Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
LJubljana, sobota, 22. marca 1S24
ueman i>mninmwiwn 1 —a—ra
Loto V., štev. 71
lihnjn ob i zjntraf.
ftane mesečno 50-— Din inozemstvo 30'—. B neobvezno
Oglasi po tarifu.
Uredništvo:
Jliklošičeva costa St. 16/1. Telefon št. 72.
Cena 2 Din
Upravnlštvo:^
L|ubl|ana. Prešernova" ul. št. 54. Telef. št. 33^
Podružnici:
Maribor, Barvarska ul. 1; Celje, Aleksandrova c.
Račun pri poštn. čekov zavodu štev. 11.312.
Ljubljana, 21. marca. Nemčija stopa s svojimi policijskimi In diplomatskimi metodami naglih korakov nazaj v dobo cesarja VVilhelma. 1'mcrjeni elementi so od dno do dnu v večji meri izpostavljeni preganjanem. Prof. Quidde, eden braniteljev pacifiznv. je danes pod ključem kot volcizdajuik, ker je nasvetoval Nemčiji. naj pošteno izvrši mirovni ugovor r Versaillesu in ker je javno protesti-,al proti tajnemu oboroževanju Nem-fije.
Silna je bila radost v vseh krogih nemško države, ko je amsterdamska tontremina z uspehom jela rušili fraa-roski frank in s tem položila kal ohlajanja mod Belgijo in Francijo. A ta r.dost. je bila kratkih nog. Naenkrat se je izvedelo, da Amerika noče pusti-■i. da bi Francija, ki jo za svobodo člo-reštva skoro izkrvavela, glupo pro-iad!a na surovem finančnem manev-u onih istih Nemcev, ki s pomočjo vetovnega židovskega časopisja dokazujejo, da so gladni in bosi in da re morejo plačati odškodnine za opu-itošeno Francijo.
Razočaranje je bilo veliko in ob-tnein je nastopila tudl huda r.evar-rost, za vse one, ki so Špekulirali v velikem slogu na padec francoskega buka. Da se zapreči franko-ameriška protiakelja in vendarle morda doseže l;tavko Poincarčjeve vlade, so so Semci odločili za infamno intrigo. Pred par dnevi jo najprej :Berlinei eblatt* in za njim Službeni \Yolf-biro objavil koncept ali prepis tijnc pogodbo, katero je baje skleni'a Francija s Češkoslovaško. V tej po-ilbi so obravnava razmerje do skoro ;ch evropskih držav, in sicer na *•' kateri mora izzvati globoko n-3-unpanjo in odpor v Italiji, Poljski, Rusiji, v Ameriki in Angliji pa izzvati '-ričanje, da Francija in Ceškoslo-»tka v svojem imperijalizmu pripravljata novo vojno, vsled česar jim sc-reda noben previden kapitalist ne mo-zauoati svojega denarja. Pariz in Praga sta seveda takoj de-eantirala, vendar je celokupna jtali-jinska in nemška štam pa širila z omljivimi opazkami nezaupanje, morda je pa vendar res tako, da tojijo tajne pogodbe, katere na ijrotujejo mednarodnemu paktu o fei narodov. Danes je 'Berliner Ta-icblatt* objavil novo" pogodbo, in si-vojaško konvencijo med Čeekoslo-ko in Francijo, katera je bila baje iklenjena 28. oktobra 1918. Tudi ta konvencija je izmišljena in je dr. Be-, je to, kakor da molite litanlie ali rožni ver.ec. Srce se vam kar smehlja in imate s tem dopadajenjo pred Bogom in odpustke . . .»
Torej tudi odpustke! Naroči in čitaj ♦ Slovenca«, tako pridiguje škofov odposlanec, pa boš nekaj časa manj v vicah. Ali je dosti razlike mod onimi, ki so odpustke prodajali na kilogra. te, in med Umi ljudmi?
ln to je krščanstvo? Citirajte cerkvene pisatelje latinski ali grški, citiraj profesorje. Mi si ne moremo pomagati: Kani nc gre v glavo, da je ta.ko pridigovanje Kristov natik in da je tako delo Bogu dopadljivo. Zato pa ostanemo pri tem, da je verskemu življenju naša odkrita graja teli kulturnih škandalov koristna in da mu SLS b svojimi zlorabami samo škoduje.
Je res, da si cerkev lasti cenzuro kn.Mg in časopisov. Nismo pa še Puli o cerkvenem procesu, ki bi po predpisani proceduri dal »Domovino« na indeks.
Citiranje Kitšojnvega kanonskega prava nn tem nič ne spremeni. Prof. Knšpj se je ob priliki ustavne debate odločno in javno zavzel proti obveznosti verskega pouka v šol.ih. češ, !.i bi bil tak pouk proti verski sv it,odi Izjavil se je zoper konkordat, češ, da država n<> r.inre priznati nobene enaka vred" e < b'rt*ti v svojih mejah. l'o-fcpodje okoli »Slovenca* naj so naj prej r,izračunajo ž njim o tem zanimi-
vem vprašanju, kjer smo mi inn go popusti,jivojši kakor je gosp. proa - r Ruše j, in šele potem naj se nanj pozivajo.
Medtem pa naj nas s kanonskim pravom pusto v miru, l'o starom kanonskem pravu nummus niimum pare-re nou potest in obresti so torej kaznivo dejanje in če se klerikalci sklicujejo na najnovejše cerkveno določbe, no morejo vendar trditi, da Jo pravilno (s cerkvenega stališča), če n. pr. njihova »Zadružno-gospodarska banka« računa 25 #! Pa škof se ne gane in vendar po Kušeju cerkveno kazni lahko zadenejo tudi pravne o->e-be. Šo mnogo so dn iz kanonskega prava dokazati, tega pa nikoli, da n r-kev uči, da treba v občinske odbore voliti samo iupnikovo podrepniko.
Škofje in duhovniki se včasih tudi motijo. Ljubljanski škof je preklel in zažgal Cankarjevo delo. Proklel jo Prešernovo muzo na Marijinem trgu. Pridigovali so o njoj po vsej deželi. Naprednjaki so trdili, da muza ni. nevarna za moralo, škof pa da je, in se skliceval na kanonsko pravo ... Pa muza je ostala in celo škof so danes več ne pohujšuje . . .
Konflikt med Rusijo in Kitajsko
Med sovjetsko Rusijo in Kitajsko jo prišlo do resnega konflikta in trenotno jc težko reči, kako sc bo afera med obe« ma največjima državama Azije šo raz« vila. Sovjetski vladi je bilo mnogo le« žeče na tem, da živi v dobrih odnošaiih s Kitajsko. S tem bi imela za vsak slučaj zavarovan hrbet in tudi znatno lažje sta« lišče napram Japonski, kakor tudi za« padnim velevlastim, posebno Angliji, ki bi se nc mogle posluževati Kitajske kot nekake barijere proti Rusiji. Pogajanja med obema vladama za obnovitev diplo« matičnih odnošajev so v resnici žc tako napredovala, da bi morala ruski zastop« nik v Pekingu Karakan in pooblaščenec kitajske vlade Van, dne 14. marca že podpisati tozadevno pogodbo. Toda nc« nadoma jc kitajska vlada v zadnjem tre« nutku odpovedala podpis. Karakan je protestiral proti takemu postopanju in izjavil, da zvrača vso odgovornost za razbitje pogajanj na kitajsko vlado, ako se podpis Vana ne potrdi v treh dneh. Obenem je ruski komisar za zunanje za« deve Cičerin opozoril kitajskega zastop« nilca v Moskvi na posicdicc postopanja njegove vlade in pripomnil, da ima tudi potrpežljivost sovjetske vlade svoje meje.
Kaki motivi so vodili kitajsko vlado, da je odklonila podpis pogodbe za ob« novitev diplomatičnih odnošajev z Ru« sijo, jc tc/ko reči. • Nedvomno pa so igrali pri tem odločilno vlogo francoski in tudi ameriški vplivi. Položaj je vse« kakor zelo težaven in napetost med obe« ina državama vedno večja, kakor poroča «Dai1y Mail» iz Pekinga, je kitajska vla« da žc ukazala poslaniku sovjetske Ru« sijo v Pekingu, Karakanu, da zapusti Kitajsko, ker je razžnlil kitajskega zu« nanjega ministra s svojimi notami, ka« terih zadnja jo vsebovala cclo ultimat, ki jc dajal Kitajski tri dni časa.
Ta vest uradno sicer šc ni potrjena, dejstvo pa jc, da je sovjetska vlada pre« kinila nudaljna pogajanja s Kitajsko in isti sporočila v posebni noti, da si Rusija pridržuje pravico, da določi pogoje bo« dočih pogodb s Kitajsko. Kitajski zuna« nji minister \VcIlington.Koo je po naj« novejših vesteh sporočil Karakanu, da naj rok za podpis začasne pogodbe med sovjetsko vlado in Kitajsko podaljša za toliko časa, da dobi Van potrehno po« oblastilo. Karakan je to odločno odklo« nil in pripomnil, da o tej ponudbi Mo« skvi sploh nc bo poročal. Obnovitev jip« gajanj je mogoča sedaj lo v tem slučaju, ako Kitajska brezpogojno prizna sovjet« sko Rusijo.
Sovjetska vlada je obenem žc pričela roži joti. Novo imenovani predsednik vo« jaškega sveta Franze je na svojem pr« vem službenem govoru na vojaškem se« Stanku iz vse Rusije naglnšal. da se Ru«
Politične beležke
+ Borba za «Kmetljsko družbo«.
Favorizirani od radikalske vlade skuša-
lo klcrikalci zdaj čez noč stvoritl umetno toliko članov .Kmetijske družbe«, da bl pri novih volitvah delegatov mogli dobiti večino. V to svrlio so si dobili milijonske rezerve iz »Gospodarske zveze« in »Zadružne gospodarske banki« In plačajo članarino po 20 Din za vsakega, ki sc obveže, da bo volil s klerikalci. SLS razglaša, da ima tako nabranih že 16 tisoč »članov« t. j. za 320.000 Din. Te dni bodo vse skupaj priglasili. Vprašanje !e le, jeli g. Ztipnck kompetenten, da sprejema nove člane. Ml mislimo, da nc. Kar on naredi Jc sploh brez pravne podlage. Zato se nam zdi, da Je trud črne gospode zastonj. SKS Jc to vprašanje temeljito zavozlla, a skrbljcno bo, da Jarc-Rcmčcva drevesa ne zrastejo do nebes.
+ Breztaktnost. G. dr. VI. Ravnihar je napisal v svoje glasilo notico, v kojl trdi, da sc bo na jutrišnji sokolski skupščini sklepalo o tem, ali sme biti vodilni politik starosta JSS. In ker je on mnenja, da sme biti, zato dan pred skupščino daje ostavko. Ta notica jc seveda agitacija za lastno oscblco in se žnjo hoče jedro vprašanja izkriviti. Ml bl g. Ravniliarju lahko po zaslugi odgovorili, a se vzdržimo vsakega vmeševanja v notranjo sokolsko osebno vprašanje. Prl-bijcino pa, da jc bivši starosta tik pred skupščino šel v javnost z zavito časopisno agitacijo.
-f Najradikalnejša opozicija. Ko sc že toliko govori o spreobračanju radi-čcvccv, bi človek mislil, da je abstinenč-ua politika, bodi žc z dobrimi ali slabimi posledicami, najskrajnejša iorma opo zicije. Da temu ni tako, podučujc Hrvate faliranl general baron Sarkotič, ki priobčuje svoja ultratrankovska modrovanja v časepisu »Neucs Reich«. V njem graja Radiča in pravi da Je program najradikalnejših hrvatskih sinov obeležen v nastopnem: »Hrvati nimajo na Balkanu ničesar iskati. Sklep njihovega zbora na Cctinju v letu 1527. in pragmatična sankcija od 1. 1712. o zvezi s Habs-buržani sta šc vedno v veljavi. Pogledi Hrvatov morajo biti usmerjeni proti severu, kamor jih vežejo kulturne in ekonomske vezi, ki bi morale biti čiin tesnejše in bi morale sčasoma dovesti tudi do primerne politične zveze z Nemci in Madžari!« To je torej najradikalnejša opozicija, ki jo zastopa potoglavi general, nekdanji slavni upravitelj Bosne, ki velja za duševnega voditelja bi inspi-ratorja zagrebških frankovcev.
+ Radikalski manever. Dopisnik »Riječi« navaja epizodo, kako sc je v sredo pri predsedniku verifikacijskega odbora informiral zastran verifikacije 30 novih radlčevskih mandatov, a je dobil odgovor: »Zakaj pa onih 20, ki smo jih uprav ekspresivno verificirali, nI prišlo v skupščino? To vendar ni resno!« — Morda pride vseh 50 skupno! je pripomnil dopisnik. — »Odkod naj to vemo? Zdaj vsaj vidimo, da se njim ne mudi, zato ne morejo nam očitati, da namenoma zavlačuicmo verifikacijo!« — Kakorkoli se v teh besedah skriva manever, pravi dopisnik, se ne da ugovarjati, da so radičevci z vsem svojim postopanjem omogočili tako "ravnanje. Radikali se nc bodo žurili z verifikacijo, dokler ne bo proračun pod streho. Ta namera pa, kakorkoli sc to glasi paradoksalno, se sklada tudi s taktiko opozicijskega bloka; kajti ako bi novih 30 mandatov tudi bilo takoj verificiranih, nc bl radičevci prispeli v skupščino pred končanim proračunom. Rna in druga grupacija namreč vc, da ne more računati na volilni mandat, kakor to Radič neprestano nagla-šujc. Krona želi, da gredo posli dalje, dokler sc nemožnost delovanja s sedanjim parlamentom ne dokumentira povsem jasno. To pa je tudi pravilno. Krona nl za to tu, da pomore zdaj tej zdaj oni grupi k pomnožltvi mandatov. Volitve pridejo, kadar bo povscin očitno, da se je premenila celotna princlpijclna in programatlčna osnova, na kateri je narod volil svoje poslance. Ako nl solidne poslovile večino ali ako nastanejo take strankarske perturbacile, kl temeljito premenijo sedanje stanje, tedal dospe apel na narod .. Clm dospe vsaj ena uartijp radlčevcev v parlament, po-
tako sem pretežno zbog »Bele roke od šel v pokoj...» Slučaj z generalom Oka novičem ic tcin zagonetnejšl, ker le mož do nedavnega bil urednik »Tribune«. Ker pa je slednja pred par dnevi zaspala, jc Okanovič pristopil k skupini poslanca Rankovlča.
+ «Hrvat» o verifikaciji ln položaju. »Hrvat« v posebnem članku pod naslovom »Pašič mora Iti«! razpravlja o radikalski smicnlici z odgoditvljo verifikacije 30 novih radlčevskih poverilnic i meni: «Da 20 radlčcvccv, kl so žc verificirani, ni še odšlo v Beograd, to nl nikak razlog, da se odgodl verifikacija novo predloženih pooblastil. Dobro se vč, zakaj prvi še niso odšli. Osnova delovanja opozicijskega bloka šc nl bila popolnoma pretresena, in sodelovanje dvaisctoricc v skupščini nc bi imeli onega pomena kakor se bo pokazalo, ko jih enotno nastopi 60...« Ta argumentacija sicer malo šepa kakor tudi ni okusno vmesno cikanje na Pribičeviča, ob katerega sc »Hrvat/ naravno mora obregniti v vsakem članku. Značilen pa ie sledeči zaključek: »Radič odklanja vsako sodelovanje v novi vladi, zahteva pa najodločneje, da se z vlade umakne Pašič. Pašičcva vlada le zapreka vsaki akciji za konsolidacijo In ureditev razmer na jugu. Še več, ona le povzročcvalka opasnostl In neredov, kl se utegnejo pojaviti! In zato Pašič mora iti, čim preje, tem bolje.« Torei Radič želi samo odstranitev Pašiča, radikalov pa ne?..
Po svetu
— Proračunske debate v koroškemu deželnemu zboru. V torek je zaključil koroški deželni zbor debato o proračunu za leto 1024. Primanjkljaj znaša 15.8 milijard. Proračun predvideva tudi kredit za zgradbo mostu preko Drave pri La-budu.
— Nemški kronprlnc v Berlinu. Bivši nemški kronprinc se proseli v Berlin. Vla da mu jo pred par dnevi sporočila, da mu na njegovo prošnjo dovoljuje stalno bivanje v prostolici. Kronprinc je podprl svojo prošnjo z motivacijo, da Bi mora služiti kruh in da mora v ta, namen prodajati poljedelske stroje. Ker so nemški agrarci od prvoga do zadnjega monarhi-sti, jo upati, da bo kronprinc dobro služil.
