ACTA HISTKIAE • 11 • 2003 • 2 prejeto: 2003-09-24 I JDK 341.234:342.726-054.57(497.1) OBRIS POSEBNOSTI U S T A V N E G A P O J M O V A N J A N A R O D N I H MANJŠIN V JUGOSLOVANSKI FEDERACIJI Janko PLETERSK1 Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Sl-1000 Ljubljana, Novi trg 3 e-mail: janko.pieterskifcrc-samsi IZVLEČEK Opozorilo na nekatere posebnosti pojmovanja narodnih manjšin in na nasledke tega pojmovanja za strukturo jugoslovanske avnojske in zatem socialistične federa- cije, Ta je namreč izključevala priznavanje kot narodnih manjšin tistih razpršenih delov osnovnih južnoslovanskih narodov, ki so živeli v posameznih republikah zunaj svoje matične (Srbi na Hrvaškem, v Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori ali Hrvatje v Srbiji oziroma njenih poh-ajinah), ker njihove matične države pač niso ležale onkraj jugoslovanskih meja (niso bile nejugoslovanske, "tujerodne"). Ob tem gre tudi za različnost položaja med priznanimi, tj. "tujerodnimi" narodnimi manj- šinami in hkrati za različnost položaja med razpršenimi deli posamezne manjšine, glede na vključenost njenih prostorsko ločenih skupin v različne republike oziroma obe avtonomni pokrajini Srbije. Ključne besede: narodne manjšine, federacija, Jugoslavija, Slovenci, Srbi, Hrvati, zakonodaja E L E M E N T S O F T H E C O N S T I T U T I O N A L T R E A T M E N T O F N A T I O N A L M I N O R I T I E S IN T I I E Y U G O S L A V F E D E R A T I O N ABSTRACT The article focuses on some elements of the. treatment of national minorities and the consequences embedded in the structure of the Yugoslavia of the Anti-Fascist Council of National Liberation, and then the socialist Yugoslav federation, which did not consider dispersed segments of fundamental south-Slavic nations living in republics outside their home republics (Serbs in Croatia, Macedonia, Bosnia and Herzegovina, Montenegro: Croats in Serbia or Us regions) to be national minorities because they were not situated beyond the Yugoslav state borders and were therefore not considered to be non-Yugoslav or "foreign" minorities. The article also con- centrates on the different status of the acknowledged, i.e., "foreign", national mino- 91 ACTA HISTRIAE • 11 • 2003 - 2 Janko PLETERSKI: OBRIS POSEBNOSTI USTAVNEGA POJMOVANJA NARODNIH MANJŠIN . . . . » l - ?8 ritk,s, and dispersed, segments of individual Yugoslav minorities in terms of the lo- cation of their spatially separated groups living in several republics or both auto- nomous regions of Serbia. Key words: national minorities, federation, Yugoslavia, Slovenes, Serbs, Croats, legislation Kont inui te ta m n o g o n a c i o n a i n e j u g o s l o v a n s k e d ržave , o b d a r j e n e z ve l ik im dele- žem š tevi ln ih na rodnos tn ih man j š in , ni bi la m e d n a r o d n o p r a v n o nikol i p re t rgana , od dne us t anov i tve 1. d e c e m b r a 1918 pa do r a z h o d a v letu 1991. T o ne pomen i , da ne bi b i lo d i skont inu i te te v n jen i no t r an j i us tavn i uredi tvi . Prv ič j e bila n j ena no t ran ja d i skont inu i te ta ce lov i to r a z g l a š e n a 29. n o v e m b r a 1943 s sklepi An t i f a š i s t i čnega sve ta n a r o d n e o svobod i t ve J u g o s l a v i j e - A V N O J , o r g a n a nove , r e v o l u c i o n a r n e oblast i . Vse to o m e n j a m z n a m e n o m opozor i t i , da zaradi tega de j s tva ni n o t r a n j e kon t inu i t e te med p ravn im p o l o ž a j e m n a r o d n i h m a n j š i n v Kra l j ev in i Jugo- slavij i in t akšn im n j i h o v i m p o l o ž a j e m v p o v o j n i j u g o s l o v a n s k i socia l is t ični fede- racij i . N a j o č i t n e j š a raz l ika j e v tem, da v kra l jev in i m a n j š i n e n iso imele nače lno ena- k e g a p r a v n e g a po loža j a , m e d t e m ko j e po loža j vseh m a n j š