TRŽIŠKI VESTMK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DEL0VMI1 LJUDI TRŽIŠKE OBČIME
leto vii.
Tržič, 1. maja 1958
Štiridnevno praznovanje
našega delovnega človeka
Na večer pred 1. majem bo naš delavec odložil kladivo, ustavil stroje, ugasil ogenj — za štiri dni. Ne bodo pa ti štirje dnevi zanj le dnevi navadnega oddiha, ampak bodo to dnevi praznovanja, radostnega, veselega praznovanja.
če človek, ki dela, ve, da dela kot svoboden človek, ne kot suženj, da dela kot enakopraven član družbe zase in za skupnost, ki ji pripada, potem dela z zavestjo, s čutom odgovornosti, pa tudi z velikim notranjim veseljem in zadovoljstvom. Tako delo osrečuje človeka in s takim delom žanje človek tudi vse večje uspehe.
Naš delovni človek je po pravici lahko ponosen na svoje uspehe. Najprej na tiste velike uspehe, s katerimi se je osvobodil stoletnega suženjstva in postal gospodar na svoji zemlji in v svoji delavnici, potem pa na vse tiste drobne Uspehe, s katerimi iz dneva v dan Povečuje gospodarsko moč in neodvisnost svoje domovine in svoje 'astno blagostanje.
Kdo bi mogel molče mimo tolikšnih uspehov, kdo bi mogel skriti Ponos, ki ga navdaja spričo njih? Saj so plod njegovih lastnih naporov, njegovega lastnega zavestnega delal Zato bodo prvomajski Prazniki zablesteli ne le v plapo-'anju zastav in v krasoti prvega Pomladnega cvetja, temveč predvsem v radostnih srcih svobodnih delovnih ljudi. Nasmejani si bomo čestitali za vse, kar smo dosegli v teh nekaj lotih s svojo lastno prizadevnostjo, in uživali ob pogledu na svojo tovarno in na vso svojo domovino, s katere tako lepo odsevajo naša prizadevanja.
Letošnjim prvomajskim praznikom se približujemo še v posebnem razpoloženju. To posebno razpoloženje vlada v nas že vse od volitcv v zvezno in republiško skupščino, ki so nas razgibale kot 86 nikoli poprej. Zvezna skupščina Se je potem sestala k svojemu pr-Vemu zasedanju in izrazila voljo Vseh narodov Jugoslavije, ko je Ponovno izvolila tovariša Tita za Predsednika  republike.  S tovari-
ern Titom smo eno, tako neloč-Jivo zvezani z njim, da občutimo
ot praznik vsi do zadnjega, ko opravi skupščina njegovo izvolitev.
^e prav posebno pa smo bili P/aznično   razpoloženi poslednje ni, ko so se v Ljubljani sešli debati ZK.I iz vse države na svoj kongres,  da  ocenijo dosedanjo pot naših narodov v socializem določijo smernice za njihovo na-
dal te
mjo pot. Zvezi komunistov, ka-e glavni sekretar je tov. Tito, se ljudstvo neomajno zaupa. Za-so tudi ravna po njenih smerni-" in prav po njih dosegamo tiste
svoje uspehe, zaradi katerih bomo tako veselo praznovali prvomajske praznike.
Medtem ko je v prejšnjih letih bilo sem ter tja tudi še kaj orna-govanja spričo težav, ki so nas srečavale, in omahovanja spričo tega, ker smo se morali sami še marsičemu odreči, da smo postavili temelje svojemu gospodarstvu, pa se letos bližamo prvomajskim praznikom brez malodušja, polni optimizma in resnične notranje sreče. Vidimo, da so glavne težave premagane; iz družbenih načrtov in vsega delovanja naših oblastvenih organov vidimo, da je postal središče zanimanja naš delovni človek, njegovo blagostanje in njegova osebna sreča. Prišel je čas, ko začenja naš delovni človek
uživati plodove svojega dela, ko ga ne spremlja več skrb za to in ono, kar potrebuje, in ko s še večjo zavestjo opravlja svojo dolžnost ter dosega vedno večje uspehe.
Za te uspehe čestita vsem delovnim ljudem naše občine tudi naš list, želeč vsem prijetno in veselo praznovanje prvomajskih praz-nikovl
Spored prireditev v prvomajskih praznikih
30. aprila ob 18 odkritje spominske plošče in grobišča padlim borcem in talcem na pokopališču; ob 19 promenadni koncert godbe na pihala na Trgu svobode;
ob 20 slavnostno zborovanje na Trgu svobode; 1. maja  ob 5 budnica;
ob 10 otvoritev nove pekarne; ob 14 razvitje sindikalnega  prapora   v tovarni lepenke.
3. in 4. maja pohod tabornikov po partizan, poteh v Drago
Pred štirimi leti so se sanje uresničile
(Spomini  delavca v pilarnl  na 1. maj 1954)
Ko sem leta 1944 prvič prišel v Tržič, sem bil presenečen nad tako razvito industrijo v mestu ter nad tako lepim turističnim krajem.
Prvi dan sem uporabil samo za to, da sem si ta kraj površno oglodal. O njem sem poprej slišal le malo govoriti, najmanj pa to, da je tako industrijsko mesto. Le to. sem vedel, da obstoji tu tovarna pil, kamor sem bil pač namenjen. Ze prej sem si dopisoval z nekim tovarišem, ki je bil zaposlen v pilarni. V pilarni so vedeli, da pridem, kot sem to sporočij svojemu prijatelju. Ko sem na postaji izstopil, sem vprašal nekega železničarja, kje je pilarna. Ta mi pokaže na desno stran postaje. Nozaupno sem ga pogledal, ker se mi ni zdelo verjetno, da bi tam mogla biti tovarna. Saj sem videl že marsikje kakšno tovarno, tako revne pa res še ne. Železničar je videl, da mu ne verjamem, zato mi pojasni, da je to za zdaj prav majhno podjetje. Ker sem res zaslišal ropot iz tistih lesenih šup, mi je to dalo pogum, da sem šel v to pilarno. Ko sem v pisarni povedal, da sem jaz tisti, ki ima namen v pilarni stopiti v službo, se me je računo-vodkinja očividno razveselila ter takoj poklicala obratovodjo, ki mi je takoj razkazal pilarno. Tudi on mi je pojasnil kot malo prej železničar, da bodo sezidali novo tovarno. Ko me je vodil od stroja do stroja, mi je povedal tudi, da dela v tovarni sedem delavcev, jaz pa sem osmi. Ko mi je obratovodja povedal, koliko pil izdelti sedem delavcev, ni-
sem mogel verjeti, čeprav nisem imel niti malo pojma, kako se pila dola. No, ni še minilo mosec dni, kar sem bil v pilarni, pa sem obratovodjevim besedam že lahko verjel. Sicer sem pa opazil že prvi dan, da je med delavci sloga, v tovarištvu in z dobro voljo se da pa veliko narediti. Pri tem je največ trpel obrato-vodja, ki je poleg opravljanja svoje službe moral še nas, novince, učiti.
Pilarna je v gospodarskem pogledu hitro napredovala. Nisem bil še pol leta v njej, ko je nabavila dva nova sekalna stroja ter še eno in drugo stvar. Dva stroja več; sevoda je bilo treba tudi -več delavcev. Obratovodja je kmalu uvidel, da je v brusil-nici ozko grlo, to je, da v bru-silnici delo zastaja ter da je tO ovira, da niso imele sekalke dosti dela. Zato je bilo treba gledati, da se stvar v brusilntci reši. Nismo dolgo čakali, ko je podjetje nabavilo dva brusilna stroja, na katerih se je z manjšim trudom dalo več ter bolje napraviti. Čeprav so bili vsi kotički napolnjeni z raznimi stroji, je pilarna še vedno nabavljala stroje, seveda že za novo tovarno, ki se je že zidala. Besedi »nova tovarna« sta se slišali pogosto v kolektivu, saj smo vsi težko pričakovali, da bomo enkrat le prišli v boljše prostore. Zavedali smo se, da z našo proizvodnjo pomagamo k najhitrejši dovršitvi pilarne. Zato smo pridno delali, vsak kar in kolikor je pač mogel, saj je bila pilarna ena izmed prvih, ki je dosegla letne plane. Zato smo tudi od
raznih ustanov dobivali pohvale, ter nagrade od obč. Ij. odbora.
Pilarna je imela že nekaj strojev, katerih pa nismo mogli montirati v starem podjetju, ampak smo jih spravili v šupe. Medtem, ko so ti stroji počivali, je bilo treba na nekaterih delovnih mestih delatil v dveh izmenah, pa tudi v treh, zlasti v kovačnici. Medtem je novo peresno kladivo počivalo v šupi.
Tako smo bili vsa leta do 1951 v pričakovanju zaverovani v novo stavbo, da se je marsikomu ponoči sanjalo, da je šel že v novo tovarno na delo. Končno je le prišel tako zaželeni dan, ko smo ustavili delo v stari pilarni ter začeli montirati stroje v novi tovarni. Prišel je najlepši dan, 1. maj, dan, ko smo odprli novo pilarno! V novi tovarni so zaropotali stroji, delavci smo si oddahnili, saj smo prišli iz majhnih prostorov v nove, velike, svetle prostore. To smo pač znali najbolje oceniti stari delavci, saj smo bili starih prostorov do grla siti. Kako je lepo iti na delo v novo tovarno! Pridite si sami ogledat novo tovarno, ki je bogato opremljena z modernimi stroji in je naš izdelek poznan ne le na domačih tržiščih, temveč tudi v tujini. Naša pila »Triglav« je dobro poznana slehernemu gozdarskemu delavcu ter vsakemu kmetu, kot jo hvalijo tudi vsi ključavničarji ne le v državi, ampak tudi v tujini. Lahko se vsak prepriča o našem kvalitetnem izdelku. Prepričan pa sem, da se kaj takega najlaže doseže, če je med delavci v kolektivu sloga in dobra volja!
Iz naših touarn
DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE
Delavske svete so podjetja izvolila. O uspehu, torej o številu, spolu in starosti izvoljenih bomo še poročali.
Lani je osem industrijskih, troje obrtnih in eno trgovsko podjetje imelo 261 članov delavskih svetov, od katerih je bilo 5fi žensk. Delavski sveti so imeli 128 zasedanj, udeležba je vodno bila zadovoljiva, saj je znašala povprečno po 68%.
Organi delavskega upravljanja so vedno vzdrževali tesne stike s svojimi sindikalnimi podružnicami in so se predsedniki sindikatov udeleževali zasedanj delavskih svetov.
KVALIFIKACIJA NAŠIH DELAVCEV
Izmed 3348 delavcev, ki so zaposleni v tržiški industriji, je 53% žensk. Po kvalifikaciji je visokokvalificiranih delavcev 242, kvalificiranih 1469, polkvali-ficiranih 998, nekvalificiranih 236, vajencev 98. Uslužbencev je 403, ki so večinoma kvalificirani in visokokvalificirani. Strokovno stanje je torej izredno ugodno. Nizko število vajencev pa ni v pravem razmerju nasproti visokemu številu kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev. V trgovini vlada silno pomanjkanje kvalificirane delovne sile zaradi fluktuacije v druge poklice. V obrtništvu je nad 90% kvalificiranih delavcev, v gostinstvu pa prevladuje pol-kvaUficirana delovna sila. Tovarne, kjer je delo teže in zaslužek sorazmerno nižji (Trž. tovarno kos), tožijo zaradi fluktuacije. Ker ni moških dovolj, jih pri delu V tovarnah danes nadomeščajo ženske, vendar je delo zanje mnogokrat pretežko.