— Turki izganjajo kristjane. Francoski listi poročajo: Po poročilih najvišjega francoskega komisarja v Siriji, generala Weyganda, jo turška vlada v An-gori tekom lanskega leta izgnala iz Male Azije, £la5t.i pa iz oko'iša Urfe, okoli 30 000 kristjan3v, Airr.ene.ev, Grkov .n Kaldajo.ev, ki so 60 zatekli v Sirijo. Bili so v ta'-i bedi, da sc je moralo za vse preskrbeti stanovanje iu prehrana. Kljub vsom protestom se izgoni še vedno ponavljajo in je bilo tekom letošnjega leta zopet izgnanih kakih šest do sedem tisoč kristjanov, ki so se zatekli v Alcp-po, kjer ni dovoljnih prostorov zanje, so pa v najhujši bedi. Turki, ko jih preženejo iz njihovih domov, jim zaplenijo vse imetje ln jim puste edinolo toliko obleke, kolikor jo imajo na sebi. Vsi morajo podpisati izjavo, da so izseljujejo prostovoljno. Francoska vlada je protestirala proti takemu nečloveškemu postopanju turških oblasti.
— Rusko - nizozemska pogajanja. V Berlin je prispelo nizozemsko poslaništvo, ki ima nalogo, da se pogaja z berlinskim poslanikom sovjetske vlade, Krestinskim, za sklenitev trgovinske pogodbe. Zdi se pa, da so sovjetska vlada nočo zadovoljiti s samo navadno trgovinsko pogodbo, temveč zahteva, da Nizozemska službeno prizna sovjetsko vlado.
— Katastrofa japonske podmornice. Pri Safebu jo neka japonska podmorska ladja trčila na odprtem morju v voliko bojno ladjo in so potopila. Na krovu pod-mornioe jo bilo 48 mož in 4 oficirji, ki so vsi utonili.
— Spomini na Napoleona L bodo prodani na dražbi. Arehambault, oden Izmed Napoleonovih služabnikov na Sv. lielcni, je pripeljal s seboj po smrti svojega gospoda nekatere spomine, katere sedaj njegovi dediči prodajalo nn javni dražbi. Med njimi je kozarec, iz katerega je Napoleon poslednjlč pil, kos mre žo iz groba, trska rakve — celo srajca, v kateri Je umrl. Malo upanja Je, da si pridobi napoleonski muzej te spomine, ker njegova skromna sredstva ne morejo konkurirati z ameriškimi zbiralci
Mm sobolsM Tabor!
Kako bi morala biti organizirana zaščita dece
I. Obseg z. d. In ml.
1.) Pravilno pojmovanje z. d. in mi, mora obsegati vso deco brez razliko ni socialni položaj njenih roditeljev, čuva. ti mora nad deco od njenega spočetka do dobe Baniostojnosti in jo pripeljati do tega, da pestane vsak otrok socialna vreden in koristen član družbe.
2.) Z. d. in ml. ri lo v tem, da ščiti deco in mladino pred nozdravimi ln kvar nimi vplivi družbo in družine, temveS mora tudi pozitivno pospeševati njen Ii-zičnl in duševni razvoj. .i
3.) Cim primitivnejšl je ustroj družba in države, tem manjša je potreba po za-ščiti dece in mladine. Čim bolj napredu, je ekonomski, sočutni in kulturni (la.y.| kulturni) razvoj družbo in države, tembolj se širi delokrog z. d. in ml.
U. Razdelitev dela za z. d. in mladine.
Smotrena razdelitev dola je najboljši porok za uspeli dela. Zaščita dece in mia dine ol>sega štiri velike panoge, in sicers
1.) Higijenska zaščita deco in mladine,1
2.) Socialna zaščita dece in mladine. S.) Vzgojna (vaspitna) zaščita dece ia
mladino.
4.) Pravna zaščita dece in mladine. Ad 1.) Hig. z. (preventivna) ima najširši delokrog, ker se mora posvečati deri in mladini vseh slojev in pričeti pri noseči materi in ga spremljati do njegove dozorelosti. Posvotovalnice za matere, oskrbovalnice za dojenčke, propagandi za dojonje, materinski domovi, higijena noseče matere; kliniko za malo deco in šoloobvezno doco, šolski zdravniki, zo-bozdravniške ambulance, šole v šumi slabotno deco, okrevališča; Bprema strokovnega osobja za nego dojenčkov, ma. le dece, šolsko dece, za delovanje v dispanzerjih; nega telesa s telovadbo in športi, prostori za igrišča; nadzorstvo nad deco, ki je v tuji oskrbi (poseben zakon).
Ad 2.) Socialna zaščita nudi deci in mladini Bocialno slabih slojev materiel-no pomoč, tako da ji pomaga r družini sami ali jo sprejme v primeren dom; baviti bi 60 morala s podrobnim prouče-. vanjem socialnih razmer, v katerih vzra-šča deca in mladina (posebno strokovno' naobraženo osobje, sodelovanje priv. organizacij); čuvati bi morala nad tom, da so ne izkorišča delovna moč (radna snaga) mladine; posvečati bi morala vso pažnjo mladini, ki je zaposlena v poljedelstvu, obrti, trgovini in industriji; s potrebnimi morami bi morala preprečevati prostituiranje mladoletnih deklic; ustanavljati dnevna zavetišča za deco, ki jo čez dan brez dovoljnega nadzorstva; gledati na to, da so deca pod 18. letom no bavi s kolportažo (posebon zakon); voditi točno evidenco poklicev, primernih ženski in moški deci z ozirom na njih telesno konstitucijo in duševno zmožnost; ustanavljati posvetovalnice za izbero poklicev.
Ad 3.) Vzgojna zaščita se bavi predvsem z ono mladino obojega spola, ki ni normalno več intaktna; pripada jI skrb za vzgojo telesno amormalne dece (slepe, gluhoneme, pohabljene) in duševno zaostale dece.
Ad 4.) Pravna zaščita se bavi predvsem s tem, da preskrbi sirotam in nezakonskim otrokom varuhe (tutorje), da organizira poklicno varuštvo (Berufsvor-mundschaft), da daje pravne nasvete nezakonskim materam in sirotam, da vrši propagando za ustanovitev mladinskih sodišč. (Sodelovanje priv. org. bi bilo tukaj veliko).
III. Izvršitev dela. Predvsem je potreben nov zakon o zaščiti doce in mladine, ki bi moral utrditi vso mere, da bi se naloge, našteto poti II. izvrševalo po vsej državi enotno. V nekaterih primerih bi moral dajati zakon izvrševalcem tudi eksekutivno moč. Po leg tega bi moral obsegati ta zakon tudi vse one določbe, ki so doslej raztre eene v prilog deci po drugih zakonih kakor v državljanskem (gradj.) zakoni ku, v kazenskem (krivičnem) zakonu, i obrtnem redil (zakon o radnjama?), v po llcljskih predpisih, itd. — skratka orgn ničen zakon o celotnem kompleksu deč Jega in mladinskega problema. Urediti 1) motal razmerje med državno zaščito ii privatnimi org., kl se bavijo z zaščit' čleco in mladino, urediti prispevanje ob čin, oblasti k zaščiti deci, ozirati se m mere, kl so potrebno za 7aščito deco p< mestih in na selu itd.
IV. Izvrševalci dela. Izvrševalec dela jo država, ki pa sme odbijati iniciative in sodelovanj: društev in poedincev. V interesu deli samega je, da pritegne država čim ve interesirane-ev, ker rešitev problema r v mrtvih črkah zakona, ne v najbolj! administrativni ureditvi, temveč v člo voku, le človek more rešiti človeka Dolžnost države je, da ustvari najprf bazo za uspešno izvrševanje dela (gk uvod) in da potem pritegne k sodelovs nju najširšo javnost.
V. Sredstva za Izvršitev dela.
Sredstva morajo prispevati držav oblasti, občine. Za državni proračun m ščito dece in mladine naj so določi vi takih dohodkov, ki so trajni, nll iz n'f nopolskih prihodov države (tobak), » iz drugih (alkohol?). Stedenje pri teli i1 datkih jo brezmisolnost.
Po zakonu bl morale bit.i obvezali oblasti in občine, da unesejo v vsako!? ni budžet določen zne*»k za zaščito
no zgradbo izigra pravico občine, da te 'Tabor« čim prej zazida.
Dejanje magistratne gospodo nas je milo rečeno — osupnilo. Kaj takega riti od gosp. Periča nismo pričakovali. Od Stanovnika da, od Periča no. A do-fiveli smo poskus, ki je morda najsrt-ciotnejši list v zgodovini črno-rdečo koalicijo na magistratu.
Napredna javnost pa bo na to nelojalnost odgovorila znova s klicem: feimo naš »Tabor»!
Zadoščenje odličnemu napreduj aku
Noter Cnrli oproščen obtožbe po čl. 101. — Moralna justifikaclja dekana Gnidovca.
Novo mesto, 21. marca. Danes dopoldne se Jc vršil pred tukaj-injini okrožnim sodiščem izredno zanimiv proces, kl sc jc vlekel žc tričetrt leta in za katerega izid je vladalo po rsem Dolenjskem, posebno pa šc v prav tiskih krogih nenavadno zanimanje. Državno pravdništvo jc vložilo namreč na predlog žužemberškega dekana Karla Oniiiovca zoper notarja g. Antona Car-Ii/a v Žužemberku obtožbo, da je v svo-ilh pismih dne 19. in 25. junija 1923 očital dekanu Gnidovcu, da je v kazenski stvari Antona Carlija zoper Franccra Fahjana pred okrajnim sodiščem v Vi-Snji gori kot priča pod prisego Izpovedal nercSfiico, in da je Carll s tem zakrivil pregrešek po 8 104. s. k. z. Obtožnica prttvi, da notar Carli ni bil upravi-ten očitati dekanu krive prisege dokler »ima dokazov, da se je dekan zavedal, s govori neresnico.
Prcdzgodovina afere je sledeča: Dne aprila 1923 se je vršila v Višnji goli na tožbo notarja Carlija razprava Proti posestniku Francetu Fabjanu, ki je lovori!, da Carli laže in zapeljuje ljudi. Kot priča je bil zaslišan tudi žužember-iki dekan Karel Guldovcc, ki je izpovedal med drugim, da je bil radi svoje Pridige dne 8. decembra 1918 ovaden od notarja Carlija tia državno pravdništvo i Novo mesto, na škofijski ordinarijat ta na predsedništvo deželne vlade v Ljubljani, češ da je hujskal zoper vla-
dajočo dinastijo Karagjorgjevičev. Gnl-dovec se je za to svojo trditev skliceval med drugim na človeka, kl Je bil že šte-vilnokrat kaznovan, med drugim tudi radi hudodelstva goljufije in krivega pričevanja in je pri zadnjih volitvah prestopil v klerikalno stranko. Raje je na videz verjel tako sumljivemu viru, kakor da bl napravil par korakov na sodišče In se tamkaj prepričal, kdo ga je v resnici ovadil radi imenovane pridige. Notar Carli je nato dne 19. In 25. junija 1923. v nekem pismu oziroma pripravljalnem spisu očital Karlu Onidovcu, da je v procesu Carll contra Fabjan pod prisego Izpovedal očitno In zavestno neresnico. Radi teli dolžltev držav, pravdništvo zdaj Carlija preganja po § 104. s. k. z.
Na današnji razpravi je bil senat sestavljen sledečo: predsednik sod. svet. dr. Dolenc, votanti sod. svet. Luznar in Barlc ter okr. sodnik Hočevar, državno pravdništvo je zastopal namestnik Kovač, obtoženega notarja Carlija, ki je bil osebno navzoč, je zastopal dvor. svet. Garzarollt. Kot zastopnik zasebnega udelcžcnca dekana Gnidovca se je začetkom razprave prijavil dr. Natlačen, češ da ima dekan Gnldovcc škodo, katero hoče tožbeno Izterjati In obstoji odškodninski zahtevek v tem, da se mora notar Carll obsoditi tudi v objavo preklica v »Uradnem listu«. Zagovornik dv. sv. Oarzarolli sc Jc sicer protlvil temu predlogu, vendar pa je sodišče sklenilo, da se pripusti dekan Onldovec kol zasebni udeleženec, dr. Natlačen pa kot njegov zastopnik.
Po prečitanju obtožnice eo jo obtoženi notar Carli zagovarjal z obsežnim zagovorom, v katerem jo navajal, da jo bil njegov očitek proti dekanu Gnidovcu do bro premišljen m da mu ni prišel morda slučajno iz ust. Njegovo dejanje jo bilo premišljeno. Navedel jo celo vrsto oko-ličin, iz katerih je sklepal, da jo Gnido-vcc ne samo objektivno, ampak tudi subjektivno govoril neresnico. S težkim očitkom ga jo hotel pozvati, da naj opere svojo duhovniško čast. Pričakoval je od Gnidovca, da bo zlasti kot duhovnik kot priča v procesu proti posestniku Fabjanu izpov-vlal čisto resnico in se ua prisego tudi pripravil v tem smislu, česar pa Gnidovec ni storil, ampak so je rajo poslužil trditev človeka, ki jo bil ia obsojen zaradi krivega pričevanja, namesto da bi so informiral direktno pri sodišču, kdo ga je ovadil zaradi dotično pridigo. Carli zato zanika vsako krivdo.
Pričelo jo zasliševanje prič. Najvažnejša priča jo bil višj. sodni svetnik Iv tl «-s c 1 iz Suliotico, ki ie bil poprej sodnik v Novem mostu. Ktiesel je izpovedal, da Carli ni bil v zvezi 7. ovadim gledo pridige, pač pa jo tedaj dekan Gnidovec res protidržavno pridigal in razburil ljttd stvo, ker je hvalil Habsburžane in se izrazil, da se hočojo sedaj veilit-i Kr.ragjor-gjeviči. Zato je priča, kot tedanji sodnik vprašal državno pravdništvo, kaj naj stori. Državno pravdništvo je predlagalo poizvedbo proti Gnidovcu.
Dekan Gnidovec kot priča ni izpovedal ničesar novega, pač pa se je zapletel v nekatera protislovja z izpovedba-mi viš. sod. svet. Kilssla. Po zaslišanju pričo župnika Volca so jo dokazovanje zaključilo. Namestnik drž. pravdništva KoVač jo predlagal obsodbo notarja Carlija, češ da bi moral obdolženec dokazati, da se je dekan Gnidovec zavo-dal, da jo kot priča govoril neresnično, česar pa ni storil. Zatem je govoril na dolgo in široko dr. Natlačen, ki jo pral Gnidovca, a brez uspeha, V kratkem, a temeljitem zagovoru je navajal dvorni svetnik Garzarolli, da jc dekan Gni-dovoc v pravdi Carli contra Fabjan de-janj3ki govoril neresnico.
Predsednik senata, dr. Dolenc, je po 20-minutnom posvetovanju naznanil,
da se notar Carll oprosti, ker je sodni dvor smatral za dokazano, da jo dekan Gnidoveo govoril neresnico
kot priča. Državni pravdnik jo priglasil proti oprostilni razsodbi ničnostno pritožbo.
Krvav zločin Slovenca v Zagrebu
V noči od četrtka na petek se Je v Zagrebu zgodil strahoten umor, ki ga policijsko poročilo opisuje v naslednjem: Okrog pol 1. zjutraj je višji stražnik v samotni Zvonarnlški cesti srečal civilno osebo, nosečo polno nabasan nahrbtnik. Ker se je mož zazdel takoj sumljiv, ga je stražnik ustavil. V istem hipu pa jo neznanec že potegnil samokres, toda stražnik ga je že popadel za pest, Prerivala sta se sem in tja; ker pa je stražnik uvidcl, da mu ne bo uspelo tujca obrzdati, je z žvižgom alarmiral pomoč. Takoj je prlhitel drugi stražidk in s skup no močjo jima je uspelo nasilnega sum-ljivca zvezati iu odpraviti na policijski urad. Tu se je takoj razkrilo, da tujcc nosi na sebi dva površnika, in sicer navadnega civilnega povrh dežnega plašča. Ko so ga slekli, sc jc arctiranec izkazal kot narednik. V nahrbtniku so našli stvari, ki na prvi hip niso tajile roparske provenijence. Narednik je izpovedal, da sc piše Avgust Rumpcll, rojen 1878 v Kamniku.
Narednik Rumpelj, službujoč pri zagrebški diviziji, jc prijateljeval s trgovcem Dragutinom Kelkovlčem v Novi ve-si (zagrebški ulici nad Kaptoloin). Kcl-kovič, ki je sam dolgo služboval v bivši armadi kot narednik, je imel tam malo trgovino. Pri prvem zaslišanju jc Rumpelj izpovedal, da jc v trgovinico eno. stavno vlomil in si nabasal nahrbtnik. Toda takojšnji policijski Izvid jc ugotovil, da Kelkoviča ni nikjer, uiti na stanovanju niti drugod. Ker se jc obenem tudi ugotovilo, da ie trgovec Kelkovič na predvečer okrog osme ure z Rumpljcm odšel v mesto, Je Rumpelj na oster pritisk zaslišujočega organa Izpovedal:
«V četrtek zvečer sem sc s Kclkovi-čcm podal v gornje mesto iu ga odvcdcl v privatno skladišče inženjerskega ede-lcnja na Jezuitskem trgu. Skladišče sem trdo zapahnil, nato pa prijatelja Kelkoviča nagloma usmrtil z dvema streloma iz samokresa. Mrtvo truplo sem zavlekel v najtemnejši kot skladišča iu gn skril pod staro pisalno mizo. Iz žepa pa sem mu pobral ključe njegove trgovine. Po umoru sem sc takoj odpravil v Novo ves, odprl vzadaj trgovino iu nabasal v nahtbinik, kar jc bilo pri roki. Nato sem trgovino zopet zaklenil in sc preko Med-veščaka namenil domov skozi Zvonarni-ško ulico, kjer mc ic zadržal in ujel stražnik Aluga.«
Komisija jc takoj odšla v naznačeno skladišče ter jc tam našla truplo umorjenega. Zavratno roparsko grozodejstvo vzbuja po vsem Zagrebu obilo senzacije in zgražanja.
