AO. 38 — ŠTEV. 38 CLEVELAND, 0.t 22. SEPTEMBRA (SEPTEMBER), 1943 VOLUME XXIX. — LETO XXIX DVAJSETO KAMPANJSKO POROČILO C- Skupna vsota vpisane zavarovalnine znaša dosedaj $430,- 50C, Bližamo se torej vsoti pol milijona in želeti je, da bi to vsoto v najkrajšem času dosegli. V času od 2. do 16. septembra so se naslednje divizije najbolj odlikovale in zaslužijo torej pohvalo in imenovanje: Prva armada: Divizije 2, 25, 29 in 59. Druga armada: Divizije 78 in 148. Tretja armada: Divizije 72, 153 in 156. Četrta armada: Divizija 4 ,57, 101 in 136. Šesta armada: Divizije 85, 112, 172, 176, 181 in 226. Sedma armada: Divizije 69, 92, 98, 109, 206, 213 in 243. Te divizije so pripomogle, da se je tekom pretečenih dveh lednov zvišala zavarovalnina za $33,000. Cast jim in priznanje! Armada generala Germa še vedno zavzema prvo mesto! Armade so sedaj razpostavljene po sledečem redu: Št. 1....................$ 83,500 Št. 7 .................... 78,000 Št. 2......'.............. 77,000 ' Št. 3.................... 71,000 Št. 6.................... 52,750 Št. 4.................... 41,000 Št. 5 .................... 27,250 Bratje in sestre! Pojdite na delo za novo članstvo, da bomo zamogli v najkrajšem času poročati, da smo dosegli pol milijona nove zavarovalnine. KAMPANJA ZMAGE K. S. K. J. K. S. K. J. VICTORY DRIVE Od 2. do 16. sept. 1943-Sept. 2 to Sept. 16, 1943 20. KAMPANJSKO POROČILO—REPORT NO. 20 Prva Armada—First Victory Army General John Germ, glavni predsednik KSKJ. General John Germ, Supreme President KSKJ. Soc. No. (Dr. it.) Insurance (Znesek) 2 ..................................$1,000.00 25 .................................. 5,000.00 29 .......,.......................... 2,000.00 59 .................................. 1,000.00—$ 9,000.00 Druga armada—Second Victory Army General John Zefran, prvi glavni podpredsednik KSKJ. General John Zefran, FMrst Vice President KSKJ. 78 ..................................$1,000.00 148 .................................. 2,000.00—$ 3,000.00 Tretja armada—Thurd Victor y Army General Math Pavlakovich, drugi glavni podpredsednik KSKJ. General Math Pavlakovich, Second Vice President KSKJ. 72 ..................................$ 500.00 153 .................................. 1,000.00 156 .................................. 5,000.00—$ 6,500.00 Četrta armada—Fourth Victory Army General Joseph Leksan, tretji glavni podpredsednik KSKJ. General Joseph Leksan, Third Vice President KSKJ. 64 ..................................$ 500.00 219 .................................. 500.00—$ 1,000.00 Peta armada—Fifth Victory Army General Michael Cerkovnik, četrti glavni podpredsednik KSKJ. General Michael Cerkovnik, Fourth Vice President KSKJ. 4 ..................................$1,500.00 57 .................................. 1,000.00 101 .................................. 1,000.00 136 .................................. 1,000.00—$ 4,500.00 ¿eata armada—Sixth Victory A rmy Generalka Johanna Mohar, peta glavna podpredsednica KSKJ. General Johanna Mohar, Fifth Vice President KSKJ. 85 .................................$ 500.00 112 .................................. 500.00 172 .................................. 500.00 176 .................................. 500.00 181 .................-............... 1,000.00 - 226 .................................. 2,(>00.00—$ 5,500.00 Sedma armada—Seventh Victory Army General Geo. Pavlakovich, šesti glavni predsednik KSKJ. General Geo. Pavlakovich, Sixth Vice President KSKJ. 69 ..................................$ 500.00 92 .................................. 500.00 98 ................................. 500.00 109 ................................. 500.00 206 ...........-..................... 500.00 213 ...............................~ 500.00 243 ................-................ 500.00-—$ 3,500.00 Skupaj (Total) ........................................:.........$ 33,000.00 Zadnji izkaz (Last Report) ..............................$39?,500.00 Skupaj (Grand Total) ..............................$430,500.00 JOSEPH ZALAR, glavni tajnik—Supreme Secretin Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota ' je prva in naj stare JI* slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki Posluje že 50. leto KAMPANJA ZMAGE naie Jednote je v teku. Pridobivajte nove ¿lan« mladinskega oddelka! 1S17. Aathcrteed m May add. If 11 Nemri zasedli Vatikan London.—(U.P.)—Dasiravno je sv. Stolica povdarjala nevtralnost male vatikanske državice, so se na trgu sv. Petra pojavili nemški parašutarji in zasedli to državico, vsled tega je postal papež Pij XII, jetnik nemškega maršala Alberta Kesserlinga. Tako se je poročalo 16. septembra semkaj iz mesta Bern, Švica. To potrjuje tudi uradno nemško radio poročilo in navaja, da se nahajajo parašutarji na trgu sv. Petra vsled tega, da branijo ljudstvu vhod na ta trg in v cerkev, ki zavzema za 40,-000 oseb prostora. Na podlagi zadnje lateran-ske pogodbe je bilo Italijanom (Rimljanom) dovoljeno pose-čati trg sv. Petra. V tem poročilu se dalje omenja, da imajo nemški parašutarji topove za napad tankov in da so leti obrnjeni proti Rimu. Sv. oče je vsled okupacije Italije po nemški armadi poklical v Vatikan vse vnanje kardinale in škofe iz Italije, kjer naj bi ostali, dokler bo trajala vojna. Papež ima namreč v Vatikanu posebno zaklonišče, ki je varno proti napadom. Zaeno je sv. oče ostro protestiral pri nemškemu maršalu vsled vpada njegovega vojaštva na nevtralno ozemlje Vatikana. -o- Partizani zavzeli Gorico Radio danes 22. septembra zjutraj je poročal iz Londona, da so jugoslovanski partizani zavzeli Gorico in da so narasle čete geril-cev zadnje čase na 200j000 mož. -o- PREMEMBA CASA V CLEVELANDU Prihodnjo nedeljo, 26. septembra ob dveh zjutraj stopi v Clevelandu, O., prememba sedanjega časa v zimskega v veljavo, zato bo treba ure za eno uro nazaj pomakniti. Ta iztočni standard čas ostane v veljavi do zadnje nedelje aprila prihodnjega leta. -o- B1NGO IGRE V OHIO Vsled odobrene postave v naši državni zakonodaji, so tako-zvane Bingo igre od 21. septembra naprej dovoljene za vso državo. Vendar se smejo iste prirejati samo v dobrodelne namene, kakor: bratska ali podporna društva, tako tudi cerkvene občine. Vršiti take' igre posameznikom ali v privatne osebne namene je prepovedano. -q- Ameriški polkovnik degradiran Selfridge Field, Mich.—Pred tukajšnjo vojaško sodnijo je bil dne 15. septembra s čina polkovnika na čin kapitan degradiran polkovnik William T. Colman, ker je prekršil 96. člen vojnega zakonika. Coleman je namreč letos 5. maja streljal na nekega zamorskega vojaka in ga ranil. Kot kapitan ne bo' imel sedaj cela tri leta priložnosti do zopetnega napredovala. ■ ------ trd. Novice iz Slovenije Iz Št. Vida pri Vipavi Tam pod sivim, ponosnim Nanosom, v večno zeleni, sončni Vipavski dolini in prav v njenem gornjem delu je bil rojen eden izmed največjih slovenskih junakov v teh težkih in trpljenja polnih časih. Trgovcu Francu Premrlu, bratu slovenskega glasbenika Stankota Premrla, se je rodil leta 1919. v Št. Vidu pri Vipavi sin Janko. Vzgojen v strogo nacionalnem duhu, prežet jugoslovanske misli, je rastel šentvidški fantič in se krepil umsko in telesno. Ko je dorastel, ga je sama usoda posadila na čelo vseh nacionalnih akcij proti laškemu nasilju. Pridno je prenašal slovensko čtivo od hiše do hiše kot tihotapec, organiziral svoje tovariše in jih pripravljal za določilm) uro. Na veliko noč leta 1942 so vdrli fašistovski razbojniki v očetovo hišo, skoro do smrti pobili očeta, Janka pa odvedli s seboj. Pozneje so zažgali očetovo hišo, odpeljali očeta nekam v južno Italijo, mater in otroke pa nekam v severno Italijo. Janko je prišel pred preki sod. pbsojen je bil na smrt v Rimu, Na sam večer pred usmrtitvijo je pa iz ječe pobegnil, prepotoval vso Italijo in se zopet vrnil na svoj kršni, ljubljeni Nanos, kjer je danes strah in trepet laških razbojnikov, kot poveljnik najmočnejše četniške posadke. S svojimi četniki je izpraznil laško municijsko skladišče nad Hra-ščami. Pristne ljubljanske Bizoviške perice onkraj mestne meje naprošajo mestne gospodinje ljubljanske, naj pridejo v petek popoldne na mejo po oprano perilo in zaradi razgovora o prevzemu perila v pranje. Gredo naj po Poljanski in Litijski cesti naravnost do meje. Gostilna Marinšek, Prečna ulica: Cenjene goste opozarjam, naj si žlice, vilice in nože prinesejo s seboj, ker mi je že vse zmanjkalo za kupit jih pa ne dobim. Mestni gospodarski urad opozarja vse pridelovalce pšenice, rži, sorščice, ječmena in lanu, da morajo po naredbi Visokega Komisarja naznaniti letošnji pridelek. Prijavnice dobe v mestnem gospodarskem uradu v kmetijskem odseku, soba št. 35 v II. nadstropju. Be-thovnova ulica št. 7. 1 -o- Smrtna nesreča v planinah Za plezalno turo na Špik, ki je znan po svojih strminah, so se odločili trije mladeniči iz in sicer: 22-letni Anton 21-letni Jožef Vodi-Janez Kovač. Ko se naslednjega dne niso vrnili, so se odpravili za njimi reševalci, ki so našli vse tri mlade plezalce v prepadu. Tomažin je bil nevarno ranjen, njegova dva tovariša pa sta bila mrtva 50-letnka "Glasa Naroda" Dne 15. septembra letos je poteklo ravno 50 let, ko je izšla v New Yorku prva številka dru gega najstarejšega slovenskega lista v Ameriki ,tedanjega ted nika "Glas Naroda." Izdajatelj, urednik in tiskar istega je bil pokojni Frank Sakser, ki je 30. marca, 1937 umrl v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer je tudi pokopan. Tednik "Glas Naroda" se je sčasoma razvil v dnevnik, ki še danes izhaja v milijonskem mestu New York. V ta namen je izšla št. 180 z dne 17. septembra v povečani izdaji s jubilejno prilogo, ki vsebuje jako dobro izbrano gradivo ter zgodovino lista tekom prošlega polstoletja. Temu stebru na našem časnikarskem polju v Ameriki naj velj*ajo ob njegovi 50-letnici naše iskrene čestitke. Naj razna-ša svoj slovenski glas med našim narodom še mnoga leta ! -o- Svoboda tiska Mobile, Ala.—Svoječasno je R. B. Chandler, urednik tukajšnjega lisia "Press-Register" v svojem članku Dstro napadel sodnika Tua rta vsled njegovega krivičnega nastopa v sodni obravnavi glede plemenskih izgredov. Urednik je bil obsojen na $10 kazni in šest ur zapora, kar pa ni plačal, ampak se pritožil na višje sodišče. Dne 15. septembra je pa višji sodnik Leigh Jr., zatoženca povsem oprostil, češ, da ima navedenec na podlagi ameriške ustave prosto voljo rabe svobode ameriškega tiska. -o- Novorojenček oživel v mrtvašnici Newark, N. J.—Te dni je tukaj Mrs. Michael Cange prezgodaj porodila otroka (hčerko), ki je tehtala samo en funt in pol. Zdravnik je smatral no-vorojenko za mrtvo, ter odredil, da se jo prepelje v mestno mrtvašnico, kar se je tudi izvršilo. Cez 35 minut zatem je hotel uslužbenec mrtvašnice tru-pelce balzamirati, pa je na svoje začudenje opazil, da diha. Novorojenko so takoj .zatem premestili v bolnišnico in jo položili v inkubator; zdravniki pravijo, da bo morda ostala pri življenju. -o- Demokrat zmagal Philadelphia, Pa. — Pri primarnih volitvah, ki so se vršile 14. septembra tukaj, je bil za županskega kandidata nomini-ran demokrat William C. Bullitt, bivši ameriški poslanik za Rusijo in Francijo; njegov tekmec je sedanji župan Bernard Samuel, republikanec. -o- Angleški nadškof odpotoval v Rusijo London. — Reuterjevo izvest-je poroča, da je nadškof angleške cerkve 15. septembra dospel v Moskvo. Ta cerkveni dostojanstvenik bo skušal uvesti več zastopnosti in soglasja med Britanijo in Rusijo. Reševalci so imeli zelo težak posel predno so ponesrečence I spravili v dolino,_____ ltia. ltts. aft tha Past Offlca a« Cleveland. Oh* Under «ha Sal al Amern MIh. IMS. Accented ter Maate* spadal Bate «f Maca fiwlded ter te Sastte» litt. Act »f October POMAGAJMO JIM DO Gotovo vam je znano, da se pod našo zvezdnato (ameriško) zastavo sedaj bori okrog osem milijonov fantov in mož močna armada, ki je razpršena po vseh svetovnih delih. Bori se ob strani zaveznikov za dosego svetovnega miru, f demokracije in za svobodo malih narodov. V tej milijonski armadi se bori tudi lepo število naših članov in nekaj članic, do sedaj 3,185 skupaj; ako vpoštevamo skupno število našega odraslega članstva, je torej ena devetina istega v službi strica Sam-a; 1 4 naših vrlih sobratov je pa že padlo na fronti za domovino! Večna jim slava in blag spomin! Tako vam je gotovo tudi dobro znano, da se vrši sedaj kampanja 3. vojnega posojila za dosego ogromnega zneska 1 5 bilijonov dolarjev. Ta kampanja bo zaključena 30. sept. t. 1. Kakor nam poroča naš gl. tajnik brat Zalar, se je dosedaj iz Jednotine blagajne kupilo teh vladnih obveznic ali bondov v znesku $355,000.00. Ako bo koncem meseca še kaj denarja na razpolago, se bo še nekaj teh bondov kupilo, da s tem stricu Sam-u pokažemo,da mu stojimo ob strani v tej veliki borbi za dosego zmage. Ta borba, ali vojna stane namreč ogromno denarja; čitajte tozadevni članek na 4. strani. V glavnem* uradu bi radi vedeli, za koliko teh bondov je kako nase podrejeno društvo sedaj kupilo, tako tudi znesek kupljenih bondov od strani članstva dotičnega, oziroma vsakega našega društva. V to svrho so tajniki (ce) društev naprošeni, da naj ob zaključku te kampanje 3. vojnega posojila to naznanijo na naš gl. urad. Pri sestavi nakupa posameznikov, ni treba imen istih navajati, ampak celokupen znesek. Tako v današnjem dopisu tajnica društva št. I 1 5 v Kansas City, Kans., že omenja, da je njeno društvo kupilo teh bondov za $700.00. Kaj takega dela čast in ponos društvu. Izvolite torej tozadevno željo glavnega odbora zanesljivo vpoštevati! K sklepu pa še enkrat apeliramo na vsa naša krajevna društva, tako tudi na vse naše Jedno-tino članstvo: Kupite vojne bonde 3. izdaje, da s tem tudi našim borečim se sobratom in se-strani pripomoremo do zaželjene zmage in srečnega povratka domov! t- NASLOV—'ADDRESS: Glasilo K. S. K. Jednote 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Telephon«: HEnderwm JMS b»MD 1OFFICIAL ORGAN OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION WA DRUŠTVA SI 127 Naše društvo je bilo usta-novi j eno dne 20. septembra leta 1906 a 28 ustanovnimi članicami, torej je bilo staro zadnji pondeljek ravno 35 let. Ustanoviteljice so bile sledeče: Mary Setnikar, Mary Suštar-šič, Mary Kirn, Mary Lah, Mary Jarc, Mary Zakovšek. Ana Železnik, Angela Mensinger, Frances Jereb, Ivana Tro-ha, Jožefa Slovnik, Ana Suštar-šič, Frances Drobnič, Neža Pet-kovšek, Ivana Sedej, Ivana Les-kovec, Mary Grjol, Marijana Gradišer, Mary Sebenik, Mary Brunet, Mary Svete, Jerica Ce-pon, Karolina Korenčan, Marijana Makovec, Alojzija Mer-lak, Ivana Gregorka, Ivana Varšek in Neža Setnikar. Te vrle ženske so tedaj zasadile malo drevesce na našem društvenem vrtu, ki je sedaj postalo že močno drevo, saj šte-• je to društvo ob svoji 35-letnici 344 članic odraslega oddelka in 126 v mladinskem, skupaj 470, i torej se je v tej dobi za 17-krat • pomnožilo. Društveno premo-' ženje znaša pa $11,000. Dandanes je od ustanoviteljic še pri življenju in v društvu sledečih šest sose3ter, pet jih je na gornji sHki: Ifary Grjol, Frances Drobafe, Ger-trude Celesnik, Mary Sebenik in Johana Varšek; ieat» ali Alojzija Merlak, prva blagaj-ničarka društva je označena na posebni sliki sama; druge so pa umrle ali pustile društvo, ali drugam prestopile. Imena prvih odborok leta 1908: Mary Brunet, predsednica; Mary Lah, podpredsednica Angela Mensinger, prva tajnica; Mary Setnikar, druga tajnica ali zapisnikarica; Alojzi- ja Merlak, blagaj ničarka;M*-b Kirn, zastopnica; Neia Setnikar, prva nadzornica ; Ivana Gregorka, druga nadzornica; Ana Železnik, tretja nadzornica; Mary Grjol, rediteljica. Naj bo pri tem omenjeno, da je bila soustanoviteljica in prva tajnica našega društva Miss 7:45, da grtnto potem v cerkev; prinesite regalije seboj in pridite VSE! Naj k sklepu še navedem tukaj ves sedanji odbor našega društva, katerega slika je tudi gori označena: Mary Ce-pon, predsednica; Ludmila Pire, podpredsednica; Frances Angela Mensinger, prva slo- Terček, tajnica; Frances Drob-venska učiteljica v Ameriki, ki nič, blagajničarka; Jennie Pe-je tedaj podučevala na tukaj-Strovčič, zapisnikarica; nadzor-Inji farni šoli. Umrla je v svo- niče: Katherine Petrovčič, Majem rojstnem kraju (Brock- ry Kolenc in Jennie Jesenovec, BHtfVEMA llflFft1"11 DRUŠTVO SV. ANE, ST. 106, NEW YORK, M Y. Naša zadnja mesečna seja je bila bolj slabo obiskana; zato pričakujemo na prihodnji večje udeležbe; na isti smo spreje- 'DRUŠTVO SV.MIHALJA, BROJ 163, PITTSBURGH, PA. .