List 45 m v • lecaj XLYI1I. gos i in Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. V Ljublj ani S, novembra 1890 O b B e g : Naznanilo in razglas. Naznanilo. O slamoreznicah. Razne reci pisni in narodopisni obrazi. Naši dopisi. Novičar Vprašanja in odgovori Zemlje - Gospodarsko stvari. Naznanilo in razglas. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične .1. dne januvarija 1891. leta. poukom v podkov8tvu je združen Učenci naj Re oglase vsaj dva dni pred šolskim za-, četkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo v kopitnih pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih v podkovstvu izučenih kovačev in zdravniko bolezni in mesevnih tudi nauk o zatorej naj bi skrbela županstva, da do bode vsaka obči ogledovanji živine in mesa. Kdor želi podkov8ko šolo, mora se izkazati : sprejet biti v živinskega vsaj po enega dobrega kovača in p spričevalom, da se je pri kakem kovaču iz mesovnega oglednika. Janez Murnik ? učil za kovaškega pomočnika; . z domovinskim listom; predsednik e. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karol vitez Bleiweis začasni vodja podkovske šole. . s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega vedenja, in . da zna brati in pisati slovenski. Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendijo po 60 oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendije imajo predložiti: Naznanilo. i ubožni list i Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile dne 28. in 29. decembra 1.1., in sicer : 28. decembra skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali podkovske šole. 29. decembra pa za učence podkovske 2. spričevalo o poštenem vedenji, in 3. potrdilo, da so delali uže dve leti za kovaške pomočnike. Prošnje z le temi spričevali imajo poslati vsaj do 15. junija glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, kateri se hočejo podvreči se naj decembra oglase tej skušnji, pri podpisanem vodstvu do 15. dne ' — • Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne 4. novembra 1890. Šola traja do konca junija 1891. leta. Kdor dobro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec si ima za šolski čas Dr. Karol vitez Bleiweis. slamoreznicah. skrbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne šolske knjige. Kmetijski napredek se ne da v deželi kar hipoma šolski hiši. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v utrditi, treba je časa, potrpljenja ter neumornega delovanja. Pridobitev uda kmetijski družbi pomeni vselej jáfí , IX • \ > □íV ? ■ 3 5 ft napredek za kmetijstvo, če ne uekaj let. i prične „Novice" Mnogo je brati precej, pa vendar čez pridobljeno, kadar kmetovalec vsebina njih omaje mu njegovo gospodarji sedaj prav pogosto kupujejo slamoreznicice staroKopitnost v marsičem ter jo za vedno pokoplje. Veselje je opazovati, kako čim dalje bolj naši gospodarji napredujejo. e pred desetimi leti so bili Ti stroji so 8eddj precej zboljšani, rajši tečejo, režejo bolj na dolgo ter imajo razen tega še podnožke, s katerimi si pomaga človek goniti, in valjarje, kateri slamo privlačujejo v stroj. Slamoreznice so na prodaj od 30 pri nas do 100 in še kmetijski stroji le redki, a danes jih pokupijo nasi gospo- po več goldinarjev. Velike se gonijo s darji toliko, da smemo trditi, da je napredek glede rabe kmetijskih strojev prav zelo velik. Tri vrste strojev je, katere gospodarji naši radi kupujejo: Slamoreznice, dlje časa nismo v parno ali pa živalsko silo. spodarji le take na roko. Pri nas kupujejo naši go Pri 8lamoreznici naj bodeta dva človeka : eden mlatilnice ter žitne čistilnice. Uže kolo vrti, drugi, ki napravlja slamo in jo k stroju po- našem listu nič pisali o strojih, kar pa nikakor ui prav, ker smo s tem zanemarjali prrcej važno reč. Naši go- daja. Tema delavcema moramo plačati enoliko, ako gonita majhen ali pa velik stroj. Kupimo zatoraj primem) velik stroj, kateri se da brez j osebnega truda goniti, spodarji niso še posebno vajeui strojev, zato pa narede narezali bodemo ž njim veliko v č slame v istem času, uže ob kupu marsikatero napako. Za danes hočemo pi- sati o slamoreznicah. Predno kupiš slamoreznio ali kakor z majhnim, in deio nas bode ravno toliko stalo. pridejanih podobah so narisani nekateri novejši sploh kateri stroj, vprašaj sam sebe, kaj hočeš s strojem. Hiam0rezni stroji. Podoba 1. kaže stroj, ki ima 12 palcev strojem si