ZASLUŽKI, PLACE IZ DOBIČKA
Lani so se plače delavcev in uslužbencev na našem področju povečale povprečno za 23% nasproti prejšnjemu letu. Povprečno je en delavec lani prejel 142.000din letne plače ali 11.800 din mesečno. K tem zneskom pa je prišteti še prispevke za socialno zavarovanje ter stanovanjski prispevek.
Primerjava zaslužkov v posameznih tovarnah kaže, da so bili sorazmerno najvišji zaslužki v Tovarni finega pohištva, za njo sledi tovarna usnja Runo, nato tovarna za pile Triglav, zatem tovarna obutve Peko in tovarna kos in srpov, nato Tovarna lepenke, LIP in kočno Bombažna predilnica in tkalnica. Vrstni red lizplačanih plač iz dobička pa je precej drugačen. Plač iz dobička je industrija lani izplačala 124 milijonov dinarjev in sicer največ Bombažna predilnica in tkalnica, skoraj 85 milijonov dinarjev, nato sledi Peko s 24 milijoni, medtem ko so ostala podjetja izplačala plač iz dobička le od 1 do 4 milijonov dinarjev.
V odnosu plač do celotnega dohodka podjetja so lani znašale plače 1,48%, v odnosu nasproti rednim plačam pa znaša povprečje 12,9%.
Obrtna podjetja so lani izplačala 2,800.00 din plač iz dobička,
torej znaša to v odnosu nasproti rodnim plačam 7,5%.
Trgovska podjetja so izplačala nadplač 8,956.000 din, v odnosu nasproti rednim plačam znaša to 12%.
Gostinske gospodarske organizacije pa so izplačale 777.000 din plač iz dobička, to je 8% v odnosu nasproti rednim plačam.
IZVOR DELOVNE SILE
Delovna sila naših podjetij se rokrutira ne samo iz mesta, ampak tudi iz bližnje in daljnje okolice. Vse do sredine lanskega leta so delavci hodili mnogokrat po ure daleč peš na delo ali z dela, oziroma so se nekateri vozili z vlaki ali s kolesi. Utrujenost zaradi pola je negativno vplivala na delovno storilnost. V drugem polletju pa so bili uvedeni prevozi delavcev na delo in z dela iz Goric, Podljubelja, Kovorja in Zvirč. V kratkem bo začel voziti avtobus tudi na costi proti Lešam.
Iz Bombažne predilnice in tkalnice se vozi na delo 212 delavcev, nadaljnjih 230 delavcev pa hodi ali se vozi s kolesi do 9 km daleč na delo v tovarno. Iz tržiške Tovarne kos in srpo/ se vozi na delo 24 delavcev, nadaljnjih 10 pa hodi iz oddaljenih krajev na delo peš. V lesno industrijsko podjetje prihaja iz oddaljenih krajev 120 delavcev na delo, 12 oseb pa se vozi z avtobusi, iz tovarne finega pohištva se vozi na delo 17 oseb, osem delavcev pa hodi peš na delo poldrugo uro daleč.
V tovarno obutve Peko se vozi z vlakom 53 delavcev, z avtobusi pa 95 delavcev. V tovarno usnja Runo se vozi z avtobusi 14 delavcev, več pa jih hodi iz oddaljenih krajev na delo peš.
V naša podjetja se vozi na delo odnosno z dela z avtobusi 374 oseb, nadaljnjih 66 se jih vozi z vlaki in 268 delavcev prihaja na delo peš ali s kolesi, kjer to strme ceste še dopuščajo.
PREMIJE
Naša podjetja so izplačala lani 38 milijonov dinarjev premij 666 osebam. V tem znesku je sevoda že vštet prispevek za socialno zavarovanje in stanovanjski prispevek. Razen tega so se izplačalo še posebej premije, ki so bile v zaostanku 1956.
IN DISCIPLINA?
Podjetja pravijo, da je zadovoljiva. Seveda ne gre brez prekrškov, ki nastajajo največ zaradi nepravilnega odnosa do nadrejenih ali podrejenih, sem in tja zaradi pijanosti, tepeža, zapuščanje delovnega mesta, nepravilnega čuvanja imovine, da, celo zaradi spanja med služba. V vseh podjetjih je bilo lani izrečenih skupaj 120 kazni, kar res ni mnogo. Kazni so obstajale v javnem ali v pismenem ukoru, deloma v začasnem znižanju zaslužka, oziroma je bila naložena denarna kazen. Toda v 14 primerih je bila izrečena najhujša kazen, to je odpust iz službe.
PREDAVANJA O DELAVSKI ZAKONODAJI
Zakon o sredstvih gospodarskih organizacijah, zakon o proračunskem prispevku od osebne-
ga dohodka, zakon o takem prispevku od dohodka podjetja, zakon o pokojninskem zavarovanju itd. so predmet zanimanja prebivalcev naše občine. Želijo si pojasnil o novih predpisih.
V zadnjih tednih je bilo prirejenih več takih predavanj, toda vedno le v okviru velikih podjetij, medtem ko jih manjša podjetja še niso organizirala. Skoda je tudi, da predavanj ne priredijo za široko javnost. Marsikatera kritika in negodovanje bi odpadlo, če bi ljudje poznali predpise in njih dober namen.
NADURNO DELO V PODJETJIH
Novi zakon o delovnih razmerjih prepoveduje vsako nadurno delo v podjetjih. Ta predpis povzroča številne razprave med prizadetimi, ker nastaja zaradi toga nekaj težav. Le v štirih primerih se sme izjemoma dovoliti 32 ur nadurnega dela na mesec. Upravni organ ima pravico, da prepove nadurno delo, če misli, da presega zakonita dovoljenja. V zadnjem času je bilo prirejenih že več predavanj in pojasnjeno, kdaj je nadurno delo dovoljeno. V nekaterih primerih je nadurno delo ros neizbežno, v mnogih pa ni potrebno. Kako najti pravično presojo?
TARIFNA POLITIKA
V BIJT je delavski svet med drugim razpravljal tudi o tarifni politiki v tekočem letu. Sklenil je, da se dosedanji sistem in princip nagrajevanja letos ne bosta spremenila, ker ista po izkušnjah pokazala pozitiven uspeh. V upravi podjetja pa se bo skrčilo število nagrajencev. Ugotovili pa bodo možnost nagrajevanja na delovnih mestih, kjer ga doslej še ni bilo. Premijski pravilnik bo dal več poudarka kvaliteti del v proizvodnji.
DOPUSTI V PODJETJIH
Večinoma vsi žele izkoristiti svoj letni dopust v vročih poletnih mesecih, kar pa povzroča podjetjem skrbi. Upravni odbori te dni razpravljajo o tem, kako bi člani kolektivov izkoristili dopust, ne da bi pri tem trpela produkcija in ne da bi bili kolektivi na škodi.
JE  MORDA  PREVEČ? PREMALO? PRIMERNO?
BPT je lani zabeležila izpad 36.595 delovnih dni zaradi bolezni, nezgod, porodov itd. kar pomeni 13,6% nasproti rednemu delovnemu času. Ce pomislimo, da ima leto 365 dni, oziroma 300 delovnih dni...
Tovarna usnja Runo pa je zabeležila izpad 49.710 delovnih ur (t. j. 6210 delovnih dni) iz enakih vzrokov in ker ima leto 300 delovnih dni . . .
V tovarni finega pohištva je bilo izgubljenih iz enakih vzrokov 11.175 ur, v LIP 1789 ur, v tovarni obutve Peko 292.342 ur, v tovarni kos 67.152 delovnih ur.
V tovarni lepenke je stanje neprimerno boljše in tam ni vzroka za kako primerjavo. Neka tovarna trdi, da zdravniki priznajo bolniku do 7.dni bolni-
škega dopusta in stroške do 7 dni nosi podjetje. Ker pa bolnik ni ozdravljen, gre znova k zdravniku in v mnogih primerih spet dobi bolniški dopust in spet nosi stroške podjetje.
Neka tovarna, ki zaposluje večinoma le starejše delavce, ki jim je zaradi tega priznan daljši letni odmor, je pojasnila, da je izgubila zaradi opisane prakfe zdravnikov mesec dni zaslužkov za delavce in zaradi višjih dopustov še en mesec, skupno torej dva meseca.
NABAVLJANJE SUROVIN
Nabava surovin za naše tovarne poteka povečini brez vsakih težkoč. BPT pravočasno dobiva zadostne količine, tudi tovarna PEKO in Tovarna lepenke glede nabav surovin nimata pripomb. Tovarna kos sicer dobiva potrebne množine jekla in železa, toda dobave so včasih sunkovite, zaradi česar nastopajo težkoče z obratnimi sredstvi. Železarni Jesenice in Ravne opravljata valjanje le na četrtletno obdobje in zato dobiva Tržiška tovarna kos v določenih obdobjih prekomerne dobave. Nekatera podjetja tožijo, da ne morejo dobiti dovolj solne in žve* plene kisline, ker domača industrija ne more kriti vseh P°' treb. Zato si kisline tovarne med seboj izposojajo.
POMANJKANJE KOZ
Tovarna usnja RUNO ima težave z nabavo surovih kož z3 strojenje. Nekaj podjetij v južnih republikah ne ravna lojalno, zvišuje cene ter izkorišča položaj na trgu. Tovarna RUNO je dobila polovico manj surovih kož drobnice kot leto dni pr*J in kot bi jih mogla predelati-Količinski plan je zato padeli enako tudi ni bilo mogoče izvoziti dovolj volne. Vse pritožbe preko združenja so ostale brefc uspeha.
STROJI
Stroji v naših tovarnah so zastareli, v večini primerov že izrabljeni in zato stane vzdrževanje starih strojev mnogo več kot novih. S tem se zvišujejo materialni izdatki tovarn in zmanjšuje dobiček. V zadnjih letih «e sicer stanje že malo zboljšujc.
Doslej so podjetja kupovaM nove stroje le v zahodnih državah in porabila vse devize. Stroji v vzhodnih državah pa nis° nič slabši kot v zahodnih in tudi niso dražji, zato tovarne zadnj čase kupujejo v vzhodnih državah, za katere imajo še r8*' položljiva  devizna sredstva.
PRODAJA   NAŠIH IZD
ELKOV
Naša podjetja z lahkoto pla*£ rajo svoje izdelke na domače in inozemskem trgu. Povpras vanje je še vedno večje kot Pr izvodnja. Mnogo naročil podje > zato odklanjajo. Le Tovarna pile Triglav ima  zadnje ca težkoče, ker zahtevajo kupci P leg težkih velikih pil tudi ma^ in specialne pile, katerih P3.^ podjetje še ne more izdel0 2a' ker še vedno nima odobrenja uvoz 3 strojev za 1,900.000 lir Italije.
TRZISKIVESTNIK
Stran 3
PRAKSA V BPT
Bombažna predilnica in tkalnica ibo letos sprejela na prakso v juliju in avgustu po 10 praktikantov iz višjih in srednjih strokovnih šol, no pa tudi iz nižjih šol.
STIRINADSTROPNIOE NA RAVNAH
Bombažna predilnica in tkalnica namerava še letos na Ravnah sezidati tri štirinadstropne stanovanjske hiše, ki bodo do zime že pod streho. To bodo najvišje hiše v Tržiču. Nekam čudno se sliši, da zidamo pri nas tako visoke stavbe, toda v mestu vedno bolj primanjkuje stavbišč.