„ „ Javljam svim članovima i Članic dobila vojni boiid, vreden članicama našeg društva, da je $60, zato prosim vse one, ki mi. bila prošla sjednica 12. sep-še niste vrnile dotične knjižice tembra dobro posječena, a j oš ali tiketov, da jih prinesete na bolje svršena mirno, složno i moj dom ali pa na sejo, da se1 go veseljem zadovoljno. Pak s stvar uredi, seveda je treba z way (pri sv. Štefanu), dne 15. junija, 1912. Blag ji spomin! Veliko dobrega je storilo to društvo v pretečeni dobi v pomoč svojim članicam in tudi cerkvi smo rade darovale; sploh povsod, za kar je bilo društvo naprošeno. zastavonosilke : Jennie Slana in Merlak; vratarica Frances Furlan, zdravnik Dr. Louis Kompare. le v društvo našega župnika onimi odrezki izročiti tudi de-Rev. Pija Petric-a; prestopil je'nar, kar je prodanih. Katera k nam, ker je naše društvo edi-'bo srečna, bo naznanjeno tudi no društvo K. S. K. Jednote, ki |v Glasilu enkrat po omenjeni posluje v mestu New York.'seji. Torej ne pozabite dneva pozabite priti dne 26. septembra v cerkev. Naj veljajo ob sklepu teh vrstic iskrene čestitke v imenu i društva vsem našim ustanovite-Ker pa v tej vojni dobi raz- ljicam> društvu pa želim, da bi mere ne dopuščajo, da bi ta ju- še z večjim napredovanjem do-bilej proslavile s kakim banke-J čakalo svoj zlati jubilej | tom, bomo vse bolj na tiho in j g pozdravom skromno naredile. Tako je bilo j France8 Terček, tajnica, sklenjeno, da opravimo v ta namen spoved in pristopimo k sv. obhajilu med peto sv. mašo dne 26. septembra ob osmi uri, ki bo darovana za vse žive in po-•kojne članice društva' to bo najbolj primeren in najlepši 'nsčin proslave. Torej opravite Našemu kličemo: k društvu! Naj pri tej priliki navedem Se "enkrat vas prosm, da ne še nekaj osebnih novic, ki se tičejo gotovih članic našega društva. Zelo smo vesele in ponos-ker imamo v naši sredini najnovejšemu članu'3. oktobra, prva nedelja pri-Iskreno dobro došel hodnjega meseca. Začetek iste bo ob pol dveh popoldne v navadnih prostorih. S pozdravom, Mary Cohil, tajnica, 920 Cora St. DRUŠTVO SV. ROKA,'ST. 113, DENVER, COLO. Tajnik društva bolan . toga stavi jam javiti onima, ko-ji dojdu uplatiti i onda odma projdu doma, neka počekaju do sjednice da slušate isto i vi ne-koji, ko j i redko puta sjednicu polazite, nego uvijek na domu uplatite pristojbe, pa se i vi j oš sjednice udeležite, da bu-dete i vi nešto znali, a i nešto dobroga predložili, jer.istina jest: Puno ljudi, puno znadu! A jedan sam ne može sve znati, niti sve napraviti. Sada sve ide več kraju godi-ne 1943, pa bilo bi. dobro da se dogovaramo o napredku za na-pred, za godinu 1944. Bračo i sestre, koji ne čitate naše izvje- ALOJZIJA MERLAK ustanoviteljica in prva blagaj- vse spoved v soboto, v nedeljo ničarka društva pa pridite v šolsko dvorano ob ne, članice dveh nedavnih slovenskih novomašnikov in sicer mater Rev. Rudolf M. Mačka in Rev. Jeronima F. Sellaka OFM, prva živeča s svojim možem v South Ozone Park, druga pa v naš tajnik, brat Boštijan Zni- dati, koji čitate, ste vidjeli da New Yorku. Bog ju živi in daršič nevarno zbolel dne 14. ohrani, tako pa tudi gotovo1 avgusta. Ker smo mislili, da bo srečna novomašnika! j kmalu okreval, smo torej ^ča- Zaeno naznanjam, da se je 4. kali do seje. Ker mu ni mogo- Naznanjam vsem članom in članicam našega društva, da je j šče i naznanil, možete mi pove- septembra poročila naša sose- če več ta urad držati, zato je smo imali več po par puta u Glasilu zaključke, da bi napravili kakvu zabavu u korist ili za ponos društva, da bi za Božični dar ili uspomenu poslali našim stra Joanna Milosevic iz Jersey resigniral in na njegovo mesto bratom, koji su u vojski, kojih City, N. J. z Mr. Johnom Cer-sem bil jaz izvoljen do konca do danas imamo 44, ako su oni BELGADE DVOJČKA Rojena 19. februarja, 1943. Na levo Richard, na desno Robert. Stara mati teh dvojčkov je Alojzija Merlak, ustanoviteljica društva in prva blagaj ničar- j ka. cichem; poročena sta bila v cerkvi sv. Nikolaja istotam. Naše čestitke novoporočen-cema in mnogo sreče v novem stanu. S pozdravom, Emmy Toncich, blagajničarka. tekočega leta, za predsednika i j oš živi. Bračo i sestre. Dobro pa brat Josip Erjavec. | razumijete zaključek p r o š 1 e DRUŠTVO SV. GENOVEFE, ST. 108, JOL1ET, ILL. Vabilo na sejo Ker bo na prihodnji seji dne 13. oktobra ena izmed srečnih MUSICHEVE DVOJČICE Zato prosim vse naše člane, da naj se v društvenih zadevah obračajo name, George Pavla-kovicha, 4573 Pearl St., kjer tudi lahko izven seje plačujejo svoj asesment. Brat Znidaršič je bil naš tajnik okrog 11 let; bil je vesten in agilen uradnik in je vedno točno vršil svoj tajniški posel; sjednice 12. septembra, koji je pronešen na bolj i i laglji način, to jest na mjesto zabave ili ka-kve igre sa tiketi. Svaki član i članica, "osim ovih, koji su u vojsci, plati razporez u oktobru od 25 centi u to svrhu, kao gore označeno i da bi to pravo bilo za vse jednako. Za zabave ne možemo dobiti ni hrane bez za časa njegovega termina je; pointov a niti za popiti. Bilo bi društvo lepo napredovalo, če- puno dela a malo koristi. Ova- OD LEVE NA DESNO: Mary Sebenik, Gertrude Celesnik, Mary Grjol, Ivana Varšek in Frances Drobnič. Slednja je tudi sedanja blagajničarka, ki opravlja ta urad že neprestano zadnjih 25 let. - - ,y '^siTf-fitJSL. "£fr u / SEDAJNI ODBOR DRUÔTVA ravno je članstvo večkrat opominjal na plačevanje asesmen-tov in je hodil tudi asesment po ko če biti bez brige čisti done-šin. Dalje razješnje ne bi bračo i hišah kolektat, akoravno je že sestre, koji niste bili na sjedni-v letih. Iz srca mu želimo, da | ci ili vi, koji vas ima viša u fa-bi mu ljubi-Bog podelil zopet- J mili j i pri društvu budem raz-' no zdravje in da bi ostal šeliolmačio ili vi koji nimate ni-mnogo let med nami zdrav in koga u vojski, hvalite Boga, a zadovoljen. Kot sedanji tajnik društva : bj volj il da imam. Dalje bračo i sestre, nemoj- OD LEVE NA DESNO: Amalia in Jennie, slednja poročena Grum. Tudi njen sinček spada v društvo, oče, Frank Mu-sich je pa član društva sv. Jožefa, št. 53, tako tudi vsi njegovi štirje sinovi, ki so pa sedaj vsi v ameriški armadi. Imajo še eno hčer, spadajočo k našemu društvu. Vsa čast taki družini! BRUSOVA DVOJČKA vas vse vljudno prosim, da bi se kriviti na ovaj razpores. Ovo ¡redno plačevali svoje asesmen- ne bude našim fantom Bog zna j te, kajti jaz nimam dosti pro- kaj puno, samo da budu znali ' stega časa vsled .nujne zaposle-1 nosti vsak dan, izvzemši nede- 1 lje. Lahko plačate pri meni na domu od četrte ure popoldne naprej ob sobotah in v nedeljah od desetih zjutraj. Naš dosedanji odbor do konca leta je sledeči: Predsednik Josip Erjavec, podpredsednik John Arko, tajnik podpisani, blagajnik Andrej Krašovec, zapisnikar Frank Okoren. Sobratski vam pozdrav, George Pavlakovich, tajnik. DRUŠTVO SV. VERONIKE, ST. 115, KANSAS CITY, KANSAS kamo i koje društvo spadaj u, a oni se bore i krv jest li budu prelivali za nas sviju skupa, koji imaju ili nimaju nikoga. Koji član ili članica bi se ove-mu protivil, ne bi imao usmiljenja srca niti duše i ne bi bio vredan boljega, nego bi ga met-nul na frontu pred onaj pakal, k;d su naši fanti. Bračo i sestre, kada ovo pišem i suze me prolivaju, a ne-mam nikoga ovde, ni u onoj strahoti. Dalje šta se tiče puno družine, da imaju puno dati ali su svi preko 16 do 18 let stari, a to sve radi osim bolezni, pak se budemo i njih setili jednog dana za pomoč. Daklem ne zaboravite taj razpis za oktobar,, koji ga ne bude platio u oktobru, bude platil u novembru ili u 1944. v|Uglejte se na člane, koji je PRVA VRSTA od leve.na desno: Frances Drobnič, blagajničarka ; Frances Terček, tajnica; Mary Cepon, predsednica; Frances Furlan, vratarica. 1 Ï * .. DRUGA VRSTA, od leve na desno: Jennie Slan», zastaVonosilka; Julia Merlak, za3taycno-silka; Ludmila Pire, podpredsednica; Jennie Petrovčič, druga tajnica; Mary Kolenjc, Katherine Pi rovtič in Jennie Jesenovec, nadzornice. i K*, ._' ' : '_:_!____■ ' • ' • _» j ' ■ OD LEVE NA DESNO: Frank in Frances, na 1^ 1937. Stara mati teh dvojčkov je Mrs. Frances Furlan. Ta drulina bi lahko imela svoje društvo; samo k našemu društvu jih pada 12 članic, pri društvu št. 53 je pa sedem članov, torej 19 skupaj. V resnici 100% družina za našo JednotoJ Cenjene sosestre: Naznanjam vam sklep zadnje seje, da letos ne bomo priredile nobene veselice, bo pa morala vsaka namesto iste prispevati $1 društveno blagajno. Torej pro-| 45~ na" ¡^¿T sim vse one, ki pošiljate ases-; u septembru unapred ovaj raz-ment po otrocih ali po kaki pores drugi osebi, da jim daste $1 več 1 Kako je zaključek za mesec oktober. Izvolite to vpoštevati! je zaključek poprim-ljen, još imam o tome više govoriti, ali je več obilan ovaj do- pis, a ču nastaviti u drugom no vest, da je dne 5. avgusta ¿opisu Naznanjam vam tudi žalost-; Sa bratskim pozdravom, Matt Brozenič, tajnik. nemila smrt pobrala iz nase sredine; po dolgotrajni in mučni bolezni našo članico Anno Ve- _ sel, stara komaj 49 let. Bila je DRUŠTVO SV. ANE, ŠT. 170, naša članica 34 let. Doma je bila iz vasi Poštene, občina Plesce na Hrvaškem. Tukaj CHICAGO, ILL. Vabilo na sejo Prijazno vabim vse članice zapušča žalujočega soproga ininašega društva, da se udeležite enega sina. V imenu našega j prihodnje mesečne seje v nede-društva izrekam prizadetim ; ljo dne 26> septembra. Ker le-globoko sožalje. Tebi pa, dra-|tos nismo imele nobene zabaye ga nam sosestra kličem: Počivaj v miru božjem in večna luč na Ti sveti! Naj še k sklepu omenim, da je naše društvo kupilo za $700 vojnih obrambnih bondov tret-,e izdaje. Pozdrav, Josiphini Zupan, tajnica. ACITIRAJTfc LA ¿¿LADI* SK1 ODDELEK.! in gotovo tudi ne bomo imele v prihodnje, zato je bilo sklenjeno na zadnji seji, da vsaka članica plača $1 v društveno blagajno. Če vam ni mogoče plačati enkrat skupaj, lahko plačate polovico meseca oktobra in ostalo polovico meseca novembra. Gotovo pa vsaka mora imeti plačano pred glsvno let- . (Dalje DA 3 tiranij DRUŠTVENA NAZNANILA (Nadaljevanje s 3 strani) no sejo. Pri tem bomo vse enako prizadete ter obenem tudi enako prispevamo v našo skupno blagajno . Prosim vas torej, vpoštevajte sklep zadnje seje in storite svojo dolžnost brez godrnjanja. Na svidenj« na prihodnji seji 26. septembra! Iskreno pozdravljene, Anna Frank, tajnica. DOPISI ZAHVALA Canon City, Colo.—Odkar me je letos zadela velika nesreča, da sem zgubila svojega moža Josipa, ki se je 2. januarja ponesrečil v premogorovu v Crested Butte, mi ni šlo nikakor prav, ker so se mi otroci po svetu razkropili (od devet še sedem živih), sem se sedaj semkaj v Canon City preselila. Kakor je bil moj pokojni mož, jaz in vsi otroci spadamo tiidi k društvu št. 55 KSKJ. Eden mojih sinov je pri vojakih že od lanskega novembra in se nahaja nekje čez morje, piše mi redno; drugi sin je pa v mornarici v Oakland, Cal., tri hčere in en sin so pa prišli semkaj z menoj. V Crested Butte sem živela 30 let. Od tukaj ne vem kaj posebnega poročati, ker sem še novinka, ali tujka, da naših rojakov še vseh ne poznam; pač mi gredo tri družine rade na roko in sicer F. Cateževa, J. Safar-jeva in A. Starihova, to so moji sosedje. Za njih prijaznost se vsem tem lepo zahvaljujem. Zahvalo pa izrekam tudi vsem mojim prijateljem in znancem v Crested Butte, Colo., ki so mi šli tako na roke in stali ob strani v mojih žalostnih dnevih letos v januarju. Bog vam povrni in plačaj! S pozdravom vsem čitateljem Glasila, katerega tudi jaz rada prebiram. Mr h. Barbara Sedmak, 815 Myrtle Ave., Canon City, Colo. -o- Zahvala Chisholm, Minn. — Dolžnost me veže, da se lepo zahvalim listu Glasilo KSKJ za priobči-tev mojega dopisa in vabila k 19. redni konvenciji Ameriško Jugoslovanske Zveze, nadalje občinstvu za lepo posetitev na večernem programu, kuharicam za fino večerjo, vsem prodajalcem vstopnic, dekletam-stenografinjam za točno delo, eveletskim igralcem in pevcem, posebrio Mrs. W. Brank, Mrs. J. A. Ambrozich, Mrs. A. Le-nich, Julia Baraga-Nasaeth iz Hibbinga, Franku Smoltz, Kos-cakovim sestram, Mrs. W. Rus, Anton Pakiz ml. ter sploh vsem, ki so količkaj pripomogli k uspehu. Zahvala gre tudi našemu županu John Gorniku ml., kateri je nam šel tako lepo na roke. Sedaj naj pa posvetim nekoliko novicam iz naše naselbine; sicer so bolj žalostne. Namreč za domovino je dal svoje mlado življenje prvi Slovenec iz spoštovane ter priljubljene družine Kne-ove, Staff Sargeant Louis Kne je padel v boju na Kitajskem dne 24. avgusta. Bil je star 25 let in je služil pri letalcih na bombniku. Pokojni Lojze je bil jako priden fant. Izšolal se je tukaj na Chishol-mu ter bil izvrsten basket ball igralec—čast naselbine. Njegov oče je doma iz vasi Dobrave, fara Cerklje pri Kranju, po domače Galetov, mati Marija je pa iz vasi Pijava gorica pri Igu pri Ljubljani, poštena, tiha žena, pravi vzor slovenske matere. V zakonu se jima je rodilo 12 otrok, 11 fantov in ena dekle. Štirje so v službi Strica Sama, Joe, Louis (padel), Frank in John. Ker je France Kne, oče padlega dober narodnjak, zaveden Slovenec ter sodeluje, kjerkoli je kaj našega ob priliki prireditev različnih društev, predsednik lokalne podružnice Jugoslovanskega Pomožnega Odbora ter tudi predsednik bratskega društva Slovan, št. 110 SNPJ. Zatorej, dragi mi France naj ti bodo tele vrstice sedaj, ko ti je najhuje. Bil si, ter ostaneš vedno Slovenec; prenesel si veliko križev pri vzgajanju svoje družine. Vajen si udarcev, zakaj imel si jih mnogo v svojem življenju. Eno naj te tolaži—padel ti je sin—za našo novo ameriško domovino, katero si si izbral za svoje bivališče. Padel je tudi za nas vse, zatorej naj te bodri, da Slovenci iz naše naselbine sočustvujemo s tabo. Ponosni smo bili na te in tvojo družino prej. Sedaj se ob tej žalostni uri še tesneje pridružimo ter ti kličemo: Pogum in vztrajanje! Za slovenske rojake in rojakinje naselbine Chisholm: Frank L. Tekautz. -o- PODRUŽNICA ŠT. 3 JPO,SS Chisholm, Minn. — Od tukaj smo poslali na glavni urad JPO SS nabrani znesek $206.60 v pomoč revežem v starem kraju, ki trpijo pod krutim nemškim sovražnikom. To so naši očetje, matere, bratje in sestre v zasužnjeni Sloveniji. Veseli me, da sem mogel kaj dobrega storiti za te trpine onkraj oceana. Veliko stopinj sem napravil s svojimi zavednimi rojaki; ni mi žal zato; rojen sem bil iz revne družine, zato imam zadoščenje v tem, da bo prizadetim vsaj malo pomaga-no s temi dolarji, kadar jih bo mogla naša pomoč doseči Delo nabiranja teh prispevkov ni bilo lahko, toda na en način je prijetno, ker sem spoznal, koliko dobrosrčnih ljudi je tukaj v naš iokolici. Seveda, tuintam so nas kratkomalo odslovili brez kakega prispevka, pa takih ni bilo dosti; morda se bodo ti še premislili in naši revni domovini kaj pomagali? Izgovori, da bodo nekateri že svojim po končani vojni pomagali, ne držijo. Prvič: Morda izmed tvojih sorodnikov ni nihče več živ? Drugič: Kaj pa tisti, ki nimajo nobenih svojcev v Ameriki, ali ti ne bodo potrebni naše pomoči? In končno, ali si nismo vsi Slovenci v sorodu po jeziku ali narodnosti? Torej moramo gojiti sobratstvo in naklonjenost do vseh, ki so naše krvi. Pomislimo, kako smo srečni, da živimo tukaj v Ameriki, a ko bi ne bilo tega, bi morda danes vsled gladu umirali v kakem koncentracijskem taborišču. Prišli smo iskat naš novi dom, v Ameriki in našli smo ga; zato bodimo hvaležni Ameriki, kjer lahko uživamo svobodo in sicer s tem, da ji pomagamo v vseh ozirih, da bo s sodelovanjem svojih zaveznikov naš krut sovražnik kmalu poražen; pa se bodo naši ljubi sinovi zdravi med nas iz vojne vrnili. Nam Američanom je znano, kako se borijo naši bratje Jugoslovani proti kruti Nemčiji, da se osvobodijo sužnosti. Ponosni smo lahko nanje, na partizane in gerilce, ali kakor se že imenujejo. Za Jugoslavijo in Slovenijo zdaj vedo vsi inteligentni Američani, kar prej niso znali. Kredit zato gre tem gerilcem, kar je znak, da so na strani zaveznikov ali združenih narodov, zato gre dobro ime tudi nam, ameriškim Slovencem, saj je gotovo med gerilci tudi lepo število naših starokrajskih rojakov. Tem bo prišla svoječasno naša pomoč dobro, za kar nam bodo hvaležrft. Zato vsak, ki kaj prispeva v sklad JPO-SS, vrši sa-maritansko delo. Sklad te dobrodelne organizacije opravljajo uradniki vseh naših podpornih organizacij, kar je tudi pod državnim nadzorstvom, torej nič strahu, da pomoč ne bo pra- Slovenski ameriški narodni svet 170.13 14.75 13.80 5.67 Poročilo o finančnem stanju 31. avgusta 1943 Bilanca v banki ($13,665.95) in na roki $25.30) 31. jul. $13,691.25 DOHODKI V AVGUSTU: Podružnice: št. 1. Detroit, Mich.........................................