V naročju greha . ..
Ljubljana, 21. marca.
Vse mesto jc polno govoric o bakana-lijah, ki so se vršile v hiši št. 8 na Sv. Jakoba trgu. Povsod šušljajo o zagonetnih dogodkih pod streho te hiše. Glava družbe ie žc dober teden v zaporu. Tako policija, kakor tudi sodnija sta Imela že ponovno opravka z gospo S. vendar pa se ji poprej nl moglo dokazati ničesar konkretnega. Pošteno jo jc zadela usoda šele v zadnjem slučaju. Njena hčerka ni aretirana, kakor Je poročal včeraj neki tukajšnji list, ampak sc nahaja v oskrbi svojih sorodnikov.
Razmere, ki so vladale pri družini S. so produkt pohlepa po denarju, lagodnem življenju In po hotenju za užitkom. S. je prinesla možu v zakon nezakonsko dete. Zakon ni bil srečen in je baje povzročil moževo prezgodnjo smrt. Vojni bog Mars Je takrat — bilo je leta 1917. — slavil ravno svoje najhujše orgije. Življenje v zaledju, posebno v mestih, pa
«e je zdelo najbolj razkošno. Za pripro-ste ljudi, kl so sc pustili zajeti od bleščečih varljivosti takratnih dni, so bili tl časi usodcpolnl. Nešteto ženskih bitij nl pozabilo takratnih doživetij, kl so Jih spremljala šc v naprej v skoro šc bur-nejše povojne čase, s početka vihrave, sedaj težke in bedne. A navada in zahteve so ostale ter žrtev ni bilo dobiti težko. Gospa S. je Iskala zvez in pomožnih moči za svoje početje vsepovsod. Uvedla jc že zgodaj tudi svojo hčerko v skrivnosti življenja. Znanstva so rast-la, pri izbiri pa je pomagala mati sama. Iz čisto slučajnih poznanstev so sc razvila cela plrovauja, ki so se nadaljevala potem na stanovanju. Tam Ima S. v najemu tri sobe v drugem nadstropju. S početka so prihajali gostje posamič in se orgije niso vršile v tako velikem stilu kakor zadnje čase. Ko pa je bilo moških poznanstev vedno več, sc je S. ozrla šc po drugih ženskah. Zvabljala .ie s seboj mlajša dekleta in tudi zrelejše F.viuo hčerke, ki jih jc mikala dražest greha in užitkov, ki so jih nudile dobro obložene mize v njenem stanovanju. Med obiskovalci njenega stanovanja so se pojavljale zadnje čase tudi težje »ribe..
Z zagonelko obiskov hiše št. 8. sc Je pričelo polagoma pravo vcriženjc. Z ra-finlranim zvodništvom sc je posrečilo S. doseči, da so padale v naročje greha razne veličine. Slccr pa je znala obiskovalec dobro sortirati po stanu iu žepu. Kadar so sc nahajali pri nicj starejši in uglednejši gospodje, takrat ni bilo »plebejccv« in nasprotno. Tudi Vcstalke njenega svetišča so sc menjavale. Stranke v hiši pripovedujejo, da so videle v poznih večerih prihajati po stopnjicah najrazličnejše obraze. Zabave so se vršile navadno v srednji sobi, da se ni preveč slišal hrup na hodnik. Gostje so odhajali šele v zgodnjih jutranjih urah.
Tajnosti hiše št. 8. bi morda ne prišle na dan, da sc ni pripetila mala nerodnost. Neka duhovnica boginjo Venere sc jc namreč spozabila In v nežnih trcuot-kih pretipala žepe svojega galana in mu jih izpraznila. V ženski družbi je vrh tega nastala ncvoščljivost napram neki sotovarišici, nakar sta prišla oba slučaja do javnega Izraza. Takrat pa je seveda treščilo v gnečo in ptički, v kolikor niso bili zajeti, so se razleteli.
Dopisi
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. »Sloven-čev» dopisnik seveda ni zadovoljen, da so pri nas sokolska misol vedno bolj utrjuje in napredna organizacija povoljno razvija. Zato zabavlja čez naše ljudi in jih imenuje priseljence. Naj mu na kratko odgovorimo! Napredne organizacijo delujejo smotreno in imajo zato pri narodu dober uspeh. S telovadbo, predavanji, gledališkimi predstavami in poučnimi sestanki so je napredni misli pripravil teren, da laliko s ponosom zremo v bodočnost. Kot demokratični ljudie pozdravljamo vsakega sodelavca, ki ga je usoda življenja zanesla v naš lepi kraj. Kar sc tiče sedežev nli stojišč pri predelavah, plačamo vsi, ker se zavedamo, da tako zagotovimo našim organizacijam in odrom uspešen razvoj. Ako »Slovcn-čev« dopisnik že govori o priseljencih, naj lc pogleda v svoje vrste in videl jih bo vse polno. Pri ustanavljanju klorikal-nih podjetij so priseljenci večinoma voditelji, a žiranti ubogi obrtniki, pri stavbi »Ljudskega doma« so celo lastniki, ži-rar.ti pa ubogi domačini, katerih posestva so tem ljudskim dobrotnikom priseljencem no smilijo. Kazlika med naprednjaki in klerikalci ja torej očividna. Pri nas so kompaktno združujemo za dobrobit. posameznika, no plode na to, odkod jo kdo doma. Pri klerikalcih pa ravno priseljeni gospodje vživajo to, kar uboga para pridela in za kar jim obljubljajo srečo po smrti.
ŠTRAŽI5CE. Sokolsko društvo v Stra-žiščit priredi v nedeljo in na praznik ob 16. uri Finžgarjovo »Razvalina življenja«
RADOVLJICA. Sokolsko gledališče v Radovljici. Na praznik dno 25. marca popoldne igra šolska mladina. Uprizorita
se igri s petjem »Povodni mož« in »Škrat }e>. Otroci imajo znižano vstopnino.
POLJANSKA DOLINA. V nedeljo dne 28. marca ob 15. url priredi ljubljanski zdravnik dr. Tone Jamar predavauje o jetlkk Jiazlago bo tolmačil s pomočjo skioptičnih slik. Naj nihče ilo zamudi tega izredno važnega predavanja, ki so vrši v Hokolskem domu. Vstopnina prosta. — Bratom Zirovcem za darovano zneske, bratu Šorlju iskrena hvala!
ŽIRI, V nedeljo dno 16. marca jo gostoval na našem sokolskem odru prosvet ni odsek Sokola Gorenja vas - 1'oljane z burko »Avtomobilist . Dasi smo slišali o velikem uspehu to igro v Gorenji vati, so nas dlletanti vondarlo prijetno izne-nadili. Pisati podrobno kritiko bi bilo preobširno. Zato v kratkem samo nekaj konstatacij: režija jo bila brezhibna, zasedba posrečena, igra neprisiljeno liarav-na ter povsem enotna. Igralci iu igralke so z gledalci doživljali burko in ustvarjali dejanjo za dejanjem. Odlikovali so če z globokim razumevanjem in čustvovanjem. Neprisiljeni smeh in viharno ploskanje jo izražalo vsestransko odobravanja in priznanje. Hvaležni smo marljivim dilotautom za užitek. Videli smo, da ima bratsko društvo, ki je šc mlado, izvrstne moči, nekaj cclo prvovrstnih ter zato upamo, da nas v bodoči zimski sezoni zopot posetijo s kako dramo. Mi jim vrnemo v nedeljo dno 30. marca gostova-njo s »Špansko muho«. x
ZIDANI MOST. Ko je v torek poštni poduradnik Radoševič Alfonz u Ljubljano predajal in prevzemal pošto v ainbu-lančnl voz, sc je začel vlak premikati. Radoševlč je prišel pri tej priliki z roko med vrata in dobil močne poškodbe. — Železničarju Petru Camerniku jo umrla v nožni starosti hčerkica Milka. Našo so-ž.ilje!
NOVI KOT PRI PREZIDU. Da gre pn
našem potu mnogo lesa, (lokazujo doj-stvo, da se jo od novembra 1923. do mar ca 1021. izvozilo samo iz onega gozdnega dela nad 60 kub. čevljov okroglega in tesanega lesa. Tudi iz drugih delov se je mnogo vozilo, tako da bi kmet. precej zaslužil, ako bi bila voznina zadostna. Zal pa zaradi naših cestnih razmer nismo zeslužili niti toliko, da bi zadoščalo za hrano vprežno živine. Ako hočemo namreč naložiti 2 do 2.) kub. m in jih postaviti v Ložko dolino, izgubimo kar dva dneva, kar nam je celo v zguho, a toga nočo nihčo vpoštevati in nas plačajo ravno tako, kakor da bi imeli ugodne cestno razmere. — Kljub vsem noprilikam pa se živahno zanimamo za dnovno politiko. Naša krajevna organizacija JIJS sc živahup razvija iu si jo nadela nalogo, da s pomočjo stranke, ki jo storila za nas žo mnogo, dosežemo zn-žcljone uspehe. Želeli bi samo, da so nam pri tem no mečejo polena pod noge. — Tudi v drugem oziru polagoma napredujemo. Lansko leto j" šolsko vodstvo osnovalo ljudsko knjižnico, ki jako povoljno uspeva. Razposojujejo so zasebno in šolsko knjigo proti primerni odškodnini, ljudjo pa radi posegajo pn njih. Poudarjali so mora pri tem, da so so naši starejši ljudje Sami naučili Citati in pisali. Naš narod jo pač ukaželjon in stremi po nadaljuji izobrazbi, tako v političnem kakor tudi v kulturnem življenju. Prihodnjič kaj več
MURSKA SOBOTA. V Nemčovcih (Prekmtirje) se je prošlo soboto vršilo predavanjo o carinskem postopku in obmejnem prometu. Predaval je g. J. Rožič iz M. Soliote. Izvajanja predavatelja so bila sprojeta z velikem zadovoljstvom. — V Lipovcih je prošlo nedeljo priredila dom. stranka pol. sestanek, ki so so ga bilo udeležile tudi občina Bratonei in Gaučani. O politični situaciji, razvoju in uspehu stranke je poročal g. J. Rožič iz M. Soboto, nakar jo okrožni tajnik g. Topolovec obrazložil statute in pomen organizacijo demokratsko stranke. Od vseh občili jc bilo onodušno sklenjeno, da so vsakega kdor bi motil zborovanje (namreč od nasprotnikov), postavi na cesto. Broz medkliccv in protigovora so sledili zborovalci izvajanjem z veliko napetostjo, da »o enkrat ožigosa demagogija dvoreznih političnili priganjačov.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama:
Sobota, 22.: »Cezar in Kleopatra«. Pre-mijera. Izv.
Nedelja, 23.: »Cezar In Kleopatra«. Izv.
Pondeijek, 24.: Zaprto.
Ljubljanska opera.
>°bcta, 22.: «Poljub». A.
Nedelja, 23.: »Carinen«. Ljudska predstava. Izv.
Pondeijek, 24.: Zaprto.
Šentjakobski oder v Ljubljani.
Nedelja, 23.: »Te modre oči«, »Ljubosumnost«.
Mariborsko gledališče.
sobota, 22.: «tla niče pot v nebesa««. A. Premljera.
Nedelja, 23. ob 17.: «Hanice pot v nebesa«. Kup. Ob 20.: »La Boheme«. B.
Celjsko mestno gledališče.
Nedelja, 23. ob 16.: »Mamzelle Nitouche« Izv.
Cezar in Kleopatra
(K današnji premljori v Ljubljani.)
Cezar in Kleopatra je tretjo delo Irca 3hawa, ki gre preko odra našega gledališča. Prvo jo bilo »Androklus in lev«, drugo »črna dama sonetov«, tretje pa je historična komedija o velikem Rimljanu Juliju Cezarju. To, kar podaja Shaw vsebinskega v tej komediji, odgovarja večinoma zgodovini. Cezar pride 48. leta pred Kristusom v Egipt in Kleopatra, ki jo preganja njen mlajši bratec Ptolomej, oziroma njegovi vzgojitelji, iščo in najde pri Cezarju zavetja in zaščito. Cezar jo ustoliči tor preživi eno loto v njenem kraju. V tem času mora prestati mnogo skrbi ter izvojovati mnogo bojev, katerih ga končno osvobodi Mithrida-tos Porgamonski.
Ko odhaja Cezar iz Egipta, obljubi Kleopatri Antonija. Cezar in Kleopatra doživita komedijo, Antonij in Kleopatra tragedijo. Glavni nesmrtni dol te historično komedije je oseba Julija Cezarja. Avtor jo jo obdal in navdal z atmosfero resničnega dostojanstva in človečanstva, odkoder izvira vso njegovo ravnanje. Pri vsem tem pa je ostal Cezar človek, ki mu no manjka slabosti, je jnjfflS. jiiiii.
vseeno bolj prikupen kakor mnogi pretirani junak mogočnih klasikov, sesto-ječ zunaj in znotraj iz samih vrlin in izrednih čednosti. Cezar najde Kleo-patro kot spečega otroka na pršili velike sfinge, katero prido pozdravit prvo noč svojega bivanja v Egiptu. Dramatični razvoj Klcopatro v komediji tiči v tem, da so razvije deklica v kraljico in to pod velikim dojmora Cezarjevo modrosti.
Zanimivo in ostro ter — kakor so v komediji spodobi — zabavno karakto-rizirane so tudi ostale osebe. Tako Ru-fio, Cezarjev vojskovodja in tovariš v orožju, Britannus, tajnik, katerega jc pobral Cezar na Angleškem dvorni-ea Kleopatre. Ftatatceta, Ptolomejdva vzgojiteljica itd. Vso skupaj pa jc velika in pestra pesem davnino.
L. M. Skerjanc t francoskem tisku. Tariška . Poleg tega podaja kratko karakteristiko skladateljevega ustvarjanja.
Našo razmerje do umetnosti. Nocoj ob šestih zvečer se vrši v letošnjem ciklu umetnostno-zgodovinskega društva v Ljubljani zadnje predavanje. Govori dr. Fr. Mesesncl o gori imenovani temi.
Umetniška razstava v Kranju. Jutri, v nedeljo, ob 11. se otvori v Kranju (Narodna čitalnica) razstava slik akad. slikarja Franja Kopačo, o katerem je v Zagrebu je prejel sporočilo iz Amerike, da je vijolinski vlrtuoz Zlalko Balokovič v mesecu dni absolviral v Narodnem gledališču mesta New-York 16 koncertov. Prireditve so krasno uspele. Jugoslovansko kolonijo V Ameriki so za virtuoza vse navdušene in so ga pozvale na gostovanje v Cleve-land, Jongstovvn, Chtcego, Pittsburg In druqnm. Umetnik se je povabilom odzval in je namenil del čistega dobička svojih' prireditev v kulturne Gvrhe,
«JUTRO« St. 71 "V
Učiteljstvo prejme potom svojih okrajnih (mestnih) šolskih svetov dekrete, v skladu z novim zakonom o državnih činovni-klh. One učiteljske osebe, ki ne bi bile pravilno prevedene, imajo pravico pritožbe na državni svet v Beogradu in to v roku 80 dni od prejema dekretov.
* lz vojaške slusbe. Minister vojne ln mornarice je podpisal ukaz, s katerim se barako in v njej nekakšen mladinski odpuščajo iz službe vsi oni vojaki, ki so
DON BOSCO NA KODELJEVEJV1.
V city, po domače »okrog pošte*, se rado kaj pripeti, n. pr. v baru ali pa tam, kjer popravke delajo.
Pa tudi na Kodeljevem niso kar tako, v domovini Boltatuga Pepeta, odličnega »Slovenčovega« kulturno-bojnega prvaka. Na Kodeljevem imajo tudi lepo e. '
dom. V njem vzgajajo naraščaj, da bo nekoč v strumnih vrstah koraka! na volišče in metal kuglico v »ta pravo« skrinjico, če ne bo dežja.
Pa je oni dan veseli pater Srečko, posnemovalec blaženega Dona Bosea, bodril svoje fante z govorom, ki je stvarno in formalno spominjal na najlepše 5r.se kakšnega Thahiitscherja ali drugih pridigarjev iz protireformacij-ske dobe. Bodril je svoje fante, naj le zbirajo, zrno do zrna, pogača, — po kronah in dinarjih, češ, »na inestu te
rojeni leta 1809., četudi niso odslužili celega kaderskegn roka. Istotako bo minister v kratkem izdal ukaz, da se odpustijo iz službo vsi vojaki, kl so služili že eno leto pri kadru.