PODJETJA  NAJ GRADIJO STANOVANJA ZA SVOJE DELAVCE
Eno milijardo dinarjev bi potreboval občinski ljudski odbor, če bi hotel zgraditi 550 stanovanj, kolikor je ta čas vloženih
10. marca so začele mladinske delovne brigade z delom na avtomobilski cesti bratstva in enotnosti mi odseku Ljubljana— Zagreb. Zgraditi je treba še 77 km ceste. S to delovno akcijo bo jugoslovanska mladina nadaljevala graditev naše največje prometne magistrale, ki bo tekla od Ljubljane do Djevdjelije. Cesta bo v dolžini IlOOkm povezovala najbolj razvita gospodarska področja Jugoslavije in naša najpomembnejša upravna središča ter bo kot osnovnica za avtomobilske priključke pomenila hrbtenico jugoslovanskemu prometnemu sistemu. Predvsem bo zbližala naša glavna industrijska področja. Njena bistvena naloga bo v tem, da bo omogočala nagel cestni promet s težkimi tovori, ki je v sodobnem tehničnem razvoju in napredku prometnih sredstev gospodarsko izredno pomemben. Cesta bo imela velik pomen tudi za razvoj turizma ter za osebni in blagovni promet naše države z inozemstvom. Letošnja delovna akcija ne bo nič manj pomembna kot dela, ki so jih opravili graditelji prog: Brčko—Ba-hoviči, Samac—Sarajevo, Banja Luka—Doboj in vrste hidrocen-tral in drugih velikih objektov. To bo prvo veliko delo nove generacije jugoslovanske mladine, ki doslej še ni mogla sodelovati v že znanih akcijah po osvoboditvi.
Na odseku Ljubljana—Zagreb Je bilo doslej zgrajenih in usposobljenih za promet 53 km. Nadaljnjih 77 km ceste med Ivanč-ho Gorico in Smlednikom pri Novem mestu ter med Čatežem Pri Brežicah in Zagrebom bo gradilo ve* kot 50.000 mladincev 'n mladink iz vseh ljudskih re-Publik. Vsa dela bodo končana do letošnjega dneva republike,
j- do 29. novembra. Cesta je Projektirana tako, da bo omogočila hiter in varen avtomobilski Promet. Izognila se bo naseljem, kjer bo le mogoče. Širina cestica bo nekoliko večja kot so mednarodne   norme   za takšne
prošenj za dodelitev stanovanja. Tudi sezonski delavci, ki delajo pri nas le v poletnem času, hočejo imeti stanovanja. Najmanj 170 ležišč bi bilo zanje potrebno. Tudi manjša podjeli« bodo morala vso skrb posvetiti gradnji stanovanj za svoje delavce in ne prepuščati te brige samo ljudskemu odboru.
PROGNOZE IN PERSPEKTIVE
Leto za letom povečujejo naše gospodarske organizacije svojo storilnost. Toda možnost za povečanje proizvodnje in storilnosti so še velikanske, če: —
— bo tovarna obutve PEKO lahko še letaš izvršila svoj veliki načrt povečanja tovarniških objektov in izmenjavo izrabljenega strojnega parka;
— bo Bombažna predilnica in tkalnica izvršila planirane rekonstrukcije v tovarni;
— bosta gradbeni podjetji mogli nabaviti mehanizacijo;
ceste. Ovinki ne bodo preostri, prav tako bo s prometnimi potrebami izpeljan vzpon. Cestišče bo po terenskih razmerah asfaltirano, betonirano ali tlakovano s kockami. Nadvozi in podvozi bodo postavljeni povsod, kjer cesta prečka železniško progo in celo tam, kjer prekriža manj pomembne ceste in poti. Vse te prednosti bodo omogočile vožnjo do 100 km na uro na vsej dolžini ceste. V naši republiki poteka cesta deloma po hribovitem deloma pa gričevnatem ozemlju. Sele niže od Čateža se spusti v ravnino. Prednost gradnje v Sloveniji je predvsem v tem, da je cesta izpeljana bolj ali manj na kamnitem terenu, ki omogoča graditev trdne osnove, seveda pa bo zato treba zgraditi več izsekov in visokih nasipov. Največji gradbeni objekt bo most čez Savo pri Jankomiru na Hrvatskem, ki bo dolg 330 m, nekoliko krajši most pa Je že zgrajen čez Krko pri Brežicah. Mnogo dela, ki so ga v prejšnjih letih opravljali brigadirji z lopatami in krampi, bodo sedaj opravili moderni stroji za gradnjo cest.
Centralni komite LM Jugoslavije je povabil mladino iz drugih držav, naj sodeluje pri tej pomembni delovni akciji jugoslovanske mladine, ki bo pomenila nadaljnje utrjevanje tradicionalnega prijateljstva mladih ljudi z vsega sveta.
Trasa od Beograda do Djevdjelije še ni dokončno določena, vendar je že v načrtu, da bo cesta speljana mimo Velike Plane, Svetozareva, Paračina, Niša, Leskovca, Vranja, Kumanova, Skopja in Titovega Velesa. V Srbiji bodo najprej začeli graditi odsek med Paračinom in Nisem. Računajo, da bo celotna magistrala zgrajena do leta 1963. I. brigada Staneta Žagarja, kateri je naše podjetje pokrovitelj, je odšla med prvimi. Naselila se je v kraju Prilipi. Pri obisku brigade smo jim izročili pozdrave celotnega delavnega kolektiva in jim čestitali za dosežene uspe-
— bo hotel Pošta realiziral načrt, ki ga pripravlja, da se priključi   hotelskemu obratu sosednja hiša in obe poslopji prezida ta,  s čimer bo Tržič za hotelske namene pridobil okoli 40 tujskih postelj in res sodobne restavracijske in gostinske prostore. Tudi tovarna usnja RUNO je pripravila velike načrte za preureditev obratov.
Zadnjih 10 let se je naše mesto že temeljito spremenilo. Kakšno ibo čez 5 let, če bo izvršeno začrtano delo?
PRAPOR SINDIKALNE PODRUŽNICE TOVARNE LEPENKE
Sindikalna podružnica Tovarne lepenke bo 1. maja razvila svoj prapor. Pokroviteljstvo je prevzel delavski svet podjetja. Nekatera naša podjetja so se obvezala, da prispevajo za prapor spominski žebelj.
-*Zagreb
he. Nato smo jim izročili darila v obliki športnih rekvizitov in cigaret. Brigadirji so nas zelo prisrčno sprejeli z brigadirskim pozdravom HO-RUK-BUM ter se zahvalili za obisk, nato smo si ogledali naselje, se udeležili kosila, ki je bilo zelo okusno. Brigada je v zelo težavnih razmerah začela s pripravljalnimi deli, vendar je imela izredno dobre uspehe. Pripovedovali so nam, da so postavili šest barak, štabne prostore, kopalnico, kuhinjo, prekopali so zelo težaven teren za vodovod, tako da imajo v naselju že tudi vodovod. Rezervoar so jim pomi-.gali izkopati domačini. V brigadi so vsi zelo pridni, saj je bila brigada proglašena za udarno že 1. aprila. Po obisku smo se slikali, tako da smo povečali število članov brigade s tov. Zalokarjem in Primožičem od 120 na 123. V tej brigadi je pet mladincev iz našega podjetja in 20 mladincev iz Tržiča, drugi so iz ostalih krajev Gorenjske. Brigadirji so se tov. Ogrisu zahvalili za slikanje, nam zaželeli srečno potovanje, mi pa njim še veliko uspeha pri delu!
H. H.
NOVA  PEKARNA ZAČNE S POSLOVANJEM 1. MAJA
Pričakujemo, da bodo izdelki nove pekarne res kvalitetni. Nova pekarna ima najmodernejšo peč in njeni prostori so dovolj veliki, torej bo tudi kruh dober. Upamo, da bo nova pekarna poleg belega in črnega kruha, žemelj in rogljičev izdelovala še drugo pecivo in tudi preste. Nekateri si želijo zopet koruznega in rženega kruha in tudi kak štrtikeljček bi ibil zaželen.
Svet za obrt je na zadnji seji sklenil, da se prodajalna kruha na Trgu svobode ne sme ukiniti.
ELEKTROTEHNIČNO SERVISNO PODJETJE
Maja začne poslovati »pri Bn-delniku« na Koroški cesti elektrotehnična  servisna delavnica,
VAŽNO za bivše borce in aktiviste v NOV
1. Vsi bivši aktivni borci -partizani in aktivisti, ki so organizirano delali za narodnoosvobodilno borbo, imajo pravico, da se jim ta doba prizna v delovni staž, v večini primerov dvojno ali. pa enojno. To je predvsem važno za tiste tovariše, ki so pred upokojitvijo, in za tiste, katerih napredovanje je odvisno od delovne dobe. Kdor potrebuje tako potrdilo, naj vloži zahtevo za izdajo le-4ega pri občinskem odboru ZB. Ta zahteva (prošnja) pa mora biti obrazložena in mora iz nje biti razvidno, kdaj, kako in s kom je prizadeti delal za NOV. Zraven je treba priložiti še pismeni izjavi dveh prič (v dveh izvodih), katerima je poznano sodelovanje prosilca. Podpisi prič morajo biti overovljeni na občiaskem ljudskem odboru. Tako zahtevo pregleda posebna komisija pri občinskem odboru ZB, ki nato pošlje ves material Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje, pri katerem jo ustanovljena posebna komisija iz bivših borcev, ki izda nato dokončno potrdilo. Okrajni odbor ZB torej ne bo več izdajal teh potrdil in naj se tovariši v tej zadevi ne obračajo več nanj. Vsi tisti, ki bi zahtevali navedeno potrdilo drugje in ne pri občinskem odboru ZB, bodo po  nepotrebnem  izgubljali čas.
2. Okrajni odbor ZB bo organiziral temeljit zdravniški pregled za bivše borce in aktiviste, ki niso zdravi. Gre za tiste tovariše, ki sami čutijo, da niso zdravi, pa po redni poti iz kakršnihkoli razlogov ne pridejo do zadostne zdravniške pomoči. V poštev pridejo vsi, ne glede na to ali so v delovnem razmerju ali ne. Tisti, ki čutijo, da so bolni, naj se prijavijo občinskemu odboru ZB, ki bo nato poslal predloge za zdravniški pregled okrajnemu odboru ZB. Gre za to, da se tistim, ki so bolni, omogoči učinkovito zdravljenje.
3. Občinski odbor ZB išče osebo, ki bi bila vešča pisarniških del, in ki bi jo zaposlil s polnim delovnim časom. Jasno je. da imajo prednost udeleženci iz NOV ter njihovi svojci. Ta oseba bi opravljala vsa administrativna dela za ZB, za sindikat ter za vojaške vojne invalide. Kdor bi želel nastopiti službo na tem delovnem mestu, naj se prijavi občinskemu odboru ZB.
ki jo bo odprl zasebnik Jernej Naglic. Nova delavnica bo popravljala po stanovanjih električne napeljave in naprave, v delavnici pa aparate. Delavnica je zaželena.
MLIN »SMUK«
S 1. majem prevzame mlin v Retnjah v najem Marija Smuk. — Usoda obrata »Popovič« še ni znana. — Mlin ima veliko zmogljivost in je uporaben le za mletje žita za trgovino, ker je treba hkrati usuti vanj več tisoč kilogramov žita. Po novih predpisih mora imeti mlin, ki melje moko za trgovino, pralnico za žito. Te mlin nima, nabava pa bi stala najmanj milijon dinarjev. Od najemnice bo odvisno, ali bo mlin mlel dobro moko, da bodo kmetje zadovoljni. V tem primeru bo mlin dobro uspeval.
BPT pokrovitelj L gorenjske brigade na avtomobilski cesti Ljubljana
Bogata žetev internih nastopov
viii. interni nastop je bil 3.
aprila. Predstavili so se naslednji gojenci: Marjetka Pirih, Zdenka Lavička, Francka Sme-jic, Marjetka Kristan, Marinka Meglic, Marija Zupan, Metka Maksimov, Sonja Šter, Peter Meglic, Rajko Šolar, Marija Ov-senar, Katarina Lavš, Janez Per-ko, Marija Cerar, Marjeta Me-žek, Breda Bertoncelj, Iz višjih razredov pa Zorka Zazvonil in Tatjana Stritih. Vsi navedeni so gojenci klavirskega oddelka. Nadalje so nastopili še učenci iz oddelka za godala: Janez Zazvonil, Samo Šter, Boris Eržen (violina) in čelista Janez Bedina in Rudi Ahačič. Vsi nastopajoči so se potrudili, da so svoj program čim bolje izvedli.