$ 100.00 Št. 3. Pittsburgh, Pa. ($115.13), dr. št. 50 KSKJ ($50.00), M. Pavlakovich ($5) št. 6. Ely Minn.............................................. Št. 8. W. Newton, Pa.................................... Št. 9. Willock, Pa. T...................................... št. 12. W. Aliquippa, Pa..................................................................12.45 št. 15. Springfield, 111...................................j. 7.50 št. 18. Sheboygan, Wis......................................................................28.00 št. 22. Midway, Pa.....................................................................10.75 št. 23. St. Louis, Mo..................................................................................8.00 št. 24. Virden, 111..........................................................3.09 Št. 25. Chicago, 111......................................................................................5.50 št. 28. Conemaugh, Pa.....................................9.00 Št. 29. Fredericktown, Pa..........................................................15.00 Št. 30. Sharon, Pa. ..„........................1............................100.00 št. 33. Bridgeport, 0..............................................................................37.00 št. 37. Joliet, 111......................................................222.00 Št. 38. Acmetonia, Pa..........................*......... . 50.00 št. 39. Cleveland, 0..................................................................................500.00 Št. 40. Kemmerer, Wyo......................................13.29 St. 45. Sheboygan, Wi3......................................................................4.50 Št. 47.' Pueblo, Colo...............i..................................................5.00 Št. 48. Cleveland, 0..................................................................................149.00 IZ URADA 3935 W. 26th Street, Chicago, III Št. 50. Denver, Colo. .. št. 53. Johnstown, Pa. št. 54. Chicago, 111..... 21.00 6.00 7.00 Št. 56. okrožje Milwaukee, Wis..................... 125.00 500.00 30.00 13.00 17.25 71.50 100.00 60.00 5.00 16.00 25.00 50.00 8.00 1.50 Št. 60. Chicago, 111......................................... Št. 62. Crivitz, Wis....................................... Št. 63. Brooklyn, N. Y..................................... Št. 65. Worcester, N. Y..............1.................. št. 67. Los Angeles, Cal. ................................ št. 79. Girard, O. .............................................. št. 80. White Valley, Pa................................. št. 83. Walsenburg, Colo................................. Št. 87. Brooklyn, N. Y.................................... Št. 89. Pueblo, Colo. ........................................ Westmorelandska fed. SNPJ, Export, Pa..... Dr. št. 34 SNPJ, Indianapolis, Ind............... Dr. št. 317 SNPJ, Export, Pa....................... članstvo dr. št. 12 SNPJ, Murray, Utah (Zugel) ...................................................... članstvo dr. št. 513 SNPJ, Scranton, Pa....... Nabral M. Simone, Salt Lake City, Utah........ članstvo dr. št. 198 SNPJ, Willard, Wis. (Kirn) ................................................. Dr. št. 174 KSKJ, Greenwood, Wis............... Dr. št. 10 JPZ Sloge, Sheboygan, Wis......... Postojanka št. 33 JPO-SS, Braddock, Pa..... Posamezniki......j,,,,............................................ čokova brošura ......................................... Skupni dohodki ....................-..................... 48.25 3.00 58.00 35.00 5.00. 25.00 200.00 23.50 , 14.25 Razdeljevanje naših publikacij Če pogledate v podružnična pravila, lahko vidite pod naslovom "Podružnice" v točki č) tole: "Vsaka podružnica mora imeti seznam imen in naslovov vsega svojega članstva, poročati vsako četrtletje svetovnemu uradu v Chicagu o stanju svojega članstva in denarnih zadev pa o svojem delovanju, razdeljevati vse publikacije Slovenskega ameriškega narodnega sveta med svoje članstvo kakor tudi med slovenske in druge ameriške prijatelje ter gledati na to, da je zanimanje za delo in cilje Slovenskega ameriškega narodnega sveta vedno živo v naselbini." Nsša organizacija ima obsežen delokrog v svojih prepo-trebnih prizadevanjih. Treba ji je paziti pri tem na to, da seznani s svojimi cilji kar največje število odločujočih činite-ljev in pridobi na podlagi ne-pofcitnih dejstev zanje tiste osebe, ki bodo posredno in neposredno odločale o usodi velikih in majhnih narodov za zeleno mizo mirovne konference po vojni. V ta namen se mora posluževati poleg žive tudi pisane besede in izdajati razne publikacije. Slovenski ameriški narodni svet je že izdal in založil sila pomembno Cokovo brošuro. Pri tej je skrbel za to, da je prišla v roke velikemu številu takih oseb, ki imajo kaj veljave v takšnih zadevah, kakor je zelo pereče in za slovensko stvar najvažnejše vprašanje — vprašanje primorskih Slovencev in Razdeljevanje naših publikacij je ena izmed najpoglavit-nejših dolžnosti, ki jih pravila nalagajo našim podružnicam. Naše gibanje V dobi od 2. do 9. septembra se je prijavila temu uradu podružnica štev. 91 SANS, Chisholm, Minn., nastala iz vseh ta-mošnjih slovenskih društev. V istem času so prispevale sledeče podružnice: Štev. 6 SANS, Ely, Minn., $25.50; štev. 8 SANS, West Newton, Pa., $13.70; štev. 10 SANS, Canton, O., $65.50; štev. 15 SANS, Sringfield, 111., $7.80; štev. 22 SANS, Midway, Pa., $10.00; štev. 24 SANS, Virden, 111., $3.21; štev. 39 SANS, Cleveland, O., $500; štev. 65 SANS, Worcester, N. Y., $53; štev. 73 SANS, Herminie, Pa., $50; štev. 86 SANS, Elizabeth, N. J., $3.25; štev. 88 SANS, Brooklyn, N. Y., $8.00. Po Franku Pechniku iz Pue-bla, Colo., sta darovala Frank Stark $2 in John Zupancich $1 tej organizaciji v podporo. Shodi, seje, sestanki in prireditve Osrednji odbor naših podružnic v Clevelandu se pripravlja na to, da priredi v kratkem velik javni shod našemu gibanju v prid. Louis Adamič in "katoliški" partizani Hrvatov. Vse naše podružnice mcd katoliškimi Slovenci. Sku Adamič piše v "Harper's Ma gazinu," da so v Sloveniji med partizani "thousands of young Catholics who used to be a minority faction in the SPP (Slovenska Ljudska stranka) and who are closer to Moscow than to the Vatican on social and economic questions." Adamič torej trdi, da je na tisoče katoliške mladine v domovini med parizani in je njihova ideologija bliže Moskvi ko Vatikanu. Tej trditvi moramo prav resno pogledati v oči. Predvsem je treba priznati, da je bilo v ZAČETKU res tudi med katoličani močno gibanje vd Osvobodilno Fronto ali za partizane. Poleg tega, da Osvobodilna Fronta ni takoj v začetku prišla na dan s svojimi komunističnimi gesli, so še drugi razlogi^za to močno gibanje ?o jo dobile in marsikateri naš človek si jo je še posebej naročil. Podružnice smo prosili, naj skušajo vsaka v svoji našel šajmo jih analizirati. Naj poprej ne prezrimo, kakšno je bilo razpoloženje glede oboroženega odpora med kato- bini gledali na to* da dobijo to li0ani v Slovenijo tiste mesece 2,952.68 $16,643.93 IZDATKI V AVGUSTU: Stanarina za urad ........~..................................$ 50.00 Poštnina ......................................................., .46 Telegrami ..................................................................4.89 Telefonska napeljava in uporaba........................................8.78 Uradnikova plača ........................................................................................126.40 Luč v uradu ....................................................................................................1.00 Revija Free World .........................................................................................40 Stroški za sejo izvršev. odbora ................................................2.00 Voznine in dnevnice za sejo Zdr. odbora ............110.00 Predsedniku za tekoče stroške ................................................356.05 Združenemu odboru v začetno pomoč ............ 1,000.00 Skupni izdatki .... Ročna blagajna .. Bančna blagajna 1,659.93 9.77 14,974.18 $16,643.93 Pregled vseh dohdkov in izdatkov te organizacije: Skupni dohodki od 5. dec. 1942 do 31. avg. 1943 ....$20,707.59 Skupni izdatki od 5. dec. 1942 do 31. av. 1943 ........ 5,723.64 Bilanca ................... Joseph Zalar, blagajnik ........................................$14,983.95 Mirko G. Kuhel, pomožni tajnik. vilno razdeljena. K sklepu se lepo zahvaljujem vsem mojim sonabiralcem za sodelovanje in darovalcem za njih prispevke. Vesel sem bil, ko sem prišel k znanemu rojaku, trgovcu z železnino in po-grebniku Mr. Anton Mahnetu, ki je daroval $25 brez vsakega ugovora, že prej je pa v ta namen prispeval tudi že $10. Lepa mu hvala; priporočam, da ga vsi podpirate v njegovem podjetju, svoji k svojim! S sobratskim pozdravom, Loius Ambrozich, 402—6th St. S. W. Dostavek uredništva: Mr. Ambrozich nam je zaeno poslal tudi več pol z imeni vseh ostalih darovalcev, katerih je 150. Vsled pomanjkanja prostora, ne moremo istih priobčiti, saj takih seznamov tudi glasila drugh podpornh organizacij ne priobčujejo, pač pa samo skupne svote. VABILO NA SEJO SANS Pueblo, Colo.—Vse podružnice Slovenskega Ameriškega Narodnega Sveta v Pueblo, Colo., se poživlja in prosi, da se gotovo udeleže prihodnje seje, katera se bo vršila v torek, 28. septembra, ob sedmi uri zvečer v spodnji dvorani društva sv. Jožefa. Vsi, kateri sočust\*ijete z našimi reveži v stari domovini, ne zamudite te seje. Na seji se bo razpravljalo, kako in kaj bi se napravilo, da bi se pomagalo tistim revežem v stari domovini in kako bi jih rešili iz italijanskega, nemškega in madžarskega jarma. Torej pridite vsi! Anton Kochevar, tajnik SANSa. -o- Izvir besede **municija" Beseda "municija" izvira iz latinščine "munito" — utrdba, "munire"—braniti s steno ali obzidjem; "murus"—stena. brošuro" vp*fo«Br"*sebe v roke. Ta prošnja še danes drži. Upati je, da bo ta knjižica v polni meri ustregla dvojemu namenu, dodobra posvetila v zapleteno vprašanje tržaškega mesta ter pridobila odločujoče či-nitelje za pravično zahtevo slovenskega in hrvaškega ljudstva v tej zadevi. V smislu zgoraj navedene točke podružničnih pravil je dolžnost vseh naših podružnic, da jo po vseh svojih močeh razširjajo med veljaki'naše širše javnosti. Dne 7. septembra je izšla prva številka "Bulletina," ki ga je začel izdajati Združeni odbor južnoslovanskih Amerikan-cev. Ta publikacija je uradno glasilo omenjenega odbora, ki more, kakor pravi njen urednik, edini na svetu svobodno govoriti za Slovence in Hrvate v Primorju, od Italijanov priba-rantanem po prvi svetovni vojni, in se v polni meri potegovati za njihno neoporečno pravico do tistega ozemlja. Urejuje jo odborov predsednik Louis Adamič, pisana je od kraja do konca v interesu našega gibanja in njen naslov je 1010 Park Ave., New York 28, N. Y. Vsaka naša podružnica, oziroma tajništvo vsake naše podružni pred vojno, ko je šlo zž pakt- z osiščem ali proti njemu. Tiste meseca je prinesla vodilna slovenska katoliška revija "ČAS" izpod peresa duhovnika mariborske škofije in profesorja bogoslovja dr. Janeza Janžekovi-ča, značilen članek, iz katerega navajam po objavi mihvauške-ga "OBZORA" z dne 1. aprila, 1941: "Tisočletni sen slovenskega naroda je postal sladka resnica. Toda svetovne vojne, ki nam je prinesla svobodo, ni konec. Zopet smo v vojni. Njene odločitve bodo še mnogo bolj važne, kakor so bile pred 20 leti. Živimo res ob odločilni uri. Danes je za šleve hudo. Ne vedo, kam bi se skrili, kam bi po-, NAŠ kdo vprašal, kaj smo begnili, kam bi se usmerili, daj prej: Slovenci ali katoličani? bi bilo za vse primere prav. j "Vprašanje ni jasno. Kaj Vse jim pride na misel, vse ne-, pomeni tisti 'prej?' varnosti naštevajo, vsa skriva- lišča poznajo, vse možnosti za! "Ce pomeni 'prej' časovno beg so preudarili, na vSako P^dnost ,potem je odgovor la-hlapčevstvo so se pripravili. hak- Po času smo prej Sloven-VSE jim pride na misel, samo cl> ker smo se kot Slovenci ro- si ohranimo svobodo. Smo mlada država. Vsak gospodar mora nekaj let garati, da postavi svoje posestvo na noge, in niti v sanjah ne misli, da bi ga prepustil sosedu in postal hlapec. Cc si ohranimo svobodo, si bomo počasi vse drugo sami uredili. Gorje mu pa, kdor danes postane suženj! "Kdor misli, da bi mu kot Slovencu kje drugje lahko bolje šlo ko v lastni državi (Jugoslaviji), zasluži, da bi mu s krampom puščali! Dokler obstoji močna Jugoslavija in imaš njen potni list, si močan in neodvisen. "Priroda slovenskega človeka je taka, da se mora upreti vsaki sužnosti. Slovenski kmet je potomec onih junakov, ki so branili slovensko zemljo pred turškimi vpadi, in onih puntar-jev, ki so golih rok naskakovali tuje graščine. Ta slovenski kmet.ne bo nikdar dopustil, da bi prišla njegova zemlja, ki je danes svobodna, zopet pod tujce. Naši otroci ne smejo postati SUŽXfcUi _ "Ne, svoje svobode ne damo nikoli več, četudi bi jo morali braniti samo z zobmi in nohti. Tisočkrat ljubša smrt ko su-unsivo! Svojo zemljo hočemo braniti do koncu. Svobodno naj jo prevzamejo naši otroci, samo v svobodni zemlji bodo mirno počivale naše kosti. V borbi za svobodo ni razlike med pristaši strank, ni delavca in bogatina, ne izobraženca in preprostega človeka, marveč vsi smo samo eno. "Včasih smo slišali o francoskih katoličanih očitek, da so ti ljudje najprej Francozi, potem šele katoličani. Kaj če bi eno ne: kako bi se branili. ZAJCU "Danes mora biti na nas vse ena skrb nad vsemi drugimi skrbmi: da rodu, ki prihaja, ne zapravimo svobode, ki so nam jo predniki priborili s svojo ce jo je, kakor mislimo, preje-1Prehitro smo se nava-lo v primernem številu iztisov'dili svobode. V delu, skrbeh in in jo bo prejemalo tako, dokler; prepirih med gradnjo naše dr-re bo urejen imenik vsega na-jžave je izobraženi naš sloj sko-šega članstva, nakar jo bo do- ro ¿lsto Pozabil, da je bila nje-bival vsak član na svoj dom.'90va prva naloga, slehernemu Ker je imeti ta "Bulletin" za slovenskemu človeku pomagati, našo publikacijo, se nadejamo, \da «« 2ave> nam >c svoboda da se bodo tajništva naših po-!"1 kaJ nam ¡e domovina. Tako družnic ravnala po podružnic- doživlja marsikdo po 20 letih nih pravilih ter jo razdeljeva- samostojnega življenja zdaj-la dotlej med članstvo in druge šnJe odločilne 'dni manj pn-ljudi . , pravi j en kakor ob prevratu Na koncu tedna, ki se je kon- (1918). Res je še mnogo neure- čal z dnem 11. septembra, smo^nega pri nas. Odnos med tre-poslali podružnicam te organi- ™i brati (Srbi, Hrvati m Slo-zacije vsaki po nekaj iztisov venci) še vedno povzroča maj-revije "Yugoslavia" z dne 6.!hna trenJa- Tudi pri nas doma avgusta, da se razdelijo med (v Sloveniji) še ni vse v redu. članstvo in druge ljudi. Ker|'Tarejo nas težave Toda kateri imamo tudi to za svojo publi-lnarod brf n>lh] Resnica je kacijo, smo uverjeni, da se je *"*<> ena> daJse to tudi zgodilo. ¡premagamo edino mi sami, ako dili. Kristjani smo postali šele po Kristu. "Toda tako se vprašanje ne stavi. Danes ima katoličan v Jugoslaviji tako svobodo, kakor morda nikjer drugje v Evropi. Če bi se pa zgornje vprašanje kdaj v bodočnosti postavilo? Za ta primer pa dajemo na jasno vprašanje jasen krščanski odgovor: "Mi katoliški Slovenci bi osteli v narodni državi in preti peli v njej, če bi bilo treba, mučeništvo za svojo vero! Vse drugo je strahopetno, nezna-čaj in zato nekrščansko. Edino na ta način, kot sem rekel, bi ohranili svojo narodnost in svojo vero. Z narodnim odpadni-štvom bi izgubili oboje, zakaj izdajstvo nad narodom je v očeh kristjanov smrtni greh, kolikor ga ne izgovarjata nepo-učenist in slaboumnost. "Od pasti od naroda, da lahko ostane katoličan, bi se torej reklo: Grešiti, da se lahko zveličam! Nesmisel! Sicer pa— (Dalje na 6 stranU _____ LIL •BLSSÄt Ker so tonj stroškivojne tako veliki, zato nudi ie v tretjič naša vlada ljudstvu v nakup nove vojne bonde v trdni zavesti, da bo končna zmaga na strani zaveznikov, katerih član smo tudi Američani.. Kupite torej navedene vojne bonde po svoji najboljši moči. .. . . X. i Podmladek Rdečega Ki N««nn pokojnim čUnotn dela a vojne žrtve Križa fipomin k rvM^^aiTlig^T^ 0tthsP.B.A. m: «UTwi.OLamavMro CU igra MIZ fVBLAND S. OHIO. M. tfmtoacs, jsailj iiiiiimtf—1■ " » *-- sna« ___ta.