è H -v ✓ i ■0ŠŠAI J* letnik vii. 1962 VESTNI K številka 3 marc ZGODOVINSKI DOGODEK» !»BRONASTI TOLNAČ " i (Urednik "MISLI»i p, Bernard) ZBIRKà NOVIH PESMI, . Zložil jih je pesnik Humbert Pribao, ki živi -že nekaj let T Melbourau. Knjiga ima prav čedno obliko« Tisk in opremo je oskrbela slovenska tiskarna v Melbourau» Simon Spaoapan, East Brunswiok. Vse to je kar prijetna novioa. Vesela« Ne opraviči pa še naslova , ki smo ga dali temu poročilu» Zgodovinski dogodek« Ta naslov opraviči -pripis v knjigi sami ki se bere takoi Izdal in založil Slovenski klub v Melbourau kot prvo slovensko knjigo v Avstraliji. Tako! To je novioa nad novioami! Prva slovenska knjiga v Avstraliji Nikakor ni to prvi slovenski tisk - imeli smo že eoasopise, društvena glasila in podobno - tudi danes nismo brez tega« Imamo lastno mesečno '*re -vi jo" - list MISLI« . Skušanja uči, da vsega tegij ne bi imeli, če bi ne bilo med nami dobršne iaerioe - drznosti««« .Ne verjamemJ da bi namesto drznosti smeli reči in zapisati» podjetnosti« Knjige doslej nismo imeli, knjige j ki bi izšla v Avstraliji. 'In je še vedno ne binimeli J če bi Slovenski klub v Melbourau ne bi imel iiod svojimi člani in' članioarai - predvsem pa v odboru - drznih ljudi! Je pač -tako "med nami, da gola podjetnost ne zadostuje, tudi sam pogum je še premaio. Pridružiti se jima mora - drznost! ' Ta lastnost ljudi v Slovenskem klubu v Melbourau je še posebno očitna, če obstanemo ob dejstvu« Prva slovenska knjiga v Avstraliji prinaša -- pesmi! In ne morda pesmi, kot jih poznamo na primer iz pesniških^ zbirk '!Guriškega slavčka" - Gregorčiča. To so pesmi "moderne"J spadajo pač v novo doboi k± ima svoj okusi svoje občutjeJ svoje misli. Že sam naslor zbirke» Bronasti tolkač'hoče povedatif da je poteklo veliko vode po slovenskih rekah od takrati ko je izšla pesniška abirka Atona Hribarja pod naslovom» Popevčioe milemu narodu««« Na tem mestu nimamo namena ugibati j v koliko bodo te pesmi poprečnemu "avstralskemu Slovencu" užitne in prebavljive. Niti ne mislimo ziniti o njihovi rveni s splošno literarnega vidika. Obljubljena nam je ooena od drugod - nekje v tej številki MISLI jo T»oste našli, v Na tem mestu nam gre edino za toj da zabeležimo - zgodovinsko dejstvo» Avstralska Slovenija se je na lastni lehi pridelala krasen sad» prvo slovensko knjigo. In» to bi se ne moglo zgoditi brez drznosti pogumne sku -pine slovenskih ljudi y Avstraliji! Prav zares želitaoj da bi se ta drsnost izkazala za opravičeno. Izkazala za opravičeni)• Izkazala se pa boj če boste Slovenci v Avstraliji segali po knjdigi in jo sprejemali z ljubeznijo. / ; Naj pripomnim j da je v pričujoči Številki MISLI govor še o-drugih knjigah i boste že našli.- Morda kar preveč za eno samo številko. Kaj hočete , ko pa iz sroa verjamemo v beàede, ki smo jih oni dan brali nad člankom v nelcem slovenskem lis tu t KNJIGA - HOJA PRIJATELJICA.. In MISLI vara privoščijo - veliko dobrih prijateljio! vv ft* (Leopold Jauk, taj.) *** Ponovno naprošamo /vse tiste člane, ki še niso plačali članarino za tekoče leto, naj $o store brez odlašanja,•kajti z zavlačevanjem delate samo nepotrebno delo in stroške..Vsem oni, kateri ne bodo uredili ( plačali) članarine do petnajstega marca (15.3.62) bodo prenehali biti clini SKM dokler ne predplačajo članarine ravno tako ne bodo več sprejeli aprilske številke "Vestnika". Če pa, iz bilo kakega razloga, v bodoče ne želite biti člani Slovenskega kluba, Vas prosimo, da nam to sporočite (nar-vedete vzrok)•, *** Upamo, da nebo potrebno vzeti v roke rdeči svinčnik in črtati imena iz kartoteke članov 5 temveč da boste pretrgali nit zavlačevanja in storili Vašo člansko