SKUPINA FKÏURIN KITAJCEV V ZBIRKI PORCELANA NARODNEGA MUZEJA
Mateja Kos, Ljubi jami
Zbirko porcelana Narodnega muzeja so obogatile zlasti dražbe inventarjev iz nekaterih slovenskih gradov, Tedanja banovinska uprava je namreč del predmetu v odkupila za Narodni muzej. Drugi, Se bogatejši vir pa je bil povojni Federalni zbirni center z naropanim premoženjem iz premožnejših meščanskih domov in gradov K.er je zlasti v drugem primeru provemenca predmetov popolnoma zabrisana, nimamo skoraj nobene možnosti za ugotavljanje izvirnosti posameznih predmetov. Povrli vsega so se predmeti, ki so jih v zgodnjih petdesetih letih shranili v Narodnem muzeju, ob mnogih selitvah zbirk tedaj na novo ustanovljenega Kulturnozgodovinskega oddelka pomešali s starim fondom iz 19. stoletja.
Skoraj nemogoče je torej zanesljivo ugotoviti, kdaj so posamični predmeti prispeli v muzej, čeprav bi nam prav ta podatek najbolj pomagal pri določanju originalnosti predmeta. Vedeti je treba, da so med izdelki iz porcelana najpogosteje ponarejali ravno Izdelke največjih in najstarejših tovarn porcelana (Meissen, Dunaj, Nymphcnburg, Sevrés itd.), hkrati pa so svoje prispevali tudi historični slogi v drugi polovici 19. stoletja, ko sta se močno razmahnila vlivanje in poslika-vanje starih izdelkov najpomembnejših oblikovalcev, ki sla temeljili celo na natančnem proučevanju starih lehnik. Seveda so velike tovarne taksne izdelke, ki se sicer skoraj v ničemer ne razlikujejo od originalnih, označevale s posebnimi znaki. Vendar sta ie takrat konkurcnca in skrb za preživetje delali čudeže in pojavljale so se kopije oziroma replike brez teh dodafnih oznak. Poseben primer so izdelki Dunajske porcelanske manufaklure. kjer je ločnica leto 1864. Tedaj je namreč zaprla svoja vrata, polizdelke z že vtisnjeno tovarniško značko pa je razprodala manjšim lokalnim delavnicam in obratom, Poleg biskvitnih polizdelkov je tovarna prodala tudi pravico do uporabe svojega znaka, stiliziranega babenberškega grba, na poticah modelant pa so se znašli celo kalupi.
Ves ta uvod Zeli pojasniti, na kakšne ovire naleti kustos pri ugotavljanju originalnosti posameznih predmetov, na temelju katere jc Šele mogoče vrednotenje, V drugi polovici 1H. stoletja je bil porcelan še vedno nadvse dragocen material, dostopen samo najbogatejšim. Od tod kopiranje in ponarejanje, zlasti v drugi polovici 19. stoletja Predmeti so hili namenjeni predvsem na novo obogaielemu meščanstvu, ki je tudi s temi, na prvi pogled dragocenimi predmeti skušalo dokazovati višji položaj na družbeni lestvici.
157
Ko jc med Študijem v Miinchnu mojo poznrnost zbudila kataloška enota Številka 48 iz kataloga Dragocenosti Bavarskega narodnega muzeja (Klečeča Kitajka),1 sem dr. Rainerju Ruckertu. avtorju zapisa v katalogu, in tudi avtorju temeljnega dela o modelarju nymphenbur5ke porcelanske manufakturc Franzu Antonu Bustelliju,? omenila podatek, da tudi Narodni muzej v Ljubljani hrani Buslellijeve figurine, in to kar Štiri, Takoj je sledilo vprašanje o originalnosti teh figurin, zlasti Se, ker je iz tedanje muzejske inventarne knjige razvidno, da so bili vsi štirje predmeti vpisani vanjo šele v devetdesetih letih 19, stoletja. Prav po letu 1890 se je na tržiSču pojavilo večje Število figurin, kopij Bustellijevih izdelkov, ki so nastale po ohranjenih lesenih kipcih kiparja Gbringa, saj se originalni kalupi prav za serijo Kitajcev niso ohranili. Vendar so bile te kopije signirane drugače, kot je sicer značilno za izdelke miinchenske manufakture: drobne diagonalne črte na bavarskem grbu so potekale v nasprotni smeri,
Dr. Riickert je prijazno opravil ekspertizo ljuhljanskih Kitajcev in ne le ugotovil, da gre za originalno Bustcllijevo delo iz časa okrog 1760, temveč je tudi opozoril, da hrani Narodni muzej v Ljubljani - po njemu znanih podatkih - največji znani komplet teh figuric. Poleg Khajca iz Bavarskega nacionalnega muzeja je v javnih zbirkah večjih evropskih muzejev od originalov iz Šestdesetih let 18. stoletja samo 5e fig uri na Kitajke iz Viktoriji nega in Albertovega muzeja v Londonu.