10. aprila je bil ix. interni nastop. Gojenci so izvajali program iz domače in tuje glasbene literature in je bil po vsebini še posebej zanimiv, ker je v nekaterih točkah obsegal standardna muzikalna dela. Tudi izvajanje je bilo na dostojni višini. Številno poslušalstvo je z zanimanjem sledilo programu. Razen dveh violinistov so program izvajali gojenci klavirskega oddelka. Tokrat so se nam predstavili: Darja Krvštufek, Stanko Kemperle, Lučka Živec, Jožica Šter, Vinko Brezar, Marjetka Pirih, Janko Kopač, Nada Vrhovnik, Marija Avsec, Maks Ošabnik, Zvonka Pretnar, Sonja Vidmar, Tatjana Salberger, Breda Ahačič, Marija Kralj in Marija Mehle. Iz violinskega odseka pa Marjan Grm in Simona Valjavec.
x. interni nastop je bil 17. aprila. Obsegal je kar 27 točk. Tudi ta nastop je bil po vsebini pro-
grama dokaj pester, ker so nastopili gojenci iz raznih oddelkov. Izvajanje celotnega programa je bilo dokaj živahno in sproščeno. Pri tej produkciji so nastopili večinoma gojenci od I. do III. razreda, ki so s svojo pogumno glasbeno igro navdušili do kraja zasedeno dvorano. Iz višjih letnikov pa so nastopili 4 gojenci. Njihovo izvajanje je bilo že združeno z določenim samostojnim glasbenim izrazom. Nastopili so sledeči mladi pianisti: Darja Krvštufek, Tatjana Ahačič, Marjetka Regajs, Lučka Živec, Zdenka Lavička, Breda Eržen, Travica Rozin, Alenka Dovžan* Jelka Kokalj, Irma To-
Glasbena šola je doslej priredila že tri javne glasbene večere, ki so zelo dobro uspeli. V sredo, dne 23. aprila, je bil tretji javni nastop gojencev. Prireditev je bila posvečena VII. kongresu ZK.J, obletnici ustanovitve OF in delavskemu prazniku l.maja. Na tem koncertu sta sodelovala pevska zbora obeh osemletk, ki ju je spremljal šolski orkester. Zbora vodita tov. Debe-ljakova in Slabe. Odpela sta Radovana Gobca »Pesem o svobodi« in »Lepo je v naši domovini biti mlad«. Pevski zbor osemletke heroja Bračiča pa je nato zapel Radovana Gobca pesem »Bratovska« ob spremljavi orkestra. Nato pa je pevski zbor osemletke heroja Graj-zerja zapel še Nodved-Tomčevo pesem »Hajd na noge«, prav tako ob spremljavi orkestra. Močna zasedba pevskih zborov je ustvarila svečano vzdušje v dvorani. Mladi izvajalci so bili deležni toplega odobravanja.
Sledile so solistične točke. Prva
mažin, Aleksandra Trček, Maksa Stumfel, Mitja Koren, Vasilija Pezdir, Marija Kavar, Majda Čarman, Dušan Koren, Majda Grm, Simona Rolar, Marija Hir-šel, Vida Primožič, Breda Bertoncelj, Sonja Vidmar, Vika Jazbec, Boris Eržen in Vanja Ošabnik. Iz godalnega oddelka odseka za violino pa je uspešno izvedel točko Jože Rakovec. Rado Pančur je lepo odigral na trobenti slovensko narodno. Poslušalstvo je vsakega posebej nagradilo s toplim aplavzom. Vse navedene izvajalce so skrbno pripravili pedagogi: Erženova, Martinčičeva, Ahačičeva, Debe-ljakova, Schweigor, Foršek, Ve-sely in Ahačič. Tov. ravnatelj je ob zaključku sporočil, da bodo slediili še nadaljnji interni kot javni nastopi.
je nastopila mlada Breda Eržen, ki je s temperamentom zaigrala na klavirju Gurlittovo skladbico »Pogumno naprej«. Sledila ji je Vasilija Pezdir, ki je lepo zaigrala Fleglovo skladbico »Pri družinskem ognjišču« in Kabalewskega »Pesmico«. Gurlittovo skladbico »Bilo je nekoč« je z občutkom zaigrala mala Sonja Ster. Mali violinist Janez Zazvonil je prijetno in samozavestno odigral ljubko Mozartovo skladbico »Ples«, ob skladni spremljavi njegove sestre. Vera Vuk pa je prisrčno zaigrala slovensko narodno v priredbi Pavči-ča. Škrjančevo skladbo »Na vasi« je lepo interpretirala Marija Ov-senar. Sledila ji je Nataša Mar-kelj, ki je estetsko pravilno in z muzikalnim dojmom zaigrala Has-lerjev Menuet. Posebno pa je presenetil nastop tenorista Rudija Kavčiča, ki je z lepim sočnim in lirično-patetično obarvanim tenorjem odpel Gerbičevo »Iz gozda so ptice odplule« in Ravnikovo pri-
redbo koroške narodne «Dober večer, ljubo dekle«. Izvajalec je bil deležen toplega aplavza. Kabalevv-skijev »Počasni valček« je z lepim glasbenim izrazom odigrala Marija Cerar. Sledil ji je nadarjeni Maks Ošabnik, ki je z resnično patetiko ustvaril »Lutkin pogreb« skladatelja Cajkovskega. Tudi trobenta se kot solistični instrument prišteva k pomembnim solističnim glasbilom, ki ustvarja s svojim svojstvenim tonskim izrazom posebno tonsko plastiko. To nam je dokazal mladi kornetist Rado Pančur ob izvajanju slovenske narodne skladbice »Ko dan se zaznava« v priredbi Koruna. Za svoje izvajanje je bil nagrajen s spontanim aplavzom. Schumanovo skladbo »Veseli kmet« je lepo zaigrala na klavirju Zvonka Pretnar. Staničevo »Sega-vo« je z efektno in živahno muzikalno gosto odigral nadarjeni mladi violinist Boris Eržen. Diabellije-vo Sonatino je na klavirju stilno pravilno in z občutkom odigrala talentirana Nuša Regvatova. Tudi tokrat je nastopil marljivi čelist Janez Bedina, ki je občuteno zaigral Raffovo Kavatino. Polno liričnega občutja vsebuje Griegova skladba »Čuvajeva pesem«, ki jo je izrazno lepo interpretirala Tatjana Salberger. Iz zakladnice romaji-tično-liričnih stvaritev, ki od izvajalca zahtevajo še posebej obvladanje tehnike, nam je mlada in nadarjena violinistka Anka Ahačič posredovala vedno lepo serenado skladatelja Tosselija. Za zaključek pa je rutinirani čelist Rudi Ahačič odigral tehnično težavno skladbo Kochov »Švedski ples« in tako uspešno zaključil program tega koncertnega večera. Odlično klavirsko spremljavo je pri večini solistov oskrbela prof. Olga Erženova, izvzemši pri tenoristu, ki ga je spremljal France Slabe. Za uspešno izveden glasbeni večer velja priznanje vsem pedagogom, ki so vložili mnogo truda, da je koncert lepo uspel.
Mladi glasbeniki so se že tretjič predstavili
Iz partizanskih dni
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Iz prsi mu je brizgal močan curek krvi. Ponovno se je usulo železje iz več mitraljezov naenkrat. Splazil bi se rad do Nikole, toda šareč ni smel utihniti, saj bi to pomenilo smrt morda za vse. Nikola me je pogledal s svojimi lepimi črnimi očmi in preko njegovih ustnic je zdrknila beseda: »E, brate Slovenac«, potem mu je roka klecnila, trudno je zaprl oči, ko da je truden in da hoče zaspati. In res je zaspal, toda za vedno. Veseloga 18-letnega Nikole ni bilo več. Nisem mogel drugače, kakor da sem se za spoznanje pomaknil v levo in stisnil Nikoli roko, ki je bila iztegnjena proti meni. Nikolina roka je bila že mehka in brez življenja. Nekaj me je stisnilo za grlo in roka je tesneje zgrabila za orožje. Hudiči, to nam boste še drago plačali!
Glavnina naše zasede je uvidela brezupen položaj naše desetine, zaradi česar je z vsem orožjem udarila po »zelencih« v jarku in s tem ščitila naš umik. Pri umiku smo imeli pred seboj preteči okrog 100 metrov popolnoma  ravnega  in čistega
terena, ki so ga »zelenci« popolnoma obvladali. Kljub temu, da smo bili pod točo krogel, smo se vendar posvetovali, kaj storiti z Nikolo. Bili smo si edini, da mrtvega tovariša ne bomo pustili. Za pokop ni bilo časa, pa tudi zemlja je bila zmrzla, da ne bi mogli izkopati groba, pa tudi riskantno bi bilo kakršnokoli nepotrebno premikanje. Branko je prevzel nalogo, da pojde prvi proko čistine z mrtvim Nikolo, a vsi drugi ga bomo ščitili. Plazeč se po trebuhu s truplom Nikole ob svoji desni strani je Branko počasi napredoval preko čistine, a mi smo tačas tolkli po »zelencih«, kolikor se je dalo, tako da smo jim le onemogočili uspešno dej-stvovanje na čistino. Le še nekaj korakov je manjkalo Branku, da doseže rob, ko se je nenadoma ustavil. Nikolin opa-sač se je menda zapel za neki štor, dih nam je zastal, toda na srečo je Branko spet krenil in dosegel zaklon za robom. — Bil je na varnem. Sedaj smo se pričeli eden za drugim umikati preko čistine. Jaz in Tomo sva bila na vrsti zadnja, ker sva
bila na skrajnem robu. Poleg naju je ležal Krsto, vesel in dober tovariš, doma nekje iz Podravine. Vrsta je bila na njem in preden se je zapodil preko čistine, nama je še rekel: »Čuvajta se!« Tik pred sosednjim robom je padel, se obrnil vznak in negibno obležal. Izza roba se je pognal Branko in potegnil ležečega Krstana preko roba. Na vrsti sem bil jaz, medtem ko je Tomo bil zadnji. Tudi midva sva srečno prišla preko čistine na drugi rob. Od 10 nas je sedaj samo še 8. Poleg mrtvega Nikole je negibno brez življenja ležal tudi Krsto, ki mu je nad levim ušesom zevala velika rana. Počasi smo se pomikali za robom proti položaju naše glavne zasede. »Zelenci« niso več mislili na to, da bi pomagali svojim pajdašem v obkoljenem oporišču, pač pa so gledali, kako bi jo čimprej pobrisali, zato je tudi naša desetorica bila deležna njihovega silovitega napada, ker smo jim bili na poti pri umiku. Ko kuščarji so se plazili po jarku, kolikor naglo se je dalo. Mi smo se že bližali našemu glavnemu položaju, ko je prihitel kurir. Hotel je nekaj reči o hitrejšem umiku, češ da se umika tudi glavnina, a je ob pogledu na dva mrtva tovariša, ki smo ju nosili, nekaj zagodel in izginil. V istem času so se na jasnem nebu pojavila tri letala.