« MM 1*88 l if NAGRADE V SEDANJI "V" KAMPANJI MLADINSKEGA ODDELKA NAGRADE VODILNIM DIVIZIJAM: .Trem vodilnim divizijam rake armade m bo Izplačala nagrada v formi federalnih vojnih obvezale treh d—emtnaolj katar «ledi: Prva divizija...........-—.......................... Draga dtrtrija.-------------------------- 7S0® Tretja divizija. Divizijam ijenega v tej Člani ta nih vojnih i raje v načrta Za one ČL to -C- (»-let (»-letna POSEBNE NAGRADE DIVIZIJAM: i1 (drattvom) ee bo plačala za vsakega novega člana pridob-fc.mp.-ii M (petdeset) centov v vojnih vnimkah NAGRADE POSAMEZNIKOM: članice Jednote bodo dobUi I (en) dolar nagrade v federal tt vsakega člana, katerega pridobijo, da so zava-AA" ali "BB" certifikat. 0 pa. ki ae r tej kampanji zavarujejo za certifikat načr- 1 iivljenska zavarovalnina) ali za certifikat načrta "FV pokojnina) so pa t federalnih vojnih znamkah do- Za $ 250 zavarovalnine-------- Za SM sav Za Utt zav ...$2.00 ... 3.00 .„ 4.0« Nagrade DOBA IZPLAČILA NAGRAD: B to posameznikom ee bo plačalo potem, ko bo pri-I M svojih mefčnth aaesmentov. KAMPANJSKI GLASOVI Kot generalka šeste armade v naši sedanji Victory kampanji sem z načelniki in načelnicami svojih divizij v vednem pismenem posvetovanju. Moja armada šteje 29 divizij. V prvem splošnem pregledu je bilo agilnih le 15 divizij, v drugem 18, v tretjem 20 in v zadnjem pa že 22. Torej je še vedno sedem divizij neagilnih. Po mojem prepričanju, vsaj tako upam, da te divizije čakajo primernega časa za nastop, a priporočam vam, da ne več dolgo odlašati. Kampanja se približuje h koncu, zato najbolj sedaj potrebujemo vaše pomoči. V veselje mi je bilo čitati v zadnjem poročilu, da sta postali agilni diviziji št. 15 in št. 207. Toda s tem ni rečeno, da ste storili že dovolj s prvim nastopom; kvota zavarovalnine je visoka, zato je potrebno, da gremo na delo z združenimi mpčmi. V moji armadi je najbolj močna divizija št. 226, na drugem mestu je št. 203 in na tretjem mestu pa št. 70 in št. 85. To pot se poslužujem Glasila, da ponovno apeliram na vse članstvo moje -armade, posebno pa na društvene uradnike in uradnice, da sodelujete z menoj, da v tej kampanji pomnožimo število mladega članstva, kar največ mogoče. Le po uspešni kampanji se bomo lahko veselili zlatega jubileja, katerega bo naša K. S. K. Jednota slavila prihodnje leto. Torej načrt je narejen, da pridobimo toliko novih članov in članic, kolikor število šteje moja armada. Hvaležna vam bom za vselej vsem, ki boste sodelovali z me-»noj v tej "Victory" kampanji ter pomagali pomnožiti število članstva. Mati Jednota se bo pa tudi veselila vašega dela. Ostajam s sestrskimi pozdravi za kar največji uspeh Victory kampanje KSKJI JOHANNA MOHAR, generalka šeste armade. Sheboygan, Wis., v septembru, 1943. VOJNA STANE OGROMNE SV0IE DENARJA! V svoji poslanici na kongres, tako tudi v svojem zadnjem radio govoru minuli teden, je predsednik Roosevelt med drugimi važnimi točkami tudi omenil ogromne stroške naše vlade, katere imamo vsled sedanje, že več' let trajajoče vojne. Stric Sam je izdal od maja, 1940 že nekaj nad 123 bilijonov dolarjev v ta namen in da znašajo ti vojni stroški na dan po 250 milijonov dolarjev. Res, to je ogromna svota, več kot 10 milijonov dolarjev na uro! Zato imajo pa danes naše Združene držaye tudi najbolj močno zračno silo in mornarico na svetu.- Preštudiraj malo te vojne stroške. Za vzdrževanje vsakega vojaka izda vojni department na dan $12.50. Moderno izdelana bojna ladja velja od 30 do 50 milijonov dola/j ev. PC-čoln—11,360,000. Leteča trdnjava s štirimi stroji—$300,000. Strojnica, težka 90 funtov, ki izstreli 500 strelov na minuto —|600. Bomba, težka 600 funtov—-$600. Tank, srednje velikosti—$75,000. Torpedo—$12,000. Garand puška—$80. Protizračni top—$12,325; vsak izstrelek pa $3.25. Top, 75 mm—$6,425. • Bombnik (Dive bomber)-#-$75,000. Navadna bomba—$42, * Izstrelek iz 16-palčnega topa—$13,500. Jeep avtomobil—$1,500. J** Štiriindvajset naših nadalj-nih članov in članic odraslega oddelka se je od zadnjega tozadevnega naznanila preselilo v večnost in sicer 13 članov ter 11 članic, za kateremi je Jednota izplačala $18,750 posmrtni-ne. Najstarejši je štel 78 let, najmlajši pa 31, njih povprečna starost je znašala 57 let. Skupno število do današnjega naznanila umrlih v tem letu znaša 214, kar pride povprečno 27 smrtnih slučajev na mesec. Sledeče umrle priporočamo v molitev in blag spomin: JAJDVIG HOCHEVAR, član društva št. 7, umrl' 16. aprila, star 37 let. JULIJA KONTARICH-Mu-sa, članica društva št. 80, umrla 12. julija, stara 63 let. STANLEY KOSHAK, član društva št. 25, umrl 13. julija, star 31 let. MARY ZUPANČIČ, članica društva št. 169, umrla 14. julija, stara 60 let. FRANK VESEL, član društva št. 191, umrl 18. julija, star 61 let. JOHN KAMNIKAR, član društva št. 98, umrl 22. julija, star 63 let. JOHN VICICH, član društva št. 29, umrl 23. julija, star 66 let. CATHERINE PASDERTZ, članica društva št. 78, umrla 25. julija, stara 78 let. AGNES KOROŠEC, članica društva št. 219, umrla 27. julija, stara 53 let. FRANK LOSIEWICZ, član društva št. 101, umrl 28. julija, star 38 let. MATH KODER, član društva št. 1, umrl 30. julija, star 72 let. JOSEPH MATZELLE, član društva št. 65, umrl 31. julija, star 57 let. ANNA DENOVIC, članica društva št. 81, umrla 1. avgusta, stara 62 let. JOSEPHINE KELLER, članica društva št. 127, umrla 3. avgusta, stara 37 let. LUCIJA SERTIC, članica društva št. 152, umrla 3. avgusta, stara 53 let. ANNA VESEL, članica društva št. 115, umrla 5. avgusta, stara 47 let. MARY MUSICH, članica društva št. 3, umrla 10. avgusta stara 70 let. JOHN MOHORCIC, član društva št. 25, umrl 16. avgusta, star 67 let. ANTTON OV£N, član društva št. 59, umrl 18. avgusta, star 57 let. JOHN VERSHAY, član društva št. 8, umrl 19. avgusta, star 55 let. JOHN KERZAN, član društva št. 56, umrl 19. avgusta, star 69 let. MARY JANČAR, članica društva št. 101, umrla 20. avgusta, stara 74 let. MAGDA LUKETIC, članica društva št. 15, umrla 21. avgusta, stara 53 let. JOSIP STARASINlC član društva št. 29, umrl 22. avgusta, star 47 let. -o- Dobro delo bole atorili oko pridobite kakega novega ilamo (to) m Ko se tega meseca na milijone dečkov in deklic vrne v šolo, bo zopet začel delovati po-mladek Rdečega Križa z velikim zamahom. Ta pomladek bo deloval, da kolikor le mogoče pomaga olajšati trpljenje otrok, ki so bili kot vojne žrtve največ prizadeti. V tem svojem delovanju se pomladek poslužuje dveh vrst različnih metod, da pride do svojega cilja: potom nacionalnega narodnega bonda, ki ima namen pomagati otrokom doma in v inozemstvu in pa potom izdelave predmetov in poki onov, ki se bodo delili nesrečnim vojnih žrtvam. Tekom zadnjega leta je narodni deški fond nabavljal čevlje za ruske vojne sirote, zgradil in izdrževal dom za otroke ranjene v vojni na Angleškem ter nabavaljal najnujnejše šolske potrebščine za otroke poljskih beguncev, ki so bili preseljeni v Britansko Vzhodno Afriko. Ta sklad fond (sklad) služi tudi za nabavo gotove količine božičnih darov za vojne ujetnike Združenih narodov v Evropi. Kar se tiče produkcuje, je pomladak Rdečega Križa napravil načrt, ki odločno odgovarja njihovem šolskem delu. Deklice v razredih za domačo obrt so napravile jopiče in druga oblačila, kakor tudi perilo za novorojenčke, ki bo poslano potom Rdečega Križa v pokrajine uničene od vojne. V večih primerih so dečki napravili zaboje, v katerih se je to blago preneslo. Drugi so izdelali igračke in igre za otroke, ki so vojne žrtve. Razdelitev škatelj s pokloni, v vsaki izmed njih je najmanj 10 koristnih novih potrebščin, je letni projekt, pomladka Rdečega Križa. Lanskega leta je bilo poslano približno 100,-000 takih škatelj otrokom v Rusijo, na Island, v Irsko, Anglijo in narodom Centralne in Južne Amerike. In zraven tega je bilo poslano na Angleško še 50,000 funtov raznih slaščic, 2,000 pa na Rusko. In ako bi bilo več prostora na ladjah za prevoz, bi bilo poslano še več takega blaga. Čeprav pomladek Rdečega Križa posveča največji del svojih trudov otroškim vojnim žrtvam, ne pozabljajo ti mladi ljudje na svojo dolžnost nasproti našim ljudem v vojski. Več ko 17,000,000 pomladka se je prijavilo in mnogo se je napravilo tudi v tem pravcu. Skupaj je bilo narejeno tekom zadnjega šolskega leta več kot 9,000,000 predmetov za vojake. Med te stvari spadajo tudi pohištvo- za jedilnice in dnevne sobe vojakov, vse vrste iger za rabo v taboriščih in bolnišnicah, obleka in veliko število drugih stvari. 1943—1968? Na dvorišču dečki mali v svojih vrstah se igrajo; radi bi nam pdkazali, da se bojevati znajo. Na konjičkih, glej lesenih vsak navdušen dalje dirja; mečev, pušk tam narejenih, kap je mnogo iz papirja. Dečki moji, igre take boljše je, da bi pustili; prave sablje, puške, čake, morda boste še nosili?— Ivan Zupan. -o- Privatno, bratske in draiabno organizacije morejo premoženje svojo er-ganizacije investirati v Obrambno bonde te mamke (Defense Bonds and Stamps), serije F in 6. 0 naborom očetov Off too of Wear Information Komisija za moške sile (War Manpower Commission) je objavila naslednja vprašanja in odgovore, v katerih je rszlože-no, kako posluje nabor moštva vpoklicanega v oborožene sile po sedanjem nabornem sistemu, s postnim poudarkom na vprašanje vpoklican j a očetov. Vprašanje: \\i bodo morali meseca oktobra očetje k vojakom? Odgovor: Ako brez vpoklica očetov ne bo mogoče izpolniti zahtev, katere bodo oborožene sile stavile nabornemu sistemu, bo potrebno število očetov pozvano k vojakom. > Vprašanje: Ali bi mogla War Manpower Commission, oziroma urad, znižati od oboroženih sil zahtevano število moštva, ter na ta način zakasniti odhod očetov k voakom ? Odgovor: Ne. Skupno število moštva armade, vojnega bro-dovja, Marine Corps, in obrežne straže določi vrhovni komandant; kongres odobri določeno število na podlagi načrtov in podrobnih podatkov, katere dobavita vojni department in department mornarice. Vprašanje: Zakaj ne more naborni urad zmanjšati mesečno število vojaških novincev za oborožene sile, da bi tako zakasnili poklic očetov? Odgovor: Po zakonu vrši naborni urad svoj posel le kot jrad oboroženih sil, katerega naloga je, da izpolni zahteve oboroženih sil glede potrebnega števila moštva, in sicer v roku in soglasno z določbami glede telesnih, duševnih in moralnih jahtev. Vprašanje: Toda zakaj ne >i armada in mornarica uredila svoje mesečne zahteve po nasvetu nabornega urada, ki bi mogel povedati, koliko moštva :eda 1-A je na razpolago Odgovor: Ne, nasprotno, armada in mornarica povesta nabornemu uradu, koliko mož potrebujeta vsak mesec in naloga nabornega urada je, da preskrbi zahtevano število. Vprašanje: Zakaj ni mogoče /poklicati vseh samcev, predno pridejo na vrsto očetje? Odgovor: Vsi telesno zmožni samci so vpoklicani prej, iz-/zemši edino le oni, ki so zaposleni v bistveno važnih vojnih industrijah. Teh pa ni mogo-¿e vzeti v vojaško službo, ne da bi trpela vojna produkcija, predno jih ne nadomeste v njihovem poslu, bodisi očetje, bodisi druge, za vojaško službo nesposobne osebe. Vprašanje: Zakaj pa se ne bi znižalo zahtev glede telesne sposobnosti za polno vojaško službo, oziroma pozvalo več samcev, ki so sposobni za pomožno službo? Odgovor: Vsaka panoga oboroženih sil določi sama svoje posebne zahteve glede telesne sposobnosti ter sme in tudi zavrže vse take novince, ki tem zahtevam ne odgovarjajo. Armada sprejme do 5 odstotkov mož, ki so sposobni le za pomožno službo. Mornarica pa takega moštva sploh ne sprejema. Vprašanje: Zakaj pa naborni urad ne vpokliče vsega moštva v starosti od 38 do 45 let, predno začne klicati očete? Odgovor: Armada in mornarica ne sprejemata moštva v starosti od 38 do 45 let. Ako-ravno so možje od 18 do 45 let po zakonu obvezanci za vojaško službo, zahtevajo oborožene sile zdaj le mpštvo od 18 do 38 let. Razven tega pa je med moštvom od preko 38 let odstotek za vojaško službo sposobnih zelo majhen, neznaten, dočim je ta proporci j a med očeti in onimi, ki so izvzeti in oproščeni radi svojega bistveno važnega dela, zelo velika. Vprašanje: Zakaj pa ne bi znižali, obvezne starosti na 17 let? Odgovor: Zakon določa kot minimalno starost za vojaško službo 18 let. Edinole kongres more spremeniti to starostno mejo. Vprašanje: Kako poslujejo narodni nabori za oboroženo silo in po kakšnih smernicah? Odgovor: Vsak mesec dobi naborni urad od vojnega oddelka in od oddelka marnarice zahteve za določeno število mož, katere je treba vpoklicati v teku določenega meseca. Zahteve so dostavljene po navadi približno dva meseca v naprej Glavni naborni urad odredi vsak mesec posameznim drža vam del te skupne zahteve, in sicer po ključu, ki odgovarja številu negistriranih mož v starosti od 18 do 38 let, razpoložljivih za nabor v vsaki državi. Vprašanje: Kako posluje porazdelitev ,vpoklicov v vsaki posamezni državi? Odgovor: Direktor naborne ga urada v vsaki državi razdeli mesečne zahteve potrebnega moštva med "local boards" v svoji državi in sicer po istem postopku kot pri državah. Vsak posamezni local board dobi na log, pozvati na nabor število obvezancev, ki odgovarja odstotku razpoložljivega moštva. Vprašanje: Kako postopa v tem pogledu local board? Odgovor: Local board odbere najprej in pozove na nabor vse sposobne novince, ki so se prostovoljno javili. Razlike, oziroma nedostatke pa izpolni z moštvom 1-A iz naslednjih skupin obvezancev, in po možnosti tudi v redu, v katerem so te skupine navedene v vseznamu, ler po številki, katero je vsak posamezni obvezanec dobil v svoji lastni skupini. 1.—Možje ,ki nimajo skrbeti za nikogar. 2.—Možje, ki morajo skrbeti za osebe, ki niso v najbližjem rorodstvu z njimi, pod pogojem, da so sev pred 8. decem-orom, 1941 nahajali v tem položaju. Kot najbližje sorodnike se smatra le žene in otroke. 3.—Možje, ki imajo le ženo, s katero žive v dobrih rodbinskih odnošajih v skupnem domu, toda pod pogojem, da je bilo to že pred 8. decembro, 1941; v to skupino spadajo tudi očetje, katerih otroci so rojeni dne 15. decembra, 1942, ali pozneje. 4.—Očetje otrok, rojenih pred 15. septembrom, 1942, ki so pa zapustili bistveno važne poljedelske posle brez dovoljenja njihovega local boarda, ali ki imajo delo, radi katerega se jih ne more oprostiti, vojaške službe. 5.