leto 1885.
311
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLIII. — Izdan in razposlan dne 25. septembra 1885.
137.
Ukaz ministerstva za finance od 3. avgusta 1885,
da je c. kr. velika colnija v Steinu prejela oblast napovednega postopka.
C. kr. veliki colniji v Stein-u n. D. daje se oblast napovednega postopka gledé colu podvrženega blaga, katero prevaža prva c. kr. privilegovana družba paroplovstva po reki Dunavi.
Dimajewski s. r.
138.
Ukaz ininisterstev za notranje reëi, pravosodje, poljedelstvo in trgovino od 16. septembra 1885,
8 katerim se izpreminjajo zvršitvena določila k §" 10 postave od 29. febrnvarja 1880 (Drž. zak. 8t- 35), o odvračanji in zatiranji kužnih bolezni pri živalih, obsežena v ministerijalnem ukazu od
12. aprila 1880 (Drž. zak. št. 36).
Odstavek 1. določil izdanih v zvrsitev k §“ 10 postave od 29. februarja 1880, o odvračanji in zatiranji kužnih bolezni pri živalih (Drž. zak. st. 35 ln 36), izpreminja se ter naj slove takö:
Nakladne in odkladne postaje za vožnjo prežvekovalk po železnicah naj določa politično deželno oblastvo, in to dovpravši gledé železnic, na katerih je poslo-vršba v rokah zasebnih upraviteljstev, c. kr. glavno nadzorstvo avstrijskih železnic, a pri železnocestnih progah, katere podstojé c. kr. glavnemu ravnateljstvu a'Vstrijskih državnih železnic, to glavno ravnateljstvo. Takisto je postopati, kadar 86 oamerja kako izmed obstoječih nakladnih in odkladnih postaj opustiti, predno 80 to stori. Politično deželno oblastvo postavlja tudi organe, katerih delo bode bivali ogledovati.
Taufte s. r. Prazàk s. r. Fulkenhayii s. r. Fino s. r.
(8lovenL.il.)	08
139.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 18. septembra 1885,
o ustanovitvi okrajnega sodišča v Žabnn v Galiciji.
Na podlogi §* 2 postave od 11. junija 1868 (Drž zak. st. 59) ustanovljuje se v okoliši Tarnovskega okrožnega sodišča za občine in grajščine :
I.	Bieniaszowice; Biskupice (nad Wisla); Borusowa; Choražec; Czyzöw; Greboszöw; Goruszöw; Gorzyce; Hubeniee; Janikowice; Kozlöw; Karsyj Klyz; Lasköwka odporyzowska; Lubiczko ; Otfinöw stoibski s Konopko ; Palu-szyce; Pasieka otfinowska z Bugajom; Pierszyee; Pileza zelechowska; Podlipie; Siedliszowice; Sikorzyce; Wola greboszowska; Wola zelechowska; Zakirchale; Zalipie; Zawierzbie; Zelazöwka; Zelichöw; Ušcie jezuickie; Odporyszöw; Sie-radza s Finkom;
II.	Demblin ; Jadowniki mokre; Jagodniki; Miechowice male; Miecho-wice wielkie; Nowopole; Wietrzychowice s Szymanowicami ; Pasieka in Pasierb; Wola rogowska; potem
III.	Konary; Nieciecza; Podlesie dçbowe; Zabno s Przedmiešciem in Tar-gowiskom — okrajno sodišče, katerega uradni sedež bode v Žabnu.
Kadar začne ui-adovati to sodišče, — kar se pozneje določi in na znanje dâ, — odločijo se pod I imenovane občine in grajščine iz okoliša Dombrovskega okrajnega sodišča, pod II imenovane občine in grajščine iz okoliša Radlovskega okrajnega in Krakovskega deželnega sodišča in pod III imenovane občine in grajščine iz okoliša Tarnovskega mestno-delegovanega okrajnega sodišča.
Prazàk s. r.
lio.
Uka/, ministerstva /a trgovino o<l 25. septembra 1885,
o pisanji dnevnika na avstrijskih pomorskih trgovskih ladjah daljne voinje in velike pri'
brežne voinje.
§• 1.
Na vsaki avstrijski pomorsko-trgovski ladji daljne vožnje in velike Prl' brežne (prikrajno) vožnjo mora se pisati dnevnik v obliki, kakor zapové pomorsko oblastvo, in po navodilu, kakeršno izdd rečeno oblastvo za vsako vrsto ladij.