hočemo dela prihraniti, ali z drugimi besedami : hitreje delati. Veči če je stroj, več dela lahko ,ž njim opraviš. Velik stroj pa potrebuje za gibanje tudi veče sile, katere moraš imeti na razpolaganje, bile, ki široko odprtino, skozi gonijo stroje, so troje : Parna, živalska in člo- veška sila. Po tem so tudi stroji narejeni. Ne kupuj nikdar stroja ki je narejen za gepelj, ako ga iLÍsliš z rokami goniti. Trgovec ti bode sicer prigovarjal > a ne veruj mu, njemu j d le do tega, da stroj proda. Kadar veš, kakšen stroj hočeš imeti izberi Dober katero prihaja slama pod nože, ima veliko kolo na omah ter reže Podoba 1. si pri trgovci takega in ne pritiskaj s ceno. Kaže podoba slamo v štirih dolžinah. Slamo- reznica na podobi 2 je dunajska iznajdba, sicer • iste velikosti kakor prva, pa nam vendar ta bolj ugaja, ker se dado mala kolesa v*a pokriti in ima podnožke. Oboji takistroje stoje p > 85 gld. Posebno opozarjamo naše gospodarje, ki so v stanu kaj več utrpeti za str j na onega, To je dunajski stroj z imenom „Vindo Podoba 2. ki ga stroj stane dober deuar. Fabrik za kmetijske bona", ima podnožke, verižno pripravo ter napravo, ki stroje je polno, a še več trgovcev » ki s takimi stroji hitro ustavi ves stoj. Podnožki so kaj pripravni. kupčujejo. Vsak hoče imeti kaj dobička, katerega pa ki goni stroj, ima precej dela, a oni, ki Tisti, slamo. more vendar le kmet plačati. Dober stroj pa tudi to- ima dokaj laži posel. Ker pa pri vlaganji slame v ta rja precej stoji, zato ti ga ne more ceno aati Ako stroj pomaga tudi verižna priprava, zato vlagalec lahko pa vendar stroj dobiš neprimerno ceno, prepričan bodi, prvemu pomaga o priliki s podnožki stroj goniti. Vedno narejen iz slabe robe z barvo zato da žejo malovreden grodelj stroj, predno [ga kupiš trkanjem Stroj daj prav radi ma to seveda ni mogoče, ker mora hoditi po slamo, precej da mažejo slab les ter časa vendar lahko pomaga. Razen tega ima stroj r Vin- 1Z tega vzroka dob preglej dobona" tudi pripravo, 8 katero se da na mah ustaviti > na kolesa , poskusi 8 če niso ubita ali če nimajo votlin itd to pa seveda velj o strojih po nizki ceni Vse ter kar je tudi dobro, in to posebno ob Kaki nevarnosti ali nesreči. Ta stroj stoji 105 gld. in je drugače tako velik. kakor prva dva. Stroje te vrste prodaja Ig. Heller na od neznanih továren ali trgovcev. Imamo pa tovarne, Dunaji, Heller je izdal svoj cenik tudi v slovenskem ki pošteno delajo, zato pa tudi nimajo ravno nizkih cen » ziku in ga rad pošlje zastonj vsakemu, kedor se oglasi kar naj te pa nikar ne straši. Ako za stroj do 10 gld. Gori navedene cene so posnete iz njegovega cenika, ke več daš, mogel ga bodeš tudi toliko več let rabiti. N aši dor pa kak stroj naroči potom naše kmetijske družbe, 355 dobi ga pa skoraj za precej plača. i to za 18°/ o ceneje, ako ga * Zimska glavnata salata prav dobro prezimi , ako močne sadike vsadiš uže meseca oktobra ali novembra Razne v ■ reci. v greue ako popi 1 atfa prave lata rste in prezimi brez odeje prav dobro imaš jo pomladi do tedn * Kako špargelj dolgo časa ohraniti dober. Šp gelj se da veliko dni pa tudi nekat t edn tovo ohra dober, če ga denemo v klet ali hram ter drevji mrčesov, ličnik nego ono, katero šele pomladi sadiš. Sinice in sadno drevje. Med najkoristcejče ptiče prav go- smemo šteti sinice. Le opazuj, kako pridno iščejo po ga pokrijemo z vlažnim peskom. Pred sa damo hati treba ga je le obrisati m pešk čistit prav shranjenega imeti v vodi pa ristij liube P zimi. kada jajec itd drevje Največ nam pa ko golo in laže dobivajo hrane. Da sinice privabiš na vrte in sadovnjake rd u a ate d Podoba smrečjih vej Čuditi kako rade iz krajih, koder se je, tikajo po takih idij kaj ze ga to pa takega vrta celo zimo ne izginejo * Ako hoče kedo vz- gojiti novo vrsto jabolk ali hrušek ) mora sejati pešk i te vrste. Mnogo iz pešk slih divjakov ima les žlahtno sa od nj jati. rode, Hočeš dobreg sad to se je u nade- Pred pa taki divja preteče pa ao t kmalu spoznati sad ? vzemi uže od letnik cepič te ga cepi na starejšo pod Tak pij ti km Jogo rodi, siliš ako veje proti tlom privežeš i. t. d. zlasti, ako ga k temu razne načine, na pr. na * ^Kako eez zi u o. Pri ohraniti s roze nas se marsi- kedo ne ve, da požlahtnjene vrtnice ne prebijejo zime, ako niso zavarovane proti mrazu. Mrazu jih pa zavaruješ, ako pripogneš krono do tal y če jo z vejevjem in