—Očetje otrok, rojenih pred 15. septembrom, 1942, ki žive s svojo rodbino v skupnem domu. Ameriške narodne pesmi Ameriški prijatelji glasbe že dolgo občudujejo evropske narodne pesmi, ki so jih izseljenci raznih narodov prinesli s seboj ; te pesmi so istočasno važna činjenica, ki obdržava kulturno ozadje v življenju mnogih slojev ameriškega naroda. Dolgo je trajalo, dokler so narodne pesmi, ki imajo popolnoma amerikansko ozadje postale splošno poznane, ker so bile vedno aasenčene od evropskih narodnih pesmi. Toda arhiv ameriških narodnih pesmi v kongresni knjižnici se je potrudil, da se ta malomarnost nasproti domači folklorni glasbi popravi in v teku zadnjih 10 let je spravil skupaj največjo zbirko na svetu ameriške narodne glasbe na ploščah. Sedaj pa, ko ji je Carnegie korpo-racija dala materialno j>omoč, ki ji je omogočila ustvariti popolno moderen laboratorij za izdelavo plošč ima tudi mogočnost preskrbeti z duplikati plošče narodnih pesmi za knjižnice, šole, kolegije in javnost v splošnem. Kongresna knjižnica je pri- < pravila sedem albumov s 119 naslovi glasbe, ki je bila izbrana kot najboljša in najbolj reprezentativna med zbranimi 30,000 ploščami pesmi. Knjižničar kongresa, g. Alchibald MacLeish je rekel, da so ti albumi sedaj že pripravljeni za splošno delitev. Pesmi na ploščah v teh albumih so avtentične in imajo poseben čar, ker so posnete naravnost od navadnih ljudi v mnogih oddaljenih krajih zemlje, in ne kopirane s plošč, napravi jenh v študiju. Uvaženi folkloristi kot so Alan Lemax in njegov oče John Lemax, ki je časni kurator arhiva ameriških narodnih pesmi, so mnogo delali na terenu, in njim pripada zasluga, da so našli pesmi in pevce. Pevci in svirači, ki igrajo na teh ploščah, predstavljajo narod Amerike. Ti so bili "cowboys," gozdarji, kmetje, gorjanci, mornarji, kaznjenci, dni- , narji, gospodinje, šolski otroci; njihove pesmi opisujejo delo in igre mnogih rasnih in narodnih skupin, od katerih je vsaka nekaj pridodala amerikanskerrul kulturnemu nasledstvu. V enem albumu so zbrane samo pesmi, ki so jih peli zgodnji francoski in španski naseljenci; toda to niso pesmi, ki bi jih bili prenesli ti naseljenci preko oceana, temveč so rojene na ameriških tleh. Ljudje, ki so okrog iskali narodno blago in motive, so na svojih strojih za izdelavo plošč ujeli tudi tako realistične glasove kot so navadno kričanje, smeh, ploskanje in skok v plesnih skupinah, top zvok gozdar-jeve sekire, ki udarja po ritmu delovne pesmi, pokanje biča nekega črnca z Juga, ki podi svoje krdelo mezgov. Tudi indijanske ceremonijal-ne in društvene pesmi in plesi, anglo-ameriške balade in popevke, smešne in šaljive pesmi, pesmi in plesna glasba z južnih planin, žalostink Črncev, kričanje, vzkliki, živahni plesi, delavne pesmi in pobožne pesmi, pesmi gozdarjev in ljudi z meje, sviranje z žvižgali in z banjo, sviranje na harmoniko, spevoigre in pobožne pesmi Francozov iz L u i s i a n e in španskih Amerikancerv z jugovzhoda so vključene med mnogoštevilne muzikalne forme narodne glasbe. Zraven vsake plošče je natiskan tekst pesmi, dalje opis in obrazložilo vrste pesmi, njeno ozadje in njene oblike. V vsakem albumu je 32 plošč na dveh straneh (torej 64 strani) ; toda lahko se dobijo tudi posamezne plošče ali posamezni albumi, ali pa vsi albumi skupaj. Imenik vseh pesmi in opis vsebine albumov ter njih cena, lahko dobite zastonj, ako pišete arhivu ameriške narodne glasbe, muzični oddelek, kongresna knjižnica, Washington, D. C. F LIS.-Common Council. REKORDNI SKOK IZ ZRAKA Ameriški polkovnik Wm. L. Lovelace, po poklicu zdravnik, se je pred nekaj dnevi blizu Euphrata, Wash., s svojim padalom (parašutom) iz nekega bombnika 'z višine 40,200 čevljev spustil na tla in pri tem dosegel svetovni rekord. K pol zavesti je prišel, ko se je nahajal 30,000 čevljev visoko, docela je bil pa pri zavesti šele nekako 8,000 čevljev visoko. Na zemljo je prispel na nekem žitnem polju, kjer so ga takoj našli. Vso to neizmerno daljavo je padal 23 minut in 51 sekund. Pri tem ni bil prav nič poškodovan, samo levica mu je bila malo premrla vsled hudega mraza, 50 stopinj pod ničlo, ko je brez rokavice odprl vrata bombnika za svoj uspešno izvršen padec. -o- AGITIRAJMO ZA MLADINSKI ODDELEKl «avl WtoZ i^^fJ^ST^ * GLAVNI URAD: »1-363 N. OWIOAOO BT, JOUR. ILL. Telefon ▼rUtmo» uradu: JoUet 6448; stanovanja glavnega tajnika M48 Od ustanovitve do 31. julija, 1843 znate skupna lapte£anTpodpo(^^508 Solventnoet 12121% Častni predsednik: PRANK OPEKA, North Chicago. DL GLAVNI ODBORNIKI Glavni predsednik: JOHN OKRU. 817 Kast "O" 81, Pueblo, Colo Prvi podpredsednik: JOHN ZEPRAN, 3733 W. 16th BL n»^/«^ rii DrugI podpredsednik: 1CATH PAVLAKOVICH. 4715|Hatfleld St. Pittsburgh. Pa petji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN. 186—3tad Bt,N W, Barberton, O Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK. P. O. Bok 387. «y, m™ Peta podpredsednica: JOHANAMOHAR, 1138 Dillingham Ave, Sheboygan. Wis Sesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH, 4673 Pearl St.. Denver 16 Colo Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 361 N. Chicago St* JoUet. m. Pomotai tajnik: LOUIS ŽELJEZNIKAR, 361 N. Chicago St. JoUet, HL Glavni blagajnik: MATT P. SLANA. 361 N. Chicago St, JoUet DL Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 416 N. Chicago St. JoUet. DL Vrhovni idravnik: DR. JOSEPH K URSICH, 1901 W. Oermak Rd, Chicago. Dl NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCE. 613 Adams Are« Eveleth. Prva nadacrnlca: MARY E. POLUTN1K. 1711 K 30th St. Lonln. O. DrugI nadsornik: PRANK IX>KAR, 1363 Hawthorne St. PltMxzrgh. Pa. Tretji nadzornik: JOHN PEZDIRTZ, 14804 Pepper Ave., Cleveland 10, Ohio Četrta nadzornica: MARY HOCHEVAR, 31241 Miller Ave., Cleveland 19, Ohio FINANČNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM 817 East 'XT st. Pueblo. Colo. Tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St. JoUet HL Prvi odbornik: PRANK J. QQ6PODARICH. 300 Ruby St, JoUet m. DrugI odbornik: MARTIN SHUKLE, 811 Avenue A. Eveleth. Minn. Tretji odbornik: RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd., WDklnsburg, Pa Četni odbornik: GEORGE G. BRINCE, 716 Jones St, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN, 1103 Jancey St* Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL, 117—6th St, a W, Chlsholm, Minn. DrugI porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St, Pueblo. Colo. Tretji porotnik: JOHN OBLAK. 215 W. Walker 8t, Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TER8EI.ICH, 1847 W. Cermak Rd., Chicago. HL Peti porotnik: JOHN BEVEC, Alexander Ave, Strabane, Pa. * Sesti porotnik: LUKA MATANICH, 2524 E. 109th St, South Chicago. HL UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 6117 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio. VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wads worth Ave., North Chicago, UL NACELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M TEŽAK. 457 Indiana St, Jollet, m. Vsa pisma In denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj M poiiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St., Jollet, 111.: dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K S. K JEDNOTE. 6117 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio. _ in rvv NAŠ KOTIČEK1 ) URAD MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI KSKJ Joliet, lil.—S KSKJ mladinsko aktivnostjo se je tukaj v Jolietu resno začelo. Dokedaj imamo lepo skupino naših deklet, ki se za to zelo zanimajo; nazivajo se KSKJ kadetinje ali kadetke. Pri tej priložnosti si usojam prijazno vabiti vse ostale mlade Jednotarice, da se nam v tej aktivnosti pridružijo. Lahko devedete seboj tudi svoje prijateljice, čeprav še ne spadajo k naši organizaciji. Me jih bomo gotovo prepričale, da je za naša katoliška slovenska ameriška dekleta naša K. S. K. Jed-nota najboljša podporna organizacija, za katere napredek moramo vedno gledati in sodelovati-v vseh ozirih. Zdaj bi rade pridobile v našo sredo še nekaj onih dečkov, ali fantov, ki so še premladi za vojaško službo; pridite torej pa plan! Zdaj nameravamo ustanoviti še naš pevski klub, saj je med nami dosti deklet, ki imajo fine glasove. Naše članice se zanimajo tudi za razne športne igre, kakor za basket bali, kegljanje in druge slične aktivnosti, ki bodo tudi fante zanimale. Take skupine bi morale biti v vsaki naselbini, kjer ima naša Jednota svoje krajevno društvo, posebno pa še v velikih mestih; s tem bomo delali reklamo za našo organizacijo. Pred vsem pa želim, da bi nastala v tem oziru kompeticija med našimi jolietskimi KSKJ kadetinjami s KSKJ kadetinja-mi iz naših bližnjih mest. Chi-cago, South Chicago, \Vauke-gan, La Salle itd. Začnimo torej naj prvo tukaj kegljati, pa nam bodo gotovo sledile skupine še iz drugih mest širom naše Unije. V Illmoisu naj bo začetek ! Daj mo j im zgled! Ker tega v sedanjih časih ni mogoče vršiti z že bolj odraslimi fanti, ker so skoro vsi v vojaški službi, pa naj nastopijo sedaj dekleta in pa bolj mladi fantje ali dečki v starosti že od šestega leta naprej do 16. Za .toliko stare dečke bomo že dobile ali pripravile kako stvar, ki jih bo gotovo zanimala. Kar velja za dečke te starosti, velja tudi za deklice. Ta mladina bo potem vesela in ponosna, da spadtf k naši Jednoti in bo go- tovo skušala privesti še druge pod njeno zastavo. Rada bi kaj slišala od naših vrlih kadetk v Collinwoodu, Clevelandu in Barbertonu, ki so že več časa organizirane. Oglasite se torej in povejte javnosti, na kak način ste dosegle že tak uspeh. Na vas smo zelo ponosne. V Pittsburghu, Pa., imamo zelo aktivno delavko za tako aktivnost, to je sestra Frances Lokar, ki se je v zadnjem Glasilu oglasila kot moja prva pomočnica ali podravnateljica tega Jednotinega odbora. Zanašam se, da bomo kmalu kaj tozadevnega slišale ali čitale iz že omenjenega mesta. Naša jolietska skupina ima svoje seje vsak četrti torek v mesecu, vaje se pa vršijo vsak torek zvečer ob sedmih. S sosestrskim pozdravom, Jean M. Težak, načelnica mladinske in ženske aktivnosti KSKJ, 457 Indiana St., Joliet, 111. Lorain, Ohio. Zelo me je razveselilo, ko sem zagledala v Glasilu z dnem 15. septembra novo akcijo pod naslovom "Naš Kotiček." Vsa čast in priznanje sosestri Frances Lokar, prva pomožna načelnica Mladinske in Ženske Aktivnosti, za njeno izvrstno idejo. Drage mi sosestre, uradnice in članice naših krajevnih društev! Apeliram na vas, da blagohotno vpoštevamo to njeno požrtvovalnost ter da pripomo-remo k tej akciji s tem, da od časa do časa prispevamo k "Našemu Kotičku" z raznovrstnimi zanimivimi spisi. Dobro se zavedamo, da živimo v zelo resnih časih, iz lastne skušnje mi je znano, da dandanes ima skoraj vsaka naših članic obilo dela na rokah, naj si bo kjer smo zaposljene, na naših domovih in poleg tega pa razna druga opravila, tikajoča se današnjih razmer. A vseeno po svoji najboljši moči in volji podprimo to začeto delo, da bo v čast in ponos članicam KSKJ in v korist in dobrobit Jednoti. Ko smo na zadnji konvenciji, leta 1942 v Chicagu predložile pred zbornico to idejo, da bi se ustanovil urad Mladinske in Ženske Aktivnosti, je zbornica z odobravanjem sprejela ta predlog; člani-delegatjee so bili veseli, da vlada med članicami tako zanimanje za napredek Jednote, ter niso temu ugovarjali; zatorej dokažimo jim, da nismo samo govorile, ampak da smo tudi pripravljene kaj storiti. # Saj vem (ampak to je pa le za ženske), da bodo možje in fantje z radovednostjo sledili "Našemu Kotičku," kaj vse se bodo med seboj pogovorile—da bi bilo zanimivo in v splošno za-dovoljnost! Se mene ima "fir-bec," katera članica se bo prva oglasila? Brez bojazni sosestre, pa naj si bo vaš prispevek resne ali šaljive vsebine, tudi kaj šaljivega vem, da bo dobrodošlo da pripomore odgnati začasno kalne in težke misli. Pozdravljene ter na svidenje ! Mary E. Polutnik, prva nadzornica KSKJ. o- Zedin jeni narodi... Napisal PETER LIPA Odkar je sovjetska Unijä sodelovala pri določevanju pogojev za predajo Italije in odkar je vstopila v komisijo za sredozemske zadeve, ki bo imela v rokah odločitve glede sredozemskega prostora, se je začelo skupno delovanje zedin j enih narodov na mnogo širših temeljih kot kdaj koli prej. Tu je bilo prvič, da je Moskva v polni meri sodelovala z Veliko Britanijo in Združenimi državami v važni politični in vojaški zadevi. General Dwight D. Eisenhower pravi v prvem odstavku svoje izjave glede predaje Italije: "Italijanska vlada je predala svoje oborožene sile, brezpogojno. Kot zavezniški vrhovni komandant sem pristal na vojaško premirje, katerega pogoje so odobrile vlade Velike Britanije, Združenih držav in Sovjetske Unije.' "Ravnal sem torej v interesu Združenih narodov." Zanimivo je, da je general Eisenhower najprej imenoval V3e tri velesile, ki so bile odobrile pogoje predaje, potem pa dostavil: "Ravnal sem torej v interesu Združenih narodov. Združeni narodi pa štejejo 31 članov— nepotrebno se je zdelo, da bi Kina podala svoje mnenje, ako-ravno je treba priznati, da je ta dežela vsaj v tehničnem pogledu in teoretično v vojnem stanju z Italijo. Ravno tako nepotrebno in morda celo nevarno pa je bilo videti, razpravljati o tej zadevi z vladami kot na primer držav Haiti in Guatemala. Toda vlade v izgnanstvu Jugoslavije in Grčije, francoski komite narodne osvoboditve in morda kralj Zog iz Albanije bi mogli pač zahtevati, da se jih vpraša. Odgovor bi bil najbrže, da je bilo treba omejiti poznanje teh pogajanj na čim manjšo skupino ljudi, ker je bilo brezpogojno potrebno, da ostane zadeva prikrita Nemcem. Kadarkoli pa nastopijo vojaške potrebe v političnih vprašanjih, je civilnim osebam težko ugovarjati. Jasno je pa, da zastopniki vseh manjših dežel, ki so največ trpele od osišča, žele in zahtevajo, da se jih bo poslušalo v tre-notku, ko bodo pogoji italijanske predaje določeni v vseh podrobnostih — katere je vlada maršala Badoglioa v naprej sprejela. Ko to pišemo, je še zelo negotovo, dali bo njihovim zahte vam ugodeno, washingtonski krogi smatrajo, da je sredozemska komisija, o kateri govore britanski in ameriški pred stavniki kot komisija, ki bo od ločala v vsehkvprašanjih sredozemskega prostora, stvar samo omenjenih treh velesil. Toda zadeva te komisije še ni konča- na in dovršena, Se vedno se razpravljala o njej, tako da trenotno še nimo končno veljavne oblike. To ni prvič, da se je pojavil v shodih in zborih Združenih narodov problem zastopstva. Prva stvar, katero je celokupna zveza Združenih narodov sprejela, je bil Atlantski čarter— ki določa, da ne sme biti'nobe-nih razlik in da so vsi enakopravni. Druga skupna zadeva Združenih narodov je bila konferenca za prehrano in poljedelstvo v Hot Springs, Va., pretekle spomladi. Ker pa je bila ta konferenca predvsem zbor izvedencev in ekspertov ,ki so brez posebnih težkoč prišli do enodušnih zaključkov, tam ni bilo nobenega povoda, da bi katerakoli izmed udeleženih držav imela večji upliv kot vse drug^. Pozneje je prišel vnačrt za pomoč in obnovo, katero naj bi upravljali Združeni narodi. Tu je bil problem zopet nekoliko drugačen. Združene države, Kanada in Avstralija so bile države, ki so imele nalogo, da dobavljajo podporo. Kina, Sovjetska Unija in evropski narodi pa bi dobivali podporo. V pogledu vojaške sile je videti, da bodo Velika Britanija, Kina, Združene države in Sovjetska Unija ob koncu vojne nadmoč-ne. V primeri z njimi bodo vse druge dežele sorazmerno slabe. Teoretično zahteva mednarodni zakon, da ima vsaka dežela popolno neodvisnost in enakopravnost napram vsem drugim. Toda izkušnje v Ligi narodov so pokazale, da glas Velike Britanije ali Francije vedno velja več nego glas Guate-male ali Danske. Kadarkoli so velike države izgubile pri glasovanju, ker so se male državico združile proti njim, so velesile dejansko razveljavile, kar je bilo sklenjeno. Male državice so bile pripravljene odpovedati Italiji dovoz petroleja, ko je veljalo ustaviti Mussolinija, da ne bi napadel Abesinijo, toda kakor hitro 'sta Velika Britanija in Francija pokazali, da jima stvar ni povolji, je načrt padel v vodo. Združeni narodi morajo torej zdaj najti tako organizacijo ¿a podporno akcijo, da bo kompromis dosežen med teorijo mednarodnega prava in realnostjo