* Ofae Aml režije -J-. V Zagrebu ie včeraj umrl v starosti 84 let tamkajšnji pravoslavni župnik Ambrozije Pavlovič. Od leta 1870. je otac Ambrozije opravljal v Zagrebu dušnopastlrsko službo in jo bil pravi vzor globoko vernega, tolerantnega in narodno zavednega duhovnika. Užival je v hrvatski prestolic! velik ugled in
barake postavimo lepo veliko palačo, značilno je, da so njega pravoslavnega
svojn trdnjavo. V Ameriki že zbiramo, od tam prihajajo dolarji, vso za našo trdnjavo. Tudi vi. fantje, zbirajte, ko-rajžno naprej, a u f b i 1; s, — a m e n'» Pravijo, da je ta pogumni vzklik patra Srečka imel velikanski uspeh, ne sicer v dolarjih in dinarjih, pač pa v gromkem krohotu. Tudi to je nekaj vredno. M. A. C.
* Pred.-odstvo Državnega svela. Ker je
predsednik Državnega sveta Milutln Mor-kcvič upokojen, je agende predsedstva prevzel podpredsednik dr. Tugomir Alaupovič.
Srba tudi nnjostrejšl hrvatski srboževci visoko eenili. Roji se sme, da častivredni mož, ki jc deloval žo v dobi ilirizma ter je menda edini od Ilirccv doživel vstajenje Jugoslovcnstva, ni imel sovražnika. V Zagrebu je žalost nad njegovo smrtjo splošna in celo radičevski vnetjem slepiča. Pogreb bo v nedeljo. —-! ccrtnim programom. Naj bo ta koncert Pokojni inšpektor dr. Irgolič je bil eden ! kulturna vez med obema največjima sio«
od najodličnejšlh nnših sodnopravnlh uradnikov. Bodi mlademu simpatičnemu možu, ki zapušča ženo in obilo zvestih prijateljev, ohranjen najlepši spomini
* Smrlna ko««. V Ormožu je umrl gostilničar g. Franjo Vijiavec, ljubezniv
skupine: na poljoprivredni fakulteti j družabnik iu vrl nnrodni človek. Blagega dr. Julij \Vagner in dr. Jovnn Markov, j pokojnika sc spominjajo vsi tovariši.
dosedanja konlraktualna profesorja; nn medicinski fakulteti dr. Rihard Burian, doslej kontrnktualni profesor; na filozofski fakulteti dr. Slepan Kuljbnkin, doslej profesor na filozofski fakulteti v Skoplju; nn medicinski fakulteti dr. Ar-nold Ilolotc, doslej profesor v Jeni. Za izrednega profesorja francoskega jezika in knji" "unstl je imenovan renlični profesor
V Mariboru je umrl 18. t. m. davčni upravitelj v p. g. Leopold Pelsrho v starosti 75 let. — V Zg. Brniku št. 68 pri Cerkljah pri Kranju je umrl dne 10. t. m. v 42. letu svoje starosti posestnik Aleš .Tenko. p. d. Koraetnan. Zapušča ženo in nodolettiega sinčka.
* cNa a nacionalna čast*. Pohvalili smo •Nnrodr.i dnevnik , da se je lotil advokn-
dr. Miodrng Ibrovac. j tov, ki zastopajo tuje firme. Menili smo,
* Umirovljcni univerzitetni profesorji. ] da s tem cika na — dr. Ravniharja, ki je Trnj.io so upokojeni naslednji profesorji! zastopal inozemsko pivovarno proti slo-zagpbške univerze: dr. Josip šilovič,! venski pivovarni v sekveslerski zadevi, dr. Dragutin Cupovič, dr. Avgust Musič, iu ki je zastopal tovarno za lini v Ljub-
d'-. Gnvro Manojlovič, dr. Drngotin Gor-jnnovič, dr. Julije Domač, dr. Josip Brun-schmfdt in dr. Teodor \Yickerhauser.
* Disciplinarna sodišča za uradnike. Ministrstvo pravdo je pripravilo načrt uredbe o disciplinarnih sodiščih za uradnike na podlagi uradniškega zakona. Načrt uredbe se predloži vsem ministrstvom v svrho proučavanja.
* Z zagrebške velrrinarske visoke "nle. Profesorski zbor zagrebške veterinaiske visoke šole je sklenil podati ostavko, ker je vlada to visoko šolo izenačila s srednješolskimi zavodi in je tudi profesorje izenačila s srednješolskimi profesorji v plači in činu.
0 Učiteljstvo na drž. zavodu za gluhonemo v Ljubljani, ki je spadalo doslej v resort ministrstva za socijnlno politiko, je prideljeno ministrstvu prosvete.
* Prevedba učiteljska na osnovnih in meščanskih šolah v Sloveniji. Pri prosvetnem oddelku se intenzivno dela na tej prevedbi. Prosvetni oddelek je pritegnil k lemu poslu več učiteljstva, da se bo moglo delo hitreje izvršiti. Vsekakor stvar ne pojde tako naglo, ker gre za iz-stavo nad 3000 dekretov. Vendar pa je ministrstvo prosvete doslej edino izmed vseh resorov, ki je končalo prevedbo.
Šentjakobski oder v Ljubljani. V nedeljo 23. f. m. praznuje gospodična Marža Petrovičeva svojo stoto predstavo. Koliko požrtvovalnosti je bilo potrebno, da ja najpriljubljenejša igralka dosegla to, za diietanski oder veliko število predstav, ie znano vsakomur. Žrtvovala je skoraj vsak dan, ves presti čas temu na vzgojnem polju tako važnem kulturnem udejstvovanju. Iskreno čestitamo gospodični igralki ob tem jubileju
ljimi. kateri se j:i posrečilo ostati čisto nemška. Ta pohvala se «Nar. dnevniku« no dopnde, jo pač nepoboljšljiv in utegne braniti tudi, da je dr. Ravnihar vodil pravdo, s kojo se je hotelo uničiti poslednjo voljo pok. dr. Oražnn.
Nobavljalna zadruga uslulbencev drž. železnic priredi svoj 2. letni občni zbor dne 25. marca ob 9. v Ljubljani v salonu restavracije »pri Lcvu> z običajnim dnevnim redom. Dostop imajo le člani proti članski izkaznici.
Obrtno društvo Braslovfe-Polzela ima jutri, v nedeljo, ob 2. popoldne izredni občni zbor pri g. V. hiissnerju v Braslovčah. Spored obsega med drugim predavanje zadružno-obrtnega nadzornika g. Založnika in razprave o kreditu za malo obrtnike, o delavskem zavarovanju in o delavnem času.
* Elektrifikacija Osijek«. Mestni občinski svet v Osijeku je ua zadnji 6voii seji z večino glasov sprejel ponudbo tvrdke Mac Danici za elektrifikacijo mesta. Tro-5ki vseh naprav so proračunom na 1 milijon 100.060 dolarjev. Za pravno veljavnost sklepa je potrebno še odobrenje vlade.
* Plafanjc taks v kopališčih. Finančno ministrstvo razglaša, da se morajo plačevati takse v kopališčih in letoviščih celo leto. Izvzeti so le oni kraji, ki imajo manj kol 20P.0 prebivalcev. Ža taka kopališča se plačujejo takse samo v dobi sezone, to je od 1. maja do 1. novembra vsakega leta.
* Lotošnje pomladanske tekme psov — pličatjcv. Kljub ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani priredi dne 27. in 28. aprila tega leta spomladanske tekme ptičarjev v svojem lovišču Jezica. Zbirališče ob 7. zjutraj na vrtu restavracije Južni kolodvor. Vrši se vzrejna tekma za pse, po-ležene v letu 1023. ta velika spomladanska tekma za pse, poležene v letu 1022.
Mednarodne glasbeno svečanosti . _..._.
Pragi sc bodo lelos vršile 31. maja, 1. in ! zadostnem številu priglašencev tudi 2. junija. V teh dneh bodo na sporedu: mladinska tekma za španijele, položeno
samo psi, rodovnik
imajo pravico dn vpisa. Pri-
z. junija, v ten cinen borlo na sporedu i """»»"na ioi;ma za spamjele, trije veliki koncerti za orekster. Nada!]- i 'e'a 1023. Tekmovati morejo s ne produkcije internacijonnlne rnuzike' vpisani v Jugoslovanski
bodo v Snlzburgu. ptičarjev, ali imajo pravico dn v
Tenorist Tino Pattiera se je moral pred kratkim podvreči operaciji v nosu, ker mu je bolezen, na kateri jc trpel, povzročala česte indispozicije. Operacija se je posrečila in pevec sedaj že zopet nastopa v Verdijevi cTrnviati*.
Sestdosclletnica skladatelja R. Strnus-sa se v dunajskih glasbenih krogih proslavi posebno svečanostno. Rihard Slrauss bo imenovan zn generalnega ravnatelja v Avstriji, za častnega doktorja dunajske glasbene akademija ia za časlnega meščana mesta Dunaj.
javo do 20. aprila. Natančnejša določila objavi prihodnja številka cLovcax
* Kljub ljubiteljev pllčarjev v Ljubljani. Občni zbor so vrši v sobolo, dno 26. aprila eb 8. uri zvečer v cRožcali* hotela Union v Ljubljani.
* Letošnji tobačni pridelek se po statističnih podatkih uprave mc.ncpolov ceni na približno 20 milijonov kg. Polovica tega naj bi krila domaČa potreba, ostalih 10 milijonov kg pa naj hi se izvozilo.
* Kocenov atlas prepovedan. Znani Korenov zemljepisni atlas jo prosvetno mi-
venskima mestoma. Spored, katerega so nastavili Mariborčani za Ljubljano, ob« sega celo vrsto izvirnih slovenskih /.bo« rov, izmed katerih sc nekateri prvokrat poio na ljubljanskem konccrtnem odru. Venec umetnih zborov jc prepleten s pestrimi narodnimi pesmimi z raznih na« šili krajev. Vse naše konccrtno občin« stvo vabimo, d« v največjem številu po« seti ta koncert ter s številnim posetom pokaže svoje priznanje kulturnim delov« ccm na naši severni meji. Vstopnico v Matični knjigarni.
u— Ljudska visoka šola v Ljubljani.
V nedeljo, dne 23. t. m. bi imel preda« vati univ. prof. dr. Fr. Grivcc «0 zapad« nem in vzhodnem pojmovanju krščan« stva.» Predavanje pa se ne vrši, ker ga je g. predavatelj nepričakovano v zad« njem hipu odpovedal.
u— českslovcnska obec v Ljubljani.
V sobotu 22. t. m. programovv večer. Prednaška o Maciiarovi a Sovovi s reci« taccmi jejich dčl. Prosime o hojnou učast. V nedeli v 18. hod. loutkovč di« vadlo — Zapalcni Uelchradu. Zdroven wybizimc členstvo k hojnč učasti n« aka demiji kterou pofada Bratstvo na počest z Prahy doš!ych pfdika českč str. Niir. Soc., v nedeli 23. t. m. v 20. hod. vc dvo« rane Narod. domu.
u— Koncert. Danes v soboto se vrši v kavarni Evropa koncert dravske godbe Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost.
u— Vabimo vso javnost nn današnjo protestno skupščino, kl jo priredi »Naše srce» radi znižanja budžeta Zaščit! dece in mladine, katera se vrši ob 8. uri zve« čer v Mestnem domu. Na skupščhil go« vorc: gdč. Alojzija Štebijeva, g. dr. Ma« tija Ambrožič, ga. Marica Bartolova In g. Franc Krušič za Udruženje invalidov.
u— članstvo gospodarskega napred« nega društva za" šentjakobski okraj v Ljubljani opozarjamo na današnji občni zbor ob 8. uri zvečer pri Kavčiču na Privozu.
u— Ljubljanske brivnice ostanejo v torek, n« praznik, cel dan zaprte.
u— Policijske prijave prestopkov. Od
četrtka na petek so bili prijavljeni poli« ciji sledeči slučaji: 1 tatvina, 4 prestopki kaljenja nočnega miru, 2 prestopka cc« stnega policijskega reda, 3 kršitve pasje« g« kontumaca, 2 telesni poškodbi, 1 go« ljufija, 1 poskusen samomor in 2 pre« stopica nedostojnega vedenja.
u— Nesrečni mladenič J, Blas, ki si jc poskusil v četrtek zvečer "zeti življenje, je naslovil na policijo kratko pisemce, v katerem sporoča, da gre v smrt izključ« no radi družinskih razmer. Stražnik, ki je slišal v Tivoliju pri Mestnem ribniku več strelov, jc takoj hite! tjakaj in našel pod neko klopjo okrvavljen robec in s krvjo oškropljen klobuk. Žrtev strelov pa je našel v spremstvu njegovega svaka na cesti pod Rožnik.
u— K vlomu pri Rovšku, Predmeti, ki so bili pri vlomu odnešeni iz blaga j ne fotografa Davorina Rovška v Kolo« dvorski ulici v noči na 19. t. m„ so bili po večini najdeni, skriti za zidom delav« nicc. Manjka samo še leča za fotogra« firanjc in nekaj zavitkov fotografskih razglednic, v skupni vrednosti 3820 di« narjev,
u— Prefrigana goljuflca jc Kata Brdič z Dolenjskega. Preje jc služila kot dekla pri gostilničarju Trbovcu v Št. Janžu. Ko jo je pa ta odslovil, se jo navihanka odpeljala v Ljubljano, in vzela na nje«
gov račun pri mesarju Francu Golobu v Šiški več kosov gnjatl, salam itd. v vred« nosti 318 Din. Izmislila se jc radi lepšega šc, da jo nakupila po raznih trgovinah v mestu še drugega blaga za 2500 Din. Goljufija je prišla seveda na dan, o go« ljufici pa ni nobenega sledu.
u— Kurji tatovi so obiskali včeraj po« noči kokošji hlev gospe Marije Gtitzl, soproge civilnega geometra na Vojvodo Mišiča cesti št. 23. V hlevu se je naha« jalo pet kokoši, odneSene so bile pa sa« mo tri, seveda najlepše, v vrednosti 200 dinarjev.
Iz Maribora
a— Na Ljudski univerzi bo predaval v pondeljek 24. t. m. inž. Kukovcc zo« pet o individuaiizmu. a— Akademija Sokolskega naraščaja.
Danes, v soboto ob 20. uri priredi v ve« liki dvorani Narodnega doma sokolski inalni" oblnstii naraščaj akademijo, ki jo Istotam po« novi v nedeljo ob pol 15. uri.
a— Carinska konfcrcnca. Dne 24. t. m. ob 20. ufi se bo vršila v prostorih drž. trgovske šole zopet carinska konfcrcnca.
a— Mcsntl fizikat jo radi širjenja škr« latice v Hočah zabranil obisk maribor« skih šol vsem šolarjem iz Hoč pri Mari« boru.
a— Režimska skrb za kulturo. Mari«
borska Glasbena Matica jc prosila za 50 odstotni popust za vožnjo v Ljublja« no, kjer priredi prihodnji pondeljek kon cert. V svoje veliko začudenje pa je do« bila Matica to dni obvestilo, da prošnji ni mogoče ugoditi, čeprav je bajo celo poslanec dr. Hohnjcc interveniral. Ma« tico bo stala sedaj samo vožnja v Ljub« Ijano 11.000 Din. Pod temi režimskimi razmerami bo počasi vsako kulturno de« lovanjc onemogočeno. Posebno Maribor« čani čutijo trdo pest režima, odkar je tam propadel pri volitvah finančni mi« nister Stojadinovič.
a— Policija je aretirala avstrijskega nadsprevodnikn, ki je iz prtljažnega va« gona ptujskega vlaka ukradel na mari« borskem kolodvoru kovčeg poln obleke in si ga shranil v dunajski brzovlak, da bi si ga odpeljal. Izročili so ga sodišču.
Iz Celja
c— Iz zdravstvenih krogov. Dne 20.
t. m. sta bila v Celju zastopnik Društva narodov, ravnatelj dr. Rcichmann in za« stopnik Rockofcilcrjcve ustanove prof. Selskar Gunn v spremstvu načelnika mi nistrstva za narodno zdravje dr. Štam« parja ter zdravstvenega šefa dr. Katl« čiča, ki so si ogledali bakteriološko šta« cijo, Pastcurjev zavod, ambulatorij za spolne bolezni in protituberkulozni di« spanzer. Zelo sta sc zanimala za vse zdravstvene naprave v Celju. Prcpoto« vati hočeta Še tudi drugo kraje v Jugo« slaviji in si ogledati tamkajšnje zdrav« stvene zavode.
c— Nabnvljalna zadruga javnih name« ščenccv in vpokojcnccv v Celju ima dne 3. aprila ob po! 20. uri v Čitalniških pro« štorih Narodnega doma svoj redni občni zbor, na katerem sc poda poročilo u« pravnega ln nadzorstvenega odbora ter se poroča med drugim tudi o izpremembi pravil.
c— Zvezna tiskarna v Celju je zakiju« čila svoje poslovno leto z zadovoljivim čistim dobičkom okroglo 20.000 Din. — Uspeh jc tem razveseljivejši, ako se u« pošteva poleg mezdnega gibanja splošna stagnacija v obratovanju pri raznih dru« gih tiskarniških podjetjih. Določili so se prav lepi zneski za narodne in kulturne namene. V novi upravni odbor so se iz« volili po večini stari odborniki in sicer: dr. Božič, ravnatelj Gnus, dr. Juro Hra« šovec, dr. Kalan, Drago Kralj, Anton Kunej, Janko Lesničar, Ivan Prekoršek, dr. Prus, Josip Smcrtnik in Fr. Voglar.
e— Tatvina. V noči od 19. na 20. t. m. je vlomil doslej še nepoznan tat v pre« kajevalnico mežnarja celjske farne cer« kve ter odnesel iz zaprtih prostorov več jo količino mesa in klobas. — Zadnji čas sc klatijo po celjskih hišah razni sum« ljivi elementi, katere jo treba izročiti ta« koj policiji. Le s skrajno energijo proti gotovim postopačem sc bo odpravilo že udomačeno beračenje, za katerim tičijo deiomržni ogleduhi, ki pripravljajo raz« ne drzne tatvine.
