov. Miting se je vršil ob najlepšem vremenu in tudi gledalcev je bilo za naše lahkoatletske razmere še precej. Doseženi so bili nekateri prav lepi rezultati, zlasti moramo omeniti nov drž. rekord Primorjašev v balkanski štafeti. Še bolj razveseljivi so rezultati mlade garde Planine, ki nam obetajo lepo bodočnost v labkoatletskem športu. Miting je potekel hitro in v najlepšem redu, kar je zasluga sodniškega zbora, katerega že dolgo nismo videli zbranega v tako velikem številu. Današnji miting je dalje ponovno dokazal, da je naša lahka atletika na mogočnem pohodu in smemo pričakovali že v najbližji bodočnosti najboljših uspehov. Rezultati juniorskega dvoboja KAC: Planina Skok v višino: t. Ebervvein II. (KAC) 1.05 m, '2. Šalehar (Planina) 1.55 m, 3. Jarite (KAC) 1.50, -1. Drenik (Planina) 1.50. — Točke: KAC G, Plan. 3. Tek na 200 in: 1. Klinar (Planina) 23.8 sek., 2. Bberwein (KAC) 24.8, 3. Praschnig (KAC) 25.3, 4. Vider (Planina) 25.7. Točke: KAC 4, Planina 5, skupaj KAC 10, Planina 8. Met diska: 1. Nedeljko (KAC) 37.04.2. Praeeh-nig (KAC) 30.89, 3. Vider (Planina) 85.9«, 4. Kink (Planina) 33.47. Točke: KAC 8, Planina 1. skupaj KAC 18. Planina 9. Met krogle: 1. Klinar (Plan.) 14.43 m, 2. Lang-tnaier (KAC) 13.26, 3. Morala (Planina) 13.25, 4. Wankniiiller (KAC) 12.29. Točke: KAC 3, Planina (i, skupaj KAC 21. Planina 15. Tek na 100 m: I. Drenik (Planina) 11.8 sek., 2. .liiger (KAC) 11.9, 3. Eberwein (KAC) 12.3. 4. Šalehar (Planina) 12.9. Točke: KAC 1, Planina 5, skupaj KAC 25, Planina 20. Met kopja: 1. Klinar (Pl.) 51.11. 2. Drenik (Pl.) 45.90. 3. Praschnig (KAC) 45.50, 4. Ilei-dutschek (KAC) 44.52 m. — Izven konkurence je vrgel kopje Kink od Planine 44.90m. — Točke: KAC 1, Planina 8; skupaj KAC 26, Planina 28. Tek ua 1000 m: 1. Košir (Pl.) 2:42,8,2. Jaritz (KAC) 2:52,8, 3. Mravlje (PL) 2:59,0. — Atlet Paternionar od KAC je odstopil na progi. — Točke: KAC 3, Planina (i; skupaj KAC 29, Planina 34. Skok v daljavo: 1. Klinar (Pl.) fi.16, 2. Jager (KAC) 6.07, 3. Drenik (Pl.) 5.79, 4. Praschnig (KAC) 5.78 in. — Točke: KAC 3, Planina 6; skupaj KAC 32, Planina 40. štafeta 4X100 in: 1. Planina (Vider, Šalehar. Drenik, Klinar) 47,1, 2. KAC (Jiiger, Eber-wein, Praschnig, Jaritz) 47,1 sek. — Točke: Planina 10. KAC 6. Končno stanje: KAC 38, Planina 50. Rezultati seniorjev Skok v višino: 1) Žgur (Primorje) 1.80m, 2) Ebcrwein (KAC) 1.65m, 3) Kreutzbauer (KAC) 1.65 m. Tek na 800 m: 1) Glanznig (KAC) 2:05,0; 2) Pogačnik (Primorje) 2:05,8; 3) Schellander (KAC) 2:19,8. Tek na 100 m: 1) Ehrlacher (KAC) 11.5 sek.. 2) Pleteršek (Primorje) 11.5 sek., 3) Egger (KAC) 12.1 sek., 4) Gradišnik (Primorje) 12.6 sek. Balkanska štafeta Balkanska štafeta (800-1 400+200+100) 1) ASK Primorje (Goršek, Pleteršek, Skušek, Žgur) 3:27.0. 2) KAC (KunschUtz, No\vak, Egger, Haderer) 3:37.0. Primorje je postavilo v tej štafeti nov jugoslovanski in balkanski rekord (3:27.0). Tek na 3000 m: 1) (ioršek (Primorje) 9:20.4, 2) VVober (KAC) 9:22.2, 3) Srakar (Prim.) 9:56.1. Tek na 400 m: 1) Skušek (Primorje) 51.7, 2) Ehrlacher (KAC) 51.8, 3) Nabornik (P.) 54.4. štafeta 4X100m: I) KAC (Nowak. Egger, Haderer, Erlacher) 45.6 sek. — 2) Primorje (Gradišnik. Žgur, Skušek, Pleteršek) 45.9 sek. Z velikih vojaških manevrov Ljubljana : Jedinstvo 0 :0 Belgrad, 20. septembra. Po daljšem presledku je danes prišlo spet v prestolnico moštvo Ljubljane, da se pomeri z novim liginiin moštvom bejgrajskega Jedinstva, ki