dolžnost do kluba. S plačavanjem članarine ne boste samo dokazali, da želite ostati člani Slovenskega Kluba, temveč boste morals no podprli tiste, ki že'dalj časa delajo za narodni blagor, da Slovenci imamo svojo organizacijo, da smo zastopanj, pri tukajšnjih oblasteh, ter da se prikažemo Avstralski javnosti kot narodnostna skupina. *** Računamo od t®bo dragi rctfak - inja - ne samo, da bi plačal članarino, temveč da bi privedel .v naš krog tudi Tvoje prijatelje, kateri so še danes neodločeni - tiste, ki se morda celo'jezijo na življenje. Reoi jim, da Slovenski Klub želi rojake združevati, ne glede na njihovo preteklo kariero. Je nepolitična organizacija in taka hoče ostati. *** ~ ' . Ce hočemo, da bomo uspeli na začrtani poti, je nujno potrebna podpora članstva- kot glavnega stebra - in tukaj živečih Slovencev na splošno Ce hočemo ohraniti matrin jezik mlajših generacijam je nujno, da organizirano delujemo na vseh področjih kot so to kulturno - oderske uprizoritve itd. Da poskrbimo, da bodo otroci slovenskih ktärsev anali brati slovens lo knjigo ter da se ne bc Hunbort Pribacs Bronasti tolkač (Pavla ililadinovič) Str. 8,9. I. .graduo križanka Str. 12 E '.bindranat Thakur in indijsko gledali.ee , (lladal j ovan j o) S,tr. 14 j 15, 16. Acz,uuru: (Hisonica za otroke) Str. 17, l8. VLSTL"IX je onomc-s čiiik. Urejuje ga J. ^apu. in,. 19 A'^e-ckett St., Kew, vric. xioko^ise počil-a j to naslov urednika. PO VIKTORIJI.. P. Bazilij O.F.M. * Naj najprej začnem "tam kjer sem zadnjič končal:pri krstih, kjer mi je v zadnji številki zmanjkalo prostoral Dne 6. januarja smo krščevali v cerkvi sv.Krištofa v Airport West. Tja sta prinesla h krstu svojo prvorojenko ELIZABETO DRAGICO Anton POKLAR in Ana r. Iskra izBullengo-rooka. - Isti dan je bil krst v družini Franca ŽERJALA in Stanislave r. Gorup v Yarraville: dobili so SANDRO. - Dne 13. januarja je bil krst pri Mariji Pomagaj v Kew, kamor sta prinesla sinka PAVLA Zdravko LAZARIC in Karolina r.Cucek. - Naslednji dan ( H.jan.) je bil krst v farni cerkvi v Pascoe Vale: tu pa je zajokala ROSE MAR IE GITTA, hòerka bivšega klubskega blagajnika Alojza KOZOLETA in Ane r.Pul-fer. -V družinici Blaža PRIBAZA in Elvire r.Sabadin v West Newportu so dobili hčerkico ZOFIJO, ki smo jo krstili dne 10. februarja. - Isti dan je bil slovenski krst tudi v St. Albansu, kamor sta prinesla h krstu svojo JOZEFINO NADO Anton SKOK in Marija r.Senkinc. - 18. februar beleži dva krsta na naših avstralskih Brezjah: SONJA je ime hčerki Josipa VARGLIEN in Vilme r.Janković iz Sandringhama. Prvo-rojenki dolgoletnega klubskega sodelavca Franca JANEŽI0A in Kristine r.Vekar iz Moonee P0ndsa pa je ime ALEKSANDRA. - No, to so nasi malčki. Naj jih Bog blagoslovi, družinam pa nase Čestitke! Saj pridejo v Slov. solo, ko bo čas? * Slovenske poroke so bile med tem časom tri: Dne 3. februarja sta se v cerkvi Srca Jezusovega v St .Kilda West poročila Alojz K0VAÒIÓ in Ema POŽENEL. Ženin je doma iz Skofljega (Župnija Vreme),nevesta pa je iz Godoviča pri Idriji. - Isti dan je v Newportu Franc STRUBELJ popeljal pred oltar Danielo GODEŠA. Ženin je bil rojen v Ljubljani, četudi je sicer iz Stične. Nevesta pa je bila rojena v Dolnjem Jezeru pri Cerknici in je pravkar dospela iz domovine. -Dne 10.februarja se je pri Sv.Avguštinu v Melbournu poročil Franc VARGA, doma iz Petisovcev pri Dol.Lendavi.Za ženko je dobil Ukrajinko Heleno PICHUR. - Sprejmite vsi trije pari nase iskrene čestitkel * Kot sem že zadnjič omenil, je bilo tudi izvršeno: SLOVENSKA ŠOLA je priredila otrokom kot nagrado za uspesno Prešernovo proslavo prijeten izlet v De zelo pravljic, Anakie. Seve&a. s je stvar ao nopovsera goto- * HüMBEHT PBIBACs EROTTI Tome Pavla ffi^ji^, kadar pbide radost v hišo' m , in ponuditi svetu avm „I % v,. . , saj s svoS òl0Venske Pei. PeSk ^** J žalost. Pesem pa je pesniku'leak J zSSje? ^ Utripi pesnifcovega^sroa od jeka jo na bronastem tolkaču sprva s kom^i SrSf roladeniske, ,še ne pokvarjene duše, toda že s -kapl^ ^ ^ ^T ìZJSe b0lj hitre^ prehitrega Jurljanja trde stva~ ZZ t T?' g0S,t0 k0t StrJena 111 SG 2 zamolklim bucanjem, t pesnem grozljivem valjenju izlije v ooean miru izkšenega, pohojenega, ra! £oonu?