listjem pokriješ ter zaspeš s prstjo. Da laže tako spraviš krono, obreži jo uže jeseni. Tako zavarovane rože se prav dobro obdrže tudi v najhujši zimi. * Listne u* : 1 po rožah v sobi. Prijatelj rož j neprijetno, ako mu listne uši esnažijo rožo res ter ovi rajo njih rast. Listne uši izvale se iz majhnih jajc razplod » katerih oko niti ne in se etno hitro Omi j prav dobro ves les rože 9 predno w J od zu- Vprašanja in odgovori. Drugi odgovor na 189. vprašanje: Gospod profesor Hostnik iz Rylskega na Ruskem odgovarj na naj přeneseš v sobo, in sicer s precej trdo ščetjo in z ima solnčnica renje vprašanje glede solnčnic to močno, 40 vsa jajca. toplo milnico (žajfnico). S tem pokončaš (helianthus annuus L.) velik pomen go- Pri nas v Rusi ji . Iz semena delajo jako ukusno olje, ki ima pri velikem šte vilu postov v Rusiji veliko vrednost kajti pravoslavna * 350 vera ne dopušča rabe kravjega masla v postni dan Poleg tega pa Rusi seme solnčnice jako ljubijo. Prosti ljudje ob nedeljah in praznikih sede pred hišo ali se Nastoj iz cvetja, zdi se mi. da pomaga nekoliko bolj nego iz bilek. Na vse vrste mrzlic je nastoj enako v temu uredništvu „Vrača" pristavlja sprehajajo in tedaj gotovo vsakdo izmed njih lušči ta val. prof. Zasecki iz Kazani priobčil da mu je semena in iih je. Za kako uslugo dajemo odraslemu niki bij Z pehom stoj da ičt tam mnogi zdra\ :e. Ker je kini človeku „na čaj otroku pa „na semički". Semena solnčnice dele se na dve vrsti : bolj drobna gredo na olje, jako drag, večkrat ue čist (prdevajo magnezijo), lekarna posebno kmetu vč jako daleč vsele j bolj jeklena pa na jed. Da bilo seme bolj debelo i tr- gajo nižnje liste in stranske glavice » da roža dobivala bilo tam pa jako draga dobro, ako bi si delali tak astoj iz solnčnic samo za eden cvet hrane iz zemlje. Kadar solnčnice sezore, potrgajo jim glave, katere nekaj dni suše na solnci. Seme iz glav dobivajo na dva načina: ali jih tolčejo, kakor na Kranjskem lan, s pralci, ali pa delavec vzame eno glavo v desno, drugo pa v levo roko, drgne in trka eno ob drugo, dokler se seme ne izsuje na pod- gozdni nadzornik v Trebovljah, naznanja, da je pri njem koder razsajajo mrzlice. Posetmo po Hrvaškem so nekateri Kraji zelo podvrženi tej bolezni, in zato bodeaa jako vesel, ako sem svojim dragim rojakom prvi povedal o tem cenem zdravilu, in tudi ako sem ustregel gosp. M. na Hrvaškem. Drugi odgovor na 199. vprzšanje: Gospod Boch, stavljeno rjuho. Ne mlatijo jih pa nikjer. Izbite glave in dobiti kakih 5 do 6 sto divjih kostanjev. bilke suše in kurijo z njimi po zimi peč ; listje pa daio Tretji odgovor na 199. vprašanje : Stari in živini, katera ga zelo rada je. Pud, t. j. 40 funtov se- poznani sadjar Franc Bizjak v Draževniku, hiš. dobro št. 5 > mena velja od 80 kopejek do 1 rublja, t. j. na avstrijske p0§ta Dobrova, ima na prodai 80 kostanjevih dreves, ki denarje od 1 gld. do 1 gld. 20 kr., toraj funt velja okolo merijo malo nad zemljo 6 do 12 % v premeru ali 18 okoli debla. Ti kostanji so pocepljeni z rdeče« gld. kr. Olje pa se prodaja od 4 do 5 rubljev 50 kop. za do 40 pud na debelo; na drobno pn funt od 12 do 15 kopejek # cvetočo vrsto. Kdor vse skupaj kupi, dobi jih po Kako mnogo sejejo solnčoic v Rusiji, naj kaže primer, 80 kr. Posamezni pa stoje po do 3 gld. Visoka so ta da je moj znanec rčasi sejal po 40 deseti CKénin v Tombovskej guberniji drevesa od do desetina ima 2400 kvadr 4V2 metre. M. Rant na Dobrovi Rusiji Zato sežnjev.) Noben drug pridelek ne more dati v toliko dohodka ko solnčnica, kadar dobro urodi, pa ona tudi zemljo izsesa, in treba jej je dobro guojiti vlaŽLiih legah Najbolje raste solnčnica po nizkih, bolj Nedavno so se pri nas celo prepričali, da solnčnica močvirnate njive suši in da po močvirnatih krajih mrzlice nehajo, ako se seje veliko solnčnice. — O dohodnosti kulture solnčnice ob dobri letini naj služi primer, da je eden tukajšnji pomeščik za 10 desetin solnčnice skupil Dostavek uredništva: Gospod, ki je stavil 199. vprašanje, hoče zato imeti kranjsko drevje, da mu bode bolj gotovo uspevalo v mrzlem gorenjskem kraji. Rdeče cvetoči divji kostanji pa so zelo občutljivi, počaai rasto, imajo manjše krone nego navadni, zato jih rabijo kot posamezna lepotična drevesa po parkih, nikdar nasade, ki naj dajejo pa ne za drevorede ali sploh za sence. 