je zasluženo prispelo v vrsto liginih kluliov. Ko so snoči prispeli igralci Ljubljane v Belgrad, so jih na kolodvoru sprejeli zastopniki vodstva Jedinstva. Igralci Ljubljane so bili nad tem prijetno presenečeni, kajti do sedaj še nihče ui smatral z.a potrebno, da počaka in sprejme na kolodvoru slovenske nogometaše. Ta izredna gostoljubnost vodstva Jedinstva je naše igralce res prijetno presenetila. Ker se jo tekma mod Ljubljano in Jedinstvom odigrala ob istem času kakor tekma med BSK in Haškom na HSK-ovem igrišču, ji jo prisostvovalo le okrog 500 gledalcev, ki jim pa ni bilo žal, ker so videli izredno lepo prvenstveno borbo. Ljubljana je nastopila v postavi: Pogačnik, Bertoncelj L, Hassl, Slapar, Pupo. Boncelj, Janežič, Lah. Bertoncelj II., Žitnik, Tičar. Jedinstvo je nastopilo brez Sekuliča in Mijo-viča. Zlasti so je poznala odsotnost Sekuliča, ki je duhovni vodja moštva in eden najboljših igralcev Jedinstva sploh. Ljubljana se jo predstavila kol vigrana enajstorica, ki se zna boriti za zmago. Neverjetna požrtvovalnost je nadomestila vse eventuelne druge pomanjkljivosti in bi gotovo prinesla Ljubljani lepo zmago, če bi bila našim sreča malo bolj naklonjena. Neverjetna smola ni spremljala naših igralcev samo pri strelih na gol, nego tudi pri številnih |>oškodbah, za katero pa ne moremo obdolžiti nasprotnih igralcev, ker ostri naleti niso bili namerni. Nesreča je hotela, da jc bil že v 3. minuti prvega polčasa ranjen Slapar, tako da je Ljubljana celo igro igrala samo z 10 igralci. Tekma je ostala brez golov, ki so sicer glavno zadovoljstvo nogometnega občinstva, vendar pa je bila kljub temu napeta in polna razburljivih trenutkov. Največjo zaslugo za točko ima pri Ljubljani obrambni trio Pogačnik-Bcrtonrelj I.-Hassl, ki je bil neprodoren, ter krilca Pupo in Boncelj, ki sta s pametno defenzivno igro razbijala napade Jedinstva. V napadu je bila dobra desna stran Janežič-Lah. Janežič je imel v drugem polčasu edino priliko za gol, vendar je po nepotrebnem podal žogo na strani stoječemu Tičarju in s tem je propadla tako lepa priložnost. Po tekmi je vodja moštva Sekulič Vašemu dopisniku izjavil, da je Ljubljana igrala le|>o in da je rezultat realen. Vodja ljubljanskega moštva g. Kušar pa jo izjavil, da je zadovoljen z igro svojih fantov, obžaloval pa je preostro igro Jedinstva, ki je povzročilo številne poškodbe naših, ki so bile vzrok, da so naši igralci izgubili eno točko. • Belgrad, 2«. sept. lit. BSK : Hašk 4 : L Zagreli. 26. sept. I). Concordia : Jugoslavija 1 :0 (1 :0). Današnja igra je bila najslabša, ki jo je videl Zagreb v zadnjem času. Sarajevo, 26. sept. b. Slavija : Bask 1 :0. Split, 26. sept. b. Gradjanski : Hajduk 1 : 1 (1 : 1). Za tekmo je vladalo veliko zanimanje. Jadran: Hermes i :0 (0:0) Trnovski korenjaki so danes zagnali veliki zvon. Kdo bi si bil mislil, da igrajo letos tako dober nogomet! Hermežanom so jo proti pričakovanju prav pošteno zagodli. Zasedli so prvo mesto v svoji skupini. V prvi tekmi, ki jo bila tudi prvenstvena, so juniorji Ljubljane po mlačni in igračkavi predstavi porazili juniorje Hermesa s 5:1 (1:1). Ob pol 4 jc sodnik g. Vrhovnik zažvižgal zacelili udarec moštvoma Jadrana in Hermesa. Napad je Jadranov, hermežanska obramba pa je pridno razdirala. Svetit*. Vili jo poslal svoje v ogenj. Jadranski napad se dolgo ni mogel znajti. Skoraj vos prvi polčas je — razen prodorov — igral defenzivno, toda zelo uspešno. Nekaj