ki so se lesketala v soncu. Začela so krožiti in kmalu se je na naš glavni položaj usula toča bomb, a po našem robu so si-kale krogle iz avionskih mitraljezov. Prilepili smo se na beli sneg. Bili smo sigurno izvrstne tarče, a na srečo smo ostali brez nadaljnjih žrtev. Hujše pa je bilo na glavnem položaju, kjer je bombni in mitraljeski napad zahteval dva mrtva in štiri težko ranjene. Dosegli smo glavnino naše čete in nato smo se umikali proti bližnjemu gozdu. Naša naloga tu je bila izvršena. Napad je bil odbit. Naše druge edinlce so oporišče zavzele in se umaknile. Vsako vztrajanje na tem položaju bi pomenilo nesmiselno izpostavljanje borcev napadom iz zraka. Po kake tri-četrt ure hoda med hišami in P° jarkih med grmovjem smo dosegli rob gozda. Čeprav je bilo drevje golo, je vendar gozd z«1 nas pomenil le gozd in tu snio bili srečnejši ko pa daleč v ravnini. Skoz do gozda so nas spremljala letala z odmetavanjem manjših bomb in obsipa* njem krogel iz mitraljezov. Na srečo nismo imeli več mrtvih, samo nekaj ranjenih. V vasi poleg gozda smo si sposodili lopate in na obronku gozda J" zrasla v zahajajočem soncu v črni zemlji zevajoča jama. jamo smo položili štiri naše mrtve tovariše. Enega poleg druge-
Pisma nasiti bralcev
NA LEP VIDEZ NIC NE DAMO
Drva, zaboji, stari železni sodi in vsa mogoča navlaka stoji ob hišah ob glavnih cestah in ulicah in čudimo se, da prizadeti tega ne vidijo. Ce koga opozoriš, da takoj odgovor, da Tržič ni Ljubljana. Torej je naše mesto lahko zanemarjeno? Kako lični in lepo urejeni so drugi kraji, ki so gospodarsko mnogo šibkejši kot na.še mesto. Izvoljena občinska komisija za urbanizem in parkovno ureditev ter za ceste bi morala iti od hiše do hiše, ugotoviti stanje in prizadete pismeno pod zagrozitvijo kaznovanja pozvati, da odstranijo navlako. Če ogleduje posebna občinska komisija podstrešja, da se tam odstranijo požaru nevarni predmeti, naj izvoljena komisija, ki ima kot dolžnost skrb za lepoto kraja, vsaj enkrat izvrši ogled mesta.
TRZISKI VODOVODI
Iz vodovodne pipe je v neki hiši pritekla v posodo tudi živalca »živa nit«. Seveda je sanitarni inšpektor takoj izdal določene odredbe in komisija strokovnjakov je že iskala vzroke, odkod je črv zašel v cev. Ukrepi bodo precej ostri. Vse barake, kočure in pasje hišice ter hleve v okolici vodovodnega zajetja bo treba odstraniti, ves prostor okoli vodnega zajetja pa bodo ogradili z gosto pleteno bodečo žico v valjih, da ne bodo niti psi niti mački mogli v bližino zajetja. Res se je v zadnjih nekaj letih razpasla pri nas navada postavljanja nekakih ko-čur, katere uporabljajo lastniki kot vveekend hišice ali pa kot hlevce za krave, koze in zajce. Posamezniki redijo pri teh ko-
čurah po enega ali celo več psov. Celo celovški časopis je lani pisal, da zidamo pri nas lepe nove hiše, zraven pa pripomnil, da postavljamo kočure, ki kvarijo okolico. Kdo je sploh dovolil postavljali vse križem grde koče in to celo v najbližji okolici vodnega zajetja, ki daje vodo tisočem prebivalcev? Znano je, da psi prenašajo trakuljo in da sodobne tovarne mesnih izdelkov parijo surovo suho svinjsko meso, da se uničijo ikre, pri nas pa smo v tem pogledu vse preveč popustljivi. Davek na pse je vsaj desetkral premajhen! Pri nas ni nobenega kraja, kjer bi morali imeti psa čuvaja. Pa tudi koze in ovce mnogokrat trpijo na raznih boleznih, puščajo odpadke v okolici vodnoga zajetja in se res vprašujemo, zakaj naj tisoče prebivalcev živi v strahu, daje voda onesnažena. Kdor želi rediti živino iz veselja, naj se mu dodelijo prostori, kjer ne bo pokvarjen estetski pogled na naravo zaradi grdih barak.
KAKO JE, PA BI NE SMELO BITI
Stopil sem v trgovino (ni važno, katero, saj je v mnogih trgovinah podoben sprejem) in čakal, da pridem na vrsto. Prodajalke in prodajalci so res marljivo stregli, toda gospodinja je imela na listku napisano še celo vrsto predmetov, ki jih mora kupiti. Rad bi kupil malenkost, toda čakal sem nanjo zelo dolgo. Nevoljen sem bil, ker bi prodajalec zamudil samo eno minuto, če bi mi dal želeni predmet. Ampak to še ni najhujše. Ko sem prišel na vrsto in povedal, kaj želim, so mi rekli, da tistega nimajo. Kako lepo bi bilo, če bi prodajalec tisti hip, ko vstopi kupec
V trgovino, povprašal, kaj želi. Silno vesel bi bil kupec, ko bi videl, da se nekdo zanj pobriga, in raje bi počakal, ali bi takoj izvedel, da tistega blaga ni na zalogi.
Tudi v gostilno ali kavarno zaidem. Tam tudi včasih doživim zgoraj opisani doživljaj. (Toda so primeri, da natakarica že prvi hip vpraša, kaj gost želi.) Se vam ne zdi nerodno, da sliši vsa gostilna, da želite nekaj naročiti? In če želite plačati, zakaj je treba večkrat ponoviti svojo željo? Niltakor ne morem doumeti natakarjev, zakaj nočejo denarja takoj, ampak šele čez nekaj časa. (To sem do->wol ne v Tržiču, ampak v Ljubljani.) Toda doživel sem tudi, da je natakarica tisti hip, ko je bilo v kixzarcu samo še malenkost pijače, že pritekla s vprašanjem: •Saj bova še enega, kajne?« Pa me je zapeljala in sem še naročil, ko sicer ne bi. Včasih bi kdo tudi kaj pojedel. Zakaj natakar sam ne ponudi golaž in klobaso? Pa tudi gostov se bojim, takih, ki takoj stopijo k meni in mi na dolgo in široko pripoveduje kako zadevo, ki me prav nič ne zanima. »Naramni-ki« jim pravimo Tržičani in silno hvaležni bi bili gostje, če bi upravnik ali natakar -povabi!« naramnika, naj pusti njegove dobre goste pri miru!
Večkrat se mi je že zgodilo, da v tukajšnji edini trgovinici za čevlje ni bilo dobili želenih čevljev bodisi za otroke, bodisi za odrasle. Priznati moramo, da je izbira čevljev res majhna in da ni čudno, če hodijo ljudje v Kranj ponje. Čudno se to sliši; doma izdelujemo vsak dan na stotine parov čevljev, a kupiti
jih po svoji želji in potrebi ne moremo. Zatorej naj tovarna Peko, ki je naša največja tovarna čevljev, priskrbi dovolj velik lokal in ga opremi z bogatejšo izbiro. Lokal naj reprezentira svoje podjetje, saj uživa vendar sloves največje tovarne čevljev v Sloveniji. Tržičanom pa bo ustreženo, saj bi radi kupovali čevlje doma. Izgovor, da lokalov ni, ne drži, saj jih odstopamo celo tujim podjetjem.
Večkrat slišimo, da ni mogoče dobiti vajencev za trgovsko stroko. Zakaj? Poklic ni težak, zahteva pa dovoljno mero spretnosti, prijaznosti in predvsem poštenja. Trgovina bi morala tudi sama .kaj storiti, da bi pridobila nov kader. Zdaj, ko se bližamo že zadnji četrtini šolskega leta, naj bi s poučnim predavanjem v zadnjem, to je v osmem razredu, obrazložili delo, zahteve in ugodnosti v trgovskem poklicu. Vsak učitelj ali profesor bo rad odstopil uro moralike takemu pogovoru z učenci in trgovci, in morda ne brez uspeha.
SOS TRŽNEMU INŠPEKTORJU
19. aprila solata v Tržiču kg 200 din;
19. aprila solata v Mariboru kg 160 din.
Kaže, da je iz Kopra do Maribora bliže kot iz Kopra do Tržiča. Solata v Kopru na debelo 19. aprila kg 110 din. (Povzeto po ceniku v Slovenskem poročevalcu).
POPRAVEK
Zobna ambulanta za odrasle: Tov. Franc Eržen, dentist, ordinira  vsako soboto  od   7. do 13. ure, (ne od 13. do 19. ure). Upravnik: Dr. Stanko Ziveo
ga smo položili Nikolo, Krsto, Bora in Joča. Nič ni bilo cvetja, nič petja žalostink, nič cere-moninlnih govorov. Mlade fante je začela pokrivati črna prst, okrog groba pa je stala cela četa v resnični žalosti trepetajočih src, katerih roke so trdno stiskale orožje kot edino stvar, s katero bomo lahko poplačali krivce. Zopet smo plačali krvavi davek za svobodo. Sonce je zašlo in na zemljo se je začel spuščati mrak. Sledil je zbor celega bataljona. Komandant bataljona nam je spregovoril par besed. Takoj za tem je bil kratek sestanek članov SKO.I, kjer nam je sekretar povedal, da bo sledil takojšnji pohod, nekaj besed o nemško-ustaški ofenzivi, ki so jo tedaj pričeli Nemci in ustaši na celotno področje Slavonije, o tem, da ne bo večerje in da smo mi tisti, ki moramo dajati s svojim ponašanjem vzgled, kar smo vsi dobro vedeli. Po preteku pol ure je kolona že zavila po gozdu v hrib. Mraz je popustil in led je jenjal. To noč smo hodili tudi po popolnoma novi poti, to je po ce-lera snegu in smo hodili v neki meri laže kot po ledu. Celo kolone so menjali zaradi tega, ker so prvi pač morali gaziti cel sneg, ta pa je bil ponekod prav debel. Naš pohod je šel v smeri Kutjeva, seveda ne naravnost, Pač pa daleč okoli po gozdna-
tem področju. Od pohoda prejšnje noči in od celodnevne borbe brez vsake hrane smo bili izmučeni in utrujeni, da smo res težko hodili. Tistim, ki niso vedeli, kam in kje je naš cilj, je bilo laže. Tistim, ki smo vedeli, kje je naš cilj, pa je bilo teže — Kutjevo — prekleto daleč je to in pot bo težka. Ko smo hodili kake tri ure, so začeli prvi borci omahovati, toda bodrila smo eden drugega, eden drugemu pomagali in pot smo zmagovali. Ce se je kdo zgrudil v sneg, smo ga dvignili, mu nekaj časa p>>-magali, dokler podzavestno ni začel hoditi zopet sam. Jaz in Tomo sva menjajoč nosila najinega »šarca«. Bil je težak in zdelo se mi je, da postaja težji, vsako uro in vsak kilometer, dokler se mi končno ni zdelo, da me bo zdaj, zdaj pritisnil k tlom. Po koloni so zopet rajžaia povelja: drži zvezo, komandir prve na čelo, čelo počasneje, pet korakov odstojanja, tišina, začelje hitreje itd.