i n v federa t ivn i j u g o - s lovanski republ ik i t eme l j i l na e n o t n e m načelu in enotni ustavni n o r m i o n j ihov ih p rav icah . I zhod i šče t ega novega p o l o ž a j a j e bi lo v o m e n j e n i h sk lep ih A v n o j a o p r e d e l j e n o z b e s e d a m i , da b o d o v f ede ra t ivno ses tav l jen i in u re j en i Jugos lav i j i "na- r o d n i m m a n j š i n a m zago tov l j ene vse n a r o d n e prav ice" . T o po s v o j e m znača ju v seobsežno , t ako r ekoč u n i v e r z a l n o n a č e l n o določ i lo j e prva r epub l ikanska us tava j u g o s l o v a n s k e f e d e r a c i j e (31. j a n u a r j a 1946) uvel javi la m a n j v seobsežno , l ahko bi rekli , bo l j real is t ično. " N a r o d n e m a n j š i n e v FLRJ , " t ako 13. člen us tave , "už iva jo p r a v i c o in zašč i to s v o j e g a ku l tu rnega r a z v o j a in s v o b o d n e rabe svo jega j ez ika . " - "Vse p rav ice" so tu o p r e d e l j e n e dos t i ož je , le ko t ku l turne in j e z i k o v n e . Tud i nače lo o enakos t i pravic m a n j š i n j e bi lo v te j us tavi d e j a n s k o pr i - zade to s tem, d a j e republ ik i Srb i j i us tava do loč i la s e s t a v l j e n o s t ruk turo , tako da sta v n j e j us tanov l j en i d v e a v t o n o m n i o b m o č j i , p o k r a j i n a V o j v o d i n a in K o s o v s k o - m e t o - h i j ska oblas t . Bi lo j e oči tno, da do loč i lo o a v t o n o m i j i obeh i m e n o v a n i h pokra j in ni u t e m e l j e n o le v n j u n i h zgodov insk ih posebnos t ih , t e m v e č da i zha j a tud i iz ak tua ln ih raz logov e tn ične s t ruk ture n j u n e g a preb iva ls tva , v k a t e r e m s o bili p r ipadn ik i na rodn ih m a n j š i n i z redno m o č n o (v Vo jvod in i ) , č e ne v e č i n s k o (na K o s o v u ) navzoč i . T a k o so bili A lbanc i , M a d ž a r i in pr ipadnik i še d rug ih n a r o d n o s t n i h m a n j š i n , ž ivečih na teh dveh ozeml j ih , d e j a n s k o deležni tudi po l i t i čno s a m o u p r a v nega , in ne zgo l j ku l tu rnega o z i r o m a j e z i k o v n e g a upoš t evan j a . V us tavi pa j e bi lo t o de j s tvo iz raženo s a m o prek do loč i l o sestavi d r u g e g a d o m a z v e z n e g a p a r l a m e n t a , t j . sveta na rodov , v ka te rem sta bili po leg republ ik p reds tav l j en i tudi o b e a v t o n o m n i o b m o č j i . Z 9 2 ACTA HISTRIAE • H • 2003 • 2 Janko PLETERSKI: OBRiS POSEBNOSTI USTAVNEGA POJMOVANJA NARODNIH MANJŠIN .... 91-98 uvrs t i tv i jo v d o m n a r o d o v j e bila ugo tov l j ena - p o l e g z g o d o v i n s k e - tudi n juna p o s e b n a na rodnos tna , e tn i čna s t ruktura , in na t a k š e n nač in j e b i la e tn ična kval i te ta d r ž a v l j a n o v p o s e b e j upoš t evana kot t e m e l j za p rav ico obeh o z e m e l j do av tonomnos t i . L j u d s k i m r e p u b l i k a m , Članicam federac i j e , ki so bi ie u t eme l j ene na s a m o o d l o č b i in hkrat i na suverenos t i v seh n j ihovih d r ž a v l j a n o v n e g l ede na na rodno pr ipadnos t - l judstva p o s a m e z n e repub l ike - j e b i lo p r epuščeno , da vsaka zase v svoj i ustavi opredel i p o l o ž a j n a r o d n i h man j š in , ž ivečih na n j e n e m o z e m l j u . Po leg republ ike Srb i j e j e bi la g lede t ega že vnapre j d r u g a č n a v l o g a r epub l ike B o s n e in Hercegov ine , ki ni bi la nac iona lna d ržava , a m p a k d ržava na t e m e l j u suve rene enotnost i svoj ih s rbskih , hrvaških in m u s l i m a n s k i h d r ž a v l j a n o v b r e z r az l i kovan j a n j ihovega na rod- nos tnega s ta tusa . O t e m govor im zato, da o p o z o r i m , da v j u g o s l o v a n s k i social is t ični f ede rac i j i ni b i lo e n o t n e u red i tve p o l o ž a j a n a r o d n i h m a n j š i n , a m p a k