Žal ne iz inventarne ne iz akcesijske knjige tedanjega Deželnega muzeja ni razvidna provenienca teh figuric. So prišle v muzej kot darilo ali kot odkup? Prav lako ni znano, kdaj se je to zgodilo, saj so v devetdesetih letih v uradne dokumente po posameznih skupinah vnaSali fond. pridobljen od ustanovitve muzeja leta 1821 do devetdesetih let, Izvor Štirih Knajcev bo torej ostal zagrnjen v temo.
Več pa lahko zapiSemo vi same ni motivu, ki se vključuje v tedaj modno motiviko chinoiserij. Gre za eikel 16 kitajskih božanstev, ki so jim dodani Se častilci, in sicer deset figuric moSkih in žensk. Celotna skupina je rabila kot nam iz m okras pri deserlu. Namizni okras V obliki figuralnih skupin (priljubljeni motivi SO Se osebe iz commcdic dcITarte, rokokojske galanterije - tako skupino je Bušteli i izdelal leta 1755 ob poroki ene od bavarskih princes; gre za miniaturen vrt z vsemi arhitekturnimi detajli, s cipresami, okrasnimi vazami, damami in kavalirji -skupine amoretov, personifikacije letnih časov. Križanja ipd.) je značilnost druge polovice 18. stoletja", sredi tega stoletja so bili namreč v modi nastavki v obliki razgibanih, bogato reliefno okrašenih, nad g I ažurno poslikanih in zlatcnih posod. Še kasneje, ob prelomu iz 18. v 19, stoletje, pa so posamezni deli namiznega okrasja končali v vitrinah, kjer so bili zavarovani pred poškodbami in uničenjem, vendar pa iztrgani iz svojega prvotnega konteksta.
1 R. Mücken, Kostbarte iien, bayerisches National mu se u m, Bildtuhrer 2, München 1975,
str. 48.
3 K. Kücken; Franz Anion Husielli, München 1961 Srkt1".
Franz Anton Busiellijtobilod leta 1754 modelar v porcelanski manufakturi Nymphenburg (ustanovljeni leta 1747). Njegov izvor m awn, nekateri avtorji (e.g. Effi ßiedr/y-u s ki v ßrinckmannovem leksikonu porcelana, M tizichcri 1987, sir, 88) pa navajajo, daje bil učenec kiparske Sole Johanna Hapiisia Straiiba v Mihichnu. Umrl je leta 1763 v Nymphcnburgu.
J 58
Namizni okras ne je molivnu ujemal s formo in dekoracijo servisa in je torej le estetsko poudarjal slavnostno pripravljene mize, Bil je lorej obvezen sestavni del vsakega bogatejšega pogrinjka. Šele kasnejia desetletja so znala cenili tudi njegove posamezne dele kol miniaturni kiparski okras meščanskih stanovanj.
Štirje ljubljanski Kitajci niso samo dokument visoke ravni evropskega oblikovanja porcelana, ampak tudi primer baročnega okusa pri tako vsakdanji stvari, kot jc pogrnjena miza. Zaradi svoje unikatnosti bodo verjetno kmalu privabili strokovnjake za baročni porcelan, gotovo pa bodo opozorili tudi na zbirke manjših muzejev, ki jim nihče ne hi pripisal, da v svojih depojih skrivajo največje dragocenosti.
katalog3
1.	Klečeča Kitajka z žerjavnico. Ulit in hosiran porcelan, nadglazurna poslikava in pozlata. üignirano z vtisnjenim bavarskim grbom. Nymphenburg. Bustelli. 1754-1763
Narodni muzej, Ljubljana, inv. št. 1637 (si. 89)
2.	Klečeča Kitajka. Ulit in hosiran porcelan, nadglazurna poslikava in pozlata. Signirano z vtisnjenim bavarskim grbom. Nymphenburg, Bustelli. 1754-1763 Narodni muzej, Ljubljana, inv. St, 1638 (si. 90)
3.	Kitajec v oblačilu s cvetnim vzorcem. Ulit in bosiran porcelan, nadglazurna poslikava in pozlata Sign i rano z vtisnjenim havarskim grbom. Nymphenhurg, Bustelli, 1754-1763
Narodni muzej, Ljubljana, inv. 5t, 1639 (si. 91)
4.	Kitajec v progastem oblačilu. Ulit in bosiran porcelan, nadglazurna poslikava in pozlata. Signirano z vtisnjenim bavarskim grbom. Nymphenhurg, Bustelli, 1754-1763
Narodni muzej, Ljubljana, inv, št, 1640 (si. 92)
' Pod al k i i/virajo iz strokovne kartoteke Kultu rnOzgodavinskega oddelka Narodnega muzeja, ki jo je za vse Štiri figuri ne oskrtwla prof. HankaStular.
159