političnega vpliva. Rezultat tega dela je bil sporazum štirih velikih velesil, glasom katerega bo UNRRA imel vodstvo, ki bi vsaj po teoriji predstavljalo zbor združenih narodov, v katerem bo imela vsaka dežela po en glas. Toda ta zbor se bo najbrže zbral le dvakrat na leto in bo moral predati svojo polno moč od sestanka do sestanka centralnemu komiteju štirih velesil. Na papirju je sicer mogoče, da omenjeni zbor zapoveduje centralnemu komi-ceju, toda zelo dvomljivo je, če bo do teka sploh kdaj prišlo. Zaradi tega so nekatere od manjših evropskih držav—pod vodstvom Nizozemske, predložile, da se članstvo centralnega komiteja razširi. Holandci sami bi želeli,imeti svojega zastopnika v tem Jkomitej u, toda zadovoljili bi se tudi z rešitvijo, ki bi ugodila manjšim državam v toliko, da bi imele v centralnem komiteju en skupni sedež, katerega bi zavzemale druga za drugo. Proti vsakteri teh propozicij je mnogo ugovorov, toda skupni načrt še vedno ni dogotovljen in je še vedno predmet diplomatičnih razgovorov in pogajanj med vladami Združenih narodov. Vse manjše države so prepričane, da bo upoštevanje njihovih interesov s strani štirih velesil najboljša mera za to, v kolikor je ideja Združenih narodov zares uspela. Privatne, bratske in drniabne organizacije morejo premoženje svoje organizacije investirati t Obrambne bon-de in znamke (Defense Stamps), serije F in G. «KATOLIŠKI* PARTIZANI (Nadaljevanje s 3 strani) kako naj narod ostane katoliški, ako neha biti narod?" • e e Gornje besede je torej pozimi leta 1941 napisal slovenski duhovnik in jih objavil v vodilni slovenski katoliški reviji "Čas." Nanašale so se te besede na preteči napad na Jugoslavijo po Hitlerju. Janžekovičev članek pač dovolj kaže, kakšno je bilo razpoloženje med slovenskimi katoličani na primer vojne. Janžekovič je s svojim člankom (prav za prav sta bila dva) vzbudil v narodu velik val navdušenja. Podobno so pisali drugi katoliški listi, pa tudi ne-katoliški. Za primer vojne to-rež ni bilo nobenega vprašanja med Slovenci, če se bodo branili ali ne. Da je res bilo tako, so podazali poznejši dogodki—ves narod se je kot en mož odzval klicu na obrambo ... Zdaj. pa želim opozoriti na nekaj drugega, kar je pa zelo važno v tej zvezi. Ko so se slovenski katoličani takole navduševali za obrambo svoje zemlje, niso niti malo mislili, da bo Jugoslavija tako brž razpadla!!! Nasprotno! Bili so prepričani, da se bo ubranila, zakaj pričakovali so, da jim pridejo zavezniki od juga takoj v obilnem številu pomagati! To upanje jih je bridko prevaralo. Jugoslavija je šla v franžo»v nekaj dneh, Slovenija je bila skoraj čez noč v rokah tujcev in razdeljena med tujce. Kaj sedaj? Slovenskemu človeku, zlasti katoličanu, so še vedno odmevale v ušesih krepke Jankovičeve besede. Nastalo je pa vprašanje: Ali je Janžekovič pisal samo za primer vojne z osiščem ali tudi za primer, ko bi bila Slovenija, podjarm-jena??? Qb tem važnem vprašanju so se mnenja delila. Nekateri katoliški. in tudi nekatoliški orientirani Slovenci so se oklenili mnenja, da je v tedanjem položaju, to se pravi pod okupacijo, še vse res in še vse velja, kar je napisal Janžekovič in drugi taki pisatelji. Drugi so bili, ki so dejali: ZDAJ to ne velja več, saj ne more veljati, zakaj oborožen odpor je za enkrat nemogoč—razen če hočemo res skoraj ves narod spraviti predčasno v grob! In se je zgodilo, da so nekateri katoliški Slovenci poslušali bojne klice Osvobodilne Fronte ter šli v hribe, dočim so drugi poslušali svareče opomine bolj treznih ljudi, ki so propagirali misel, da se je treba najprej na skrivnem dobro pripraviti z organizacijo, pa udariti šele takrat, ko ne bo mogel nihče reči, da je prezgodaj. To so zlasti storili pod vtisom svojega razočaranja, ki so ga doživeli s svojim prevaranim upanjem na izdatno takojšnjo pomoč od strani Zaveznikov ob izbruhu vojne. Razume se, da je zlasti mladina, ki je bila najbolj razočarana radi poloma Jugoslavije, rajši poslušala plamteče klice na takojšnji odpor. Razume se, da se je dala zvabiti v hribe v lepemu številu tudi katoliška mladina. Ni pa pričakovala ta katoliška mladina, da bo padla v hribih pod komunistično vodstvo, kot se je, žal, pozneje zgodilo. V naslednjem članku bomo videli, kako se je pozneje naredil razdor med tistimi katoličani, ki so se potegovali za takojšen oborožen odpor. In bomo pogledali v oči tudi nadaljnim vzrokom, zakaj je najti med partizani tudi katoliško usmerjene ljudi. Naj k sklepu pripomnim, tole: Iz Snojevega pripovedovanja vem, da je vse te in take stvari pripovedoval Adamiču. Tudi o Janžekovičevem članku v "Času" je bil Adamič poučen. Kljub temu nima za kato- IZ LJUBLJANE P. Bernard Ambrožtt OFM, Najnovejše ga imenujem zato, ker sem ga prejel šele 13. septembra, 1943. Drugače je pa precej staro, saj je bilo pisano v Ljubljani dne 30. aprila, 1943. Tako dolgo je torej ta pošta hodila. V pismu je največ privatnih zadev, ki se tičejo mojih ljudi tam in takih reči. Nekaj tega bi bilo zanimivo tudi za javnost, toda sam Bog ve, če je danes—še kaj res, kar berem v tem pismu. Nekaj je pa o—partizanih. Pa ravno sedaj, ko sem izvlekel na dan razna prejšnja poročila! Kakor da bi ne imel še dovolj tega materiala .. . Vendar je par reči, ki so nove tudi meni in ki spadajo v celotno sliko, ki jo itak te dni podajam javnosti v vednost. O mojih domačih pravi pismo: "Ne stradajo še ne, so pa v vedni negotovosti, da jim komunisti vsega ne izropajo. Ti pridejo enkrat k eni hiši, drugič k drugi, in odnesejo vse: Živež do zadnjega, vso obleko, obuvalo, živino in sploh vse. Ta teden so tam v bližini na ta način izropali dve hiši. Gabersko cerkev so požgali, zvonik pod-minirali in p o r u š i 1 i. Enako hruševsko cerkev požgali. Kupola se je zrušila. Pa prav tako več drugih cerkva po deželi." Ti dve cerkvi sta bili podružnici fare Dobrova, obe v neposredni bližini mojega doma . . . Dalje pravi pismo: "Dobrovčanov je malo doma. Nekaj jih je šlo med partizane-komuniste." Kje so drugi, pismo ne omenja. Toda vem iz prejšnjih poročil, da so jih veliko odgnali Lahi v internacijo. Le kaj je s temi interniranimi Slovenci v Italiji sedaj, ko so Nemci zasedli vse kraje, kjer so bili naši zaprti v mnogih tisočih . . .??? Toda še več iz današnjega pisma: "Nikdo nima pojma, koliko gorja so prinesli partizani nad naše ljudstvo. Ko je bila mera prepolna in ljudstvo ni moglo več tega prenašati, so se organizirali in zaprosili za orožje v samoobrambo svojih domov. Ustanovili so vaške straže. Kjer. so te, tam je ljudstvo zopet v miru in lahko gre delat na polje. Tudi na Dobrovi je že ustanovljena. Morda bo v kratkem tudi v Gaber ju in na Hruševem, potem bodo Vaši domači zaščiteni pred temi tolpami, ki kradejo, ropajo in požiga j o, družine naših kmetov pa puščajo v največji bedi. Cele vasi so že uničili. Koliko so pa naših ljudi že pomorili po njihovih domovih, tega niti še ne vemo. Tudi otrokom ne prizanašajo. Največje gorje, ki je prišlo nad naš narod, je partizatistvo, ker vse to vodijo skrajni komunisti. In ti ne pobijajo samo, ampak svoje žrtve mučijo. Našle so se žrtve brez oči, brez ušes, s polomljenimi udi, brez prstov, brez jezika, brez kože na glavi." ♦ * » Toliko navajam iz pisma. Brez ovinkov povem, da mi ga je pisal duhovnik, moj redovni sobrat. Razume se, da razni Adamiči že zato ne bodo nič verjeli, ker je pismo napisal "klerikalec," menda celo kak "klero-f ašist!" To je za Adamiče dovolj, da na vse to odgovarjajo z "laž, laž, laž" ... kot je nedavno tega nekdo na neki seji kričal . . . O, kako rad bi tudi jaz videl, da bi bilo vse to in tako—laž! Ker pa popolnoma gotovo vem, da ni laž, zato sem se lotil neprijetnega dela, da pokažem naši javnosti, kako silno slabo uslugo napravi ja j o slovenskemu narodu Adamiči, ki bi radi še nas amerikanske Slovence speljali v proslavljanje parti-zanstva in nas pridobili za "moralno in materialno" podpiranje partizanov-komunistov! iZato proč z Adamiči iz vrst slovenskih Amerikancev, kamor so se nam vrinili z lepimi besedami o slogi, v mislih so pa imeli—izdajstvo! ličane v domovini nič drugega, ko besede "izdajalci," "klerofa-šisti," "kolaboristi" itd. To je "pisatelj" Adamič! Novi grobovi v Sloveniji (Posneto iz ljubljanskega Jutra z dne 28. marca 1943.) Za vedno je zapustil svojce višji železniški uradnik v pokoju Anton Selan. Za njim žalujejo soproga, hčerka, sin in drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo ranjkega spremili v pondeljek ob 14:30 iz kapele sv. Antona na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Preminil je Ivan Klanšek. Pogreb bo v pondeljek ob pol 16. iz kapele sv. J.aneza na Žalah k sv. Križu. Daleč od doma je umrla dne 8. t. m. Terezija Ličenova, rojena šaharjeva. Pokopali so jo 10. marca na pokopališču v Tramo-šnici pri Bosanskem šamcu. Dne 16. februarja je po kratki in hudi bolezni umrl vinski trgovec, posestnik in gostilničar g. Ferdinand Vode. Pokojnega so položili k večnemu počitku na župnijskem pokopališču v Komendi. V visoki starosti 86 let je zapustila svojce. Marjeta de Lagh. K večnemu počitku so nepozabno pokojnico položili v soboto na farnem pokopališču v Dol. Toplicah. Iz ameriškega časopisja Boji v Jugoslaviji New York.—Dne 30. avgusta je poročal New York Times, da so jugoslovanski patrioti pretekli teden napadli iz nenada letališče v bližini Sarajeva in uničili na njem 24 nemških letal, med njimi več bombnih aparatov. To vest je prejšnji dan prinesel londonski radio v oddaji, katero je zabeležil Columbia Broadcasting System. Dalje je poročala ta radio postaja, da so patrioti v-tem okraju pognali v zrak vlak, poln nemških vojakov, ter izvršili več napadov na železniške objekte, s katerimi so uspeli popolnoma odrezati Sarajevo, najvažnejšo strategično bazo v teh krajih, od Beograda, Zagreba in od morja. "Na Hrvaškem pa so patrioti zasedli mesto v bližini Zagreba, ter ob tej priliki osvobodili precejšnje število političnih ujetnikov, ki so bili tam internirani. "V dveh drugih krajih so patrioti uničili 26 lokomotiv in vrgli iz tira 23 vlakov, pri čemer so se koncentrirali največ na vlake, ki transportirajo žito v Nemčijo." • ZNIŽANA ° STAROST VOLILCEV V državi Georgia so imeli dne 3. avgusta volitve za več amendmentov k ustavi te države. Med drugimi je bila z veliko večino sprejeta tudi točka, da se daje volilno pravico vsem osebam, ko dovršijo 18. .leto. Država Georgia je torej prva v tem oziru, ki je znižala prejšnjo predpisano starost 21 let na 18 let. Vsled tega bo lahko pri prihodnjih narodnih volitvah volilo do 160,000 oseb, med temi bo seveda tudi mnogo vojakov te starosti. Iz Washingtona, D. C., se poroča, da bo ta izredni slučaj gotovo prišel pred kongres, ko se koncem septembra zopet sestane in se bo skušalo starost na enak način znižati za vse ostale države naše Unije. BAJTARJI Spisal JAN PLESTENJAK 'Fantje, le pijmo za pošten ko čudno omotično, kot da bi se denar!" je siknil Pretegnjenčev Tine, čigar pesti niso bile mehke. "Tako je!" je zbadal tudi ja-ka. "Francka, Štefan vina!" je velel Cene in vrgel na mizo šop zmečkan ih stotakov. "če nam zmanjka, imamo pa kredit, ali ne, Francka?" "Se kolcalo se ti bo po njih, uš presita," ga je uščipnil Zmr-zlikarjev Jurij. Cene je že vstal, da bi se znosil za tako žalitev, pa ga je tovariš potegnil nazaj. "Cene, nikar, ni varno. Ne poznaš jih!" mu je šepnil. "Prekleti bajtarji!" je zaklel Cene in objestno spravljal bankovec, češ, mi imamo, pa vi pokažite. "Da, bajtarji smo! Pa imamo več v glavi kot poškricani grun-tarji, ki so pijavke, ker bodo gruntom kri izpili. Saj niste nič! Med delavce ne marate, ker vas je sram, gruntarsko delo vam pa smrdi," je vrelo iz Jaka, ki je stiskal pesti. Stisnežev Jaka je bil še najbolj miren in preudaren fant in se je prisedel k Jaku. Oba sta si bila še izza šolskih klopi najboljša prijatelja. "Jaka, pomiri se, le boja nikar. Saj se jih ne bojimo, lahko imamo pa smolo, ali preveč dobiš, ali pa preveč daš! v Oboje je slabo!" ga je pregovarjal. Cene pa je dobival pogum. "Golazen bajtarska, beraška. Kadar vam voda v grlo teče, smo gruntarji dobri, kaj?" "Za take še ne zmrdnemo ne, kot si ti!" se je razvnel Zmrzli-karjev Jurij. "Ovaduh, pijavka delavska, zakaj si pa v Kranju bil ponižen kot pobit kuža," ga je zbodel Jaka, ki je že davno iskal prilike, da mu pove tudi to, kar ga je najbolj bolelo. "Komunistični agitator!" je zarežal v jezi Cene in kot bi trenil, so vsi z njim vred zginili pri stranskih vratih. Jaka se je spomnil žgočih papirjev, ki jih je zakopal na dno skrinje "Pij, Jaka! li tovariši, ki niso poznali njegove prave bolečine. Mislili so, da se v njem preliva- in preriva jeza, ki ni mogla uveljaviti svoje volje in svoje moči. Jaka je nagnil kozarec, in še, še. V zategnjeno hribovsko pe- so ga nagovarja- bil čez mero napil. Ko je odprl oči, ki so bile trudne in nekam zaslužene, je šele začutil, da je slab. "Saj sem zaklan," je zmedeno pomislil, ko so se v snegu pokazale krvave lise in je bila lopatasta roka vsa pokrita s strjeno krvjo. Glava ga je bolela od udarca. Hotel je vstati, pa se mu je zvrtinčilo; kot bukov trš se je sesedel v sneg. Obšel ga je strah "Saj še zmrznem tukaj! Kako naj prikličem živo dušo." Zazeblo ga je in stresal se je po vsem životu. Slišal je o pljučnici, njegov brat Janez jo je že imel, slišal je o strašni smrti ljudi, ki zmrznejo pri popolni zavesti, in nehote je začel moliti. Z zdravo roko si je podvihal suknjič, da ni sedel prav na snegu, ranjeno ro ko pa je stiskal k sebi, da bi jo ogrel in obudil k življenju. " Reza se je tisti dan zamudila v Loki, posebej pa še za Kamnit-nikom pri konjederki, ki ji je va rila zdravila za bolno mater. Zelišč in mešanic ni bilo ne konca ne kraja, da je bila Reza že na trnih: "Kaj poreče Jaka, ko me ne bo našel doma. Vlači se, bo rekel. Ali se spodobi, da gre mla do dekle samo po samotni grapi, pa še ponoči," si je očitala. Vzela je zdravila, pa misel na bolno mater je ugasnila, upanje na zdravilno moč konjederskih zelišč se je razmeglilo, le misel na Jaka se je oklepala njene duše. Reza se v mestu nikjer ni ustavila. Luna je svetila, pota so ji bila znana in strahu ni poznala Ko pa je zavila v Hrastnico, je pred vsakim znamenjem zmo. lila očenaš za njega, ki jo je misel nanj morila in nekam čudno ji je zastajala noga, čim dalje v dolino se je pogrezal njen korak "O moj Bog, o moj Bog!" ta vzdih jo je ustavil. Prisluhnila je, zgrozila se je, toda glas ji je bil znan, čeprav je bil sedaj iz mučen in čudno izstradan, izsušen. "Ljudje božji, pomagajte!" je še slišala in nagloma razumela. "Jaka, Jaka, za božjo voljo, kaj ti je, Jaka!" Divjala je v smeri, odkoder je prihajal klic na pomoč, pozabila je nase, na Hrastnico, na sneg, na vse. Na ovinku je ležal Jaka, se tresel od vročine in mraza in okrog njega je bilo vse krvavo. Reza je pokleknila k njemu, v sem je vnašal tudi svoj hreščeči j luninem svitu spoznala, da je ra-glas. (njen, spoznala tudi, da mu je "Fantje, zapojmo še eno, po- glava zatekla, tem pa pojdimo. Nedelja je na- "Vstani, Jaka, jaz sem pri te-ša in za svoj denar smo pili," je! bi," mu je klicala, Jaka pa je vreščal Zmrzlikarjev Jurij. j hropel in šele, ko mu je s svoji-"Zapojmo, zapojmo!" je jec-! mi rokami ohladila čelo, je odprl ljal Tine, ki je že dremal. ; oči in debele solze so se mu vlile. Peli so in že vstajali ter se po-j "Reza, ti si!" slavljali. i "Vstani, Jaka!" mu je prigo- "Fantje, še se oglasite!" je va- varjala v joku in ga sama sku-bila Maževka, ko so se motali iz šala dvigniti, gostilne. Pod rokami so se pri-' "Ne morem!" jeli in fantovsko razposajeni ko- "Moraš. Saj mi še zmrzneš! rakali skozi mesto, dokler niso!Le kdo te je, kdo, povej mi! bo nič hudega. Najprej me je po glavi, potlej me je še malo sunil," je tolažil njo in samega sobe. Izmučena, prepotena je pripeljala čez kaki dve uri svojega ljubljenca v bajto. Z amiko mu je izprala roko — rana je bila silna. Z velikim nožem je bilo prerezano mišičevje, da je zareza na dolgo in