Ta povelja so bila dobra stvar, .ker so človeka dramila, saj povelje je bilo treba brezpogojno prenesti na drugega tovariša, kajti kdor tega ne bi storil, bi lahko povzročil marsikatero hudo stvar, saj je bila to edina najhitrejša zveza v pohodu. Začeli smo se spuščati v ozek žleb. Snega je v tem žlebu zaradi snežnih žametov bilo go-
tovo več kot meter. Sneg je bil moker, zaradi česar smo ga še teže gazili. Padali smo na levo, na desno, naprej in nazaj. Kolena so se mi šibila, vse telo je drhtelo, v grlu je dušilo in imel sem občutek, da bo zdaj, zdaj vsega konec. Silno se me je oklepala želja, da bi sedel v hladen sneg, saj bi tu bilo tako prijetno počiti. Ravno pred menoj je iznenada sedel v sneg Branko. — V hipu mi je skozi možgane šinila misel, to pomeni konec, samo počivati nikar. Spel sem dobil moč in pričel sem Branka pregovarjati, da vstane. Nič ni pomagalo. Tudi vzdigoval sem ga, pri čemer mi je pomagal tudi Tomo, pa nič. V popolni nemoči sem vzdihnil: »E, da nas vidi Nikola ali Krsto?« Ko da sem mu dal čarobno zdravilo, se je Branko z muko dvignil in stokajoč pričel gaziti v vrsti pred menoj in po vseh štirih, ker smo se pričeli ravno vzpenjati po žlebu navzgor. Žleb-nate poli navzdol in navzgor je bilo 1 km. To noč je skozi kolono mnogokrat potovalo ime Nikole, Krste, Bora in Joče. Da, to noč smo govorili njihovu imena mi, a jutri bodo mogoče drugi naša. Pred očmi sem imel Nikolo. »E, tovariš ti moj dragi! Kako si še včeraj bil vesel, ko sva vriskajo v Drenovcu še plesala in igrala kolo. Koliko sva se prešalila, koliko sva se
pogovarjala o svojih domovih, o najinih materah. Tvoja mama te bo zaman čakala na pragu. Koliko noči sva prespala pod enim plaščem, koliko čikov sva skupaj pokadila! Še pred dvanajstimi urami sva skupaj ležala na tistem usodnem obronku ceste in tolkla po »zelencih«, sedaj pa malo proč od tega obronka počiva odet s toplo črno domačo žemljico in nič več ne rabi mojega plašča. E, brate! oster udarec v obraz me je zdramil. Bolničarka Mara me je tresla z vso močjo za rame. Sedel sem v snegu, poleg mene pa tudi Tomo. Mara, bolničarka, je bila jeklo. Tresla je nekaj časa mene, nato Toma in ko se le nisva zdramila, je vsakega udarila v obraz, kolikor je mogla. To je pomagalo. Počasi sva se zdramila in poslušno sva stopila v kolono, saj nisva niti dosti zaostala, kar je pomenilo, da sva pravkar sedla. Šarca sva sedaj nosila oba, in sicer sem ga držal jaz za cev, Tomo pa za kopito. Bil je strašno težak. Spet sem hodil in spet sem mislil na Nikolo. Ugibal sem, koliko in kdo od nas bo neki prišel do konca, do svobode, od teh, ki smo bili ta dan v tej koloni.
Sli smo dalje in bilo je ravne tako kot včeraj, samo da sedaj ni bilo med nami Nikole, Krsta, Bora in Joče in še mnogo drugih. Stnne Mešič
STEZE IN POTR OKROG TRŽIČA
XVni. Ob desnem bregu Tržiške Bistrice navzdol —■ Od Tržiča mimo  Loke  In  Brezovega  do Pod-brezja
Spomladi, ko si želimo sonca, ne bomo zavili v ozke doline severno od Tržiča, ki so še vse mokre in hladne, ampak uberemo raje pota na jug, na sonce. A po cestah ni prijetno hoditi (prah in promet!), zato bomo poiskali samotne stezo.
Pot ob vodi je vedno prijetna in zanimiva. Voda je vedno živa, delavna, zato mikavna. Hoja ob vodi ne more biti nikoli enolična, nikoli dolgočasna. Slika se na vsak korak izpreminja, šum vode nam polni ušesa, pa tudi rastje ob vodi je drugačno kot po pobočjih okoli Tržiča. Zato vas vabim na prijeten izpiehod ob Tržiški Bistrici navzdol.
-0-
V Tržiču se izteka v Bistrico njen glavni pritok Moščenik. Od tega sotočja navzdol se dolina Tržiške Bistrice vedno bolj širi. Rečna struga je ob sotočju pomaknjena docela pod pobočje Stolca, pod cesto, ki vodi ob pobočju na Bistrico in dalje pod gorami. Sele ob koncu Voj zavije Bistrica proti jugovzhodu, prečka počez svojo dolino in se primakne k strmemu pobočju pod Veliko mizico, Tu se stekajo vanjo rake, ki so za potrebe Bombažne predilnice in tkalnice zgrajene vzdolž kolodvorske ceste.
Padec reke je v tem delu še vedno velik, v strugi opazimo večje in manjše prečne lesene pregrade, preko katerih voda preskakuje. —■ Pridemo do hiš v Spodnji Preski in tu gremo čez most na desni breg Bistrice. Reka teče mimo Preske in za tovarno čevljev »Peko«. Se malo niže je ob njej lesno industrijsko podjetje. Mimo tržiške-ga kolodvora pridemo v Trajbah. Pred poslopjem napravlja reka ovinek, na katerega udarni strani je sila vode tolikšna, da je bilo treba desni breg struge obzidati in ga s tem ubraniti pred razdiralnim delom vode. Malo niže navzdol sledi še en rečni ovinek. Reka se primakne docela pod pobočje na levem bregu, pod Ljubljansko cesto. Podor v tem pobočju je sicer že star, vendar bo treba zanj le poskrbeti, ker sega z zgornjim delom že skoro do ceste.
Hitrost rečnega toka je še vedno velika, v strugi so večje in manjše brzice, voda tu preskakuje preko kamenja. Na desnem bregu reke je tu nad Trajbahom pod vasjo Bistrica razvita prva terasa v višini 500 m. Ustrezajoča terasa na levem bregu ni izdelana.
Vzporedno z reko poteka tu železniška proga. Pot nas vodi proti jugu, čez mostiček, pod katerim pridere v reko le ob večjem deževju manjši potoček izpod vasi Bistrica. Pod prodnatimi terasami, ki so med Tržiško Bistrico in cesto, ki vodi iz vasi Bistrica proti Kovorju, lepo razvite v treh" stopnjah, nas vodi pot dalje proti jugu, do tržiške pilarne. To je manjši obrat kovinarske stroke, ki jo začel v Tržiču obratovati že leta 1920. Pred vojno je izdeloval po 60 tisoč pil in rašpelj na leto. Izdeluje mnogo vrst pil in je poleg prevaljske in reteške edina pilarna v Sloveniji. Do leta 1954 je pilarna obratovala v majhnem poslopju nasproti tržiškega kolodvora. Do l.maja 1954 pa je bilo dograjeno novo večje poslopje v Protju v bližini železniškega mostu čez Bistrico.
Pri tem mostu preide železniška proga z desnega na levi breg Bistrice in se začne močno dvigati ob ježi terase navzgor proti Križam.
Nadaljujemo pot ob desnem bregu Bistrice, čeprav bi lahko prešli čez most pri pilarni na levi breg reke, po katerem vodi prijetna iz-prehajalna pot mimo ruševin nekdanje opekarne, ki je slala pod Pristavo, in še dalje ob rakah proti jugu do manjše elektrarne ob Tržiški Bistrici.
Na desnem bregu pa nas pot pripelje mimo dveh lesenih hišic (Bistrica pri Tržiču št. 134 in 135). Na ovinku pod hišicama je Bistrica že izjedla plast prodne aluvialne naplavine in erodira že diluvialne konglomerate ob strugi.
Južno odtod so še tri lesenjače. Tu smo v višini 470 m. Na naslednjem ovinku reka tudi že odlaga naplavine.
Pot nas vodi v klanec, po ježi prve terase. Pod njo je voda naplavila že toliko proda, da se cepi v več rokavov; sredi struge so majhni otočki, nasuti s prodom in mivko, porasli z vrbami in jelšami. Pod klancem, po katerem se dvigamo, se pa rečni tokovi spet združijo v enotno strugo. Od tu dalje Bistrica ne odlaga več dosti naplavin, a na ovinkih precej ruši breg, da ga je bilo treba zaščititi pred razdiralno silo vode z bruni in kamenjem.
Po mehki poti gremo dalje ob vodi navzdol. Pri smrekovem gozdičku, na ovinku reke nas močno šumenje vode opozori, da se ozremo na jez, ki je tu zgrajen za niže stoječo elekrarno. Jez je v višini 465 m nad morsko gladino. Od jeza vodijo rake vzporedno z rečno strugo do elektrarne.
Pod jezom opazimo v strugi spet dokaj proda in seveda dosti manj vode. Vendar je bilo na naslednjem ovinku treba zgraditi zaščito pred bočno erozijo reke iz brun in kamenja. Ob bregu srečujemo cvetoče vrbe in mrke temne jelše.
Prišli smo do potoka Blajšnico, ki priteka z vzhodnega pobočja Dobrče. Malo pod nami je izliv Blajšnice v Tržiško Bistrico. Ce se tu ozremo nazaj, ugledamo prav romantično sliko:
Tik pred nami je sveže zelenilo komaj ozelenelih travnikov,, nad njimi se dvigajo temna, pogozdena pobočja Košutnih predgorij, nad temi blešči sneženi greben Košute, nad katerim se modri nebo, ki ga tu pa tam poživljajo beli kumulusi (oblaki kopaste oblike). Ce bi kdorkoli upodobil te kontraste, bi mu komaj verjeli, da jih je kdaj-koli res videli
Smo tik pod vasjo Loka. Prav lepo vidimo vse tri bistriške terase, ki se s strmimi ježami dvigajo druga nad drugo. Pot nas vodi ob ježi druge terase ter čez mostiček čez Blajšnico. Onstran potoka leži na samem prijetna domačija (Loka 17). Od tu dalje vodi pot ob ježi terase dalje proti jugu, mi pa zavijemo po mehki stezi v levo. Steza nas vodi ob robu ježe spodnje terase. Ob stezi poteka jarek, ob njem žive leske, vrbe in jelše ter drobne trohentice in živorume-ne kalužnice. Tu sta med drugo in tretjo teraso razviti še vmesni dve, na spodnji od njiju je naselje Loka.
Ko pridemo po stezi do rečnega ovinka, spet opazimo veliko silo bočne erozije, ki ruši desni breg, da je bilo treba že raznih ukrepov
proti njej. Na drugi strani, na za-tiš-ni, pa nasipa Bistrica velike količine proda. Pot vodi tu preko obeh jež vmesnih teras, na zgornjo — na cesto, ki vodi v Kovor. Mi pa raje izberemo potko ob vodi, ki nas mimo kozolcev privede do hiš (Loka št. 19, 20 in 21).
Na nasprotnem bregu, nasproti izlivu potoka, ki priteka tu v Bistrico z Brezij nad Tržičem, je v pobočju znaten podor. Strmo pobočje nad njim je tako krušljivo, da izpodnaša celo velike smreke.' Malo dalje je osamljena hiša (Loka št. 22). Za to hišo je na rečnem ovinku zgrajen jez, od njega pa izpeljane rake vzporedno s strugo. Tudi tu je pod jezom voda bolj umirjena. Pol nas vodi proti jugu, ob drogovih električne napeljave. Smo pod vasjo Kovor, a je prav nič ne vidimo, ker je skrita za ježo terase, na kateri, stoji. Viden je le zgornji del cerkvenega stolpa.
-Sledi še en rečni ovinek in že smo pri dveh novih hišah na Loki, na razpotju. Ce bi hoteli nadaljevati pot po levem bregu Bistrice, bi morali tu čez most in potem proti jugu po prav prijetni poti, ki vodi vzdolž Grabna. Ker pa si hočemo danes ogledati desni breg Bistrice, gremo od razpotja proti zahodu. Pri hiši ob poti (Loka št. 28) zavijemo na kolovoz, ki vodi na jug, proti Brezovem. Hodimo ob ježi terase, v višini okoli 460 m nad morjem. Mimo njiv in sadnega drevja pridemo do Sparovca (Loka št. 35). Tudi tu je pod hišo zgrajen na Bistrici jez za Pogačnikov mlin. Do tod so speljane reke le ob levem bregu Bistrice, od tega jezu navzdol pa vodijo rake tudi po desnem bregu Bistrice.