^in slovenskega desetaka, ki'z zSijo hico usihajooe raoci izmučene duše najde Boga., Z uvodno pesnijo je zbirka posvečena ramj slovenskim romarjem - -desetrakom», kol nas pesnik nazivlje. Nadaljnje pesmi so razdeljene v Pen t ^^ ~ Jađr° lepS Vide ~ izpoveduae'liubL tte mLdos?! ' J V3*"** ge "d6*0"* ne skaljena i tato W V drugem delu - Samote - premišljuje o žrtvah, ki jih je zahtevala domovxaa; ki ja raso prxnesle nobenega uspeha, in L hri^o Vašu^ « »Zakaj «em razdal svoj mir vetrovom...» In v'pozni uri spoznSja si še- blišča! raZOran° 1100 m t0pl° ***** ^ diSi P° cipresah poko- si rrZ ?r®tJeü? delu ~ Skaljene seiioe - njegovo pesom preveva vse močne 1-sa grozljivost in strah osamljene, razočarane duše, ki jo tlači mora no-gubljenosti in strah pred ljudmi. P ške dušenj n^\delU ~ ^ ^Ssti " so Pretresljivi klioi člove -rS tZli ^ nobenega upanja več m rešitev tega sveta, ki mu 'je -rak zlobe prezrl motane. In.vprašuje, se, ■ kdo je zakrivil iesrečo, ki ìedamM?'Pf0le^e ' ,,Pokole^> * - šla v pozabo ne^dno pred nami», odgovarja. Najbolj žalostna pesem v tem oddelku je »Samo Ibere jedro je premišljevanje o pomem in namenu človekat^ogu se skoraj posmehuje z besedami »...mogoče ml da smo dim iz pipo o'ivX uSeÌX l6S° m vesolja, brez misli ? ^rijeSem točmar^u» M ****** pefm v tera del» I» Je Gostilna p£ treznem SjTv posSe^ Je Z Ue0t0Vitj'°t "a trezen in^ doliva Zadnji del - Erod jutrnjo - vsebuje pesmi, ki se prežete * istemiVm " SP°?Tnfm ^ V »ajie mir''in .sproSje f^ ^ Bi5 mä ^minom», kjer pravi pesnik: »S*L je du "pSJT^W'. SJ-UŽataLkl in P^tirji pa .polešavajo v hol-du lip...Preden je odšel/ je obesil bič nad kamin..V» P_._VS0 zbirko Preveva svojstveno^ ki je lastna slovenskemu narodu. t jSJ? J,mouörn°ffi' P°udaf.pa, da v razumljivem slogu. (Sloveno! litinf^ Urcdnikom ^ öelu se čisto brez razloga teko trd* vratno upirajo moaerni"poeziji.) Oblika pesmi je svobodna, ritem pa v ca • VS0Ti d0t' T ***** Je ^irka-nastajala. HtuJterta iSbl- dih ^ Snfo^Erl^r^^ in OTerigono3ti« V ovojih notranjih spopadih sjeruto stvarnostjo ostaja pesnik vseskozi pri resnioi in, kar je osta Ja razumljiv. Njegove pesmi so občutene, nenarejene in SiSo I',,™? PrÌ'ZainJÌ pesmi M rokla» da 30 besede iskane, kar pa je cisto razumljivo, saj mu je navdih za pesem skrivnost Boga.' Njegove pesmi so izredno močne, bolečina je tako šiva, da zadene v živo» Rekla "bi, da je pesnika še mlad, tako mi dasta slutiti njegova ra-zočaranost in črnogledost, ki je pač lastna ljudem^ Id. so še globoko zagledani v svojo bolečino in bolečino najbližje okolice. Ha'kratko in prsrV preprosto'povedano« njegova pesem je krasna, ker je naša, in želeti je^ da bi vsi, posebno mi v Avstraliji, segli po njej PRIPIS; Pesniška zbirka EROGASTI TOLKAČ stane en funt in se dobi pri MISLI, oziroma na naslovus Slovenski Klub Melbóurne, 371 a Park St. Easti Princes Hill (Melb.) Vic. **************************** !