nevarnih situacij sta rešila jadranska branilca, ko so bile videti že smrtnonevarne. Tudi 1'odbevšek je moral večkrat intervenirati. Neodločni hermežan-■ki napad ni znal pripraviti šansam materializa-cije. Gol je včasih visel že v zraku. Čeprav je Herntes skoraj ves prvi polčas napadal, so bili jadranski prodori mnogo nevarnejši in silovitej-ši. V drugem polčasu je začel Ilorines naglo popuščati. V 9 min. so siloviti prodori' prinesli Jadranu prvi in zadnji uspeh. Zajec je poslal ob levi prečki 1:0. Za pet minut je igra oživela; nalo pa je nosila do konca znamenje herinežanske izčrpanosti. Napad je usahnil, halfi so se vdrli v zemljo, le obramba je še držala. V tem delu igre so Jadranovci zaigrali solo-partijo. Razbita šišenska vojska je igrala nato do 10 minut pred koncem povsem podrejeno vlogo. Bilo je sicer še nekaj prilik za izenačenje, toda nespretni črno-beli svatje so si tudi te prilike kot priliko vtaknili za klobuk. Jadran si je osvojil po trdem in lepem boju dve točki. Trnovska fara je le dve točki zaslužila. Moštvo je od zadnjih časov ogromno napredovalo. Hermes nima niti polovične kolidicije. Trio j«, igral dobro le dvajset minut, potem je — mehak in neodločen — mečkal do konca. Po krilih so igrali kaj malo, kadar pa so, tedaj tudi navadno brez posebnega uspeha, ker te dve krili svojima halfoma nista bili kos. Prvenstvo II. razreda Mladika:Korotan 4:3. 0raIika:Moste 4:0, Mariborski spori Vis. knez-namestnik Pavle, desno od njega vojni minister general Maric na manevrih. mm IUSL ^ tr «Ef Knez namestnik Pavle (X) med italijanskimi vojaškimi zastopniki na mauevrib. Maribor, 26. septembra. Lahkoatletski miting S K Železničarja Naši labkoalleti so danes imeli izredno srečo glede vremena. Na prostoru SK Železničarja se je vršilo lahkoatletsko tekmovanje, na katerem je znani tekač-dolgoprogaš Podpečan dosegel že stoti Start za barvo svojega kluba. Klub se ga je ob tej priliki spomnil z dragocenim darilom, zastopnik Zveze slovenskih lahkoatletskih kluliov pa mu je izrekel čestitke in zahvalo kot pionirju in najstarejšemu dolgoprogašu v državi. Miting je potekel v najlepšem redu, motila ga je le nogometna tekma, ki se je vršila istočasno. Rezultati : Met krogle: Vidic (Maraton) 11.90, Radič (Rapid) 10.41, jeglič (Rapid) 10.41. Tek 3000 m: Grmovšek (Maraton) 9.57,4, Podpečan (Železničar) 9.58, Zupan (Železu.) 100,5. Tek 100 m: Mtlhleisen (Rapid) 11,7. Stropnik (Železničar) 11.9, Starešena—Vidic 12, Monderer, Rapid, s časom 11.8 je bil radi prestopa proge diskvalificiran. Skok v višino: Orossi (Ilirija) 165, Kraiijčič (Železničar) 1«), Jeglič (Rapid) 160. Štafeta 4X 200: Rapid v postavi Edi, Jeglič I., Monderer Miihleisen 1:40,4; Železničar 1:41; Mura 1:53,2. .Skok v daljavo: Skok (Železničar) 5.95, Ratko (Maraton) 5,79, Erjavec (Železničar) 5.74. — Lep rezultat Ratkota kot juniorja razreda R. Met diska: Radič (Rapid) 37.98, Vidic. (Maraton) 31.33, Jeglič II. (Rapid) 30.67. — Radič je s toni rezultatom postavil novi mariborski rekord, katerega je štiri lela branil Čellier (SK Železu.). štafeta 4X1500 m: Rapid 19:0,1, Železničar 19:0,5, Železničar 20,25. Maraton s časom 18,51, je bil diskvalificiran. Zanimivo je to, dn se je dal sodniški zbor od nekaterih atletov uplivati z zahtevo, da se štafeta Maratona diskvalificira radi tega. ker je neki mladi opazovalec, prevzet od navdušenja, jekel ob progi kakih 15 m pred ciljem z zadnjim tekačem Maratona, kateri