Iz Primorja
* Kmetijska potovalna šola v Julijski Krajini. Kmetijske potovalne šole, ka. koršne že imajo v Italiji, uvajajo sedaj tudi v Julijski Krajini. V tržaški pokra. Jlnl je en oddelek (slovenski) v Sežani, drugI v Ronkih. Za slovenski oddelek s« od inženjerjev, kl na šoli predavajo, zahteva znanje slovenščine.
Novi . Lisli poročajo iz Bu- J nistrslvo na predlog glavnega prosvetnega dimpe.",!e da ie Franc Molnar predelal | "r,b"';l prepovedalo. Ne sme sn niti pro-
svojo komedijo tLiliom . Igra se uprizori v novi predelavi na Dunaju ia v Budi mneStL
dajali nili v šoli uporabljati. Glavni prosi tni odbor je svoj predlog utemeljeval s tem. da atlas ue odgovarja več aeograf-
Tirashe informacije Is Italije
dobavlja točno 1031/a
ALOMA COMPANV
Ljubljana, Kongresni trg 9.
PETDESETLETNICA PISATELJA JOVANA HRAN1LOVICA.
Svečenik Jovan Hranllovlč, srbohrvat. ski pisatelj ln pesnik praznuje v bližnji prihodnosti petdesetletnico svojega knji-ževnega delovanja. Jubilant je predsednik novosadske sekcije Jugoslov. novi.' narskega udruženja, ki priredi svojemu članu počastili večer. Tudi društvo na-prednili srbskih žen v Novem Sadu se bo spomnilo slavljcnca s primerno sve-čanostjo. — Hranllovlč je zaslužen srb-sko-hrvatski pesnik ter je znan kot po.' speševatclj bratstva tned Srbi in Hrvati;
VOJNOVIČEVO PREDAVANJE O STROSSMAYERJU V PRAGI,
G. Lujo Vojnovič je Imel nedavno v praškem »Jugoslovcuskem Kolu« preda, vanje o biskupu J. J. Strossmaverju: Predavatelj ie posebno povdarjal poli-tičnl In kulturni pomen osebnosti Stross. maycrja za ves jugoslovenski narod. Po. jasnll je biskupovc zasluge za idejo jugoslovanskega ujedlnjenja. Srossniajci jc že pred pol stoletjem slutil dogodke, katere jo doživela šele naša generuciia. Vrednost Strossmayer]eve Ideje je toli; ko večja, ker se je porodila v času, ko ie bila habsburška monarhija pri polni moči in slavi ter ni mogel niti odlični češki duh Palacky predvidevati drug« solucije avstrijskega problema kakor ob-llko federacije. G. Vojnovlč ie na koncu predavanja prečital več biskupovlh p|. sem, iz katerih je jasno razvidno, da |e Strossmaycr že tedai Imel v mislili uje. dinjenje vseh Jugoslovcnov. — Izvrstno obiskanemu predavanju sta prisostvovala tudi naš poslanik v Pragi g. l juba Nešič ter generalni konzul Vuškovič.
U« v v
Sodišče
Obsojena zaradi razžalitve narodne časti.
Kako daleč sega predrznost in nesramnost nekaterih tujcev, se je moglo razvideti pri obravnavi, ki se je vršila proSli torek pred zagrebškim okrajnim sodiščem. Pri delniški družbi »Sidro«, kjer je nameščeno lepo Število tujcev, jo kot kontoristka zaposlena neka Blanka Schaffer, rodom h Gradca. Živi že tri leta v Zagrebu, a ni smatrala za potrebno, da se nauči hrvatskega jezika. A nc samo to. Ona govori celo skrajno zaničijlvo o Jugeslo-vonih sploh. Neki nemški tvrdki v Lndvvigshnfcnu, s katero ima »Sidro« poslovno zveze, je bi!n odposlano pismo v hrvatskem jeziku. To je to Gradčanko tako razburilo, da je hotela vedeti, kdo je bil tako predrzen, da v Nemčijo ni pisal v nemškem .»ziku. In tako je prišlo do prepira med maloštevilnimi jugoslovenskiini nameščenci in Blanko Schaffer. Domači nameščenci so bili mnenja, da bi tudi Nemci, ki žive in si služijo kruh v Jugoslaviji, morali znati naš jezik. Blanka je nato planila pokonci ter zanii> ljivo izjavila: »Ihr Kroaten kiSnnt'5 lind wisst's a D ... .1« Franjo Ser-tkl. kateremu so v prvi vrsti veljale te besede, je vložil tožbo pri sodišču. Sodišče je Blanko Schaffer po § 496. kaz, zak. obsodilo na tri mesece stro-crega zapora. Po prestani kazni pa hn izgnana iz Jugoslavije. Zagovornik obsojenke ie vložil priziv. Naj bo ta razsodba memento vsem onim tujcem, ki ne spoštujejo naroda, med katerim žive.
AH ste že poslali 9
naročnino za „Jutro"
TTensko poročilo
Ljubljana 21. marca 1924. Ljubljana 806 nad morjem_
Kraj opazovanja
Ljubljana , Ljubljana , Ljubljana . Zagreb . Beograd Dunaj , 1'raga . lnomost
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
762 0 762 4 7613
7P2-6 7640 764'5 757 8
Žračna temperatura
34
6-4 33
60 -1-0 -30 30
Veter
jug. vzhod n
brez vetra
ser. tap. jug. vzh
Oblačno 0-10
oblačno megla več. jasno
Padavine mm
V Ljubljani barometer nestan. tempor. višja Solnce vzhaja ob G'69, zahaja ob 18.16
Pri nas se je vreme sicer nekoliko omililo, postalo je toplejše, toda še vedno le v neznatni meri. Razporeditev zračnega tlaka šo vodno ni taka, da bi ju-gozapadni veter dovedel do nas toplejši zrak z morja v izdatnejši meri; dobivamo doslej le manjšo pozdrave s toplejšega juga. Pomlad gOBpodujo šo vedno lo v južni Evropi, Vsa srodnja Evropa je iikoro do zadnjega še vedno pod mrazom; eelo osrednja Francija s Parizom vrorl je imela ta teden temperaturo večkrat par stopinj pod ničlo. Najhujši mraz pa vlada šo vedno nad Skandinavijo, kjor kaže toplomor povsod mnogo pod ničlo, v sredini dožolc do —20 stop. C. Prav tako jo mrzla centralna Rusija; Moskva n. pr. je imela sredi tedna 15 stop. C pod ničlo. Zelo hud mraz jo tudi v Poljski, kjer poročajo t«fnperatuto okrpg 10 »Jop.
C pod ničlo.
Koncem tedna se je večja depr«1?1 približala kontinentu preko Portugalske Španije ter Francije in dovedla nad j"' nozapadno tretjino Evropo toplejši zral z juga, ali dokler vlada v naši sever« in vzhodni bližini še tako hud mraz, W llko časa so neposredne mrzle reakcij-še vedno verjetne.
*
Dunajsko vremensko poročilo: Ka ropski celini so dobili vetrovi južno kos ponento, tako da so je temperatura dvig nila. V Avstriji so ni spremenila. Fodnf vi se suče okoli + 5 stopinj, zjutraj t vedno mrzlo, lnomost ima +15 stopi"' V splošnom prevladuje jasno vreme, c' vzhodnem robu Alp jo oblačno. —• Nap® ved za soboto: Oblačno.In deževno, « S«r mjjo, 1
«JUTRO« št. 71 e
©
eua
Oeorge Bernard Shavv:
Caesar in Kieopatra
B. Sha\v je napisal k svoji drami, ki se vprlzorl danes prvič na ljubljanskem odru, nekaj opazk, iz katerih objavljamo naslednji odlomek:
Ko Je Caesar prišel v Egipt, Je bilo Kleopatrl šestnajst let. Seveda pomenja šestnajst let v Egiptu zrelejšo starost nego v Angliji. Otroškost, ki sem jej Jo dal, nima z leti prav nič skupnega In nikakor ni nedostatek skušenosti. Nesmiselno Je domišljati si, da ima razloček med modrostjo in neumnostjo kaj skupnega s telesnim razločkom med starostjo In mladostjo. Nekatere ženske so v 70. letih mlajše, nego mnoge v 17.
Tudi se ne sme pozabiti, da jc Kieopatra bila kraljica, In da tudi ni navaden tip egiptske dume onega veka, vzgojene v grški kulturi.
Kolikor sc tiče Julija Caesarja, sem se nalašč izogibal običajnemu anahronlzmu, seči po Cacsarjcvih knjigah ter iz njih sloga Izvajati postavo moža. Anglež, kl bl prečital Caesarjeve spise b! rekel: «to jc bil mož odprtih možganov ln dobrega okusa« — s tem bl menil navadnega človeka brez vsakršne orlginalltcte ali moralnega poguma. Toda jaz si predstavljam Caesarja kot mnogo kotnpllci-raneJSo osebnost, nego le kot hlstorlka galskih vojn. Caesar je znametlitejši mož Izven bojišč. Bil je pravi čudež živ-Ijenske silo — a vendar nlkak poseben cenij. Bogat Idej, kl so bile ruzšlrjenc žc pred njegovim rojstvom. Nc morem navajati vseli povestlc o Caesarju, kl govore menda o njegovi zlati orlgimilltctl. Zato pa sem si zamislil svojo postavo Caesarja predvsem le kot originalno. Originalnost daje človeku značaj iskrenosti, plemenitosti in veledušnosti, ki ga delajo sposobnega, da occiijujcjo resnico, denar In uspeli v vsakem posameznem primeru popolnoma neodvisno cd konvenčnih nravnih in vsesplošnih nazorov. Originalni človek torej nc bo po načinu, kl Jc navaden na ministrskih stolih, pridigoval svetu laži, kl jo vsak takoj spozna kot laž. — zato smatra dosledno svoje izjave za stvar dobrega ckusa. Njegove laži niso Izmišljene: vznikajo iz Iskrenosti. Ve preveč dobro, da ne nastaja pravi hip uspeha, kadar se to dozdeva množici. In tako, kadar hoče izzvati dojem popolne nesebičnosti In velikodušnosti, se bori edino z izrazito sebičnostjo, v tem počiva edini smisel, označiti tega ali onega človeka za naravno vzvišenega, velikega. V tem smislu sem si predstavljal vzvišenega, velikega tudi Caesarja. Mož, ki sc ne ponižuje k osveti, nima ničesar odpuščati. Tudi ni nobenega razloga, čemu bi mu odrekali humornost. Iz vse historije jc jasno, da vse, kar se je razlagalo kot njegovo častihlepnost, ni bilo nič drugega, nego hrepenenje po spoznanju in izkušenju.
Vsi ljudje, zlasti pa Julij Caesar, združujejo v sebi v raznih stopnjah skoraj vse človeške lastnosti. Edina cesta Izzvati dojem veličine je, pustiti da dela mož vse, kar smatra sam za dobro.
Živ pod operaterskim nožem
Trgovec Rihard Heaton se je pred nekaj leti oženil z mlado vdovo iz New Yorka. Zakonska sta živela srečno in zadovoljno prav do zadnjega časa. Nedavno pa je pričel zahajati k njima na dom trgovčev 'prijatelj VVilliam Gotes, ki je kmalu prišel tudi v milost trgovčeve soproge. Trgovec je preveliko prijaznost kmalu opazil. — Cesto je zalotil prijatelja v svojem stanovanju. Mož je namreč zahajal k gospe navadno v času, ko soproga ni bilo doma. Ko se je Heaton prepričal, da se mu jo žena v resnici izneverila, je pričela v njegovi duši polagoma dozorevati niisel na osveto.
Pred nekaj dnevi je sporočil svoji soprogi, da mora po trgovskih oprav-
kih odpotovati v San Frtincisco in da so vrne šele Čez nekaj dni. Zvečer se jo poslovil in zapustil stanovanje rekoč, da šo tisto noč odpotuje. V resnici pa ni odpotoval, marveč jo najel sobo v hotelu nasproti stanovanja. Stopil je k oknu in pričakoval, kako »o bo Btvar razvijala. Kmalu je opazil Gatesa, ki je šel v njegovo hišo. Ljubosumni soprog je čakal še pol ure in se nato podal v svoje stanovanje. Tiho jo odprl vrata in zalotil zaljubljeni par v spalni sobi. Potegnil je samokres in z grožnjo, da bo na vsak najmanjši odpor streljal, prisilil Gatesa, da, se je dal okovati v žo pripravljeno okove. Kmalu je bil nesrečni Don Juan okovan, da so ni več mogel goniti. Ne ozira ie so na svojo soprogo, je ljubosumni mož vzel v roke opera-torski nož in naznanil do smrti prestrašenemu Gatesu, da ga bo seciral, ker hoče dognati, kaj kiju jo v njegovem srcu.
Nesrečna žena ie uvidela, kaj namerava storiti soprog — in je pričela vpiti na pomoč. Heaton jo je 8 samokresom v roki prisilil, da se jo vrnila
nazaj in gledala začetek »operacije*. Ko jo Gates videl, da sc ljubosumni soprog uo šali, je napel vse svojo moči. Posrečilo se mu jc raztrgati okove z nadčloveško muko Istočasno pa jo pograbil za samokres, ki ga je Heaton položil na nočno omarico in ustrelil dvakrat na ljubosumnega moža. Trgovec so jo z operaterskim nožem v roki zgrudil mrtev na tla. Morilec jo nato pobegnil. Dogodek jo kajpada povzročil v mestu veliko scnzacijo.
X Zcpet katastrolalen potres na Japonskem. Iz Londona poročajo 20. t. m.: Snoči je prišla iz Tokia vest o novem potresu in davi so druge brzoiavke Javljale, da je bil potres naravnost katastrofalen v Kačiku in okolišu, kjer se ic porušilo veliko število poslopij ln ie bilo tudi veliko človeških žrtev. Prizadeto je tudi zopet glavno mesto Tokio. TočneJŠIh vesti še nI.
X Ogromno polave na Portugalskem, Zadnji čas so vladali na Portugalskem grozoviti deževni viharji, ki so povzročili katastrofalne poplave. Mnogo mest In vasi ie popolnoma pod vodo.
Železniški promet je skoraj po celi državi pretrgan. Povoden) Je porušila mnogo hiš in jc zahtevala tudi mnogo človeških žrtev.
^ X Polet okoli sveta v 6 mesecih.
Štirje ameriški letalci pod poveljstvom majorja Prcdericka Martina so se dvignili iz Los Angclosa na polet okoli sveta, ki bo trajal okoli šest mescev. To nc bo nikaka tekma, ampak se bo skušala samo preizkusiti izvedljivost problema. Od lctalcev sc je pri odhodu poslovilo več slo aeroplanov In ogromna množica ljudstva. Prva postaja je Seattle, odtam pa gredo letalci preko Aljaske, Aleutsklh otokov, Kitajske, Japonske, Indije preko Azije in Evrope v Anglijo lu potem v Grenlandijo ln nazaj v Ameriko.
X Poroka v ječi. V Berlinu jc bil neki droglst Bock obsojen v dosmrtno ječo zaradi roparskega umora. Bil je oženjen In jc imel enega otroka; žena se jc dala po obsodbi ločiti. Toda človeku ui dobro samemu biti in zato se hoče Bock znova oženiti s svojo ljubico, ki mu
je pomagala pri zločinu. Zločinec je že vložil prošnjo v tem smislu.
X Oi ti tatovi! Iz Varšave poročajo, da so tatovi vdrli v tamkajšnjo cerkev, sv. Bernarda ter ukradli — relikvije sv, Frančiška Aslškega. AII se jim je potem roka posušila ali ne, iz poročila nI razvidno.