2500 rubljev za seme » ali čisteg dohodka okolo 230 rubljev za desetino, rž pa daje največ po 50 rubljev pri srednjih cenah. Solnčnica daje tudi jako dobro in ceno dne 16. avgusta t. Poduène stvari. zdravilo proti mrzlici. V št. 33. medicinskega lista „Vrač ' (Zdravnik) piše dr. Zubovič: meni so hodili bolniki iz močvirnatih krajev z vsakdanjo, tridnevno in štiridnevno mrzlico. Pri nekaterih znamenja: vranične otekline, zaprtje, Zemljepisni in narodopisni obrazi. 80 bila očitna driska, jed jim ni dišala, včasi bljevanje. Namesto kinina dajal sem jim nastoj solnčnice. Nastoj sem pripravljal dveh vrst : iz cvetja in iz mladik bilek. V obeh Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 197. Oblika in prava domovina kave. Presajanje kave na Javo, Sumatro in Ceylon. Kava je rastlina vrlo plemenite familije. tej fa- slučajih sem napolnjeval do vrha steklenico in vanjo miliji nahajamo drevo, ki nam daje chinin, največji bla- nalival alkohola 96 stopinj (spiritus rectif. 96°.) Nastoj gor rastlinskega sveta za bolujoče človeštvo, pa tudi še iz cvetja je rumenkast, iz bibk zelenkast. Dajal sem drugih koristnih rastlin je v tej familiji. Sam najbližji tega na8toja po 3krat na dan po likernem kozarčku z rod kave je vrlo mnogoštevilen. Ima v njem do 60 vrst. __ . vodo. Uže drugi dan je mrzlica tresla bolnike bolj slabo, To so mala drevesa ali grmovi z vedno zelenim perjem, črez ali dni pa je popolnoma nehala v enem ker so to deca južnega podnebja. No in v tem rodu ima slučaji šele 7. dan in v enem 10. dan. Nobenih postran- prvo in najdostojnejše mesto „prava kava u skih neprijetnih nasledkov nisem opazil bolniki so Prava kava raste dosta brzo. drugem letu že se po noči silno potili. Ko je mrzlica nehala, dajal sem cvete in sad rodi, v dvanajstem letu pa ostara in v ne-nastoja še po dva ali tri dni. Mrzlica se ni povračala. kolikih letih potem pogine. Kedar puste kavo, da izraste, 35? razvije se kot vitko deblo iu gre v višino 5 do vije. No ni prešlo deset let, in nasadi kave so se zopet Taka vitka debla nahajamo po vsej Arabiji, ker tu pu- vzdignili, tako da je že početkom osemnajstega stoletja ščajo drevo, da se po volji v višino razvije. Po Ameriki začela se z Jave velika množina kave po svetu razva-in Aziji, kjer tudi močno sade kavo, tam pa jo obrezujejo žati. Pozneje je angleška vlada dala na Javi 11 milijonov novih drevesec zasaditi. Danes raste na Javi dosta več in zato se razraste v košat grm, kateri ni viřji od IV2 Tako pa delajo zlasti zato, da drevo bolje rodi in da ž kot 80 milijonov kavovcev. Silna množina njega laglje plod obirajo. Kavovec je pra\i ures okolici, kjer raste. Njegovo nežno in vitko deblo malokedaj meri v premeru več kot 10 Deblo je vrlo čvrsto in trdo. Perje je vedno zeleno in jajčaste oblike. Na gorenjej strani je živosvetlo, je 1834 dili kave začela z Jave v Evropo dovažati, potisnila i ki se Je Od ceno kavi na polovico 1720 so zasa kavovec na Sumatri in na ostalem Sundajskem otočju. Na Ceylon so pripeljali Holandezi kavo 1720. in 1736. in tu je tako bujno uspevala, da so kmalu za- na spodnej pa bledo. Cvetje ima belo kot sneg Cvetj čeli jo izvažati po 100.000 funtov na leto. Angleži so ocvete km in na dnu cveta začne sedaj rasti okrogel 1851. zvoziii s Ceylona 50 milijonov funtov kave. plodič, ki izra8te velik kot črešnja. Dozorela jagoda je Mej vsemi azijskimi otoki temnorudeča, v njej nahajamo sluzavo mehko meso » ki menitejše pristanišče kave. Tu se je postala Java najzna-ona tako udomačila. je zelo neugodnosladkega okusa. 7 tem mesu ležita se- JeJ Je postala druga domovina. Mestni načelnik Wyth mena. dva kavi zrna, in ko zrno je vmotano še v tenko kožico. Kava se je v raznih krajih sveta s kulturo dosta znatno spremenila. Pri kavi nahajamo naj- glavnejšo razliko v obliki in barvi zrnja. Zrna so okrogla ali podolgovata, ali jajčasta, barve pa rumenkaste, siv- vesa zo vsa druga, ki danes rasto po botaniških vrtovih sen v Amsterdamu je dobil 1710. 1. z Jave eno drevesce in je vsadil na botaniškem vrtu, ki ga je on zasnoval in vzdržaval. Drevesce je tu obrodilo, in v kratkem času so s semena vzgojili mnogo novih dreves. Od tega dre- ka8te, ali zelenkaste. Kava cvete gotovo celih osem mesecev. V tem času rasto neprestano nove mladike, in na njih se vedno novi cvetovi pokazujejo. Največ cvete kavovec marca in aprila. Največ zrelih plodov nahajamo na drevesu decembra in januvarija, in takrat je tudi najglavnejša bratev. Nasadi prav radi tega, evropskih. Leta 1712 so poslali z Amsterdama Ljudevitu XIV. v Pa«iz eno drevesce. Vsadili so je v kraljevskem vrtu in izročili v oskrbo glasovitomu botaniku Jussieu-u, ki je 1713. 