je pa imel že toliko naskoka (30—40H1 pred ciljem), da bi ga bilo nemogoče mf^mlšm Časnikarski poročevalci opazujejo gibanje čet. dohiteti. Štafeta Maratona je bila v sledeči postavi: Žerak, Štrucl. Stojnšek, Grmovšek ter znaša povprečni čas 4.42,2. Kolesarstvo Kolesarska podzveza je priredila danes dirko z. namenom, da se dvigne zanimanje za kolesarski šport tudi med mladino, katera do danes še ni sodelovala na tekmovanjih. Zato je tudi razpisala lo dirko samo za fante, kateri na cestnih dirkah še niso tekmovali. Mladina pa ni pokazala razumevanja, kar bo vzrok v strahu, da njihovi rezultati ne bodo vsaj prilično odgovarjali rezultatom že poznanih dirkačev. Proga jo bila dolga 30 km do Polskave in nazaj s Startom in ciljem na Tržaški cesti. Javili so se štirje tekmovalci, kateri so kot začetniki niso ustrašili le razmeroma dolge proge. Rezultat je bil naslednji: 1) Urbančič 1:4.35, 2) černčec. 1:4.38, 3) Kač Matko 1:11.14. Povprečna brzina 28 km na uro jc zadovoljiva. Nogomet Nogometna mladinska tekma SK Železničarja in Maribora se je končala z rezultatom 2:1 za Železničarja. Borili sta se obe enajstorici prav požrtvovalno, poznalo pa se je predvsem mladini Maribora, da je vztrajno trenirala in to predvsem kondicijeki trening na večjem igrišču. SK Maribor : SK Cakovec 3:1 (2:0) Današnja prvenstvena tekma, ki sta jo imenovani društvi odigrali na igrišču Rapida, je končala s precej visoko zmago Maribora. Tekma je nudila včasih izvrsten šport. Tekmo je obiskalo precej občinstva. Zelo dobro je sodil g. Pečar, sodnik iz Ljubljane Dopoldne sta se na Stadionu srečali v prvenstveni tekmi mladina Železničarja iu Maribora. Po obojestranski lepi igri je zmagala fizično v boljši formi so nahajajoča mladina Železničarja z rezultatom 2:1 (1:0). Sodil je g. Nemec. V Murski Soboti jo bila presenetljivo visoka zmaga SK Muro. Današnja prvenstvena tekma med Muro in Železničarjem iz Maribora (dosedanji prvak Slovenije) je končala z visoko zmago krasno se razvijajočega moštva Mure: 5:0 (1:0). V Čakovcu se je odigrala tekma med Rapt-dom iz Maribora in Gradjanskim, ki se je končala 7. rezultatom 2:1 za Rapid. Celjski šport Jugoslavija : Laško 5:1 (2:1). Sodil jc Hobacher strogo in objektivno. Celje : Trbovlje 6 : 0 (2 : 0). V prvem polčasu je bila igra živahna in zanimiva, v drugem polčasu pa so Trhoveljčani popustili. Zaradi popustljivosti sodnika je tekma precej trpela. Celjani so bili fizično in tehnično močnejši. Nasprotno pa so se Trhoveljčani odlikovali |k> svoji požrtvovalnosti, vendar pa so jih nekatere, očividno krivične sodnikove odločitve, spravilo v nerazpoloženje. Sodil je Reinpreckt. — Tenis: Trst: L ubrana 4:2 Ljubljana, 26. septembra. V soboto popoldne in danes dopoldne se je vršit na ilirijanskili tenis-igriščih pod Cekiuvoim gradom dvoboj v tenisu med Trstom in Ljubljano. Zmagali so sicer Tržačan i, vendar bi bila zmaga domačih ravnotako mogoča, a'; Točke: Trst 1, Ljubljana 0, skupaj Trst 1, Ljubljana 1. Dr. Ca t-taneo (Trst):Šivic Gustav (Ljub.) 0:6, 3:6; Točko Trst 0, Ljubljana 1, skupaj Trst 1, Ljubljana 2. — Dr. M. Ara (Trsi):Gogala Evg. (Ljub.) 2:6,6:4, 6:3. Točke: Trst 1, Ljubljana 0, skuuaj Trst 2, Ljubljana 2. Double: Caltaneo-Ara (Trst) :Blei%veis-Banko (Lj.) 0:1, 0:3. Točke: Trst 1, Ljubljana 0, skup. Trst 3, Ljubljana 2. —■ Banfield-Sa.lar (Trst) :Gogalti-Šivic (Ljub.) 6:3, 0:6, 6:3. Točke. Trst 1, Ljubljana 0, skupaj: Trst 4, Ljubljana 2.