X Prebrisan sinček. Pred sodiščem; v Berlinu jc stal gostilničar tožen zaradi potvarjanja živil. Prodajal jc malo preveč «krščeuo» vino. — «Jaz sem nedolžen, gospod predsednik. — Moj sinček sc jc Igral in Jc slučajno nalll vode v vino. Tamle sedi med občinstvom, ga lahko vprašate.« — Sodnik jc poklical nadebudnega dečka ter ga očetovsko vprašal: «Torej si ti nalil vode v «vl-no»?» — .Da, gospod sodnik, igrali smo se s tovariši.« — «Pa kaj ste sc igraU?« je vprašal začudeno sodnik. »Igrali smo se vinske trgovce!« Gostilničar jo bil oproščen ter jc zapustil sodno dvorano,' ponosen na svojega sina ...
J
Socijalna politika
Izgnani kalif v Švici
Izgnani In odstavljeni turški papež, kalif Abdul Mcdžid, prebiva s svojo precej obsežno oblteljo in ožjim spremstvom v švicarskem Teritetu. Podoba je, da bl sc tam prav hitro privadil na kll-matlčne in druge razmere: po svojem prihodu je namreč rado volje podpisal formular švicarske vlade, da se ne bo vmešaval v politične razmere, zastran družabnosti pa Je pred nekaj dnevi po-sctil v enem najelegantncjšlh švicarskih hotelov elitni ples ln se prav izvrstno zabaval. Zaenkrat ie namreč še precci dobro podkovan tudi valutarno. O dnevnem njegovem životarjenju povedo novi-ne, da kalif vse popoldne prebije na terasi hotela, v katerem stanuje, in občuduje planinsko veličanstvo švicarskih snežnikov, ki se jih kar ne more na-gledati. Čas mu krajšata elegantni njegov sin princ Faruk in nežna hčerka princeska Darušel-var. Vse tri na terasi predstavlja naša slika.
Razumljivo pa je, da največ radoved-
nosti vzbuja kalifov skriti zaklad: tri sultanije. Zal jih nI videti nikjer, niti v restavrantu niti na sprehodili. Neprestano tiče v svojih sobanah in je soditi, da se le stežka privadijo na švicarski hotelski harem s pustim letoviščarskim komfortom. Vendar se uporno ne umaknejo nikamor. Kadar kalif sprejema nadležne posete, zbeže v najtemnejši predel stanovanja, kadar so same, pa klavirijo, čltajo, kramljajo ali pa skozi pol zastrta okna motrijo življenje na ulici... Neprijeten utls na kalifovo obitelj, kakor smo žc včeraj povedali, napravlja vneta diskusija radi kalifovega »mno-goženstva«, ki ga nekateri švicarski pravniki hočejo moralično vtakniti pod paragraf. Navedli smo tudi, da bo kalif likvidiral debato s tem, da se v kratkem odpravi dalje v Pariz in nato v Južno Afriko, kjer namerava neovirano nadaljevati harmonično obiteljsko življenje brez spotike paragrafov in svojega bivšega muslimanskega papeštva.
Stanovanjska beda v Mariboru
Ena največjih nadlog, kl tlačijo ljud« stvo po prevratu zlasti v mestih, je po« manjkanje stanovanj. Na najslabšem med vsemi mesti v Jugoslaviji je menda v Mariboru, kjer je z vojno nastal po« poln zastoj stavbenega gibanja in smo v zadnjih petih letih dobili samo dve novi stanovanjski zgradbi in v enem slu« čaju nadzidavo enega nadstropja, kar pa radi velikega povpraševanja pride v po« štev samo za najboljše situiranc banč« nike in veletržcc, ker presega mesečna najemnina skupne mesečne dohodke tu< di najvišjih državnih uradnikov.
Vpogled v strahovito stanovanjsko bc do v Mariboru nam podaja pregled dclo» vanja mestnega stanovanjskega urada.
Tekom leta 1923 jc bilo pri stanovanj« skem uradu na novo vloženih in obnov« Ijcnih skupaj 966 prošenj za družinska stanovanja; med temi je 8.15 prositeljev brez družinskega stanovanja, 111 pa jih prosi za večja in boljša stanovanja.
Med prosilci za stanovanja jc bilo 180 državnih uradnikov in namcščcnccv, med njimi 142 brczstanovanjcev, 30 ma« gistrnntnih uradnikov in uslužbencev (med njimi 27 brez stanovanja), 209 u« radnikov in namcščcnccv južne železni« ce (193 brez stanovanja), 224 trgovcev, obrtnikov in njihovih pomočnikov (197 brez stanovanja), 15 odvetnikov, zdrav« ' nikov in lekarnarjev (12 brez stanova« nja), 97 delavccv (93 brez stanovanja), 86 zasebnikov, vpokojcncev, vdov (78 brez stanovanja), 43 hišnih posestnikov (40 brez stanovanja) in 82 zasebnih urad j nikov (73 brez stanovanja).
Ker stanovanjska oblastva razpolaga« jo od 1. januarja 1923 naprej po še se« daj veljavnem stanovanjskem pravilniku samo z izpraznjenimi družinskimi stano« vanji, jc bilo število dodeljenih stano« vanj razmeroma zelo majhno. V cclcm letu je bilo namreč dodeljenih samo 159 stanovanj, med temi 20 potom zamenja« ve; torej samo 17 odst. prosilcev jc pri« šlo do družinskih stanovanj. Med temi srečnimi jc bilo: 50 državnih nameščen« cev (med njimi 5 potom zamenjave), 14 magistratnih uslužbencev, 42 železničar« jev, 18 trgovccv, obrtnikov in njihovih pomočnikov, 9 delavccv, 9 zasehnikov, 11 hišnih posestnikov, 2 zasebna uradni« ka, 2 žlvinozdravnika, 1 mestni zdravnik in 1 odvetnik.
Brez družinskega stanovanja jc ostalo 696 prosilcev, med njimi 92 državnih nameščencev, 13 magistratnih, 151 želez« ničarjev, 179 trgovccv in obrtnikov, 8 odvetnikov, zdravnikov in lekarnarjev, 84 delavcev, 69 zasebnikov, 29 hišnih posestnikov in 71 zasebnih uradnikov, 91 pa je takih, kl se morajo šc zanaprej zadovoljiti z nezdravimi in tesnimi sta« novanji, za katerih zamenjavo so pro« sili.
Ker imajo po čl. 14 stanovanjskega pravilnika prvenstveno pravico samo dr« žavni in samoupravni namcščcnci, želez« ničarji, osebe, ki se morajo izseliti, ker
njih stanovanje podirajo in osebe, ki se havijo s posli širšega javnega interesa, hišni lastniki in bližnja rodbina hišnih lastnikov in ker pri dodeljevanju stano« vanj prihajajo osebe s prvenstveno pra» vico in 128 iz leta 1922., med njimi ostale prosilce skoraj ni upanja, da bi za časa veljave stanovanjskega zakona dobili družinska stanovanja.
Med 696 prosilci brez stanovanja jih je bilo konccm leta 1923 šc 69 iz leta 1921., med njimi 15 s prvenstveno pra« vico in 128 iz leta 1922., med njimi s 52 takih, ki imajo prvenstveno pravico do stanovanj po določilih stanovanjsko ga pravilnika.
Stanovanjska beda se jc od leta 1922 bistveno povečala, kajti leta 1922 je stanovanjski urad, ker je še imel zaseči stanovanja, nakazal skupno 697 rodbin« skih stanovanj, med temi 216 državnim ' namcščcncem, 157 železničarjem, 53 za« ' sebnim uradnikom, 154 delavcem in po« močnikom, 53 trgovcem in obrtnikom, , 4 zdravnikom, 85 zasebnikom in 8 od« | vernikom.
Ker zasebniki ničesar ne gradijo, ker država ne stori ničesar, dn bi pospešila gradbo stanovanjskih hiš in ker tudi me stna občina šc ni začela /. zidavo hiš, kl jih ima v načrtu, bodo postale v Mari« boru nevzdržne razmere, kadar 6topi sta novanjski zakon iz veljave.
Zanimivosti iz naše izšel] eniške statistike
Naša izseljeniška bilanca je Se vedno aktivna, ker izkazuje več povratnikov nego izseljencev. Od ujedinjonja do konca decembra 1028 se jo izselilo iz naše države 34.700 oseb. povrnilo pa se jih je iz tujine 43.048. tako da nadkriljuje število povratnikov ono izseljencev za 8138. Leta 1920. je znašalo število izseljencev 15988, a povratnikov 18.080, leta 1923. število izseljencev 0370, a povratnikov samo 1950. Ta. pojav pa je opažati tudi pri drugih narodih.
Po poklicu so naši izseljenci večinoma poljedelci. Kvalificiranih delavcev se jo izselilo 1. 1923. v celem 996, a nekvalificiranih 3416; leta 1922. kvalificiranih 449, nekvalificiranih 380. 1.
1921. kvalificiranih 498, nekvalificiranih 6103. Skoro polovica vseh izseljencev jo nejugoslovanske krvi.
Poleg Zedinjenih držav se pojavljata v zadnjem času kot cilj naše emigracije tudi Kanada in Južna Amerika. Od celokupnega števila izseljencev iz Jugoslavijo je odpadlo na Kanado: 1921. leta, 0-6 odstotkov.
1922. lota 2-9 odstotkov, 1923. lota 7-6 odstotkov. Od 12.965 izseljencev v letu 1921. se jih jc izselilo v Južno Ameriko 390, od 6086 v 1922. letu 395, a od 9370 v 1923. letu že samo nekaj manj od polovice, namreč 4302. Poleg naših državlianov so je izselilo iz Jugoslavije tudi 2128 tujih podanikov.
Fr. Z.:
Zgodba o čudežnih dvojčkih
Ta zgodba je resnična in zgodovinska in bi lahko šel in s prstom pokazal vas in kraj, kjer sta njega dni živela občinski birič Janez Omurka in njegova žena Neža in se jima je v mladem njunem zakonu po božji volji rodilo dete. Ako nista bili dve deteti. To je tista reč in jo bilo takoj od kraja prerekanje z babico Marušo, ali ji bo plačati za en komad ali za dva.
Tisto, kar je prišlo na svet, je namreč imelo dve glavi in sploh vsega, če-wr je troba za dve osebnosti, le trebuh .ie bil obema eden in vkupnn. Kričali *ta obe glavici druga v drugo in jima 'o n,i obetalo prijetne tovariši Je za bodočo dni.
Očetu roč ni bila všeč, grdo je gledal '■ribico Marušo in mrmral, da tega ni naročil in no bo plačal in če bi le moral plačati, bo plačal za en sam kos, ker so drži vse vkupc.
Babica Maruša tudi nI bila brez jezika in jn dejala, ka.r je, to je, ona da ni odgovorna za sad, kakšen da jc zrasel, kjer so sadili drugi — ta bi bila lepa! Kar se pa tiče plačila, ona da, ne reče n'č, nego se drži tarife; radovedna Da
je, ali bo gospod Omurka prosil pri županu rodbinsko podporo za enega ali za dva.
Pametna beseda babice Maruše je gospodu Omurki zaprla usta. Ni mu bilo treba dosti preudarka in žo so mu j,e zdelo jasno in po postavah, da mu gre podpora za dva: dve usti imata, dvema bo treba jesti dajati in če bi jima Bog ohranil življenje, dva bo troba oblačiti in dva obuvati.
Tako ima pač vsaka stvar dvo strani!
Mlada mati pa je ječala, da bi so ka-menu smilila. Maruša ji je dala požirek vina ,nato ji je odleglo in jo rekla: »Se!*
Malo vina. sta dobili tudi kričeči dve glavici, da bi odnehali od vek a nja, pa sta zagnali še hujši glas, kajti rase v onih krajih bolj kislo vino in so mu je treba šole privaditi.
Babica Maruša se je takisto okrepčala in to brez škodo, ker jo bila že vajena ondotnl kapljici. Tudi gospodu Omurki no bi bila. škodila in so mu je zdelo jako zamalo. da njega nikdo ne vpraša in njemu nikdo ne ponudi, in ie vzel klobuk in šel v gostilno. Tam so že vso vedeli in se no hi dalo dognati, kako so izvedeli in odkod, in je bil gospod Omurka ja.ko častno sprejet in mu ga jo prvi pojič naročil sam eoanod
župan.
K Omurkovim pa jo med tem prišla v vas soseda Tina. Hodila je ob palici, brliava je bila, nagluha in brezzoba, iezik pa ji je zdrav in čil migal v ustih kakor petnajstletnemu dekletu in je jako čudno, da se starost baš jezika no loti in zakaj jo to tako na tem jad-nem svotu. Z njo je prišla omožona ji hči Polona. Ogledali sta si čudni porod in je stara Tina. izjavila, (la je to božja kazen in da bi bilo troba po gospoda.
Ta misel se je videla tudi mladi materi jnko pametna in je pričela z novo silo vččnti in stokati in ie prosila, da stopi kdo v farovž. dokler je še čas. Pa. so io ponudila Polona in so jo tjakaj nagnali.
Gospod župnik je bil dober mož in resen in učon, sveto pismo jo imel v mozinen, in ko io prišel, ga jo pozdravilo obunno tarnanje mlade žene.
Govorila ,i": «0 ti moj preljubi Bog, kako sem se zagrešila, da si mo tako kaznoval!* Jako spodbudno jo obračala oči in sklepala roko in kaj milo jo zapeln: »Marija k tebi uboge reve* — še stari Toni so prišle solzo.
C-osnorl župnik si je ogledal najmlajši prirastek svoje fare in je spo-znal, da vsaka glavica ženo svoj gla«. To mu je. bilo dokaz, da ima čudna
stvar božja dvo duši. In je krstil obe glavi, eno na ime Petra, eno na imo Pavla, pa se je v velikem dirnidaju šo tisti hip zamešalo, kateri jo PotCT. kateri Pavel, toda ni bila ta zmeda v kvar vel,javnosti krsta, v kvar dal.j-njemu razvoju čudno te zgodbo pa tudi ne.
Da ima njen porod dve duši. je iz neznanih vzrokov silno razburilo mater in je s presunljivim glasom zahtevala od preljubega Boga odgovor, zakaj jo je tako strašno zavrgel, s čem ae mu je vendar zamorila in s čem so so mu zamerili njeni predniki. Se so ji morali dati kislega vina in tudi od zunaj so jo z njim močili.
Gospod župnik jo je tolažil 6 prelepimi besedami Svetega pisma. Dejal je, da modrost in usmiljenost božja ni nadnjo poslala to izkušnje zaradi njenih grehov ali zaradi grehov njenih prednikov, temuč., zato da se razode-nojo dela božja. (Sv. Janez. pogl. 9., v. 3.) Blagoslovil jo je in njen porod in jo še! in potem napisal to reč v krstno knjigo in v farno kroniko in jo jc poročal tudi promilost.nemu gospodu škofu in visoki deželski oblasti.
V biriČcvo hišico pa so romale trume ljudi gledat čudo in da so imeli izgovor, so s sabo prinašali kur in kruha in vina in eo vee te dobrote jako
dobro dole nebogljeni mladi materi in njenemu zakonskemu drugu. Peter in Pavel nista bila deležna dobrot, nego sta umrla, eden je živel deset, ur. drugi štiriindvajset ur in jc bila. kakoT povedano, zmeda v imenih in se ne vo, kateri je preživel drugega.
Gospod Omitrka jima jo potrt od globoko žalosti postavil sijajen mrtvaški oder, ni bil dosti drugačen kakor al tar, in so kropit prihajali ljudje z bližnjih in daljnjih vasi. K hišnim dit-rim jc bi! gospod Omurka porinil belo pregrnjeno mizico, sredi mizice jo vabil globok einnst krožnik, pokrit s pr-tičkom. tak6 je bilo kakor v cerkvi pri ofru, in jc zraven stal gospoi Omurka. potrt od globoke žalosti, in je gledal, da jo vsaka roka kaj izpustila pod prtiček.
Glas o čudosu se je širil in se .ie raznesol okoli po graščinah in v bližnja m^sta in io na svojih potih rasel in so izpremlnjal: čudo jo dobilo štiri glave in namesto nog konjska kopita: po drugem sporočilu je dobilo ribji rep, ena glava je bila mrtvaška, druga pa je govorila in prerokovala vojno, kugi) in lakoto: tretjo sporočilo jo dajalo čudosu eno samo glavo, ali ta je imela še tretje, oko sredi čela.
Prihajala, jo gospoda na konjih in v kočijah: plemenita a in učenjaki, pre-
Državni dolg pri Narodni banki
(K bilanci Narodne banke 1923.).
Pri obtoku bankovcev koncem 1. 102,1. ■v znesku 5,.790.240.920 Din jn državni dolg, ki znaša skupno 4,.52.1,300.80-1.21 Din naravnost gorostasno velik in v ni-kakein razmerju 7. obtokom bankovcev. Državni dolg jo po prevratu rastel na-tavnost z geometrično progrosijo ter nima primera z razmerjem državnega dolga drugih držav napram lastni državni banki, kjer eo kolikor toliko urejene gospodarsko razmero.
Ta ogromni državni dolg jc glavni povzročitelj težko finančno krizo, v kateri se nahaja gospodarstvo Jugoslavijo. Nadalje je to tudi vzrok pomanjkanja efektivnega denarja.