široko zijala. Na glavo mu je navezala v mrzlo vodo namočeno ruto, mu postlala pri peči in mu stregla kot usmiljeni Samaritan. "Ali si huda name?" jo je tiho poprašal, ko je morala počivat k materi. Stisnila mu je roko, na njegovo lice pa je zdrknila njena vroča solza. ' Drugi dan je o nezgodi obvestila Jakovo mater in Kopača. Materi je kar sapa zastala, s predpasnikom si je zakrila obraz in se glasno razjokala. Čez dva dni se je Jaka vrnil domov, z njim je bil tudi Kopač. "Prekleto dobro ga je šavsnil," je zatrjeval, "ampak takega hru sta ne stre tako hitro. V dobrem tednu bo že hlode pehal," je govoril materi, ki ni odmaknila oči od sina, ki je bil bled in kar splahnjen. Vendar se jc roka dobro celila, otek je ponehal in prsti so se že pregibali. *'Bo že, bo že, Jaka, le koraj žo! Dobro, da veš, kdo te je. Ne bo poceni ta reč. Za nož so sedaj stroge kazni," je ogovarjal Jaka. Ceneta so tedaj že odgnali žan darji. Ko je iz zasede otflal Ja ka, mu je kri kar zdivjala. Izzival je povsod in nevarno zabodel Bidetovega Janeza. Vdano je sledil orožnikom, v duši pa koval maščevanje: "Jaka, tudi ti prideš za menoj, le brez skrbi bodi! Komuniste tudi zapirajo, pa še kako radi. Boš vsaj občutil, komu si vrgel v obraz ovaduha!" Ko so ga gnali skozi vas, je obraz zakrival s klobukom, d« bi ga ljudje ne spoznali. Tiho je klel svojo sramoto.U ! X. Dnevi so bili čisti in povsod je dišalo po pomladi. Po rebrih, kamor je sonce razkošno sipalo toploto, so se pojavile zelene ja se. Tudi bajte so postale nekam večje, prej so bile kar stisnjene vase kot prezeble kokoši. Jaku je bilo še to za zdravilo. Posedal je pri oknu in gledal v hrib, v grapo, vse tja po vijugastih potih, ki so peljale k njej. Reza ga je zdaj pa zdaj obiskala, a Jaku je bilo to premalo. Bil je nebeški dan. Sonca na kupe, vriskajoča pomlad je lezla iz zemlje, iz drevja, oplazila je bregove, rebri in vrhove, zdaj zdaj ozeleni macesen, bukev, breza, vzcveto slive pod okni, češnje v rebri in potem — no, potem ... tu se je Jaku misel ustavila, preveč sreče je občutil . . . Reza ... in potem ... se vzame-va ... se je izmotala misel, da je Jaka oblila rdečica, "Jaka, Jaka, žandarji gredo!" je privpil Jernač v vsej sapi in debele solze so mu tekle po licih. Mati je bila v hlevu, žandarja sta že stopila v vežo. "Ali je vaš Jaka doma?" sta vprašala mater, ki je bila vsa zmedena prišla iz hleva. Slišala je Jeraača. "Doma. Kaj bi radi z njim?" "Mamica ,to je naša stvar. Pogledali bomo, kaj vse ima doma vaš sin." Mater je zazeblo. "Odženo ga!" je zavpila v njej temna slutnja. žandarja, z njima je bil tudi občinski mož, sta stopila v hišo, kjer je sedel Jaka. Bil je bled, ustnice so mu trepetale in pred očmi so mu migotali drobni oblački, da ni razločil obrazov žandarjev in postave občinskega moža. "Pisanje smo dobili in pregledati moramo vse tvoje stvari. Ali nimaš kakih letakov? Po pravici povej, bo kazen milejša," ga je bodril žandar in občinski mož mu je pritrjeval. "Imam neke papirje, pa še da nes ne vem, kaj se tam piše!" je izjecljal Jaka in živo mu je stopil pred oči Dorče, ki mu je uka zal: konfuzijo med Italijani in Nemci v Jugoslaviji, ki je nastala po kapitulaciji Italije, in o spopadih med njimi. Partizanske gerilske grupe, ki jih tvorijo Hrvatje in Srbi, kontrolirajo hribovite pokrajine v Bosni in Dalmaciji, med temi strategične višine nad Banjo Luko. Gerilci so utrdili svoje pozicije in celo vzpostavili promet na nekaterih železniških progah, katere so razbili, ko so bile v osiščnih rokah, sedaj pa služijo njim. V nekaterih jugoslovanskih krajih so se italijanski vojaki pridružili gerilcem v napadih na nemške vojaške posadke. Gerilci in Italijani so v akciji proti Nemcem in hrvaškim ustašem v Karlovcu, Ogulinu in v vaseh ob progi, ki vodi iz Zagreba do obrežja Jadranskega morja. Poročila trdijo, da se hrvaški vojaki več ne navdušujejo za Nemce in da jih je več sto de-zertiralo iz armade in se pridru žilo gerilcem. Samo v zadnjem tednu je čez 500 hrvaških vojakov dezertiralo, 300 iz garni zije v Bdnja Luka. S seboj so vzeli orožje in vso bpremo. Brož, vodja partizanskih ge-rilcev, s katerim so zavezniški častniki navezali stike, je znan tudi pod imenom "Tito." Nemško vojaštvo kontrolira obrežje od Trsta do Črne gore. V centralni Bosni se vrše spopadi med Mihajlovičevimi gerilci in oddelek nemške in bolgarske armade. Gerilci so v teh spopadih ubili čez sto sovražnikov. Iz poročil je razvidno, da so Nemci pričakovali, da bo Italija kapitulirala. 2e v zadnjih dneh avgusta so nemške čete začele odhajati v obrežne kraje ob Jadranskem morju. Poročilo iz Hrvaške London.—(ON A) .-—Hrvaški politični predstavnik je 9. septembra izjavil tukaj, da okupacija Dalmacije hrvaškemu kvizlingu Paveliču ne bd prinesla simpatij v narodu—obsojen je, da izgine kot je izginil njegov bivši mojster Mussolini. Juraj Krnjevič, predstavnik hrvaške kmečke stranke in do pred kratkim tudi podpredsed- SMRTNA KOSA Joliet, ///A-Dne 13. septembra je po enoletnem bolehanju na svojem domu, 623 N. Broadway umrl znani rojak John Langenfus, po poklicu brivec, star okrog 65 let in doma iz vasi Ulaka pri Velikih Laščah. Svoj obrt kot brivec je vršil v tej naselbini nekaj nad 30 let; prejšnja leta je imel svojo brivnico na N. Chicago St., zadnja leta pa poleg svoje hiše na N. Broadway. Zapušča soprogo Mary in dve hčerki, Alice in Irene. Pokopan je bil po katoliškem obredu na pokopališču sv. Jožefa. Njegov 68-letni brat Louis je pa umrl letos dne 26. julija v Clevelandu, Ohio. Naj v miru božjem počiva, prizadetim naše sožalje. Poročevalec. Zavezniški častniki pri Mihajloviču Kairo, Egipt.—Jugoslovanski viri poročajo, da so zavezniški vojaški častniki v glavnem stanu generala Mihajloviča in Josipa Broža in da skupno izvajajo načrte glede koordinacije gerilskih aktivnosti proti nemški okupacijski sili in da so ti v soglasju z zavezniško vojno strategijo. Poročila omenjajo VLOGE v tej posojilnici anrorane do $5,000.00 po Federal Savings a Loan Insurance Corporation, Washington, D. C. Sprejemamo osebne in druitvene vloge. LIBERALNE OBRESTI St. Clair Savings êc Loan Co. 6235 St. Clair Avenue - HEnd. 6570 CLEVELAND 3. OHIO Cene!" O Cenetu je slišala,| saj ji je Jaka pripovedoval o i njem toliko slabega. Reza je bila močna, prava hri-, kovska ženska, ki bi Jaka ne bila; pustila v snegu za nobeno ceno zavili na Hudičevo brv. Slapovi j so jim prevpili pesem in govorico in še odmevov svojih korakov niso slišali. Na križpotju so se prijatelji poslovili. Jaka je moral dalje po Hrastnici, Zmrzlikarjev Jurij in če bi si ga morala oprtati na-desno v hrib, onadva pa levo. Po- j hrbet. dajali so si roke, kot bi se zal "Poskusi na noge, ti bom po-večno razhajali. magala!" mu je dajala pogum. Čez nekaj trenutkov je Jaka Posrečilo se ji je, da se je Ja-slišal le žuborenje Hrastnice in ka dvignil. S težavo je šlo, pa odmevanje svojega koraka. j vendar. Trdo se ga je oklenila "Na, prekleti komunist, pa se i za zdravo roko in ga skoraj vle-sedaj posmehu j!" je čul Jaka v kla s seboj. trenutku, prav tako v trenutku pa začutil na glavi udarec. "Cene!" je še kriknil, razločno je namreč videl Cenetov obraz, potem se mu je zmeglilo. Po roki je čutil toplo tekočino, roka mu je postajala mrtva in mrzla. Nič ni Čutil mraza in prav nikakih bolečin. Vse je bilo ta- Jaka se je z gibanjem ogrel in tudi moč se mu je vrnila v noge. Glava ga je bolela in rokav se mu je lepil na ranjeno roko, ki je ni mogel premakniti. Mrtva je bila, tuja. "Da bi se ti le prisadilo ne!" je Reza glasno izrekla svojo skrb. "Imam dobro kri, sicer pa ne X^Se Garden Encyclopedia 1400 STRANI — 750 SLIK vtijo&no 260 FOTOGRAFIJ NAPISALI NAJBOLJŠI AME&lSKI VBTNAIl-8KI VEfiČAKI IN IZDAL K. L. D. SEYMOUR, B. S. A. ba hm knjiga, ki vaat nodi vsebina cela n-Me vrtnarskih knjig. Ta kajlg* Je bMJ >■»'»■>, va, kM htihll draga ntenka knjiga. ftsdW ss bosta in veseli boste, ko boste videli, kaka natančno va« [ID OAKDEN ENCYCLOPEDIA pond o vsaki — J—«J« podrob-' ▼ obdelovanja vrta. Kajigs je bila skrbno ssstavljena, tako da pattsss prav alt, kar ja aanimlvo ia potrebno m vrt. Kar jej lw kaj*. Ja Mla ras skrtae pedsknfleoo, tako da je vas popolna. Ja-t pa nataafiaa Ta Ja aeva iilnii priročna knjiga — abtiftis, priljudna la lahko raaamijlvaM Prsiskaalte Ja kar aajbolj astsafao ssial Prepričali ss boste, da »o MM ji THE GABOKN ENCYCLOPEDIA. Cena XABOÖITB PRI KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, . New York, N.Y. Cena te knjige je sedaj samo $3.50 ^ Naročite si dnevnik! V Clevelandu izhaja že nad 40 let slovenski list z imenom "AMERIŠKA DOMOVINA" V teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en SLOVENSKI DNEVNIK Ako se niste naročeni na ftij nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih. "AMERIŠKA DOMOVINA" je primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane samo $6.50; za pol leta $3.50, za četrt leta $2. Naročite si jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio NAROČITE IN ČITAJTE priznano najboljšo slovensko družinsko revijo "Novi Svet" ★ ★ ★ Prinaša zbrane članke, črtice in najlepše zanimive povesti. Posebno je zanimiv "SLOVENSKI PIONIR," ki prinaša zgodovinske podatke slovenskih naselbin in slovenskih družin v Ameriki. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez tega zanimivega in pomenljivega slovenskega mesečnika. Stane letno za Ameriko $2; za Kanado $3. Naročnino sprejema: ★ ★ ★ "1011 SVET" 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 01. nik jugoslovanske vlade v izgnanstvu, je dejal: "Kar Pavelič danes počenja na jadranski obali, so le Čini desperada, ki dobro ve, kaj ga čaka. "Hrvaški narod se raduje radi padca imperialistične Italije in se pripravlja na odločilni trenotek, katerega je pričakoval, odkar je bil Rommel poražen v severni Afriki." Pavelič je dal svoji od Nemcev kontrolirani in pokorni ar-armadi povelje, da vpade in zasede dalmatinsko obalo, ki se je prej nahajala pod italijansko okupacijo. Kvizlinški hrvaški vodja je v pogledu te zadeve zavzel stališče, da hrvaške čete v Dalmaciji odvzamejo Italijanom ozemlje, katerega so se bili polastili po krivem, na tatinski način. Krnjevič je dodal: "Hrvati vedo, da bodo po dolgih letih trpljenja in nesigur-nosti pod nasilnimi režimi vendar enkrat dosegli cilj svobode. Radi tega pa so tudi pripravljeni v tem zgodovinskem tre-notku storiti vse, da olajšajo zavezniško nalogo v sredozemskem prostoru." ZABAVNI KOTIČEK Vabljiv oglas, ali: Srečni Newyorcani (Križkraž) Skoro vse slovenske liste zasledujem, berem iste; če je kaj posebnega, pa izrežem, to se zna. Čitam v njih za kratke čase, vse novice in oglase. Naj o nekem tu povem, bralcem v zabavo vsem: Narod naš povsod res biva, z delom raznim se preriva širom naše Unije, lahko Kranjca najde se. Tamkaj v newyorški državi kraju Babylon se pravi; tam živi Slovenec naš, morda ga celo poznaš? S farmo svojo se ukvarja, stala mnogo ga denarja; tam živali vse redi, kar doma se jih dobi. Lojze Pirnat to je znani iz Domžal, tam pri Ljubljani, mož odločen narodnjak, Newyorcan pozna ga vsak. V "Glasu Naroda" se čita, farma ta da znamenita, živa roba njena le, — narodu na prodaj je. Le Slovencem jo prodaja. "Pridi ponj o sem, do kraja, al' pa rabi telefon: 1231-R Babylon." Ovce, zajci in kozliči, pujski mladi in prešiči, goske, race, čikence, se pri Lojzetu dobe. Ce prodaja še kopune, purmane in pa koštrune, tega v oglasu ni; treba ga bo vprašati. Škoda, da slovenska farma ta, za nas—ko vsakdo jamra— bliže Clevelanda ni, pa bi vse pokupili! Srečni newyorški rojaki, ste ob priliki res taki, letošnji Zahvalni dan, vam bo lahko praznovan. Tu, pri nas pa le skomine bomo imeli in pa sline tekle bodo ko na vas misel poj de oni čas. Saj kozličeve pečenke, naše elevelandske ženke dobro ne poznajo še; kje naj isto sploh dobe? Boljše zdaj meso dobiti — tukaj, moraš se potiti; vampi, jetra "vinarce," to zdaj naša košta je! "The Spirit of a 'Rejuvenated K.SKJ" $355,000.00 FOR THIRD WAR LOAN... Supreme Secretary Joseph Zalar reports that the K. S. K. J., parent organization, has purchased $355,000.00 in War Bonds during the current Third War Loan Drive. The figure will be augmented, reports Secretary Zalar, if more funds are available for investment before the month is over. KSKJ lodges and individuals are requested to inform Secretary Zalar the amount of Third War Loan Bonds purchased by their lodges. Individual members will please inform their secretaries of individual purchases, and secretaries are urged to forward the total figure, lodge and individual amounts, to headquarters. KSKJ headquarters is not interested in the names of the purchasers, but solicits information on the amount to determine to what extent the KSKJ and its members are backing their 3,185 men and women members in the armed forces. Please forward information to Secretary Joseph Zalar, KSKJ Bldg., Joliet, Illinois. INDIVIDUAL SCORES TOP AS JOUET PINSTERS LIFT SEASON CURTAIN j Joliet. 111. — The opening Butala. nite of the 1943-44 Joliet K. S. K. J. Men's Bowling League season witnessed a grand display of individual bowling brilliance. The team scores were average, but the individual scores were surprisingly high for an opening nite. The individual highlights of the eve- Odds Here and There . . . The opening ball rollers must have really practiced all summer, for Father Butala and Gene Tezak scored strikes while Joe Zalar Sr., tripped nine pins over . . . this must have been a good pre-view of the individual high scores to ning were the 269 game rolled follow sure were a lot of by Andy Kludovic of the Eagle team and the 612 series rolled by Frank Ramuta of the Peerless Printers. White Front Liqucrs Top Peerless Printers in Two Gaines Last year's champions, the 200 or better games ... as follows: Andy Kludovic 269, Frank Ramuta 239, Rev. Butala 216 and 203 (a double), John Churnovic 215, John Az-man 203, Tony Lilek 200, and Tony Buchar 200 . . . Frank White Front Liquors, got off to j Ramuta duplicated his last sea-a flying start by taking twopon's scart by picking up a 600 games from the Peerless Print- [¿>r better series with his 612 to-ers on scores of 861. 