_P ORTNE VESTI. (g. Pribac). ********* Slovenci, največja šahovska velesila? Pred'Rusi! Zmajevali boste, pa bo vendarle res.; Na svetu je 45 velemajstrov^ najmanj dva sta Slovenca - Pire in Vidmar, Ce vzamemo vpoštev/še mojstre in število prebivalstva, potem so Slovenci res svetovni prvaki. Sicer pa je itak študent Parma svetovni mladinski prvak. Torej, od tistega števila je 7 velemojstrov Jugoslovanov, 2 ali 3 Slovenca, * Na državnem prvenstvn v smuških^skakih^ ki je bilo v Črni 4 februarja je-zmagal Marjan Jemo z eno točko pred Slitarjem, tretji je bil Zajo medtem, ko.je Jene se poškodoval in izpadel iz tekme. Skakali so na 75m skakalnici, * Košarkaški klub Ljubljanskih študentov Olimpija je danes med prvimi na svetu, V sestavi Jugoslovanske reprezentance je največ Ljubljančanov Prejšnji-mesec so dvakrat premagali Italijane, ki so drugi na svetu, potem pa takoj so odnesli še diate zmagi nad Belgijo. S.tem so pokazali da bodo resen tekmec na svetu. .Prvenstvu, ki bo v Manilij, na Filipinih. Olimpija sama pa se je z lahnoto uvrstila v četrt finale prvenstva evropskih mest. Zadnjič je bila druga za moštvara študentov iz Rige. UpamoJ da bo letos prva, njena igra in uspehi nam dajo to slutiti. * Letos bo Jugoslavija sodelovala na sretovnem prvenstvu v hokeju na ledu. Zastopali jo bodo v glavnem hokejisti 7. .Tesonic ki so že nekaj let slovenski in državni prvaki in so se zadnje case izkazali tudi v tekmah s tujci. Drugo svetovno prvenstvo na katerem bodo Slovenci zastopali Jugoslavijo, bo prvenstvo v smučanju in s kakih. ' En del bo v Chemenix - Francija drugi pa v Colorado Springs - California, tretji t Zokaponih - Poljska. . * Na tekmovanju za Pokal Kurikala, nekako evropsko prvenstvo v smučanju ki je bilo letos v Delnicah v Jugoslaviji je bila Slovenka Mara Relcarjeva 2f ce pa vzamemo, da"prva Bolgarka Stojeva ni tekmovala v konkurenci, je Rektorjeva uradno prva. * Slovenski mladenci in skakaleo Zaje so bili na pokalu Kaugsborg pivi v razredu mladincev. * 'Na smuškem/tekmovanju t Planici z mednarodno deležbo je bil prvi naš Jeno, drugi Rus Čahodže, tretji Jože Šlibar. * Moramo omeniti tudi da sta se nogometna moštva/Partizana, ki je lanski državni prvak, in Crvena zvezde Jra^ijdohro izkazale na gostovanju po Južni -Ameriki in skoraj vse tekme dobil*. S tem se je upanje naših nogometašev o-okrepilo, in'verjetno da bo Jugoslavija, ki je druga v Evropi za Austrijo in pred Španijo, imela svoje besedo na svetovnem prvenstvm v Čilu. • * Letalska zveza Jugoslavije je proglasila za svoja najbolj uspela tekme-valca, dva Slovenca in sioers Eriko Fras, ki je .dosegel 5 državnih in 1 svetovni rekord v padalskih skokih. Drugi je Jože Krumpah iz Ljubljane, ki je lani zmagal na evropskem aeroraillyju na katerem je sodelovalo 14 držav^• Oba sta dobila odlikovanje LZT "Zlati Orel». Ha troboju smučarskih elit Slovenje, Karošske /in Vidmske pokrajne, ki je bilo 14. jan. v Zahomcu je bil Jene prvi, kot skupina pa so bili Slovenci drugi. Sploh je značilno, da se letos slovenski skakalci izkazujejo, saj je tudi v Simaeringu Slovenec Šumi bil četrti (tekmovali so najbolgši iz Avstrije, Nemčije in Svice). Baje.je bil celo odškodovan pri točkovanju, zato mu je pripadalo še višje mesto. * J r C 3 4 C 6 7 8 9 1( »11 12 13 /// 14 15 16 17 18 19 ?0 /// 21 22 23 # 24 25 26 /// 27 28 29 // 30 // 31 32 33 /// 34 35 36 37 30 39 10 # 11 12 13 /// 44 15 46 7// '// 17 48 19 J I 50 s AGE AD NA ************ KRIŽANKA ************ VODORAVOs 1. vrsta stopice,'7. tese, ožinai 13. angleški velikaši. ' 14. hoditi, premikati se, 16. vir, 17. močne'igralne karte, ,18. gtevilo (lat.), .21. žensko ime, 22. tečaj pri vratih, 24. protestantski duhovnik, 26.'utežna enota, 27. prav takoi 30. staro glasbilo, 31. Napoleonov priimek, 34; z velikimi"ustnicami, 36.'tanka tkanina, 37« zardevati, 40. žen--sko ime, 41. senčna, severna Stran, 44. močna alkoholna pijača. 