Kmalu pridemo na Brezovo. Do sem nas bi mogla privesti tudi pot iz Kovorja, a ob vodi je pot mi-kavnejša, bolj zanimiva, pa tudi prijetnejša, ker je bolj mehka.
Na Brezovem stoji Pogačnikova domačija (Kovor št. 87). Mlin je v obratu le priložnostno. Ime naselju so dale breze, ki jih je bilo tod okoli včasih dokaj, danes pa jih zastonj iščemo. V bližnjih Retnjah namreč obratuje tovarna lesenih cvekov, ki uporablja izključno brezov les, katerega danes dobiva iz gozdov severno od Kranja, pa tudi s Kočevskega in iz Štajerske.
Tako je razumljivo, da so na Brezovem izginile domala vse breze. Se kratek čas hodimo ob rakah, da pridemo tik pod teraso, na kateri stoji vas Zvirče.
Pod mlinom moremo le malo časa hoditi ob vodi po mehki stezi, med mladimi smrekami in borovci. Ob ježi navzgor pelje pot v Zvirče. Tudi naša steza se začne vzpenjati ob konglomeratni terasi navzgor. Razgledujemo se na nasprotno stran Bistrice, kjer stoji tovarna lesenih cvekov v Retnjah in od koder priteka potoček v Bistrico. Bistrica se tu močno približa pobočju terase, da ob vodi ni prostora za pot. Zalo se dvigamo po ježi terase navzgor. Pot nam križata kar dva potočka, malo dalje je vodni rezervoar, pod njim iztok, vode in korito. Od tu teče voda po ceveh preko Bistrice v Retnje. S pobočja je vidno, da so v Retnjah rake na obeh straneh industrijskega obrata, pod katerim so jezovi. Pod Ret-njami pa se rake končajo z iztokom v Bistrico. Vidimo pa tudi na jug, na gozdove in livade, ki južno odtod spremljajo strugo Bistrice. Nad nami, na desni so konglome-
ratne police. Konglomerat je mestoma avtohton, mestoma pa od-lomljen od podlage.
Preden se spustimo z ježe navzdol, se še razglejmo! Na severu vidimo greben Košute, del vasi Bistrice in del Kovorja, na severovzhodu pa nam zapira obzorje Kriška gora s Tolstim vrhom, Stor-žec in del vzhodno od Storžca ležečih Kamniških planin. Na jugu se nam kaže manj razgiban relief, dolino Bistrice spremljajo vedno širše terase, porasle z gozdovi in travniki, v ozadju jo straži čuvar Jošt.
Zdaj se spustimo po stezi navzdol. Pridemo še do dveh močnih izvirov, ki jima sledita dva šibkejša, sicer pa tod curlja voda vsepovsod izpod konglomerata navzdol v Bistrico. Na nasprotnem bregu reke je mlad nasad sadnega drevja pod naseljem Breg.
Pot postaja vse bolj slikovita. Med smrekami in bori in česminom se odmika Tržiška Bistrica spet k levemu pobočju in se pod vasjo Breg tesno prižme k strmi ježi terase, ki se razteza proti Za-dragi. Pod vasjo Breg sta dve večji golici, ki odkrivata vodoravne konglomeratne plasti.
Na razpotju smo. Proti SZ vodi pot nazaj, navzgor v Zvirče, nas pa vodi prijeten kolovoz med drevoredom in živo mejo na jug. Sredina kolovoza je na debelo nasuta z listjem, da pod nogami vse šumi. Ubiramo pot preko livad s številnimi krtinami, do manjšega vodotoka in kala. Kolovoz je nekako na sredi med strugo Bistrice in ježo njene terase. Smo v višini 435 metrov. Vzhodno odtod je na Bistrici še en jez, od katerega navzdol vodijo rake do niže ležečih mlinov.
Mimo gozdička mladih smrek nadaljujemo pot po drevoredu. Tu nekje smo na južni meji tržiške občine. Ob poti nas pozdravljajo šopki rumenih trobentic, mežikajo nam rumenozelena očesca tevja, v vetriču se zibljejo rdeče-modri pljučniki, med travo čepe skromne, a lepo dišeče vijolice, na bolj mokrih tleh pa žare živorumene bahate kalužnice. Pot pod ježo nas vodi po senci, sredi sočnih livad, na levi pa se sonči osamljeni bor. Ob vodi stoječe votle, skrivončene vrbe in temne jelše se komaj prebujajo iz zimskega sna.
Zdajci nas pot privede v neposredno bližino rak. Bistrica je tako daleč na levi, da njenega žubore-nja že davno več ne slišimo. Z leve se nam pridruži kolovoz, ki vodi od reke navzgor. Se malo dalje opazimo leseni mostiček, ki pomaga človeku preko rak. Ko nadaljujemo pot po drevoredu, se nam med drevjem na levi , prikazuje bleščeča belina bistriškega proda.
Pridemo do Kuharjevega mlina-Malo niže ob rakah je mlin P'1 Beleju. Oba sta že v Podbrezju in oba stojita. Tu napravlja Tržišk3 Bistrica močan ovinek proti zahodu, tu vodi preko nje brv. Ma'° niže navzdol prehajajo rake z desnega na levi breg Bistrice in se končujejo pri Trnovčevem mlinu-Pod Trnovčevim mlinom je Bistrico most, ki povezuje P°?' brezje z Dupljami. (Podbrezje ie skupno ime pokrajine okrog vaS Podtabor, Britof, Srednja vas, Dolenja vas in Bistrica. Pa tudi vse te vasi skupaj lahko imenujemo s tem imenom.)
Prof. Slava Rakovec
St. 8—9 TRZISKI VESTNIK Stran 7
Uspela Izvedba Igrice „Čarobna piščal"
MIIIELA JUSTIN
Protekli teden smo jo ponesli iz Kovaške ulice na njeno zadnje počivališče. Mnogi Tržičani jo komaj poznajo, saj je skromno in tiho živela in se prav tako tiho in na hitro od nas za vedno poslovila. Njeno ime pa bo ostalo v naši lokalni zgodovini stalno zapisano, saj je ona ena izmed prav redkih domačink, ki je v spomin na svoj rojstni kraj sama napisala mnoga ustna iz-
ročila iz Doline, kakor jih je še kot vedoželjen otrok poslušala od starih ljudi. Njen rokopis hrani v časti naš muzej, kateremu ga je še pri življenju poklonila.
Pokojnica je bila do svoje smrti požrtvovalna in zvesta raz-našalka Tržiškega vestnika, za kar ji tudi Turistično društvo hrani blag spomin.
MLEKO V PRAHU
Nedavno so pionirji osnovne šole iz Doline gostovali v Tržiču z igrico »Čarobna piščal«. Številno občinstvo, še posebej pa mladina, je do kraja napolnilo dvorano in je s tem ustvarilo prijetno vzdušje pri nastopajočih. Menimo, da je to najlepše priznanje in moralna izpodbuda za bodoče. Posebno priznanje pa velja požrtvovalni upraviteljici šole tov. Sinčkovi, ki je z neutrudljivo delavnostjo omogočila, čeprav v težkih razmerah dostojno izvedbo le zanimive otroške
OBVESTILA
OBVESTILO STARŠEM 1
Ponovno pozivamo starše, ki imajo otroke, rojene v 1. 1951, in jih še niso vpisali v 1. razred obvezne šole, da to čimprej store. Vpišejo jih lahko vsak dan dopoldne v osemletki heroja Grajzerja v Tržiču. Dalje obveščamo starše, da bo zdravniški pregled novovpisanih otrok 9. maja in 10. maja od 8. do 10. ure dopoldne v bivši privatni ordinaciji dr. Živca.
Ravnateljstvo osemletke heroja Grajzerja v Tržiču
OBVESTILO
Gojenci državne glasbene šole v Tržiču vljudno vabijo prebivalstvo na svoj IV. javni glasbeni večer, ki bo v sredo, 7. maja ob 19.30 uri, v dvorani DPD Svoboda. Vstopnina je za odrasle 30 din, za mladi-dino pa 10 din. Pričakujemo čim-večjega obiskal — Vabljeni!
OBVESTILO
Turistično društvo obvešča vse prebivalstvo, da bo v dneh 1. do 4. maja vozil avtobus vsak dan do gostišča »Ljubelj«. Odhod avtobusa iz Tržiča ob 13.30.
Hkrati prosi še za nadaljnje prijave razpoložljivih ležišč za turiste. Za nabavo potrebne posteljnine dobite kredit. Podrobne informacije v društveni pisarni.
KINO
1.—2. maja: Ameriški barvni film »MOZ IZ KOLORADA«.
3.-5. maja: Angleški film »LEPO JE BITI MLAD«.
6.~-7. maja: Angl. film »MAD-LENA«.
8.-9. maja: Amer. film »OBSOJENI«.
10.—12. maja: Ameriški barvni film »BROADVAJSKA USPAVANKA«.
13.—14. maja: Poljski film »SENCA«.
15.—16. maja: Ameriški film »VZHODNA IN ZAHODNA STRAN«.
17.—19. maja: Ameriški barvni fllm »BORBA V VESOLJSTVU«.
20. maja: Italijan, film »VRNITEV V ŽIVLJENJE«.
21. —22. maja: Francoski barvni film »BEL AMI«.
23.—26. maja: Ameriški barvni film »PIKNIK«.
27.-28. maja: Ameriški film »ONSTRAN V GOZDU«.
29.—30. maja: Polj. film »KLOBUK G. ANATOLA«.
igrice, ki jo je napisal Fabiani. — Mladi igralci so po njihovih zmožnostih lepo ustvarili like posameznih vlog in tako omogočili dinamičen potek igre. Igrica je vsebovala pevske, baletne in instrumentalne vložke, kar je povečalo pestrost in vsebinsko poglobljenost v igri. Igralci kot tovarišica Sinčkova so bili nagrajeni s spontanim aplavzom. Tudi mi jim želimo še mnogo uspeha v prirejanju še nadaljnjih kulturnih prireditev.
POSREDOVANJA
Restavracija in prenočišče »Pri Pošti«, Tržič, išče sobarico z znanjem nemškega jezika. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Ponudbe poslati na upravo podjetja.
Tričlanska družina sprejme na stanovanje in popolno oskrbo predilniško delavko, ki bi bila pripravljena v svojem prostem času pomagati na kmetiji. Za vožnjo na delo je na razpolago kolo po dogovoru. Stare, Ziga-nja vas 31.
Skromno stanovanje kupi in takoj plača 55 letna osamljena žena. Pojasnila v uredništvu Tržiškega vestnika.
Železna otroška posteljica z mrežo in kompletna spalnica iz trdega lesa naprodaj. Plačljivo tudi v obrokih. Informacije v pisarni Turističnega društva.
Žensko kolo, dobro ohranjeno, se proda. Informacije v pisarni Turističnega društva.
Prodam kuhinjsko opravo s pomivalno mizo, namizni trodel-ni štedilnik, lijak in ena kompletna vrata. Kupci prejmejo naslov v pisarni Turistič. društva v Tržiču.
Trgovsko podjetje »Prehrana«, Tržič, prodaja star nepopolni trgovski inventar za manufakturno trgovino. Interesenti za nakup naj se zglasijo pri upravi podjetja do 10. maja 1.1. Trgovsko podjetje »Prehrana«, Tržič, Partizanska 6.
AVTO-MOTO DRUŠTVO prodaja:
1. tovorni  avtomobil Renault l1/« tone,
vozilo je potrebno manjšega popravila;
2. motorno koto znamke Tri-umph 350 fcem,
potreb, manjšega popravila;
3. motorno kolo znamke Puch 250 cem,
potreb, manjšega popravila. Cene zelo ugodne. Interesenti zglasite se pri prodajalcu.