Ako bi država zmanjšala svoj dolg pri Narodni banki, bi se takoj izboljšalo priliko privatnega gospodarstva tor bi denarna kriza znatno popustila. Ta okol-nost gotovo no bi pomenila inflacije, kakor hočejo to predstaviti nekateri finanč nemu ministru blizu stoječi krogi, ker bi ostal obtok bankovcev isti. Položaj hi se spremenil v toliko, da bi ,'ečja množina denarja bila uporabljena v plcdono"-no svrhe iu 110 bi ostala, kakor sedaj, tezavrirana.
Kakor stoje danes stvari, ni pričakovati, da bi so dolg državo v doglcdnom času zmanjšal. Nasprotno jo podoba, da ostane vsaj za tekoče loto najmanj istotako velik, ako šo ne večji. To bi pa pomenilo stalno finančno krizo privatue-jra gospodarstva, ker bi stalno tako ogromne vsote odtegnjeno industriji," trgovini, novčarstvu in drugim gospodarskim Institucijam. »
Od državnega dolga se redno odpisuje samo dolg na račun odkupa kronskih novčanic, katero odplačilo jo znašalo za prošlo leto 38,434.674.89 Din, toroj razmeroma zelo malo, tako da se na tak način zgoraj omenjeni račun šo dolgo vrsto let nc bo izravnal. Naravno je, do ta okolnost ne more baš blagodejno vpliva ti na ocenjevanje naše valuto v tujini.
no naraščale. Razlika med industrijskimi in agrarnimi cenami se jo od relacije 1 proti 3.2 z dne 1. oktobra 1923. spremenila na relacijo 1 proti 1.6 dno 1. lebruarja t. 1. Sovjetsko časopisje s tem povečanjem agrarnih cen ni zadovoljno in poudarja, da bi nadaljnjo naraščanje ži-vilnlh cen podražilo življenje delavcev in spravilo industrijo, ki se komaj popravlja, v kritični položaj.
Kakor so z ruske strani poroča, pripravlja Rusija šo nadaljnjo velike količino žila, ki ga misli izvoziti tekom spomladi.
Jugoslovanska banka do dL
Upravni svet Jugoslovanske banke d. d., Zagreb je na svoji seji dno 13. marca zaključil bilanco za poslovno lnto 1923. tor ugotovil, da Izkazuje ista po odbitku za davčna plačila rezerviranega zneska od 500.000 Din Cisti dobiček od 9,560.490.77 Din, ki presega lanskega za 2.269.862.91 Din ob enaki delniški glavnici.
Glavni skupščini, ki se bo vršila v Zagrebu dne 24. marca ob 4. uri popoldne, tio predloženo na odobritev izplačilo 12-odst. dividenue, to je po 12 Din na delnico.
Od čistega dobička so bo uporabilo 750.000 Din za rezervni fond, 1,000.000 Din za amortizacijski fond nepremičnin in 500.000 Din za mirovninski zaklad.
Bilanca pokazuje zadovoljivi in povečani promet .v vseli panogah poslovanja.
Hranilne vlogo so so povišalo od 143 milijonov Din na 191 milijonov Din, stanje blagajne in menic od 79 milijonov Din na 91 milijonov Din ler celokupni promet od 3S milijard Din na 57 milijard dinarjev.
Povišanje delniške glavnice toga za-voda od 50 milijonov Din na 100 milijonov Din je bilo izvršeno v prvi polovici mesoea februarja 192-1., lor jo popolnoma uspelo.
Izvoz žita iz Rusije
Vo jesenski žetvi se jo pričela sovjetska Rusija zopet pojavljali z večjimi količinami žita na evropskih tržiščih, kar precej prizadene države, ki izvažajo žilo, med njimi tudi Jugoslavijo, ki ima večkrat priliko občuliii rusko konkurenco posebno na dunajskem trgu.
Ruska sovjetska vlada je žitni izvoz močno pospeševala. Glavni vzrok temu jc bil, da bi s tem dvignila prenizke domače cene in si nabavila zlali loud. Rusko žito jo šlo v glavnem v Nemčijo in od tam v druge zapadno države, dalje v Italijo in nekaj v Avstrijo. Znano je, da ie bila pred vojno Rusija glavni žitni
Tržna poročila
Novosodska blagovna borza (21. t. m.) Pšenica: baška, 79 do 80 kg, 2 odst., cn vagon 330; 79 do 80 kg, 2 odst., duplikat kasa, 3 vagoni 332.5 do 335. Oves: baški, 2 vagona 245. Turščica: briško, 65.5 vago-na 240 do 259; 5 odst. kasa, 1 vagon 240; za julij, 5 vagonov 255. Moka: baza <-0s», 1 vagon 505; «6», 4 vagoni 320; «7.75», 1 vagon 240. Tcndcnca nestanovitna.
Mariborski svinjski sejem (21. t. m.) Dogon: 205 svinj. Cene: prasci, 5 do 6 tednov stari, komad 200 do 250 Din; 7 do 9 tednov stari, komad 275 do 300 Din; 3 do 4 mcsecc stari, komad 500 do 650 Din; 5 do 7 mcscccv stari, komad 1050 do 1150 Din; eno leto stari, komad 1750 do 2500 Din. Kg žive teže sc jc tržil po 20 do 22.50 Din; mrtve po 25 do 28.75 Din. Kupčija jc bila tokrat boljša. Prodalo sc je 114 komadov. Prcccj kup* dobavitelj Evrope, a je bila tekom vojne cev jc bilo iz ljubljanske oblasti. Naj« in revolucije izpodrinjena od Zcdinjcnih vcč je bilo prodanega za pleme, držav. Nedvomno si bo Rusija sedaj, ko prihaja v urejenojše razmere, priborila zopet nazaj svoja stara tržišča, posebno ker so cene žitu v Rusiji nižje nego v Zodinjenih državah.
Notranji pomen povečanega žitnega izvoza iz Rusije je v tem, da hi se v državi izravnale cene poljskih pridelkov, ki so nesorazmerno nizke, do opravičenega razmerja napram cenam industrijskih produktov v Rusiji. Te nesorazmerne cene so v Rusiji povzročale mnogo neraz-položenja kmetskega prebivalstva napram meščanstvu. Žitni izvoz iz Rusije jo bil urejen kakor sploh ves izvoz monopolnim potom. V zadnjih štirih mesecih prošlega leta se je s pomočjo berlinskcga-ruskega zastopstva izvozilo nad 700.000 ton žila, predvsem rži. Žilni izvoz so je razvijal lako živahno, da je znašal v oktobru 45.6 odst., v novembru 80.6 odst. in v decembru 66.8 odst. celokupnega izvoza.
Posledica pospešenega žilnega izvoza je bila, da so cene žilu v Rusiji res stal-
častita duhovščina in odlične gospo in deževalo je trdih tolarjev na krožnik, se kak cekin je ostal milovani mladi Ženi na odeji. Dva imenitna grofa pa 6ta predlagala, da bi se čudo dalo v stekleno posodo z vinskim cvetom in •v dar poslalo presvetlemu cesarskemu dvom.
Gospod Omurka si je štel predlog imenitnih dveh gospodov za veliko čast, ali gospod župnik je bil zoper in je dejal, da je prišel *dliQ čudo
Zagrebški trg s kožami (21. t. m.) Ce« ne vsem kožam, izvzernši telečjim, so oslabele. Doseglo so sc nastopne cene: lahke kože 17.5, srednje 18.5, težke 19.5, telečje 38 Din za kg. Kupčija z usnjem je v popolnem zastoju. Notirajo: kravji (vachc) kruponi težki 98 do 100, srednji 95 do 96, lažji 90 do 92, črni ltkanec (blank) 73 do 75, kravje usnje rujavo 106 do 110, črno 104 do 108, goveji boks I. 22, II. 20, bokskalf I. 30 do 32, II. 28 do 30, III. 26 do 28 Din.
Lesni trg (21. t. m.) Cene so kolikor toliko stalne. Zadnji skok dinarja ni prav nič uplival na popiistitcv cen. Za« nimanjc za jugoslovanski les je prcccj, šdjc. Kot novi kupec nastopa Ceškoslo-vaška, ki kupuje slavonsko hrastovino za industrijo pohištva. Zadnje slabo sta> nje in kolebanje francoskega franka jc prcccj onemogočalo kupčije s Francijo. Pieccjšnji nakupi se obetajo s strani Ita* lije in Grčije. V Sloveniji sami ni zaen« krat posebne kupčije. V Slavoniji so bile zadnje dni nastopne cene: hrastovi hlodi 1800 do 3500; fino hrastovo blago 3200 do 4200; hrastove deske do 5 cm 2200 do 2800; preko 5 cm 2500 do 3100; francoske dožicc, 1000 komadov 15.000 do 22.000; bukovi hlodi I. 300 do 400; bu« kovi frizi 750 do 900; javorovi hlodi I. 700 do 800; jasenovi hlodi I. 700 do 900; brestovi hlodi I. 500 do 650; brzojavni drogi, jelovi 50 do 80; železniški pragi, hrastovi 40 do 150; bukovi 30 do 50; drva za kurjavo, bukova 2400 do 3000; rpešana 2400 do 2700; oglje, vagon 9500 do 10.000 Din.
= Izvoz jajc iz Slovenije v inozemstvo jo tekom zadnjih dveh mesece? močno oživel. Tokom toga časa jo šlo proko Ljubljane'v Švico gotovo nad 50 vagonov jajc, ki so so iz Švice večinoma izvažala daljo v Francijo in Anglijo. Prošli tedon so jo siccr opažal zastoj, toda ta teden so izvozna trgovina zopet lepo razvija, ker Francija zaradi popravka franka zopot lahko kupujo. Nova produkcija jajc na Štajerskem, Prokmurju in v hrvatskem Zagorju je žo precoj velika ter so cono na debelo zelo popustile. Mestoma so dobi komad že po 0.75 Din. Povprečno pa so prodaja komad po 1 — 1.10 Din. Izgledi so, da bodo cene dalje popustilo.
= Konferenca trgovskih zbornic v Skoplju. Predsedstvo Trgovsko zbornice v Skopi,ju jo v sporazumu z beograjsko Trgovsko zbornico Izdelalo načrt za kon fereneo trgovskih zbornic in izvozniških
korporacij, ki se vrši dno 10. iu 11. maja 1921. v Skoplju. Konferenca bo razdeljena v 6 sekcij, ki bodo ločono razpravljalo o posameznih skupinah aktualnih problemov. Prometni sckciji bosta poverjeni vprašanje železniško tarife tor vprašanje o pospošovanju trgovinskega prometa s Solunom in Jadranskim morjem. Dvo posebni sekciji ee bosta pečali z ugotavljenjcm rezultatov zadnje izvozno kampanje. Ena sekcija l>o prou-čavala zakonski načrt o gospodarskom svetu.
Nova carinska tarifa bo v nekaj dneh izdelana. Iz Beograda poročajo: Finančni ministor dr. Stojadinovid jo imel v svojem kabinetu dalje časa trajajočo posvetovanja s komisijo, ki izdeluje novo carinsko tarifo. Tarifa bo gotova v nekaj dneh in sa bo na njeni podlagi zaključila trgovinska pogodba z Italijo. Kakor sc izjavlja, finančni minister ni voljan zadovoljiti zahtevam industrijcev, ki da hočejo pretirano zaščito. Višino poramoznih postavk se ne bodo znatnejšo spremenilo. 4
-= Prva tvornlea gredljenlkov v Sloveniji. Z Bieda nam poročajo, da jo g. Ivan Pretnar, imejitelj strojnega mizarstva na Bledu (Milno) preustrojil polovico svojega obrata v tvornico vsakovrstnih najmodernejših čolnov, grodljcnikov (Kiolbooto). Prvi čoln jo že dogotovljen in bo v r.ekaj dneh na ogled razstavljen v paviljonu hotela ,«Petran». Odslej bodo lahko naši športniki dobivali te čolno iz, domačo tvornice. Pri podjetju so zaposleno prvovrstne strokovne moči. Novo domače podjetje priporočamo.
= Železniška proga Risan - Nlkšlč. Družba za izkoriščanje gozdov v Nikši-iii je dovršila vso priprave glede gradnje železniške progo Ilisan - Nikšič. Sklo njen je tudi končni sporazum s prometnim ministrstvom in ministrstvom za šu-mo in mde. Družba namerava najeti za gradnjo progo 7 do 8 tisoč delavcev.
— Pretovarjanje blaga v Bosanskem Brodu. Prometno ministrstvo je razpisalo licitacijo za danje pretovarjanja na žoloznišlti postaji v Bosanskom Brodu v najem. Licitacija jc dno 24. marca.
— Za dovoljenje točenja lahkega vina In piva v Zcdinjenlh državah. Kakor poročajo iz Washingtona, se je stavil vladi predlog za dovoljenje točenja lahkega vina i piva. Z več strani so trdi, da obstoji preoejšnja verjetnost, da se bo ta predlog sprejel. Za našo vinogradnike bi bilo to velike važnosti, ker je pri nas baš mnogo dobrili lahkih vin, ki bi jih mogli izvoziti tjakaj. Tudi za hmeljarjo hi bilo to velikega pomena, ker bi se z dovoljonjem konzuma piva v Ameriki svetovna produkcija piva povečala in bi s tem hmeljarji imeli dobre izgledo za še ugodnejše ceno hmelja.
Domače borze
21. marca.
ZAGREB. Na efektnem tržišču je vladala slaba tendenca. Od bančnih papirjev se je dosti povpraševalo po Jugoslaven. ski. Promet v bančnih papirjih je bil v splošnem slab. Od industrijskih papirjev so je živahnejše trgovala Eksploatacija. — Na deviznem tržišču je tendenca nespremenjena. Tečaji so pričeli dosti visoko, toda so tekom sestanka popustili. Edino izplačilo Pariz je ponovno naraslo za nekoliko točk. Blaga je bilo precej ua tržišču, a je bil promet dosli slab. Največ je bilo prometa v devizah na Italijo, London in Prago. Nolirale so devize: Amsterdam 2992 do 3022, Dunaj 0.1142 do 0.1162, Budimpešta 0.12 do 0.14, Bukarešta 42 do 45, Italija izplačilo 348.5 do 351.5, ček 847.5 do 350.5, Kristijanija 0 do 1130, London izplačilo 349.5 do 352.5, ček 348.5 do 351.5, New-York ček 81.10 do 82.10, Pariz 419.5 do 424.5, Praga 235.5 do 238.5, Stockholm 0 do 2170, Švica 1408 do 1418; valute: dolar 80.5 do 0, aK 0.1125 do 0.1155, Kč 233 do 236, mK 0.09 do 0; efekti: Banka za Primorje (Litorale) 105 do 110, Trgobanka 50 do 51, Brodska 69 do 70, Eskomptna 166.5 do 168, Kreditna Zagreb 148 do 150, Hipotekama 88 do 89, Jugoslavenska 138.5 do 189, Ljubljanska kreditna 240 do 0, Praštediona 945 do 950, Etno 132 do 133, Slavenska 112 do 113, Srpska 150 do 152, Eksploatacija 155 do 160, Šečerana Osijek 1390 do 1400, Isis 62 do 05, Narodna šumska 124 do 125, Nihag 134 do 136, Gutmann 1000 do 1020, Slavcks 0 do 800, Slavonija 153 do 154, Trbovlje 760 do 780, Union 0 do 1000, Tvornica vagona 165 do 170, 7 odst. investicijsko 67 do 69, Vojna škoda 160 do 164.
BEOGRAD. Na današnjem borznem sestanku so devizni tečaji nazadovali. Ponudba blaga je bila obilna in zato Narodni banki ni bilo treba intervenirati. Tudi v terminih je bila velika ponudba. Vojna škoda je bila pod konec sestanka nekoliko čvrstejša. 7 odst. investicijsko posojilo se jo trgovalo na včerajšnji bazi. Fod konec sestanka jo bila tendenca za vso devize slaba, lo za Pariz je bila nekaj čvrstejša. Nolirnio so deviso; Amsterdam 3010 do 3030, Dunaj 0.1148 do 0.1152, Budimpešta 0.10 do 0.12, Bukarešta 42.75 do 43.25, Ženeva 1409 do 1410, London 350.75 do 351.25, Milan 349 do 350, Ne\v-York 815 do 81.75, Pnriz 423 do 425, Praga 286.25 do 236.5; elekli: 7 odst. investicijsko 66.25, 4 odst. agrarne obveznice 28.25, Vojno škoda 161.25, Izvozna banka povpraševanje 820; termini: Praga za 31. maja 245, Pnriz za 31. maja 405, Lod don zn 15. mnja 352.5.
Sokol
Spomenica o vsesolcoS-skem zletu v Ljubljani
Letošnji marcc je za našo sokolsko literaturo jako plodovlt. Poleg običajnih sokolskih listov jc Izšlo v tem tnesecu še več drugih publikacij, med katerimi zavzema Sponicnica prvo mesto, posebno še kar sc tiče opreme. Po daljšem premoru sta izšla drugi in tretji zvezek tega dela, ki bo, kakor ie razvidno iz prvih treh zvezkov, zares remek delo, kakršnega nima nobena organizacija. Prvi zvezek jc bil nekako uvod, drugi in tretji zvezek pa prinašata popis zletišča ter še dva idejna članka, kl sta jih napisala br. starosta in br. M. Ambrožlč. Prvi razlaga sokolsko idejo, drugi pa podaja na pedlassi zgodovinskega razvoja Sokolstva misli o vsesokolskcm zletu. Zlctišče so opisali: br. inž. Bcvc, ki je napisal o velikosti zletišča in o komunikaciji krajše poročilo, brata Naudc in inž. Viktor Accctto, ki sla zbrala podrobne podatke o ogromnem delu, ki ga jc zahtevalo planiranje telovadlšča iu vzpostavitev ogromnih tribun, garderob, pisarniških prostorov in dr. Arhitekt br. Jelene, ki je napravil načrte za arhitekturo zletišča, popisuje arhitektonično stran zletišča. V to poglavje spada tudi članek br. Gangla: Prilika in priča sokolske volje. Med naštetimi članki sta tudi dve pesini, in siccr Oda sveslovcn-skoj sokolskoj Ideji od br. Miliajla Gra-dojeviča in Tri sokola od R. Katalinič-Jerctova. Koncem tretjega zvezka pa sc začne nov del s posebno Gasparijevo vinjeto in s člankom brata Ambrožiča: Tehnične priprave za zlet.
Toliko je besedila v obeli zvezkih, osta II prostor pa zavzemajo slike, kl predstavljajo zletišče od početka, ko je še popolnoma prazno in pokrito s snegom, do popolnoma izdelanih impozantnih stavb. Vrhutega so tu še slike; Ty:š, Filgner, dr. Costa, Štcvo Mandič, dr. Fon, Sveto Todorovič, dr. Schclncr, dr. Vaniček, Milada Mala, namestniki starešine JSS, namestniki načelnika, člani zletncga odbora, šcstdcsetlctnlkl, dr. Laza Popovič, Tošo JanJanin, Gradojevlč ln Inkiostrl. Vmes je tudi slika »Južni Sokol., prvi vadlteljskl zbor, sprejemni-ca Štcvo Mandiča k Južnemu Sokolu, pismo dr. J. J. Strossmayerja ljubljanskemu Sokolu In tri slike mesta Ljubljane, kot priloge se nahajajo koncem zvezka 5 listov načrtov za tribune.
Vse slike so dovršeno izvršene in sme biti Učiteljska tiskarna, kl je delo izvršila, ponosna tudi na ta dva zvezka. Cena zvezkoma je 70 Din.
Šport
Iz sekclle nogometnih sodnikov. Za nogometne tekme v nedeljo dne 23. t. m. sta delegirana kot sodnika g. Beneš (Ili-rija : Varaždinski S. 1<„ ob 14. uri) |n g. Diucker (Ilirija rez. : Slovan I., ob 16. uri). Prvenstveno tekmo Lask : Sla-vija v torek dne 25. t. ni. sodi g. Kcpec,
— Načelnik.
S. /(. Primorje v Ljubljani. V nedeljo ob 16. url trening tekma med Jadranom in Prlmorjem na igrišču ob Dunajski ccsti.
Varuidinski S. K. : llirila 23. t. m.
— Nogometna tekma VŠK. : Ilirija se prične ob 14. url, ob 15.45 sledi prijatelj, ska tekma med Slovanom in kombiniranim moštvom Ilirije. Znižane dijaške vstopnice se izdajajo samo v predpro-da ji pri tvrdki J. Gorcc, Dunajska ccsta. Hnako sc izdajajo lc v prcdprodajl proste karte za redno članstvo nogometne in lalikoatletskc sekcije.
V huzeno sekcijo /LAP. so sprejeli nastopni novi klubi. Športski klub Bakar, Gradjanski športski klub Karlovac iu S. K. Marsonija, Brod.
Akademija Sokola Ljubljana, ki se
vrši nocoj ob 8. v telovadnici Narodnega doma in pri kateri sodeluje godba Dravske divizijsko oblasti, obsega naslednji spored: 1.) Sokolska koračnica; 2.) Albini: Overtura iz opore cBaron Trenk»;
3.) Gočenod: Fantnzija iz opere f[qnfi a -p -p 'onimisi) srnjad 1>U (i i a o z o j {j -i j innpeJn puoAoSpO •ClM)Tlf» ([oioznojj f[01B|ppZI U[ 5)unsrt
0 razpisovanju natečajev za umetniška dela
pri razpisovanju natečajev za umetni« gka dela so se pri nas žc od nekdaj vr« Sile napake, ki so bile vzrok, da efekt ni bil tak, kakor se je pričakovalo, ali da je prišlo med razpisom ali pozneje do ne« 50"laslj med tekmovalci. Ker se tako na« pilke ponavljajo tudi ie danes, hočem v kratkem podati nekaj misli, kako bi se moralo vršiti pravilno postopanje pri raz pisovnnju umetniških natečajev. Pri tem sc poslužujem n.utatis mutandis temelji tcrevzame kot postranski ta- vajena nekoliko trgovina in •tužek Se dobro Idoče pred- strojepisja, 11 č e primerne "»te, proti proviziji' — alulbu. Conjano ponudbe "■'!*■- ,.n opravo ..Jutra" , na upravo ,,Jutra" pod llfro
uv ■• fifiSlJjJtorJUM- ta jsSlaaaVi83i
Kompletna oprava
za prodajalno, se proda za 2500 rtin. Prlp-avno za ltro-Jn*e. — Naslov pove uprava ,,Jutra", 5894
Vrtalni stroj
za ključavničarje, dobro ohranjen. se ceno proda. Isstotam se prodasta 2 zapravljlvčka. Polzve so v Jeranovl ulici 5. Trnovo. 6504
Šivalni stroj
..SInger", ae proda. — Naslov pove uprava ,,Jutra". 6014
Rabljene vreče
kupujem. Naelov pove upra-va ..Jutra". 6S56
«Bllz, Heilkunde»
2 debela zvezka, kompletna, popolnoma nova, so prodasta za 250 Din. — Naslov pove uprava „Jutra". 6012
Pozor, mizarjll
Prodam takoj 4 akobelnlke, bukovo, popolnoma nove In močne, za vsakega mizarja, po ne pretirani ceni. Izve se v Poljčannh St. 65, kjor se Jih lahko tudi ogleda. Franjo Sergar, Poljčane 85,. 6018
Sadno drevje
najboljših vrat, vrtnice visoke, nizke In plezalke, maline, ribez, kosiuulje. Jagode, l:ra-sotlčno grmovje, dlvttre Itd., oddaja Miha Podlogar, dre-vesnlčar ln vrtnar v Pobrnt pri Celju. 6005
Mizarski skobelnik majhen ln obleka Itd., so proda. Lepa pot 0 (v kleti).
5913
Pisalni stroj
z vidno pisavo ln moderna pisalna miza, sc proda po zelo nizki eonl. — Naslov pove uprava ..Jutra". 5980
2 hrastovi spalni opravi
ter 2 jedilnici, hrastovi, črno politlranl z bruSeoiml stekli, prodam, cventuelno tudi ?a« menjam smrekove doske. Franc Ooljar, mizar. Dravlje 103. p. St. Vid nad Ljubljano 5978
Star svinec
kupujem po dnevni ceni. — Ponudbe z navedbo ceno ln množine na naslov: Ivan Re-bek. Celje. 6710
Nakup lesa.
ISčemo vsako množino rezanega lesa. Detajllrano oferte franko meja, Izvoz prost na: ..Juvavum", Holzlndustrlego. sellschoft m. b. H., Salzburg, Osterrelch. 6120
Veverične
polhove kože In od vse druge divjačine, kupuje za iuozemstvo v vsaki množini D. Zdravlč, trg. usnja, LJubljana, Sv. Florljana ulica 0
Enonadstropno hišo |
prodam pod ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava ..Jutra".
593S
Dve veliki sobi
v pritličju, ob prometni cesti v centru, sc oddastl za pisarno, modno krojaftvo atl drugo bolJSo obrt s 1. aprilom v Realttetnl pisarni .Posest', Ljubljana, Poljanska c. 12.
5912
Dva mlajša dijaka
se sprejmeta na stanovanje ln brano pri bolJSl rodbini. Ola-sovtr In Inštruktor na razpolago. Naslov povo uprava „Jutr&". 5011
Spalnico In salon
se odda s 1. aprilom. — Naslov pove uprava ..Jutra", 5046
Mesečna soba
brez postrežbo, ee takoj odda gospodični z lastnim portlom. Naslov povo uprava ,,Jutra".
6003
Opremljena mes. soba
se takoj odda. — Naslov povo uprava ,,Jutra". 5054
Trgovino
Majhna soba
z električno razsvetljavo, v sredini mesta, se odda solidnemu stabilnemu snmskrmu gospodu a bruno vred. Vprašati: Oosposka ulica 10. I. n.
6004
4000 leg jabolk proda
I. nazborSek, Šmartno pri Litiji. 6976
Volosca-Abazzia
opremljeno stanovanjo, 4 sobo, kuhinja, balkon, razgled na morje, mesečno 800 lir. — Tudi malo stanovanje. Za daljflo dobo ceneje. M. Fol-blnger, Volosca St. 47/1.
6011
Trgovska hiša
takoj naprodaj v Industrijskem kraju tik železnice In postaje z inventarjem in lepim velikim stanovanjem, kl je takoj na razpolago. Trgo-{vina obstoji ie okoli 30 let, ; jo zelo dobro ohranjena In Iraa velik promet. Doplae Je nasloviti na uprnvo ,.Jutra" pod Slfro ,,Dobra trgovina".
5899
Soba s hrano
se odda za 2 dijaka ali dijakinji, zraven obrtno Sole. — Naslov povo uprava „Jutra".
5901
Pozor!
Meso pitonih volov po znatno znižani ceni. prodaja od sobote dalje na Pogačarjevem trgu v J e s i h o v i mesnici
I. vrst« po 28 dinarjev len.
Postelja
iz trdega lesa. se proda v SlomSkovI ulici Bt. 8, parter.
5976
Bencinmotor
8 konjskih sil, v dobrem stanju, je radi predelav« delavnico taltoj naprodaj in 8000 Din. Nntaor-nejo se lave pri Produktivni zadrugi za icnno
Nova hiša
a tremi sobami, ao radi se-lltvo takoj cono proda. — Polzvo so v Zeleni Jami 207.
6973
Lepa enonadstr. hiša
i 21 prostori, vodovodom ln elektr. razsvetljavo, se proda na prometnem kraju v bližini farna cerkve na oorenjskem. V hlll se nahaja trgovina, pripravna je pa tudi » vaako drugo obrt. K hISI spada bler
Stanovanje
obstoječe iz 1, 2—3 sob in kuhinjo v sredini mesta. iSfte tnkonski par brez naraSčaJa. NnJrnJe v Šentjakobskem ali trnovskem okraju. — Poiiuflhe na upravo ,.Jutra" pod fiifro .Katarina". 6009
Lepo stanovanje
v Mariboru, zamenjam za ennko v LJublJni. — Ponudbe pod ,.Selitev" na upr. .Jutra' 5903
vzame v najem ali Jo pa kupi trgovec, kl bo moral vsled poteka pogodb« zapustiti lokal. Kraj postranska stvar. Prevzem tnkoj ali pa tudi no dogovoru kesuoje. — Ponudbe so prosi pod fiifro ..Treovina A. L." na upravo ,,Jutra".
0020
Soba za pisarno
b telefonom, bo takoj poceni odda v bll21nl sodnlje. — Naslov povo uprava „Jutra".
5959
5000 Din posojila
iSCera takoj za dobo 3 mesecev proti garanciji v zlatnini ln dobrim obrestlm. Ponudbe pod ..Takoj 1924" na upravo „Jutra". 5937
Psa ovčje pasme v
5 meserev fttarega. prodnui. Naalov pove uprava ,,Jutra".
5853
Perilo v pranje
in likanje, se »prejme od
namoev in drufcln. — Naslov pove uprava ,,Jutra". 500T
polemendolec, v hlebih pn 20 do 40 kg, ulc-žan, polnomaBten, jako tiuuga okusa, po coui Diu 45 — za kg franko postaja Zagorje razpošilja
Mlekarska zadruga i Izlakah pri Zagorju
ob Savi.
1084/a
Amortizacijsko posojilo
na hlSo v Ljubljani, se i&če. Varnost Jo vknjižba na prvem mestu. Polovica zneska bt se v kratkem vrnila, ostanek bl so amortiziral. — Ponudbe pod Slfro .,Amortizacijo 1821" na upravo ,,Jutra".
6942
Na stanovanje
ae vzame bolJSa gospodična. Naalov povo uprava ,,Jutra".
5906
Odda se solidni dami
s 1. ali 15. aprilom opremljena soba broz postrežbo, v bližini gla700 poŠte. Pismene ponudbe z navedbo naslova tn poklica na upravo ..Jutrn" pod ,,Samostojnost". 5764
Neopremijeiio sobo
ISCem za svojo mater v »ent-peterakem tli vodmatskem okraju. Plačam po dogovoru. Ponudbe na V. Fcrtlč, Holz-
jyias.xii-uUM.tie" fcižP-
Dopisovanja
želim z mlaJSo gospodično. — Dopiso na upravo ,,Jutra" pod ,,Spomlad". 6017
Sorodna duša.
Zal, prejel prepozno. Četrtek Isti čas ln kraj. 6902
Moderna pot.
Pismo leži t (Maribor). 5953
Pes prepellčar
(Ferellentlger) ciste pasme, krasne brezhibne postave, Se ne eno leto star. ae prode Ponudbe na naalov: K. Slm-Inlc. Vrbnlka tt. 28. latotam
ojiistffc.. itn
J\{odni at.:ljc
M- Sarc
o o Hnghška ln francoska tctlels
najfinejša Ijvrfltau
M
Ljubljana
Jfongr:$ni trg :xxxxxxxxxxxxxx
x 1 kg sivega češla-
x nega perja Din 30; x
x 1 kg drobneje U g češlanega od
k Din 45 do 60; x
x 1 kg belega češla- £
nega perja Din 70 §
X do 100; 1 kg X
X poluperja Din 150 p
g Ido 170; 1 kg B
prima poluperja X
Din 220 do 300 g — se dobi v vsaki
množini po po- K
vzetju pri ff
200.000 do 500.000 Din
posojila v svrho. povečanja obrata išče za dobo 1 do 3 let industrijsko podjetje v Sloveniji, kiitero se lepo razvija in je z naročili preobloženo. Vredno je , 4 milijone dinarjev. Nudi vknjižbo na prvo mesto, 20 °/o obresti in soudeležbo na dobičku. Ponudbe na upravo „Jutra:< pod „Popolnoma varno in dobičkanosno".
1181/a
GOSPODINJE!
Zahtevajte od Vašega trgovca o Veliki noči lc
J
Prva slov. zidarska zadruga u liljanl
registr. zadruga z omojeno zavezo
Pisarna v Ljubljani, Tržaška cesta št. 2
Tehniško vodstvo z olilastveno-avtorirlranlm
gradbenim Inženjerjem. Projektira In Izvršuje V3a v stavbeni in inžonjersko stroko spadajoča dala.
Delo solidno! Ceno konkurenčne!
Pomožnega obratnega Inženjora
r. dovršeno strojno tehnično fsknltelo, izrezljanega v eloktrični in strojni stroki, Iščejo za obrat Vevče s takojšnjim nastopom Združeno papirnico Vevče, Goričano in Medvode d. d. v Ljubljani, Dunajska ceBtn 1/b. Pogoj i jugoslovansko državljanstvo. Prosto stanovanjo s kurjavo In razsvetljavo zasigurano. b popisom življenja in prepisi izpričeval tor morobltntmi roferencami opremljene ponudbo so nasloviti na Tajništvo Združenih papirnic, LJubljana, Ljubljanska kreditna banka. 1102/1
Zahtevajte edino le
Diril in Metodove vžigalice
Dobe se povsod 33
Glavni založnik: Ivan Perd&n nasledniki v Ljubljani
U__
Meščanska korporaclja v Kostanjevici
proda približno
500 do 600 m3 še hrastovega lesa.
Gozd leži tik državne ceste pri Kostanjevici. Eventuelne ponudbe na Načelstvo meščanske korporacije v Kostanjevici.
ii64/a Načelstvo.
II 1.13-1
Proda se
18 lil staro nltvovlis (4B',',%) in O hi cd leta
\923 (47 7„). — Cena po vprečno 100 K za 1 1 i tor Pri polovičnem odjemu 21, pri celem pa 4% popusta Zajamčeno pristno blago, -Vprašanja na: Ludovili Mosolil, Baio pri Sla rtbor«. llaU/s
f----"")
Opozarjamo na j
Zakon c cestni iti
kl se naroča pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani
ter volja s poštnino vred
Dlu 6 50. -________
naaiaasbmtaaaaibabc
V nobeni knjižnici ne smo manjkati
Cankeriev Mml \
Uredit \
dr. J. Glonar '
Vei. 87 Din, broS. 80 Dln, ! post. rco Din jj
Naroča se pri !
Tiskovni zadrugi v Ljubljani