1. kavo popisal. licu kave se prikazujejo v prekrasnem ker dolgo cveto. Prava domovina kavi je Afrika. Dve sta to poglavito abesinski pokrajini, Caffa in Enarea, kjer nahajamo tiele šume samorasle kave, potem so še pojedini kraji v Sudanu, kjer se tudi dobiva samorasla kava. Vsi ti kraji 198. Kava v Ameriki. Nasadi kave, njen vzgoj, branje pripravljanje in ležanje. Parizu je kava našla novo izhodišče za potovanje leže dosta blizu ravnika, in že pri o severne širj v abe8inskej pokraj Šoa po svetu Ljudevit XIV. je koj razvidel, da bi kava mogla postati francoskej trgovini velike vrednosti, če bi jo zasadil na francoskih posestvih v Ameriki. V Ame- ahajamo samo vzgojeno kavo. rjko 80 pripeljali kavo že prometni Holandezi 1718 Kava najboljše uspeva v onih krajih, letna temperatura dar ni pod 12 19 o kjer je srednja in 80 j0 zasadili v Surinamu, a 1720. 1. je dal Ljudevit o C. in kjer najnižja toplina nik-Zima kavo ubija, kakor jej tudi ško- XIV. jedno drevesce od amsterdamskega drevesa po- duje prevelika vročina in suša. Dežja potrebuje dosta 5 morskemu kapitanu De Clieuxu, da je pelje na antilski otok Martinique. Sam Clienx popisuje to tako-le: „Kedar samo ne takrat, kadar cvete, in kjer nerado dežuje, sem dobil to znamenito rastlino, ukrcal sem se ves ka vesel > na brod. Bil je to navaden trgovski brod, in vožnja je trajala zelo dolgo. Zmanjkalo nam je tudi vode, in moral Abesinije in Sudana je prešla kava najpreje v sem več kot mesec dnij oni del vode, ki sem ga dobi- ondi morajo umetno namakati. Mali vlažni brežički koršne nahajamo v Jemenu, rode najboljšo kavo. Arabijo. Pitje kave se je razširilo od tu po vsem svetu, val zase, deliti s svojo rastlino ki mi je bila jed in kmalu ni Arabija mogla toliko kave pridelati, kolikor imetek in v katero sem polagal svoje najlepše nade. se je je v trgovini zahtevalo. Kava je v ceni zelo po- Rastlini je trebalo vrlo mnogo pomoči, ker je bila zelo skočila, in prometni Holandezi so prvi prišli na to mi- slaba in mala. Ko sem prišel na Martinique, bila je sel, da kavo presade na svoja posestva v vzhodnej In- mi prva skrb, da poiščem na vrtu najpripravnejšega diji. Okoli 1650. 1. so pripeljali nekaj mladih drevesec mesta, ki bode drevesu najbolje ugajalo. Da si sem z Moke v Batavijo. Ko 80 videli, da kava tu dobro vedno pazil na rastlino, vendar sem se več potov bal, uspeva, vzela sta amsterdamski načelnik Wythsen > in da mi ne izgine. Moral sem jo radi tega ograditi s namestnik v Bataviji Horn vzgojo kave v svoje roke. trnjem in postaviti k njej čuvaja, da pazi nanjo, dokler Zasadila sta v Bataviji 1680. in 1690. ogromne na- se ne potegne. sade kave. Hud potres 1697. ki je grozno razdejal In koj prvi poskus se je sijajno obnesel. De Ciie celi otok Javo, uničil je tudi krasne nasade okoli Bata- uxu so se izpolnile nade. Pri prvej bratvi je nabral 358 zrelih jagod in iih razdelil vse takim ljudem, o katerih je vedel, da se bodo z vso skrbjo poprijeli vzgoje. Iu koj prva bratev je bila pri vseh obilua, po drugej bratvi « pa so že začeli na to misliti, kako bi kavo na debelo vzgajali. V tem je nastala ua otoku nesreča, ki je pa kavi koristila. Največji del stanovništva se je bavil do sedaj z vzgojem kakavovca, od katerega dobivamo čokolado. Strašen orkan, kakoršnega niso pomnili, nagnal je morske valove na otok, ki je poruval in odnesel vse kakaovce. Po ogromnem prostoru, kjer je dosedaj raslo lahtno in plodonosno drevje, stala je voda. No delavne roke so priredile kmalu zopet plodno zemljišče, in ker so se zanašali, da jim kava povrne blagostanje, kmalu so nastali prekrasni nasadi, katerih je bilo od leta do leta več. Tako so ljudje kmalu pozabili nesreče, katera jih je bila zadela. Koj po prvej bratvi so sklenili na- » _ selniki, da kavo presade tudi na St. Domingo, Guade- » loupe in bližnje otoke. In povsoau tu je uspevala kava prav krasno in postala pravi blagor. Rodni in bogati ti kraji v francoskih kolonijah imajo svoje blagostanje za- g hvaliti skrbi in nastojanju De Clieuxa. In bili so mu tudi zahvalni ter so mu odredili letno nagrado, ki jo je do smrti užival. Martinique je imel 1850. 