45» °d zsr četkaj 47. poškodba mehanizma, 49« spretnost poveljevanja, vojna umetnost, 50, pridem v leta. NAVPICNffls 1. apetit, poželenje, ' 2. vojaška utrdba^ . 3«^ozvezdje na -severnem nebu. 4. kem, znak za neodim, 5. slovnoét obed, večerja. 6. ameriško moško ime, 7. mlečni'izdelek, 8. iglasto drevo, 9. začetnici znane -ga francoskega naturalista, 10. posvetovalna telesa^ 11. način'petja 2 mnogimi okraski, 12. dolgorepa papigai 15. zdravljenje,;I9. nagel, hiter, 20. vstaja,. 23. dvoživka, 25. morska riba, ' 28. ."potem; 29. klice, cimei 32. ovitki, 33. krilo, del stavbe, 34* posest, 35.'javni nasad, 38; državna blagai-na, 39; sem lastnik česa, 42. .ribiška mreža, 43. del otoazai 46. arabski s-žrebec, 48. kratioa države ZDA Virginije. *********************** ZMEDENI PREGOVORI. ********************************** ŽELEZNA KRAVA NE TIČI DOKLER POTREBA VRATA MOLZE V KOŽE PRI GOBCU MEDVED PREBIJE PRODAJAJ BRLOGU. V gornji lolobociji sq zmešane^besede treh pregovorov. Uredi jih pravilno ! Zar je billepo in okusno urejen slovenski časopis, ki je bil jugoslovvaisko politično usmerjen, brez dvoma pa je bil čisto slovenski» Imel je Jiepo in jodrnato vsebino. Sčasoma pa je prišlo do sporov (piscu nepoznanih) in številko Zara po letu 1957 T°č tisto kar so bile leta 1957, ko mislim gledajoč v vsebino Žara-, da jo bil list na svojem visku. -Co bi list obdržal v merilu, ki j° imel lota 1957»* bi bil to brez dvcmakoristun slovenski časo is , .vstralskih Slovencev, Hord ', jo bilo tu in tam nepravilno, da smo Slovenci Zar pobili o žirom,- ga nismo nodprli in i «rezili svojo mišljenje, kak. on list hočemo, kajti Slovonsi smo potrebni tudi laičnega '..listi in ni rečeno, da svobodna mišljenja mora biti že prepir, Hos pa je tudi, da jo Zar sua napadal, pa v narodno kulturnem merilu to no bi smelo biti o propast lista. List bi bil moral tak ino- stvari opustiti in zavzeti svojo pot k svoji svobodi, čeprav bi ostal "taibunalen", naj bi prožil zdravo kritiko. Eno jo res: Slov.nei smo pu neumnosti zgubili časopis, ki je kazal vse najbolje. Sydney sam sebi ima nekoliko društev, kar je brez dvoma ovira k uspe nojsemu- delu in raavitku slovenske skupnosti. Ljudje Slovenci si bi morili zapomniti dvo stvari: vsako različno mišljenje ne bi smel bi biti prepir in centrali z.;-.ci ja jo v naših -okolišči. -h nujna za .bolj .'i uspeh. Brisbane ima Slovensko društvo- Pl aiinka. Tudi tam se vidi razvitok in volja k dolu za skupnost. Letos so n .r.dili že tretji poizkus z izdajanjem svojega glrr sila s klubskim gl. .silom Vostnik in Okrožnici sludi Obzorje, ki je letos z.-.colo izhajati kot trimos^čnik, zavzc-lo pa jo nokaašno obliko n -.šega- vustnika. Tako smo razäeljuni v razno "papirničarjo", ne vidimi, pa da nam je nujno, d,i bi imeli jedrnat slovenski časopis, ki naj bi služil vsem skupaj kot glasilo. Zraven pa bi imeli lahko še počte: n tisk, seveda, v politiko in prepire se ne bi smoli vtikati tam, kjer nam prepih -lola influenco in slabo živce, -"-ot ju poznano slovanski klubi obstojajo šo v- Goolongu, Adelaide, Hhayally, obsoj 1 je tudi v St. Albansu. V Melbourau imamo zraven .SKM : o Trigliv kot pevski zbor, ki pa je takorukoč prepotrebenvaj in taktičnosti, di bi to ime pop lnoma dosugol. Kes nastopa na svojih zabavah kot pevski zbor, ki hoče diti rojakom slovensko pesem. P:.r lut nazaj je pevski zbor Triglav res imel svojo povsko-zborov-sko višino, dočim danes o njoj ne bi mogli reči s polnim prepričanjem. Vrnimo se nazadnje k Slovenskemu klubu Melbourne in naslovu spisa. Slovenski klub rLlbourne je po pravici rečeno zulo zelo taktičen in sloni na neizrečeni in na nopis -ni poti: centralizacija