OBIŠČITE ZA PRAZNIKE
PLANINSKE POSTOJANKE
Planinsko društvo obvešča, da je Dom pod Storžičem stalno oskrbovan, za prvomajske praznike pa bosta odprti tudi postojanki Dom na Kofcah in Kosta-njevčeva koča na Dobrči. Ti dve postojanki bosta v mesecu maju oskrbovani tudi vsako soboto in nedeljo. Redno pa bosta okrbo-vani od 1. junija dalje.
Gospodinje lahko mleko v prahu kupijo v trgovini, prav kmalu pa ga bodo nekatere potrebnejše družine dobile tudi preko Rdečega križa. Največkrat ga imenujemo »umetno mleko« in ga imamo za nekaj izumetničenega, nenaravnega — seveda po- krivici — ter mu zato tudi ne zaupamo. Pa se nekoliko spoznajmo z njim!
Mleko v prahu je pristno osušeno kravje mleko, ki so mu odvzeli vodo. V glavnem je postopek takle: V posebnih prostorih so ogromne žareče peči. Nanje pada iz naprav pod istropom kravje mleko v obliki dežja. Ker so peči vroče, voda takoj izhlapi. Tako osušeno mleko potom, ko ga posebni noži posltrgajo iz peči, še zmeljejo in presejejo. To je mleko v prahu, ki tudi nima nobenih bolezenskih klic, ker jih je uničila vročina peči. S prav majhnim trudom ga sedaj zopet utekočinimo in pripravimo za uporabo in, če je pripravljeno pravilno, njegova hranilna
Rodile so: Aljančič Kristina, gospodinja iz Hušice — dečka; Meglic Cecilija, gospodinja iz Gra-kovš — deklico; Tome Frančiška, gospodinja iz Gozda — deklico; Drobnič Verona, tovarniška delavka iz Tržiča — deklico; Mikič Cvetka, tovarniška delavka iz Bistrice pri Tržiču — deklico; Ajd-nik Silva-Marija, tkalka iz Tržiča — deklico. — Čestitamo!
Umrli so: Strniša Matjaž, učenec iz Kovorja, star 10 let; Tadel Leo-poldina, gospodinja iz Tržiča, stara 87 let; Godnov Antonija, delavka iz Tržiča, stara 55 let; Stegnar Katarina, posestnica iz Sebenj, stara 77 let; Kristan Janez, preužitkar iz Bistrice pri Tržiču, star 76 let; Bač-nik Ivan, upokojenec iz Tržiča, star 79 let; Smole j Ignac, invalid-
Z A II V A L A
Vsem sorodnikom in znancem, ki so spremili našo ljubljeno mamo
MIIIELO JUSTIN
na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetja in vencev in ki so z nami sočustvovali, se najprisrčneje zahvaljujemo.
Žalujoča družina Justinova VABILO Mestni odbor Rdečega križa vabi na občni zbor mestne organizacije RK, ki bo na mednarodni dan Rdečega križa 8. maja ob 20. uri v dvorani Svobode. Po občnem zboru bo predavanje dr. Štangla z Golnika o krvodajalstvu. Vabljeni!
vrednost prav nič ne zaostaja za svežim kravjim mlekom. Pa še eno prednost ima: lahko ga imamo na zalogi, kar je zlasti praktično za vroče dni. Da se nam zaradi vlage ne »kvari, ga shranjujemo v poMvinilasti vrečki, ker je uporaben le, dokler se ne sprime v trdo kepo.
Ako hočemo iz mleka v prahu pripraviti 1 dl tekočega mleka, vzamemo 15 g mleka v prahu (1 velika zvrhana žlica) in 1 vinski kozarec prevrete vode (za dojenčke mora voda vreti 3 minute!). En del te vode ohladimo toliko, da je mlačna, in v njej razžvrkljamo 15 g mleka v prahu, doilijemo še preostalo vodo, še enkrat dobro razžvrkljamo in precedimo (zlasti za dojenčka). Tako pripravljenega mleka ne prekuhavamo več.
Gospodinje, poskusite! Zaradi enostavne priprave in praktičnega shranjevanja se vam bo mleko v prahu verjetno za vselej prikupilo.
ski upokojenec iz Hudega grabna, star 48 let; Pernuš Franc, gozdni delavec iz Palovič, star 49 let; Za-velcina Marija, upokojenka iz Tržiča, stara 73 let; Kramar Branka iz Tržiča, stara 1 leto; Meglic Andrej, posestnik iz Grahovš, star 79 let; Zupan Franc, tovarniški delavec iz Kovorja, star 52 let. — Svojcem naše sožaljel
Poročili so se: Loborec Josip, kovač in Kristan Leopoldina, navi-jalka, oba iz Tržiča; Janec Franc, mizar iz Ljubljane in Žerjav Marija, tkalka iz Tržiča; Valjavec Janez, tovarniški delavec in Bohinjec Marija-Magdalena, tovarniška delavka, oba iz Leš; Kuhar Štefan, delavec iz Trdkove in Reip Emilij.a, delavka iz Doliča. — Mnogo srečel
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili našo ljubo mamo
KATARINO STEGNAR
na njeno zadnje počivališče in ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob njeni smrti, izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni vsem ,našim sorodnikom in prijateljem, ki so njeno krsto ob-suli z venci in cvetjem, ter zdravniku tov. dr. Robiču in kriškemu župniku za njune tolažil-ne obiske za časa njene bolzeni.
Žalujoči družini Stegnar in Zcpič iz Sebenj pri Tržiču
GIBANJE PREBIVALSTVA
»Tržiški vestnik«, glasilo SZDL tržiške občine, izhaja vsakega 1. In 16. v mesecu / Urejuje ga uredniški odbor. Zanj odgovarja Stane Mešič / Izdaja ga Turistično društvo v Tržiču / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta JLA 3/Tel. št. 255 in 274 / Tiska tiskarna »Gorenjski tisk« v Kranju / Celoletna naročnina 360 din, polletna 180 din. Posamezna štev. 15 din / Tek rač. izdajatelja: 61-KB-4-Z-90
čestitkam oh 1. mafu £.? {trtdružufefć:
TURISTIČNO DRUŠTVO
V TRŽIČU
.TOBAK
Tržič
ČEVLJARSTVO
ANTON JEŠE
KRIŽE
Ob  l.maju čestita  in se priporoča
^  i ■ "
rp  v i v
v Irzicu
Izdelovanje copat
GRETA BRODAR
Bistrica
ČEVLJARSTVO
FRANC BOHINC
TRŽIČ
PEKARNA
v Tržiču
ČEVLJARSTVO
LJUBO MILOSAVLJEVIČ
TRŽIČ
STANKO OOVŽAN
žaga TRŽIČ
PREMA"
ČEVLJARSTVO
FRANČIŠKA MANDIČ
DRŽAVNI TESARSKI MOJSTER
FRANJO STRITIH
Gospodarska  poslovna zveza, Kranj
MESARIJA NAKLO
ČEVLJARSTVO
IGNAC JEŠE
TRŽIČ
PEČARSTVO
ANTON GOLOB
TRŽIČ
KMETIJSKA ZADRUGA
KRIZE
KMETIJSKA ZADRUGA
PODLJUBELJ
Ob 1. maju čestita in se priporoča
Podjetje za gradnje in remont
V TRŽIČU
Tržičanom čestita za njihove delovne uspehe in se jim priporoča
Trg. podietje JOBHt Kranj
Ob 1. maju čestita in se priporoča
Zrg. podjetje „Rum" v Tržiča
Ob 1. maju čestita delovnim ljudem Tržiča za njihove delovne uspehe
ELEKTRO
Ob 1. maju čestita Tržičanom za njihove delovne uspehe
Obrtna zbornica
V KRANJU
KRANJ
Čestitkam ob 1. maju se pridružuje in se priporoča
Čestitke ob 1. maju pošilja Tržičanom
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
z gozdnimi obrati
Tržič, Jezersko, Škofja Loka, Kranj
S POSLOVALNICO V TRŽIČU
Delovnim ljudem čestita za njihove delovne uspehe
MEDZARU2NI LESNI KOMBINAT
JELOVICA"
ŠKOFJA LOKA
Delovnim ljudem tržiške občine čestita ob 1. maju za njihove uspehe
V TRŽIČU
70
Delovnemu ljudstvu tržiške občine čestita ob prazniku dela za dosedanje in želi čimvečjih nadaljnjih uspehov
aiciuslU mdikoUti svit
TOVARNA FINEGA POHIŠTVA
v Tržiču
čestita ob 1. maju vsemu našemu delovnemu ljudstvu za njegove uspehe
Vlagatelji zaupajte svoje prihranke banki, ki vam jih obre-tuje po 5 %
Komunalna banka
v Tržiču
Ob 1. maju čestita za njihove uspehe vsem delovnim ljudem
Zdravstveni dom
v Tržiču
Čestitkam ob 1. maju se pridružuje
Tovarna pil /Triglav'
V TRZlCU
Delovnemu ljudstvu ob 1. maju
čestitke za njegove uspehe!
Jlekama
V TRŽIČU
TOVARNA USNJA
Hiino
čestita ob prazniku dela
vsem tržiškim delovnim ljudem
za dosežene uspehe
Delovnemu ljudstvu naše občine čestita ob 1. maju za njegove dosedanje uspehe, želeč mu nadaljnjih uspehov
Kleparstvo in vodevodno
Tržič
Miška tovarna kos in srpov
čestita ob delavskem prazniku vsemu delovnemu ljudstvu za uspehe, ki jih dosega na svojih delovnih mestih in mu želi nadaljnjih uspehov
: MODERNO IN :_ ELEGANTNO OBUTEV § V PRVOVRSTNI : L KVALITETI IN V VSEH VRSTAH IZDELAVE VAM NUDI TOVARNA
Ob 1, maju, prazniku dela čestita vsem delovnim ljudem za dosežene uspehe
TOVARNA LESNE LEPENKE
NA SLAPU PRI TRŽIČU
V SVOJIH LASTNIH INDUSTRIJSKIH PRODAJALNAH PO VSEJ DRŽAVI
DELOVNI KOLEKTIV
^amkazne predUniet in tkalniee
V TRŽIČU
čestita ob 1. maju vsemu delovnemu ljudstvu za njegove dosedanje uspehe.želeč mu še večjih nadaljnjih uspehov
^52829
Ob 1. maju čestita na.šemu ljudstvu za delovne uspehe
Trgovsko podjetje
PREHRANA"
v Tržiču
Veselo praznovanje za prvomajske praznike želi vsem občanom in se priporoča
gostilna
VINKO KOŠIR
Vsemu našemu delovnemu ljudstvu čestita za njegove delovne uspehe
MESARSKO PODJETJE
v Tržiču
Vsem našim občanom čestita za njihove delovne uspehe in se priporoča
TRGOVSKO PODJETJE
PRESKRBA
v Tržiču
4€
Ob 1. maju čestita Tržičanom za njihove delovne uspehe
Ob 1. maju
čestita našim
delovnim ljudem
za njihove uspehe
in se priporoča za obisk
t/
Ob 1. maju čestita in sc priporoča
RESTAVIhCHA IN PHBNOČIŠČ*
„PRI POŠTI"
v Tržiču
Oh 1. maju čestita in se priporoča
kavarna - gostilna
„ZfcLE\ICA«
GOSTILNA V GRADU
JELENDOL
ili |fi Lojzku'-Tržil!
Veselo praznovanje prvomajskih praznikov želi Tržičanom in se priporoča za obisk
OB PRAZNIKU DELA ČESTITA TRŽIŠKIM OBČANOM ZA NJIHOVE DOSEDANJE USPEHE
SAP-
TURIST BIRO
£juhljana
Ob 1. maju čestita občanom za njihove uspehe
Qoren]ska turistična podzvaa
KRANJ
74