-^    63    ~— MIRKO KOŠIR:
Opeharjeni hudobec.
Poglavar vseh peklenščkov je poklical svojega hlapca Žveplenkarja predse in mu je zapovedal, da naj gre na Deveto goro in privede tekom treh let, če mu prej ni mogoče, grešno dušo čarovnika Pika-poka v pekel. Ce pa ne izvrši njegovega povelja, ga obesi za pete na žrebelj. Plešai hlapca Žveplenkarja je bila čezinčez pokrita z bujnimi črnimi kodri. Pol sežnja je me-ril njegov rep, ki je bil na koncu kljukasto zavit in ki so mu ga že pred desetimi 1'eti popolnoma odsekali. Kruncal je na desno nogo, na levo pa ie cincal; gluh je bil na levo oko, slep na desno' uho.
Duša čarodejca Pikapoka pa je bila bela in brezmadežna, kakor so brez madeža hlače tistega berača-krevljača, ki roma že devet let in de-vet mesecev v deževnem vremenn po blatnih cestah in razritih, mlakuž-nih kolovozih. Čarovnik je bil že jako star, dosegel je v tem času baš de>-set tet več kot pol Matuzalemove starosti in je prebival v polpodrti pa-lači, visoko vrhu Devete gore. Ljudje so se izogibali te palače, ki so ji de-jali »Hudobčeva koliba« in se križaM pred njo kakor ob viharnem vre-menu.                                                                                      _   .
Po to brezmadežno dušo se je napotil hudobec. Stari čarovnik pa je uganil hudobčeve misli. In brž je šel na pot pa-jek-križavec, čarovnikov odposlanec, in se je vgnezdil v vršičku košate lipe, ki je rasla na obrcvnku sosedne gore.
In hudobec je prišel do lipe, pajek pa se je spustil po pajčevini iz vr-šička in je pičrl' hudobca v hrbet, da mu je mahoma zrasla velika grba. Hudobec začuti bolečino, se ozre kvišku in zagleda pajka, ki je že čepel v svojem pajčevinastem domovju. Hudobec potegne strelico iz tula, po-meri na pajka in ustreli. Strelica pa ne zadene pajka, ampak visoko v zrak zleti in zadene oblak. Oblak se odtrga z neba in pade na zemljo, da nastane povodenj.
Hudobec se je z velikim naporom rešil na vrh go>re, kamor ni segalia voda. Tu je čakal, da odteče voda; čakal je več mesecev, voda se ni od-tekla, a hudobec je stradal, stradal jedi in grešnih duš.
Pa sčasoma je odtekla voda, in hudobec se je vrnil proti čarovniko-vemu domovju.
In čarodejec ie vedel, da pride hudoba iznova k njemu, zato je zapo-vedal pajku, da naj napelje čez cesto pajčevino. In pajek je storil to. Pri-še'li je hudobec, in ker je krmežljavo gledal, ni zagledal pajčevine — in je telebnil na tla in si zlomi nogo.
—o-i   64   *-«¦—-
Z velikim naporom je prikrevsal do padarja v dolini, da mu ozdravi nogo. Padar pa je dejal, da njegove noge ne bo zdravil, ker neče iraeti opravka s potepuhi, kakršen je on. Tudi mazil ne bo mazal po njegovem bedru, saj jih ni ukradel in ne našel sredi ceste; tako je rekel. Ampak hi-tro je bil voljan, ozdraviti bolnika, ko mu je obljubil trideset cekinov naj-novejšega kova.
Tako se ie zdraivil hudobec več mesecev ...
Tretjič je stal peklenščkov hlapec pred bajto pregrešnega starca-čarodejca.
Takrat pa ga je le-ta sprejel radovoljno in mu je postregel1 kakor iskrenemu prijatdju.
»Sedaj pa z mano, grešna duša!« je hudobec rekel slednjič čarodejcu. Ali starec mu je odvrnil:
»Naj bo po tvoji volji, aili prosim te, skrij se za nekaj trenutkov v to-le skrinjo, ker vsak hip vstopi kmet Cigajnar. Moj dolžnik }e; in upam, da mi je prinesel denarce nazaj. Ne Slišiš njegovih korakov? Počakaj to-liko časa. v skrinji, da napravim zadnje opravilo!«
Zunaj je vršelo; in hudobec se je skril v skrinjo. Hitro jo je zaklenil čarodejec in je rekel glasno:
»Lahko noč, hudobec, zdaj pa čakaj in trpi žejo in lakoto, če te je volja ali ne!«
Okolo- baijte pa je vršela vihra, in kamenie se je trkalikalo po bregu. O kmetu Cigajnarju ni bilo ne duha ne sluha.
Mesec dni je bil peklenščkov poslanec zaprt med šestimi stenami. Milo }e prosil čarovnika, naj ga izpusti. Ta pa ni verjel njegovim besedam.
Ainpak čez šest mesecev je prinesel grešnik steklenico blagoslov-ljene vode. Eno samo kapljo je kanil na skrinjo, in že je začutil hudobee neznansko bolest; žgalo ga je in peklo ga je po vsej koži.
Čarovnik pa je škropil, škropil...
Mahoma se vzdigne oblak prahu, duh po žveplu napolni bajto.
In pobegnil je vrag, koMkor hitro je mogel. In ko je prebil z glavo po-krov, si je zlomil rožička. Na strehi pa je ostaJa odprtina, skozi katero je bil šinil vrag.
Leto dni se ni prikazal: bal se je čarovnika.
Ali čez lelto in dajn je zopet prišel, zakaj zadnji dan je bil: opolnoči minejo tri leta.
Tudi to pot je bil grešnik z goire vesel njegovega prihoda. Toda pre-den vzame ditšo s sabo, je rekel1, naj hudobec izpolni njegovo zadnjo že-]jo. Ta je bila ta-Ie:
»Napravi mi 64 kupčkov iz kamenčkov. Na vsakem naslednjem naj bo dvakrat toliko kamenčkov kakor na prejšnjem. Prični pa z enirn ka-menčkom!«
Hudobec je menil. da je to lahko delo in je šel hitro na delo.
_*,   65   —
Peti kupček je bil napravljen iz 16 kamenčkov, šesti iz dvaintride-slih ... in tako dalje. Trinajsti že iz 4096.
Hudobec je uvidel, da bo težko dokončal do polnoči, zato je hitel in se urno sukal po bregu in nabiral< kamenčkov.
Ampak za 64. kupček bi potreboval bilijone in bilijone kamenčkov, zato je jasno, da ga je ukanil čarodejec.
Dvanajstkrat je tiho jeknila ura daleč v dolini. Tri leta so minula, in potrt se je napotil poslanec v pekel, žatosten in jezen.
Poglavar peklenčkov ga je videl, ni pa videl duše, zategadelj ga je poklical predse. In ker ni izvršil, kar mu je bil naročil, ga je obesil za pete na žrebelj.
Čarovnik pa je ostal na gori in se staral vidoma. Hrbet se mu je zme-rom bolj upogibal in grbil. Manjšala se je njegova postava in do danes se je že tako zmanjšala, da ga nikjer več ni.
Vojaki stražijo železniški predor