Dolžnost, pisati dnevnik ladje, prestane samo tedaj, kadar je ladja raz-premljena.
Na vsak list dnevnika pomorsko oblastvo udari zastonj štempolj in zapi®0 zapored idočo številko.
§. 2.
Poleg dnevnika, kateri se rabi, imej vsaka ladja daljne vožnje in velike pri-brežne vožnje še en dnevnik v prihrani (reservi).
§• 3.
Dolžnost pisati dnevnik ima na ladjah daljne vožnje med vožnjo ladjar in vsakokratni stražni oficir (krmar), dokler kateri straži, a v pristanišču ladjar ali pa tist oficir na ladji, kateremu ladjar to izroči. Na ladjah velike pribrežne
vožnje ima ladje voditelj dolžnost, dnevnik ladje pisati.
*
§• 4.
V	dnevnik ladje morajo se vpisavati vsi meteorologični prikazi in vsi podatki in prigodki, ki se tičejo plovstva, službe na ladji, naklada (tovora), moštva, in tako tudi vsakovrstni prigodki, kateri bi utegnili zanimati državna oblastva, pomorstvo, lastnike ladij, pošiljalce tovora, zavarovalce in tretje osebe, imajoče kako pravico.
§. 5.
Prva izvirna vsebina kakega vpisa ne sme se ni izbrisati ni drugače nečitna storiti niti ni dopuščena nobena strugotina (razura) ali taka premena, po kateri bi mogla nastati dvojba o tem, je li takšna premena storjena uže pri prvotnem vpisavanji ali stoprv pozneje kdaj.
§• 6.
V	24 urah po tem, ko bode ladji pripuščeno svobodno občenje v pristanišči, kamer je bila namenjena, treba je dnevnik položiti v tozemstvu pred pristanski urad, a v inozemstvu pred c. in kr. konzularni urad.
To oblastvo vrne ladjarju za časa dnevnik, korenito pregledavši ga; a po-prej ga vidimuje, zabeleži, kako je našlo, da je dnevnik pisan, ter pristavi kake opomnje o uradovanji, provedenem zarad kakega prestopka, in o poterjanih globah.
Za pregledbo in vidimovanje dnevnika ladij ne opravlja se nikaka pristojbina.
§• 7.
Izpisane dnevnike treba je pri pristanskem uradu domovinskega pristanišča v hrambo dati ter ondnkaj deset let hraniti.
Ako vendar katera ladja dospè v Trst, predno se povrne v domovinsko pristanišče, treba je nje izpisani (do konca popisani) dnevnik preoddati opazovalni postaji c. kr. trgovinske in navtične akademije v znanstveno porabo.
Po tem ko je dnevnik bil porabljen, odpravi se po Tržaškem pristanskem in pomorsko-zdravstvenem glavarstvu (kapitanatu) na pristanski urad domovinskega pristanišča.
§• 8.
Ladjar, odnosno ladje voditelj odgovarja za vsak prestopek propisov o pisanji dnevnika na ladji.
§• 9.
Vsak prestopek tega ukaza, kolikor ne pada pod občno kazensko postavo, kaznjuje se z globo do sto goldinarjev.
Globe, katerih ni moči poterjati od prestopnikov, premeniti je v kazni zapora ; v tem slučaji sme se enodneven zapor prisoditi za iznos od enega do desetih goldinarjev, a nikoli naj se ne prisoja nikomur daljši zapor nego na petnajst dni.
Za te prestopke biva pristanski ali pa c. in kr. konzularni urad, ki ima prvi povod zvršiti kako delo kazenskega urada, prva, pomorsko oblastvo druga, in ministerstvo za trgovino tretja stopinja (instancija).
§. 10.
Ladjar sme krmarju v slučaji večkratne nepravilnosti ali nemarnosti v pisanji dnevnika ladji po disciplinarnem poti prisoditi globo do dvajsetih goldinarjev.
§• 11.
Kazenski novci, kar se jih nateče (§§. 9 in 10), gredö v zalog za podporo pomorstva.
§. 12.
Pričujoči ukaz pride v moč šest mesecev po razglašenji.
Dnevniki ladij, kar jih biva v rabi, smejo se uporabljati, dokler se ne izpišejo.
On dan, katerega začne veljati ta ukaz, izgubč svojo moč vsi zdaj veljavni propisi o pisanji dnevnika na ladjah.
Pino s. r.