je nujna. Zato danes lahko rečemo po številu članstva, da je Klub eden najmočnejši slovenski klub v Avstraliji. To glasilo Vestnik res nima nobene časnikarske višino, služi p.a gotovo namenom Kluba. Klub je ost. .1 pri svojih pravilih: družabni, socialni in Imiturni, To dok'.zujejo njegove zabavo, izleti, kulturne prireditve, izdaja prve slovenske knjige v Avstraliji itd . Sloni pa tudi za tem, kako Slovence združiti in pozabiti vso prepire, ki so bili v toku ravoja. Saj smo vsi delali za ono slovensko skupnost! Danes se že lahko vprašamo : Melbourne sradi če Sloveneov v Avstraliji? RABINDRANAT TEAKKUR IH INDIJSKO GLEDALIŠČE, (nadaljevanje) Tako legenda. Hi v svetovni književnosti dramaturgije^ ki Tai bila izdelana in določena do takšnih/podrobnosti, kakor je zajetna indijska -knjiga o dramaturgiji. Bharata Mani je .obdržal vse in zapisal različna, med seboj povezana izročila plesa, mimusa in drame v knjigi natjašastra. Obsežna knjiga'je polna drobnih popisov in navodil za maske in kostumeJ natančne opise, kakšna bodi režija'in predstava, prav tako pa se ukvarja z zakoni estetike (ne le literar neJ marveč tudi igralsko izrazne). V takšnem, primeru in razmer^ evropska dramaturgija nečesa podobnega sploh ne pozna, ker je enostranska^ le literarna, čeprav je že nekaj poškusov sintetične gledališke dramaturgijeJ toda prave estetike, zgodovinsko razvojne in teoretično pratične, ki bi na primer razpravljala o poetičnosti govora (ne zgolj o -logiki in poudarku)\ o estetiki geste, o poeziji rekvizita in njegovi stilni uporabi itd. v takšnem -smislu, kakor v indijski "Božji" knjigi o gledalški umetnosti^ v kar teri sta nedeljivo povezani dramatika in -igralska umetnostJ na zahodu nimamo. Aristotel je v svoji Poetiki postetil vpraša- -nju govora le dva krajša odstavka o nači -nih in delih govora. Čeprav bi radi nekafc teri prevneti zahodni zagovorniki "vsepre-vladajoče" evropske kulture in njene pri -marnosti dokazali^ da so se stari Indi uoi-li gledališke umetnosti pri starih'Grkih \ odnosnoj, da so jo od njih prevzeli^ je danes to težko zagovarjati\ ker vemo, da so v starem veku vzporedno rastle'razne kulture na različnih koncih sveta. To velja tudi za naätanek indijskega in kitajskega gledališča 'f /ki sta rastla avtohtono iz bolj ali;manj v bistvu podobnih družbenih razmer. Zato je danes že laže pritrditi zagovornikom sanskrita in sanskritske kulture, ki dokazujejo izvirnost stare-ga indijskega gledališča./ V knjigi nat^asastra so do podrobnosti'opisane razne staje telesa I gibi vratu, zeniti* razni stili drže in hoje J simboli barv in olcraéov, kretnje rok - in tako dalje - poleg govora žive besedeJ še govor rokj oči, -gibov nog in kretnij kar je važno za pantomimo in plesJ brez katerih in uoton« klasične indijske igre. Upravičeno je zato zapisal sodobni indijska dramatik Balwant Gargi: "Nobena druga stara knjiga na svetu nima tako izčrpnega in do podrobnosti segajočega nauka o gledališko dramatski umetnosti kot natjašastera ". 'Pri tem pa ne gre zgolj za tisteJ ki so na odru, marveč tudi za gledaloe, za njih ubranost in "sodelovanje"^ kar -sta skušala/ tako Yahtangov in Mejerhold uveljasti z modernim prijemom v gledališču po oktobrski revoluciji. . Delž, ki ga Ima'Eabindrant Thakkur v razvoju novejšega- indijska gledališča in dram tike, ni nič .majnši kakor ga ima v ostalih literarnih \ panogah. J da si je res zasluzil priimek •Vzgojitelj svojega ljudstva". Vlo ~ go pesmika je'pojmoval v smislu zlah** tne tradicije \ kje je bil pesmik hkrarti umetnik in glasnik ljudstva. Svoje vzgojiteljsko-razsvetljénske vloge pa ni pojmoval š6lmastrsko J marveč ai- ■ vo in neposrednoj kar je jasno izpovedal V eseju "Tendenoa v. književnost". Tam pravi med drugim s "...S pomoč knjL-ževnosti moremo občutiti duhovno sorodnost z drugimi ljudmi. Književnost (leposlovje) usmerja tok našegd-notranjega svotäj prisili naše sroeJ da bije hitrejeJ usmeri'ga v takt bitja srca drugega človekaJ poziva naše sroe k novemu življenju in ga dela silnoj-šega. Izkušnja-veže z enim samim " členom človekov um in njegovo zavest. Videti jè kakor da bi ne bilo umetnega sredstva J ki bi v eno povezovalo človeška sroa. In venda&J kakor. se izpričuje, amore to književnost.' Smo-ier književnosti je - združevati vsej ustvarjati zvezo med ljudmi, književnost mora ljudi razumeti J ganiti in pretresati. Sila književnosti neti in vrst ogenj in led v ljudskih srcih J poganja veter in spre -minja noč v dan. V književnosti je vir prelepih penmi in vsega najlepšega...." (Napisano 1887). S to;klasično vero v poslanstvo leposlovja je.'živel in ustvarjal vse življenje. Tudi njegova dramatika nosi njen pečat. Kljub raznim realističnim mestom je v njej polno intimne simbolične lirike in že skoraj alegoričnih elementov obrednosti starèga gledališča^ -prežetih s sodobnim mišljenjem in čustvovanjemj v oblikahJ ki prehajajo iz starega simbolizma v novega, ki notranje;včasih neposredno prenašajo-navzven kot realnost in hkrati kot simbol. Zato je bil pred desetletji Thakkurov simbolizem mnógim po Maeterlinckovem, včasih bolj literarno-strujarskem simbolizmu, odkritje zaradi svoje neposrednosti pa tudi zaradi "necivilizirane" pesniške eksotičnosti. Evropski simbolizem in ekspresionizem (zlasti ,nemski) sta se opajal ob Thaklcurovih pesmih in dramah. Thakkur izpričuje v svojem gledališkem-delu.kot dramatik, skladatelj, režiser in igraleo izrazit čut za gledališče.- Skladatelj je po vzoru klasičnega gledališča nedéljiv od stalili treh tvorcev gledališke ga ustvarjanja. Podoben primer, kakor pri Thakkurga ustvarjanja. Podoben primer J kakor pri Thakkuru najdemo pri pokojnem Češkem-avantgardistu E. F. Burianu in deloma tudi pri Francozu Cocteauju. Thakkur si je v nasprotju s civiliziranim modnim gledališčem^ ki je v marsičem vplivalo 15 filo zofskih in splosno kulturnih (■umetniško ne zmeraj blagodejno) na razvoj indijskega gledališča T gadnjih osemàoèot letih znova odkril preprosto klasičnega ljudskega gledališča,-Oziral se je na primer klasične Hindu-dramatike, shake s£earsko-elizaletaan-skega in domačega ljjdskega gledališča ter pri tem stil, ki je odlično vplival na razvoj "bengalskega gledališča./ Insoenaoija oziroma dekoraoija vjiprjr-zoritvah je bila izredno preprosta^ podobno kakór pri klasičnem gledališču^ ki je imelo le zadaj veliko zaveso ali preprogot izza katere so nastopali gledaloi. Domišljijo gledaloev naj vzbuja predvsem besedilo in igra Igralcev, V to spada tudi (podobno kot pri Shakespearu) občutje in doživetje -kraja (prizoriščasf ,kjsr se dejanje dogaja). Babil je le nésnatna pomagalas srebrni polmeseo je bil mešec, oblaki bele ali črne maroge^ namest živega -ptiča je bil ptič iz gline. Džunglo, gozdove in viharje priklice na oder s pesniškim-opisom in petjem. V igri "Pomladanski oiklus" razlaga v prologu gledalcem« "Me potrebuj e-*-mo nobene scenerije. Edino ozadjef ki ga potrebujejo, je ozadje domišljije, na katerega bomo s čopičem glasbe naslikali podobo". To je v bistva le nekoliko moderniziran način, prologa v klasični dramatiki in predstavi, kakor ga poznamo na primeij tuffi pri sanskritski'Kalidasovi drami (prvo stoletje -pred n. št/ ali drugo v n.št.)/ Šakuntala, ki jo je prevedel in izdal pred desetletji naš prvi zanesenjaški indolog dr. Karol Glaser V 111. zvezku " Indijske Talije" (Maribor I9O8), ima podobno predigro. Po uvodni obredni -molitvi nastopi gledališki »avnätelj ožiroma režiser (sutradhara) ter pokliče glavno igralko na odert "TerJ draga, pridig če si.'.že pripravljena, "ha to sledi razgovor med njima o predstavi in občinstvu. Nekaj podobnega ima tudi Goethe v "Faustu". Da je vsaj "Sakuntalo" Goethe dobro poznali pričar-jo stihi, Id. jih je zapisal glavni junakinji v spomin in hvalo ("••••••če hočeš doumeti nebo in zemljoi imenujem ti Sakuntalo in vse je rečeno. (Dalje prihodnjič.) ********** (s str. 3.) *** Pripravljamo člansko zabavo, ki bo enkrat konec marca ali v za če tiru aprila. Datum in kraj bomo naknadno sporočili. Namen članske zabave je, àa se člani Kluba Spoznajo med seboj in navežejo bolj tesne stike. Povabljeni bodo vsi redni člani Slovenskega kluba Melb., kateri bodo poravnali članarino do datuma zabave. Če bi kdo od prijateljev SKM ali članov želel udelieziti zabave, je še čas, da postane član kluba. ***Moomba. Letos bomo Slovenci Kg» trikrat zastopani na Moomba festivalu Zastopani-'.bomotpri .izvolitvi Miss Moomba International, kjer smo dobili eno v finale, četertega maroa pri nastopu raznih narodnosti s programom, 12. maroa ja pri povorki. Nastopila bo približno 25 ~ 30 narodnih noš všteti so otroci slovenske šole. Mladi dajejo vzgled in vspodbudo odraslim. ;---:- 49* Na srečo je "bil sod v kotu do roba poln vodo, Nuža ,je hitro pahnil reveža vanjo, ,Sšš, je zašu-meloj malce se je še pokadilo in ogenj je bil pogasen,,gospod Koza-murnik pa rešen,- 50, Ko rau jo strah odlegel, jo od-krevijal domov. Minte, jo poaapetala gospo Kozamurnicis "Obšla iae je pametna misel, kako avtomobil lahko popravimo. Blazine so polne gunt-bog, Kaji če bi jih prišili.še na luknje?, 52, Coz nekaj tednov se je gospod Kozamurnik v svojem popravljenem avtomobilu peljal okoli poldne aa izlet. Imel je nov slamnik in obleko, ki jo jo žena-že očistila. Bil je zelo dobre volje. Na zelenem travniku je zagledal »likarja, Je ustavil svoj avto in stekel k njemu, 17 51, Poiskali sta hitro vse gumbe j kar jih je bilo pri hišii in pri-šili.na vsako luknjo enogai To van je bilo gumbov: pozlačenih, bisernih, črnih, zelenih in rdečih. Gospod Kozamurnik je ob pogledu na to krasoto kar ostrmel, "Indijski ' knezi nimajo lepših!V je vzkliknil, ko je zagledal popravljen avtomobil. .sto šilingov vam dam za sliko, če jo prodaste." "Vi se razumete na u'1 umetnost, vi. Bog .daj še veo takih," je odvirnil slikar. "Toda počakajte, da bo slika gotova." 55. Omahnil jo vznak. Preden je utegnil zaklioati na pomoč, je .bil že pod vodo. Zdaj je videl še lepšo sliko z živimi ribami In^žar bami. .Strašna je štrbunknllo. Žabe v mirnem jarku še niso doživele kaj podobnega. 54. Gospod Kozamurnik je nekdaj li 55» ^a srečo jo slikar takoj opazi} slišal da je slika videti mnogo 1 • kaj se je zgodilo. Niti trenutekr& lepšaj če jo gledaš od,daleč. Zato pomislil na svoje lastno življenje, jo stopil nekaj korakov nazaj - in Stokel jo k jarku in za noge poto-še nekaj - in še nekaj... Slika je' gnil gospoda Ko zamur nilca iz vode, postajala vedno lepša. Če bi vedel, Bil je paJicö žo skrajni čas./ da je za njim jarqk...! nummi mim nini u ini u i u i u u u u m i min him i.....i mimi minimum minim itn mutnim mimimi mim nimm POZOR no^ometmi klub J. U. S. T. vabi vae avoje ciane in prijatelje na đvoj rvi izlet— ki bo w nedeljo 25. marca 1962 Za vse informacije se obrnite na sledeče osebe: F. Hartman, 35-6466 - Z. Nikolic, MU/ 2055 T. Placejevic, FX 5154 .........................................................................................i....................i.................................