1. že 8 milijonov kavovcev, in dobival je na leto 50.000 centov ka\e. (Dalje prihodnjič.) Politične stvari. Deželni zbor kranjski. VI. seja bila je zanimiva, rešiti ji je bil obširen dnevni red, katerega pa ni rešila mnogo nad polovico, za to ker je deželni zbor obravnaval proračun cormalno-šolskega naklada, in pa zavolj 2 interpelacij, katere je v kočevskih šolskih zadevah do vlade stavila narodna stranka, prvo zavolj odstavljenja okrajnega šolskega nadzornika Komljanca, drugo zavolj postopanja kočevskega okrajnega glavarja Thomana glede vpeljave nemške službe Božje v Dragi. Tu sledite do besede obe interpelaciji in pa odgovor gospoda deželnega predsednika barona Winkler-ja na prvo interpelacijo. Interpelacija glede odstavljenja g. Ivana Komljanca od c. kr. okrajnega šolskega nadzorstva se glasi : t Visoko predsedstvo c. kr. deželne vlade! Časniki so razglasili, da je bil meseca julija t. 1. c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Ivan Komljanec v Ko-čevji neposredno po njega prevzvišenosti gosp. naučném ministru od nadzorništva odstavljen, in da se je to tako zgodilo, da c. kr. deželni šolski svet ni bil prej vprašan, da se proti g. nadzorniku ni vršila prej nikaka disciplinarna preiskava, in da on prej niti na kak odgovor ni bil klican. Po deželni postavi z dne 25. februvarija 1870 o šolskem nadzorstvu ne imenuje c. kr. okrajne šolske nadzornike naučni minister, ampak le na podlogi trojega (terna) predloga c. kr. deželnega šolskega sveta, in to na šest let. Zatoraj je ta ministrov korak popolnoma nenavaden in z ozirom na deželno postavo čisto nepričakovau, ter se sodi, da so ga provzročili kočevski agitatorji nemškega „šulferajna", katerim nepristransko delovanje nad-zornikovo ni bilo po godu, z denuncijacij naravnost ministru poslanimi. Zakaj znano je, da imajo agitatorji nemškega „šulferajna" navado, kovati vsakovrstne pritožbe, na katere nalove potem od nevednih ljudij, tudi slovenskih, podpise, ter potem nadlegovati ž njimi šolske oblasti in še samega ministra. Razumljivo je, da je pri teh okolnostih napravil ta slučaj na slovensko prebivalstvo najslabejši vtis. Čudno se zdi ljudem, da postopa minister za peščico Kočevarjev s toliko eneržijo s prezirom c. kr. deželne šolske oblasti, brez kake natančneje preiskave in brez ozira na deželno šolsko postavo, v tem, ko tam, kjer gre za ustavne pravice Slovencev, n. pr. na Koroškem Stajarskem, Primorskem in v Istriji, vlada ne kaže niti eneržije, niti prave volje. Tudi podpisani mislimo, da ministerstvo c. kr. okrajnega nadzornika, predno preteče njegova šestletna doba, brez nasveta c. kr. deželnega šolskega sveta ne more odstaviti, ker bi bile drugače dotične določbe deželne postave brez pomena. Vrh tega nam potrjujejo avtonomni zastopniki c. kr. deželnega in c. kr. okrajnega šolskega sveta, da proti g. Komljancu ni bilo nikoli nikake opravičene pritožbe v obravnavi. Zatoraj je vsa podoba, da je bil minister v kočevskih šolskih razmerah najbrž od neke nepoklicane strani silno slabo podučen, ter se spoštljivo podpisani usojamo vprašati predsedstvo c. kr. deželne vlade: Iz katerih vzrokov in po katerih vplivih je bil imenovani g. c. kr. okrajni šolski nadzornik brez disciplinarne preiskave in brez vednosti c. kr. deželnega šolskega sveta odstavljen ? V Ljubljani, 31. oktobra 1890. Svetec, Kavčič, Lavreučič, Pakiž, Ogorelec, Klun, dr. Tavčar, dr. Vošnjak, Povše, Hribar, dr. Papež, dr. Blei- wei8, Detela, Murnik, Dragoš. Stegnar, Klein. (Dalje prihodnjič.) Dnevni red VII seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dné 4. novembra 1890. 1. ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika VI. deželno-zborske seje dne 3L oktobra 1890. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Priloga 38. Poročilo deželnega odbora o prošnji občine Hrenovice za ustanovitev samostojnega cestnega sdadovnega ograja. 11 Priloga 49. Poročilo deželnega odbora o načrtu glede preskrbljevanja vode za občino Ambrus v Suhi krajini. ob- 5. Priloga 50. Poročilo deželnega odbora o prošnji podobčine Orle, da se izloči iz občine Dobrunje in napravi za samosvojo občino. . Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji čine Jesenice in drugih občin za preložitev okrajnega sodišča in davčnega urada iz Kranjske gore na Jesenice. . Ustao poročilo finančnega odseka o računskem sklepu muzejskega zaklada za leto 1889. in o pro- računu za leto 1891. prilogi 6.) Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva na Planini pri Vipavi glede podpore za napravo glavne poti na Planino. Ustno poročilo finančnega odseka o podporah za zgradbe ljudskih šol krajnega šolskega za popravo šolskega poslopja, krajnega šolskega sveta v Tržiši prilogi 39.) in o prošnjah sveta v Hinah glede podpore glede podpore za šolsko zgradbo, in občine Ustija za odpis posojila 223 gld. 48 kr. za zgradbo šole. 10. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji No- mencev v Bohinji za podporo v namen uravnave Save. , Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občin Adlešiče in Tribuče za podporo, da se pre- iskujejo nekateri studenci in dobi pitna voda. 12. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o letuem poročilu : rJ Rešitev v najvišje potrjenje predloženih zakonskih načrtov in sklepov » Davki." 13. Razgovor glede odgovora na interpelacijo gospoda poslanca L. Svetca in tovarišev o tem, da je bil c. kr. okrajni šolski nadzornik Ivan Komljanec v Kočevji odstavljen nadzorništva. 14. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu prilogi 24.) blazniškega zaklada za leto 1891. 15. Ustno poročilo finančnega odseka o Franceta Spintre, nadučitelja v Kočevji, za pospeševanje ustanovljanja hranilnih in posojilnih zadrug. 16. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji 17 društva za varstvo avstrijske vinoreje v Badenu pri Dunaji za pokončavanje trtne uši. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji pred-stojništva Lichtenthurn-ove sirotišnice za zvik- šanje deželnih ustanov. 18. Ustno poročilo finančnega odseka ' j o letnega 20. Ustno poročilo finančnega Iseka o • * prosnj za zgradbo ceste Logatec-Rovte 21 okrajno cestnega odbora Logaškega glede pod pore Ustno poročilo finančnega odseka o zgradbi dveh hiš za stanovanja paznikov prisilne delavnice prilogi 37.). « 22. Ustno poročilo finančnega xv -t« | i odseka o državnem prispevku stavbnim 'troškom razširjenja in prezidanja prisilne delavnice in ob obravnavah z onimi deželami, katere uporabljajo ta zavod prilogi 41.). 23. v • • Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji zu-panstva na Vrhniki glede podpore za ondotno občinsko bolnico. 24. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji krajnega šolskega sveta v Dolenjem Logatci glede podpore za v^državanje šolske delarne. / 25 s tno poročilo fiaančnega odseka o dovršeni w zgradbi dveh novih oddelkov v bláznici na Studenci (k prilogi 43.) 26. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji trga Cerknice t da se pošlje deželni inženir zaradi 27 preiskave pitne vode. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Jo sipa Tomazina, bivšega paznika v prisilni lavnici, za normalno provizijo. de- 28. Ustno poročilo upravnega odseka zadevajoč brezplačni odstop nekaterih zemljiških parcel po.eg deželnega muzeja Rudolfinum* za napravo javnega prostora (k prilogi 5.). 29. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji pod- zaradi podpore za zgradbo ob občine Rakitna činske ceste iz Rakitne do Borovnice. 30. Ustno poročilo upravnega odseka o razširjanji trtne uši po Kranjskem prilogi 16.). Predstojećega dnevnega reda rešilo se je samo na prvih 12 točk, ako ravno je seja trajala do f/4 uro, ker je bil razgovor o odgovoru vladnem na inter prošnji penijo poslanca Svetec-a jako obš Naši dopisi. Iz Ljubljane. — Deželni zbor Kranjski, razpravljal je v včerajšni burni seji poleg gospodarskih vprašanj ? najbolj poreče politično vprašanje: šolsko in narodno vprašanje na Kočevskem, katero se je pričelo z interpelacijama prejšnje seje v zadevah okraj- poročila, marg. št. 12'' glavna bilanca in proračun nega šolskega nadzornika Komljanca loterijskega posojila glavnega mesta Ljubljane. u O delovanji okrajnega glavarja Thomana glede vpeljave nemške 19. Ustno poročilo finančnega odsekam prošnji po- službe Božje na Dragi. Pri včerajšnji razpravi oči- a 2 ár t? gorelca Jerneja Habjana in drugih iz Babne gorice vidno zvonec nosil dr. Tavčar enako glede vsebine za podporo. kakor oblike svojega govora. Faktum da minister 360 Gautsch odstavil vlade anc-a, ni na sebi toliko zanimiv Gautsch to storil Schulverein-a * a ni p m načelni v. ..itóitfi«fc flm'mihfcii -1-7-- Novičar iz domačih in tujih dežel. ezi sveta. Za Dunaja Pomenljiva politična