837 and'tal ... he can really mow 740 to 817, 821 and 859. The ¡them down with his left wing White Fronts were paced by • • - .we welcomed the new-Johnny (Good old 679) Bluth's j comers: Bernie Kambich, Jim-578 and Doc Zalar's 528 series, ¡my McTee, Tony Lilek, Marty while the Peerless Printers ¡Slack, Doe Zelko, Paul Lau-were paced by Frank Ramu-jrich, Ed Stark, Nick Polansic, ta's 612 series (on games of and John Churnovic . . . it "OUR CORNER" Office of Juvenile and Women's Activities Lorain, O. — It was one of the most pleasant surprises I have had in a long time when I picked uf the Sept. 15th issue of the "Glasilo" and found on "Our Page" a decidedly new and most welcome feature, namely "Our Corner," under the initiative of Sister Frances Lokar of Pittsburgh, first assistant director of Juvenile and Women's Activities. My sincere congratulations to sister Lokar for her splendid idea, and may her venture be most successful. In order to have "Our Corner" as interesting as possible, we should endeavor to give it j be well aroused by the time of our kind co-operation and at- the next issue of "Our Cor-tention. Let us take a little of, ner,". wondering who will be our spare time (I know that ¡among her first contributors, there isn't very much of that j Who will it be? nowadays — seems to be ra-1 . Mary E. Polutnik, tioned for the duration, too) I Member of the Supreme and let us contribute it to-' Board. wards making "Our Corner" one of the most interesting features of "Our Page," as well as something that will be a credit to the women members of the KSKJ and a benefit to the Union as a whole. With so many of our boys and men in the armed services of the U. S. A., far away from home and loved ones, I am positive that they will enjoy reading about KSKJ activities from a woman's angle until the day when they will come home victorious to take up where they left off, and once again put their shoulder to the wheel in order to help man the ship of KSKJ activities. I know that my curiosity will OVERSEAS PROMINENT PIONEER EXPIRES No. Chicago, 111. — Frank J. Svete, Petty Officer 2nd Class, has been assigned to overseas duty with the Navy in the South Pacific. He is the son of Mrs. Rose Merlak, 804—10th St., and the late Frank J. Svete, Sr., former North Chicago City Alderman. He enlisted in the U. S. Navy in April, 1942, and went thru boot training at the Great Lakes Naval Training Station. After his training he was assigned to the district officers' personnel department where he was on duty for the past »15 months, up to the time of his recent transfer to his new assignment in the South Pacific. Salida, Colo — Louis Cos'tel- He came to Salida in 1900 to He is a member of st- Joseph lo, prominent Salida business- work in the smelter but soon LodSe> No. 53, Waukegan, 111. man, died at 7:45 p. m., Sept. afterwards entered the saloon 8 in the Rio Grande hospital, business. When prohibition He had been unconscious since ¡came he engaged in the garage • 9 a. m. that day following a business and the wholesale oil Will fFIEBRATE second stroke of paralysis. A business. He built the Costello | VfcfcMmMlk third stroke caused his death.! Auto Court, one of the finfest ¿Q||| JIIRIIFF He was 69 years old. automobile camps in the coun-, | Mr. Costello was one of tho try ! St L01118' Mo---The 40th most unique personalities ini Mr. Costello was an active anniversary of Sacred Heart of ■ the history of Salida. He en-'member of Holy Cross Society, Jesus Society, No. 70, will be gaged in many lines of busi- No. 217, KSKJ, and a member celebrated at the annual pic-ness, always with success, and of the KSKJ for 40 years. ,mc of the lodge Sept 26' ' he amassed a fortune. He had j Mr. Costello waq twice mar- The picnlc wl11 be held on traveled extensively and he ried. A daughter, Pauline, the the St JosePh- Croatian had a keen knowledge of hu-'only child by his first wife, man nature. died in 1921. After the death Born into a prominent family of his first wife, Mr. Costello lu"cb * be served- . in Lower Carniola, Austria, he married Louisa Chej-ow in Pue- . A full program of varied mu-was destined to follow a mili- bio in 1904, who survives him. Slc has be*n bll}?.di°r th® e7ue" tary career, but an injury to He is also survived by five nmg- The offlcials of the one of his* eyes in childhood, sons, one daughter, three ST. LOUIS LODGE BOYS, GIRLS GET INTO THE SWING OF IT The KSKJ Activity Group in Joliet has started its activities in real earnest. We have a very nice group of girls who are very active in all KSKJ activities. We also have a group of baton twirlers and a cadet corps. At this time I invite all KSKJ members to join in taking part in our activities. Members are also asked to invite their non-member friends. We can surely- convince them that there is no better fraternal organization than our KSKJ. By inviting your non-member friends you will acquaint them with our grand organization, and you will also help keep our KSKJ at the top. We hold a meeting every fourth Tuesday of the month, and practice every Tuesday at 7 p. m. We also appeal to the boys who are too young to be in the armed forces, for we are interested in forming a glee club. Some of our girls also favor organization of basketball and bowling teams. Isn't that an attractive program ? Baton twirlers, Cadet Corps, Glee Club, sports teams, will offer variety and choice. We hope that other communities will also Consider the plans we have made, and if possible, to adopt them. Joliet challenges all Illinois KSKJ communities, for we want competition. Waukegan, La Salle, Chicago, South Chicago, and all others, let's start the ball rolling. Others will follow if we give them a good example! The older boys in service who are fighting for us expect us to keep the KSKJ going in full swing. Women of the KSKJ, let's do it! There are many interesting activities for girls and boys, six years of age and older. Make your lodge or activity group become interested in these youngsters, members and non-members, and they will in turn become interested in the KSKJ. We are very proud of the Collinwood and Barberton Cadets of Ohio, and we do wonder how they are progressing. We also welcome suggestions, and hope that they will inform us as to how they became so successful. In Pittsburgh we have the very capable Frances Lokar encouraging KSKJ activities. I am sure that we will be getting very good reports from the East. et)me on out, boys and girls, get into the swing of it and help us keep KSKJ alive in every KSKJ community in the country! JEAN M. TEZAK, ' Director of Juvenile and Women's Activities, 461 Indiana Street, Joliet, Illinois. / OFFICIALS HELP CHI STEPHEN'S 50-MEN PIN LEAGUE GET INTO SWING < Church grounds, 12th and Russell Sts. Refreshments and J | lodge extend a cordial welcome to all members and their friends. There will be no ad- caused a change of plans. His grandsons and two grand-191. 239 and~182) and Marty sure looks like we'll enjoy an-jfather was captain of an Aus- daughters. A surviving sister other very successful season1 tnan warship and a personal lives in Texas. The sons are Arrangement and keep up the b o w 1 i n g \ friend of Emperor Joseph. Louis,- Jr., Julius, Albert, Ar- league activity ... for itjWhen Maximilian of Austria chie and Raymond, all of Sali- »ration are be^K maae bfJhe Slack's 504 series. The Eagle Store Overpower Avsec Printers The Eagle Store team took all three games from the Avsec home on leave inquires about Printers by scores of 722, 842 Arrangements for the cele- seems that every serviceman'was made emperor of Mexico, da, except Albert, who is in t t • __ _ _ •_____ _ i i rnn ^1/1/m* /"'i-.o.l-«!!«. fl I'TYMT CdrUI/lO of Worrnn Picnic and 810 to 708, 780 and 782. The Eagle team was led by Andy Kludovic's 580 series 269 game) and Tony Buchar's 501 series, while Will Kuhar's 487 series topped the Avsec scores. Slovénie Coals Whitewash the Tezak Florists it . . . and requests that the news of the different events and happenings be sent to him by mail ... so that he can follow up the progress of the individual bowlers and friends and hopes that he can soon Return to this life of peace and contentment with family and friends . . . after sizing up the The Slovénie Coals display-j personnel of the teams on opened unusual team strength topng nite, it seems that the tilts whitewash the Tezak Florists. will be close and exciting and in their series by scores of 852, ¡that any team has the chance 839 and 831 to 668, 779 and »to cop that coveted first notch 816. The Slovenics' 1 e a d e r s in the standings, and that there were Rev. Butala's 556, John will be a merry scramble for Committee, consisting the elder Costello acompanied army service at F*ort Warren, M. G. Seeman chairman, , . „ , . ^ , .. , Wirn ^ rj.i ,„„ , , . ,, Chas. Ruzicka and John Gra-him. Captain Costello was on VVyo. The daughter is Mrs. . a trip into the interior of Mex- Ruth Walsh of Wichita, Kans. bnan' Jr- when Maximilian was as- Mr. Costello enjoyed excel-' 0 TWO ORDAINED ICO, sassinated. Capt. Costello led lent health until he suffered a his followers on horseback heart attack six years ago. A New York City. _Recently through Mexico to the Amer-jyear ago the eye injury incur-1Q r d a j n e d tQ priesthood ican border, across Texas and red in childhood, necessitated were Rey Rudolph M. Macek, Kansas to the Mississippi riv-jan operation for the removal son of Mr and Mrs Macek 0f er, whence they entrained to ¡of the eye. The shock of the Czone park and Rev jeronim New York and returned to Au-, operation was severe and he F Sellak> 0FM son of Mr and stria. | did not regain his normal, Mrs Sellak of New York City. Mr. Costello was born in Kr-jstren2th» but he continued to: The mothers of the new ka (Carniola), Austria (later ¡work with his usual zeal until ¡priests are members of St. Yugoslavia) and educated at a the last- He was stricken Sept.1 Ann»g Society, No. 105, and the private school at Ljubljana.!6 while on duty at his tavern society is very proud of them. " spoke a half dozen lan-!and was taken to the Rio Gran-1 - 0 He guages. At the age of 17 he tired of de hospital, affected but His speech was he was able to NUPTIALS Azman's 518, and John Chur- '^fZZdu^Z^Z to ™ understood. The! New York City. - With best novic's 515 series, while the the individual standings as to;SCh0ol and came to the United _______^ „.„_ q* Ann'« srwiptv \r« Tezak Florists were paced by average, high game, and high states. After a brief sojourn series. Standings W. George Karl's 494 series. Famous Firsts . . . In the history of FAMOUS; FIRSTS of this bowling season, Slovenic Coals .... 3 the following names were in- The Eagle .......... 3 scribed: first strikes by Tony;White Fronts...... 2 Lilek and Tony Golobitsh (it Peerless ............ 1 looks like the Tonies have it); Avsec Prints ...... 0 first spare by John Bluth; first ¡Tezaks .............. 0 double bv Frank Ramuta; first -o____ turkey by Doc Zalar; first SECRETARY CHANGES 9 ' ADDRESS L. 0 0 1 2 3 3 in New York City he went to ¡Cleveland for another short Pct- ¡stay, and then to Joliet where 1.00.0 he worked in the steel mills. 1.000 He next went to Pueblo. The j .667 Cripple Creek gold excitement .333 was on and Mr. Costello went' .000 there to work in the mines. He j .000 went next to Leadville where ion second attack of paralysis was wishes St. Ann's Society, No. at 9 a. m. Sept. 8, after he had 105, announces the marriage eaten breakfast. He was un-'of member Miss Joanna Milo-conscious from that time until sevic of Jersey City, N. J., who death. | is now Mrs. John Corcich. Nup-_o__tials were performed Sept. 4, STUDIES MUSIC Cleveland, O. — Miss Mar- at the $ o'clock Mass in St. Nicholas Church, Jersey City. -o- I TO AWARD WAR BOND Kuhar, daughter of Mr. he became foreman of a mine, ¡and Mrs. Frank Kuhar, 1123 Joliet, 111. — Members of St.! The gold excitement in Alaska Addison Rd., has enrolled in Genevieve's Society, No. 108,: interested him, and he was one the Cincinnati Conservatory of are hereby notified that a $50 j four-in-a-row by John Churno- < - --------, . , vie - first lone string of strikes' Joliet, 111. — Members of St. of the fir.* in the Klondike Music, where she will pursue War Bond will be awarded at —six by Andv Kludovic; first1 John the Baptist Society, No. j rush. He returned to Leadville vocal and instrumental studies, the next regular meeting of the blow bv Will Kuhar- first split 143, will note that Secretary and worked for the Zaitz Mer- ML* Kuhar is a member of lodge, Oct 3, 2 p. m-, ** the Government lose or the losses were replaced in on first-class mail? 1815 by purchase of the ex-1 For the year ending June 30, tensive private collection of ex- ^40, the Government made a President Jefferson (6,760 vol-, P^t of $136,680,313 10 on umes for $23,950). The fire in first-class mail afterdeduct-1851 destroyed all but 20,000 a loss of $8,916,344.10 on out of a total of 55,000 vol- airmail. -0- A BIT OF GOOD ADVICE Man is a growth by law and umes. Is there a National Library in the United States? The Library of Congress on n°t a creature of artifice. A Capitol Hill, Washington, D. C., has through the years become in fact a national library, serving primarily the Members of Congress, and then the Government establishment and the public at large. When was it established? In 1800, with an appropriation of $5000 for purchase of books, and for fitting up a room in the Capitol to house them. How many volumes does the Library of Congress now contain? 5,828,126 volumes, on June 30, 1939, exclusive of 1,421,-285 maps, 1,221,333 volumes and pieces of music, 548,622 prints, and uncounted manuscripts. noble and God-like character is not a thing of favor or chance, but is the natural result of continued effort in right thinking; the effect of long - cherished association with God - like thought. An ignoble and bestial character, by the same process, is the result of the continued laboring of grovelling thoughts. Man is made or unmade by himself; in the armory of thought he forges the weapons by which he destroys himself; he also fashions the tools with which he builds for himself heavenly mansions of joy and strength and fear. A man's mind may be likened to a garden which may be intelligently cultivated or neglected, it must, and will,'bring forth. If no useful seeds are Is there anything unique I put into it, then an abundance about the daily Congressional Record? Yes. It is the only publication in the United States that is not censored by some per- t useless weed seeds will fall erein, and will continue to produce their kind. Just as a gardener cultivates his plot, keeping it free from son. The language of each weeds, and growing the flow- Member in the House and Senate is his own and no person has the authority to change it. In that way, the views of people from every section of our Nation are constantly printed in this publication. It covers practically every subject involving public affairs that is discussed. Every library, lodge, club or other place where publications and books are retained for use of Members should have the daily Congressional Record. It may be obtained for $1.50 per month while Congress is in session. What are the usual contents of the daily Congressional Record? It contains a verbatim copy of the proceedings in the House and Senate. It carries the speeches made by the Members, cyntains remarks inserted that are not made upon the floor of either House, contains notices of resolutions and memorials that are filed by the Members on different subjects, contains a synopsis of all the bills, that are introduced, all roll calls showing how each Member voted, the disposition of the business coming before the Congress and other important matters. It is impossible for newspapers to carry all the news. Much valuable information and news is found within the pages of the Congessional Record that is never referred to elsewhere. An index is printed every 2 weeks and furnished to each person who receives the daily record. To what extent do Members of Congress use their franking privilege ? The reports of the Post Office Department disclose the cost to the Government on all mail that is franked by Mem- ers, and fruits which he requires, so may a man tend the garden of his mind, weeding out all the wrong, useless and impure thoughts, and cultivating toward perfection the flowers and fruits of right, useful and pure thoughts. Man is the master gardened of his soul, the director of his life. Christ provides the seeds and fertilizes them with His grace. —Selected. A sailor walked into an auction shop as the auctioneer was asking for bids on a parrot. "$15.00," said the sailor. "$20.00," said another bidder. "$25.00," said the sailor. ' "$40.00," said the other bidder. "$45.00," said the sailor No further bids were heard, and the auctioneer said, "Sold!" The sailor took the bird and cage, passed over the money, and said: "That's an awful price to pay for a parrot. Can he talk?" "Can he talk!" exclaimed the auctioneer. "Why, sailor, he was bidding against you!" —:-0- CALLS FOR AFFIDAVITS ON DEMOLITION CLAIMS Cleveland, O. — Owners of property that has been destroyed, voluntarily or otherwise, between April 1 and October 1 of this year, must file an affidavit of such fact of demolition, or the property will continue to be assessed for taxes, Cuyahoga County Auditor J. A. Zangerle warned. ' Affidavits for statement of demolition may be obtained at the county auditor's office, room 24, in the Courthouse, Zangerle announced.