da se j e po loža j m e d p o s a m e z n i m i r epub l ikami razl ikoval z d o d a t n o p o s e b n o s t j o Srb i j e ter B o s n e in H e r c e g o v i n e . Vse s e v e d a v okviru načela o z a š č i t e n e m k u l t u r n e m razvoju in j ez i - kovni e n a k o p r a v n o s t i . D r u g a p o s e b n o s t j e bi la v tem, da so za n a r o d n e m a n j š i n e lahko ve l ja le le m a n j š i n e n a r o d o v , ki ma t i čno niso bili j u g o s l o v a n s k i , ka ter ih j e d r o j e d r žavno živelo z u n a j Jugos lav i j e , T o r e j Italijani, Madža r i , R o m u n i , A lbanc i , Turk i , Čehi , S lovaki , Rtisini o z i r o m a Ukra j inc i . T u d i Bolgar i , Četudi oni s a m i j u ž n i Slovani , a ma t i čno d o m a č i v d ržav i z u n a j Jugos lav i je . V p o s a m e z n i h r epub l ikah pa so zaradi z a m o t a n e e tn ične s t ruk ture J u g o s l a v i j e od nekda j živel i tudi p r ipadn ik i d rug ih j u g o s l o v a n s k i h n a r o d o v , kater ih j e d r a s o zda j bila nosi lci f ede ra lne n a r o d n e državnos t i d rag ih republ ik . T o so bi le e tn ične skupine , ki se u s t a v n o p r a v n o niso štele za na rodne man j š ine , če tud i so to d e j a n s k o bile. T o j e bil iz raz p o j m o v a n j a , da so vsi j u ž n o - s lovanski na rod i , ki m a t i č n o ž iv i jo v Jugos lav i j i , n e k a k š n a ce lo ta , ki d a j e neki ce lovi t nac iona ln i z n a č a j tudi n j ihov i skupni f ede ra t ivn i d ržav i kot d ržav i j u ž n i h S lovanov . V takšni d ržav i pa n o b e n del ka terega koli od t eh d r ž a v o t v o r n i h n a r o d o v ne m o r e biti n a r o d n a man j š ina , m a r v e č p o m e n i v vsaki republ ik i sestavni del n j ene lastne fede- ra lne n a c i o n a l n e državnos t i . T o p o j m o v a n j e , ki ni b rez n o t r a n j e g a pro t i s lovja , j e na jbo l j d o m i š l j e n o fo rmul i ra l MoŠa P i j a d e š e m e d vo jno , o b za sedan ju 2 A V N O Hrvaške na O t o č c u leta 1944, po vo jn i pa j a n u a r j a 1947 o b s p r e j e m a n j u us tave L R Srb i je . N e n a v a d n o j e , da pa t o p o j m o v a n j e v us tavi ni b i lo o p r e d e l j e n o niti izrecno o m e n j e n o . I z r a ž e n o j e b i lo ed ino s tem, da s e j e i m e f ede ra t ivne d ržave glas i lo Jugo- s lavi ja , kar j e p o izvoru seveda ime širše, a p o s e b e j p r e p o z n a v n e e tn ične skupine . N a j b o l j v i d e n j e bil v t e m smis lu po loža j Srbov, domaČih v nes rbsk ih republ ikah , kar j e p o m e n i l o p rak t i čno v s e po vrsti. T u d i S loven i jo , č e p o m i s l i m o na Srbe v Beli kra j in i . Š lo j e v bis tvu za p reos tanek nac iona lno uni tar i s t ične ga p o j m o v a n j a j u ž n e g a slo- vans tva , če tud i z g o d o v i n s k o p re seženega s k o n s t i t u i r a n j e m f e d e r a c i j e republ ik kot pos l ed i ce s a m o o d l o č b e , tj, suverenost i s a m o s t o j n i h n a r o d o v , v s a k e g a posebe j . N e - 9 3 ACTA HISTRIAE • 11 • 2003 • 2 Janko PLETERSKi: 0 'BRiS POSEBNOSTI USTAVNEGA POJMOVANJA NARODNIH MANJŠIN .... 91-98 davni m ig rac i j sk i p roces i n iso pri tem p o j m o v a n j u ničesar sp remin ja l i . Z a t o n iso v Sloveni j i n o v o pr i se l jen i Hrva t j e , M a k e d o n c i , Č r n o g o r c i , Bosanc i pa seveda tudi Srbi ne p r idob iva l i s ta tusa na rodn ih man j š in . T e g a n iso nit i p r ičakova l i , že za rad i svo j ega j u ž n o s l o v a n s t v a s a m e g a ne. Le doda tno j e k t e m u j e p r i speva lo širše, tudi z u n a j Jugos lav i j e v l a d a j o č e p o j m o v a n j e , d a j e v na rodn ih d ržavah s ta tus narodnih m a n j š i n pr idržan av toh ton im d r u g o r o d c e m , da to ni p rav ica d r u g o r o d n i h migrac i j sk ih ag lo - merac i j , tudi če so mnogoš tev i lne , kakor npr. Tu rk i v Zvezn i republ ik i N e m č i j i . E n a k o n i so v Vo jvod in i ali na K o s o v u s t a ronase l j en i H r v a t j e p rav zaradi svo j ega j u ž - nos lovans tva šteli m e d na rodne man j š ine , d rugače k a k o r n j i h o v i pok ra j i n sk i soobčan t Madža r i , A l b a n c i in vrsta drugih . N a j v e č j e pos led ice t a k š n e g a p o j m o v a n j a j e imelo de j s tvo , da av toh ton i Srbi v republ ik i Hrvašk i , k l j u b n j i h o v i pr iznani š tevi lnost i in zgodov insk i p o m e m b n o s t i , n iso us t avno vel ja l i za n a r o d n o m a n j š i n o z vsemi no rma l - n imi m a n j š i n s k i m i p rav icami . P r o b l e m n j i h o v e n e s p o r n e in m o č n e navzočnos t i j e reševala r epub l i ška us tava tako, da j e S R H r v a š k o de f in i ra la ko t n a c i o n a l n o h r v a š k o d ržavo , ki pa j e n a r o d n a tudi za Srbe . S tem j e p r o b l e m d e j a n s k o os ta ja l ne rešen , ne le za Srbe , a m p a k tudi za Hrva te , ki so to občut i l i ko t o m e j i t e v suverenos t i v svo j i edini na rodn i državi , kakor se j e t ako nes rečno izkaza lo p o o samosvo j i t v i H r v a š k e . S ta tus n a r o d n e m a n j š i n e Srbi danes na H r v a š k e m v ustavi seveda ima jo , ko l ikor j i h j e pač p reos ta lo . N a d a l j n j a p o s e b n o s t Jugos l av i j e j e bila v tem, da ni b i lo e n o t n e uredi tve m a n j - š inskih p r av i c m e d r epub l ikami niti za t i s te m a n j š i n e , ki s o bile d o m a č e v v e č republ ikah , na p r i m e r za M a d ž a r e , n a v z o č e v treh r e p u b l i k a h , Srb i j i , Hrvašk i in Slo- ven i j i . E n a k o ne za A lbance v Črn i gori , Srbi j i in M a k e d o n i j i . V e n d a r sta bi la p o - s lovni a lbansk i in madža r sk i j ez ik v zvezni skupšč in i p r av i ca vseh A l b a n c e v in M a d ž a r o v , ne g l ede na to, ka tere r epub l ike d ržav l j an i s o bili . Po l eg tako p r i znane eno tnos t i n j i h o v e g a j e z i k o v n e g a z n a č a j a in in teresa pa v e n d a r ni b i lo m a n j š i n s k i h o rgan izac i j , ki bi sega le čez repub l i ške m e j e . N i bi lo d e n i m o eno tne m a n j š i n s k e o rgan i zac i j e A l b a n c e v za vso Jugos lav i jo . V zvezi s p r o b l e m a t i k o na rodn ih m a n j š i n j e bi lo le ta 1959 i z rečeno pol i t ično pravi lo : "Za k u l t u r n o a f i r m a c i j o m a n j š i n j e up ra - v ičen obs to j in r a z v o j man j š insk ih ku l tu rno -p rosve tn ih o rgan i zac i j na terenu, ki se tudi z d r u ž u j e j o v obč in i in ok ra ju . V e n d a r pa v n a š e m s i s t emu niso po t r ebna n e k a posebna , ve r t ika lna o rgan izac i j ska zd ruževan j a . N a r a v n a p o t za r e š evan j e p r o b l e m o v man j š in so s p l o š n e pol i t ične in d ružbene o rgan izac i j e , l judski odbor i in organi d ruž - b e n e g a s a m o u p r a v l j a n j a . " - T o sp rva interno u p r a v n o po l i t i čno pravi lo j e n a j t i za- p i s a n o m e d d r u g i m i pravil i v sklepih p o s v e t o v a n j a IK C K K P J o p r o b l e m i h na rod - nos tn ih m a n j š i n , ki j e po teka lo 2. marca 1959. T u gre za p o s e b n o zan imiv d o k u m e n t o p o l o ž a j u in v logi na rodn ih m a n j š i n v s i s t emu j u g o s l o v a n s k e socia l i s t ične federac i j e , ki m u pa v podrobnos t ih zda j ne m o r e m o sledi t i . O s t a j a m o pri vprašan ju z a v i r a n j a ver t ika lne p o v e z a v e na rodn ih m a n j š i n v raz l ičn ih repub l ikah o z i r o m a p o v e z o v a n j a m e d del i is tega j u g o s l o v a n s k e g a 9 4 ACTA H IST RIA E « 11 • 2003 « 2 Janko PLETERSKI: OBRIS POSEBNOSTI USTAVNEGA POJMOVANJA NARODNIH MANIŠjN ...,