dogodba se ariem raune ? čegar govoru je bilo videti, da je navedil ministrove razloge odstavljenja, ne da bi ruski carjevič, kjer ne bode sicer bival dolgo razpravlja sedaj tukaj, dogodba, katera mora lahko imeti pomenljive posledice. Jutri ima na Dunaj dospeti i toda bil s temi imel posebno srečo. Dalje so pri tej razpravi sprejet bode uradno, cesar sam z vsemi nadvojvodi razun gospoda deželnega predsednika še govorili: gg. pričakal in sprejel ga bode na severnim kolodvoru, na uri zvečer pa se carjevič Schaffer : gg. Svetec, baron Schwegel in Klun, tako Težer Je dvorni obed to vprašanje od vsih strani popolnoma pojasnjeno. dalje odpelje po južni železnici dr. da < Večina gospodarskih vprašanj je v deželnem zboru rešenih, razun nove bolnice, dekliške šole in dolenjske železnice, kakor danes delovanje zborovo kaže, bode približno tudi v 14 dneh mogel skleniti svoje delovanje. Deželni zbor Goriški sklenjen je bil minuli petek > po 10 26 Kolikor se čuje, novembra sklenjeni bodo ) za zbor sklican deželni zbori dne 25. ali . december pa državni zvečer Občni zbor c. kr. kmetijske družbe minuli če- odseka za Češko Včeraj je bil pod predsedstvom cesarjevim ministerski svet na dvoru. Praga. — Zopet izvoljen Praški župan Šole dobil je najvišje potrjenje. Grof Rihard Clam izstopil je iz Nemška poravnava, pravijo da trtek bil je zelo obiskan in zanimivo je gradivo, katero ga je k temu koraku prisilila. Kakor tudi pred kneza je deležnikom podajal glavni odbor, med temi posebno Schwarzenberga, preošabno vedenje dr. Plener-ja. ustanovitev pepinerije za izrejo čistih plemen [goveje plemene živine in pa ustanovitev zimskih tečajev kmetijskega poduka v Ljubljani, zanimivi pa so bili tudi Bolgarska. Potem, kader bode izročena ad- resa princu * se razprave zavolj dopolnitve mi- deloma predlogi podružnic. imenu glavnega odbora nisterstva nadaljujejo. poročali so: predsednik Murnik, vodja Povše in pa tajnik Stambulov meri na Načevič-a in Stoilov-a. Prvi Pire. Glede ustanovitve zimskih tečajev ugovarjal je vodja ima prevzeti finančno ministerstvo, drugi pa hoče Grmske šole R. Dolenc, češ, da bode to na škodo Grmski še očakavati, kako se obrne sobranje in od tega bode šoli. Na predlog družbenega predsednika, imenovana sta odvisno, kako bode ravnal. bila za Častna člana kmetijske družbe gg. deželni glavar Laška. dr. P o k 1 u k a r Boj za in pa deželni Crispi-ja in tripelalijanco in poslanec Jos. Goru p. pa proti njemu se nadaljuje; pa sploh se sodi, da Vabilo na LXXXVII. odborovo skupščino n tiče Slovenske44 v sredo dne 12. novembra 1890. Ma-ob Crispi ostane na vrhuncu. št. uri popoludne v društveni hiši na Kongresnem Trgu 1 ) Potrjenje zapisnika o LXXXVI. Nemški kancler Caprivi ima v petek zjutraj Dnevni red : oaborovi seji. 2.) Naznanila predsedništva. 3.) Poročilo gospodarskega odseka. 4.) Poročilo književnega odseka (Razprava o Slov. Besedi.) 5.) Poročilo tajnikovo. 6.) Posameznosti. Ljubljani dne 30. oktobra 1890. Predsednik, Josip Mara. Begun iz ljubljanskega grada Fr. Odlazek, dospeti v Milan, k dogovorjenem shodu s Crispijem. London. — Vkupni izid mestnih volitev je, ko likor je do sedaj razvidno, za liberalce ugoden. v Žitna cena v Ljubljani 29. oktobra 1890. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr. banaške znani konjski tat, ki je po letu ušel iz ječe, je tudi vjet 7 gold. in tako so zopet vsi trije ubegli tiči varno pod ključem Klatil se je po Hrvatskem in Dolenjskem. Zasačili so ga kr. tursice 5 gold. 04 kr. soršice 4 gld 39 kr. rži 4 gold. 87 kr. ječmena 4 gold. 24 kr. žandarji na državni cesti ko je gnal ukradenega konja ovsa 2 gold. 76 kr. ajde 4 gold. 87 kr Krompir Ko ga je hotel orožnik zgrabiti, vstřelil je štirikrat nanj 2 gold. 32 kr. 100 kilogramov. z revolverjem ga zadel to je zbežal in še drugi dan so ga našli skritega v nekem mrvišču. Ameriko se je v prvih osmih mesecih t. preselilo iz Avstrije 20.734 ljudij. V K ran j i. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. — Rrž 4 gold. 55 kr. Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen Umrl je v Žužemberku čislani posestnik gospod 1 Sold- 22 kr* —AJda 4 Sold- 22 kr- — Slama 100 kilogi\ Fr. Pehani po dolgi bolezni v 64. letu. Lep pogreb je 1 gold. 60 kr Seno 2 gold, kr Špeh 1 kilog. imel dne 30. oktobra. 44 kr. Odgovorni urednik Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki