DRUŽBA PEOHODNOSTI BO ALI KOMUNIZEIM ALI BAKBARSTVO.     KARL MARX SlEVILKA 3      LETNIK  XXII       LJUBLJANA, 6 DECEMBFtt 1972        CENA2DIN
I
i
»KJE SI KRT,DA BOS RILV«      -
Prispevek Tribune k matorialom za icdno voli-       PROGKAM .,500 POSTll.J"
lno skupščino SŠ LVZ
Stiklij je nu)goč kot delo (kol sinotcr štu-dentove eksistenco in tista preokupacija. ki
Družbenost (družbc.n proble.n) sc nc poja-       mu ,.ihko      olovi ohsloj) sanlo s tcm da ni
vlja samo v institucijah, od katcnh jc vsaj navi-     odvjsen oJ slue.|jnih faktorjev. Dru/.bena sta-
dezno odvisna druzba. Pohtični sistcin je !e           IU)vanja so /a študcntc privilcgij. povczan iz-
del tiste sfere, katcre rc/ultai je     podiejeu r       kljueno s slucaino difcrondaciio. kriterij bo-
politiki kot načmu obsloja današnjcga svcta.         ^^        ,U1 je nosmisc|n  kcr\ tom s|abšim
Glcdana sko/cnj je pohtika zgolj ravnanje. po-       -c s|abSamo mo/nOsti za delo. socialni polo-
litika-sredstvo, politika   metoda. Odresena          /aj pa toliko da se na račun prjVatniškegu
jc vprašanja družbenosti, čc poskusa nadoniesti-    odiranja vsi i/0IU,eijo Ravno stanovanjc je
ti družbo. Kadar se politični sistom povsein           tisti e|ement. ki pcfpctuira že tako krivično
odtuji, se sprevrača v drzavo kot klasičcn              soeialno strukturo ljubljanskih študentov
proizvod razrcdncga boja. S teni jo /a rcvolnci-     /ato sj /adajamo nalogo: jo končano obdobje vic1. razjasnjctia je pot               a) obravnavati vprašanje studentskih sta-
do cilja: ,,Kje si, krt, da boš ril."                            novani v okviru razprav o socialni in ra/redni
Program, ki nam daje moznosti za vstup            difcrenciaciii
v zgodovinski boj delavskoga ra/rcda /a su.bo-           b) pOspešiti gradnjo študentskih stanovanj
do. je program rovoUicijc, prograin jo stvamost.     do /lltiovoljivc ravni. in to po 500 postelj le-.
v katen moramo znova oživiti revolucijo.               ,no ^0 ¦   U) nemogoče. predlagamo: Samo to je pot do programa Zvcze konuini-                   danaselimo tclovadnico v^ŠN. ki bo do-
stov. Kdo so tisti, ki ga sproti spreminjajo v           eraicna spomladi
arabesko, kdo verjame. da je krt niriev? kdu           '-. ja /gradjnu; intcrvcncijsko nasolje barak.
trdi, da je vprašanjc razrednih razlik (m s tem             c) uslanoviti siiujikat privatnih stanovalccv.
tudi programa ZKJ) sanio vprašanje totonno'.'
S smrtjo Programaje mrtva tudi Zvoza koimmis-   i>koC;kAm   INFORM \( I ISkl CTNTI:R" tov.
Razmerjc državc do družbe jc v/|iurcdiu>               Uspošnost študentskih akcij je odločilno
razmerju ideologijc do piakse. Samo.iprav-            povczana z i/.gradnjo inforniačijskcga sistc-
ljanje smo sprcjcli kot prograin. ki jc sposo-           ma. Imerno intormiianje razbija odtujcnost
ben izreči kritiko tako dižavi (okuu. •mskoMiii        med deij imiver/o. Zato predlagaino: sistenm, socialncnui sistoinu. kultu.  im ii. li-                 iKtanovitov intbrmacijskeca ccntra za
tucijain...) kot praksi. Samoupravlj...,,c iw ,110-      skupnosi študcntov. za radio ŠUident in Tri-
le postati uglajena avtoinatična dr/.i-a. ani|iak      buno inosa biti boj. ki bo odtujono v.vntr».   :ioOi
vinil \ roko rovi)liiciji. liiiokrati in b u/.uj! h.iin      PR()(iR-\M   PRORl-KTOR" ..lalno govorc. da samour/,:\!ianio iu iiunv
v/eti \/ rok možnost. da bi politizirali naš po-lo/.aj, da bi razbili samoumcvnost odtujci.e pi ksc. Želijo ga spremcniti v Participacijo pri Moči. Glcde sanioii}  avljanja ne nioionu) do-pustiti nespoiazuinov. TC) JK NAŠ Kl.\'C)l l
Sainoiipravna struktura imiver/e ne more biti samo partnerstvo \ organib upravljanja. Organiziiana mora biti tako. da daie študentu
inoč upravlja
 š t u d i j u. kajti njegova  program kot delovni pro- cnost imiverzitotni liiorar-
CIONARNI PRCKiRAM. Sainouprav ijanjo kot      |HjL /alo /a prvi korak prcdlagamo
 o koi pro-
sredstvo izključujc sanioup.-avljaiijo koi gram.
Zavedimose. štndcnijo. da nisino os vine! Naša os je Zgodovina kot ia/ii\liii kot luinianum. No želiniu si inoči. k. bi hajala iz monopolizncijc vladanja v,.\\ k koli. Naša moč je v progiamu. ki bi> .vim pravljanju vmil osrcdnost in kritičiivsi.
l/GlejKarlMarx: Bonaparta
a) spromciiHH) imivcrzitetnega statuta. da bomo lahko volili svojcga študontskega prore->-      klorja. Njegova naloga bi bila politiziranjo štn dijskih problemov.                                      o
b)'izdolavo sistcma. ki bt) dajal tudi itu-
litev protesorjev. njcgova osnovna vloga pa bo: stalno prc\erjanje pcdagoškega in znan-
stvenoga dola profosorjev.
vključovanje študcntov \ oblikovanje
študijskoga programa.
PROGRAM
Študentska skupnust siaii.v^ plačuje ogromne stroške tiskarstvu. ki je ena najbolj profitarskih obrti in panog. Nesmiselno je. da bi bogatili že bogate. Niniamo svoje študontske edicije. ki bi bila po cenah dostopna šuidentom. Naša fakultetna glasila so ciklostirane spakc. Naši študentje nosijo žakljo. naiiu-sto da bi delali tam. kjor se jim proi/\odi \\< odtujujejo. Zato zahtovanio:
a)  takojšnjo organizacijo iiskarne za potre-be štndentske skupnosti.
b)  ustanovitev študcntsko knjigarne. kjer bo polcg študentskcga tiska mogočc dobiti tudi najnovejšo doinačo in liiozenisko štu-dijsko in drugo litcraturo. postcrjc itd.
PROCIRAM ..ŠTl UtiNTSK.\ IELESNA KULTURA"
Obvezna telovadba. ki s;no jo uvedli za nckatere letnike. ne /adostuje. Prav tako ne zadostuje Zveza organizaeij /a telesno kulturo, ki služi ozki skupmi. Z izgrjlnjo nove telo-vadnico v študentskem nasi.-:... nastajajo mož-nosti. da:
a. organi/iiaiiiu nmo/.i kirn'\alnc panogo (¦loguiia rka iidjkot nas,•    tjo pii;
.tudentske te-•koniet, koša-•nalizaciji dru-
•nje športnih •. ilu vpisanih
objcKK.'V. ki bodo iiMie/a štiutomov.
t."i sprenienimv" olnczn> bi) po rekrcaciji.
PRCK.RAM ...ŠTl 1)1 \ISKi Sl-.!<\ IS"
Sodanji študeniski senis . navadna organiza-cija /a pnsredovai.je m pruu i|O delovne sile. Sproineninio ga v organizau   •. ki bo izkorišča-la intolektiialc piaonciale š.iidontov in ki jim rezultatov dela ne bo odtuiJ^ala. Zato mora-
a) organizirati suidentsl  < zadrugo. ki bo pospešovala te dojaviiosti. i   posredno izhaja-joče iz študentovcga načina /ivljenja in njego-
b   studentsko prodajahio ki ne bo podle-gala protltarstvu boutique kiamarnic.
PROGRAM ,,SEXPOL"
Po tradicionalnem pijančevanju in drugih socialnih problemih se je med študenti pojavi-lo še uživanje lahkih in težkih mamil. Zdravs-tvena služba ne more nuditi pomoči mladim itd. Zato predlagamo:
a) v vseh študentskih domovih in na fakul-tetah nastavitev socialnih delavcev,
b) ustanovitev posvetovalnice za splave, kontracepcijo in druge seksualne probleme,
c) ustanovitev otroškega vrtca za študen-tske matere,
d) graditev družinskih študentskih stanovanj,
e) graditev študentskih klubov in drugih društvenih prostorov.
PROGRAM ,,KULTURA"
Ni dovolj, da imamo tisoč študentskih abo-nentov v kakem gledališču, ni dovolj pevski zbor, folklorna skupina ali kak ŠKUC Študent-ska kultura kljub konfuznosti in nedoločljivosti mora preiti iz slučajnih izbruhov maratonske spontanosti v bolj kontinuirano in doslednejšo produkcijo/potrošnjo.
a) Nujen je kulturni center v sklopu študent-skega centra (fizična zgradba), kjer bi bili pro-stori galerije, gledališča, dogajanja študentske kulture.
b) Revitalizacija ŠKUC zrnlajšimi, ki imajo več dobre volje in energije. ŠKUC naj ne bi bil le bolj ab manj okostenela organizacija, temveč resničen izvir (središče) študentske kulture.
PROGRAM ,,PROSTORSKI RAZVOJ UNIVE-RZE IN ŠTUDENTSKl CENTER"
Da ne bi prišlo do tako neprijetnih proti-slovij, kot so izbruhnile ob lokaciji za gradnjo nove ekonomske fakultete, bi morala univerza čimprej sprejeti koncept in dolgoročen plan prostorskega razvoja. Predlagamo:
a) Vsaka fakulteta mora opredeliti smer lastnega razvoja,
b) finansirati je treba študije in izdelavo plana za prostorski razvoj univerze in posa-meznih fakultet,
c) v skladu s konceptom čimprej zgraditi študentski center.
PROGRAM ,,MARKSISTIČNO IZOBRAŽE-VANJE"
V tezah o marksističnem izobraževanju se moramo praktično zavzeti predvsem za to, da izide čim več ČIMCENEJŠIH in čim kvalitet-nejših knjig tako s področja sodobnega marksi-zma kot iz zapuščnine njegovih klasikov, prav tako pa tudi vse ostale družboslovne literature Marksistična misel nam mora biti dostopna skozi literaturo in diskusijo. Odklanjati mo-ramo tendence, ki hočejo zgolj predavanja ex catedra. Zavzeti se moramo, da
a) družba subvencionira omenjeno literatu-ro v največji možni meri in da se jo ne tiska na brezlesnem papirju v rdečem usnju,
b) čimprej organiziramo na eni izmed fakul-tet (ali pa kar na vseh) svobodno katedro. na kateri bodo lahko študentje diskutirali med se-boj in s profesorji na to tematiko na najsvobo-dnejši in komunikativen način. To nam je v zaletu spontanih akcij že uspevalo; gre pa za to, da to postane kontinuirana dejavnost. Učiti se, učiti se, učiti se.
Uredništvo TRIBUNE Aktiv ZK pri TRIBUNI
infotmacije
KULTURNI MARATON V ZAGREBU
Kulturni maraton se je iz Ljubljane preselil v Zagreb. Definicija te kulturne manifestacije je bila najavljena že v prvi letošnji številki Studcntskoga lista: ,,Zaradi tegaje KO SSF (koordinativni odbor
Zvezc študcntov FF, opomba pisca) sprožil sanni-stojno iniciativo, ki jc nastala iz želje po zrušenju vseh dosedanjih konvcncionalnih načinov prczen-tiranja kulture in iz potrebe po dogajanju različnih kulturnih manifestacij v avtentičnem študentskem prostoru (v prostoru same fakultete) v komunikaciji z vsemi in z zmožnostjo spoznanja dcjavnosti tistih pred njimi."                        '
Tako zamišljoni način podajanja in dojemanja ku-lture, ki nam jc dobro poznan, je trajal na filozofski fakulteti v Zagrebu tri dni (od 8. do 10. novembra).
Ko sem prišcl na FF, je bilo tu vzdušjo podobno tistemu ob podobnih priložnostih pri fias: glasba v avli, študenti se zbirajo v skupine, se pogovarjajo, poslušajo glasbo ali si ogledujojo slike in kipe (ki jih je razstavljala skupina Biafra). V predavalnicah projekcije filmov Žilnika, Papiča, Eiscnsteina in dokumontarci. Poezija znanih hrvatskih pesnikov (Severja, Horvatiča in drugih). Elektronska glasba s pcsnico Katalin Ladik (prav taglasba paje bila predmet kritikc nekatcrih študentov, češ da jc bolesten izraz stchnizirane družbo). Zvečer so bile tribune o aktualnih socialno-političnih proble-mih. Tema prve jc bila možnost levih intelektualcev danes (glavno besedo je imcl Žarko Puhovski), te-ma druge pa stara univerza in upor študcntov. Posebnega navdušenja jc bil delcžen ameriški stu-dcnt, ki je igral folk songc, in komedija avantgar-dnega glcdališča iz Parmc.
Organizatorji tega maratona (sicer znani kot zagrebška levica) so skušali zarcs kar najbolje iz-peljati to akcijo, ki je kot začetek, kot ckspcrimc-nt, uspela. Treba je nadaljevati, pritegniti šc vcč študcntov. Prodvsem pa mora vsaj del takšne atmo-sfere postati na lakuheli vsakdan, siccr so takšne manifestacije obsojcne na propad. (To seveda velja tudi za nas.)
Teoretično gledano so takc in podobne akcijo izraz hotenja po spremembi vsakdanjcga življenja in statusa študenta. Gre za drugačno perccpcijo in čutenjc prostora (fakultetc kot arhitektonskega po-java) tcr samega sebc in drugih. Zvcni malo pocti-čno, toda le v tcm primeru bi se študentska kultura formirala kot proti-kultura.
a. f.
EKONOMIADA
Od drugega do pctcga novembra lctos jc bila v Porcču osma ckonomijada - športno srcčanjc štu-dcntov ekonomskih fakultct, ki so se ga udclcžile vsc fakultete razcn prištinske, in to bcograjska, zagrebška, titograjska, subotiška, skopska, niška, mariborska, dsješka, sarajcvska, reška, karlovška, in ljubljanska. Tckmovanja so potekala v petih disciplinah: malem nogometu, šahu, košarki, rokometu in namiznem tenisu. Šesta disciplina je bila uničevanje inventarja v hotelu Delfin, v kateri so vsi po vrsti imcli preccj uspclia. To, do scdaj največjo manifestacijo ckonomistov (več kot 500 udeležencev), je organizirala ekonomska fakul-teta iz Beograda. Naša EF (čeprav sodi med največje) je bila žal zastopana samo s 13 prcdstavniki (Zagrcb je npr. imel 80 predstavnikov, ki so bili tudi najmo-čneje udeležcni pri narojcni škodi v hotelu, kjer ¦ so spali). Ne vcmo, ali so naši športni potenciali tako zelo majhni ali pa se je ekonomska fakultcta odločila, da to lcto razglasi za leto vscsplošnoga varčevanja, in s tako zbranim denarjem pripomore k čim hitrejši graditvi nove EF.
damjanič  '
RAZGOVOR O KOROŠKI
16. novembra jc bil v inali dvorani študentskeg;a nasclja razgovor o Koroški in koroških Slovencih. Organiziral ga je klub koroških študentov. Na raz-govor je povabil predstavnikc slovenskih organizacij na avstrijskem Koroškem, prcdstavnikc družbeno-političnih organizacij občinc Ravne na Koroškem in klub koroških Slovcncev. Vabilu sc jc odzval prof. slovenske gimnazijc v Cclovcu Janko Messner, ki jte opravičil odsotnost ostalih povabljcncev z avstri-jskc Koroške. Občina Ravnc na poslana vabila ni odgovorila. Študcntjc so se ra/govora udelcžili množično. Vodilgaje prof. J. "Messner. Le-tajc razložil ccloten razvoj dvojezičnega šolstva in družbeno-politični režini na avstrijskem Koroškem. Razvila se je zanimiva diskusija, iz katere so se oblikovali naslcdnji sklepi:
-  vsi udelcžcnci razgovora Koroška in koroški Slovcnci v mali dvorani ŠN zahtevamo, da radio Študent preneha objavljati reklame za smučanje v Avstriji in potovanja prck turističnih agencij \ Avstrijo.
-Društvo prijatcljev zamcjskih Slovenccv naj vpliva na odpravo avstrijskih roklam v našem časo-pisju ter odpravo turističnih odprav v Avstrijo prek turističnih agencij. Zlasti paje trcba bojkotirati nai-slov dunajske drsalnc revije. Ta rcvija ima 70 odsto-tkov obiska ravno iz Jugoslavijc.
-  Trcba jc prebujati narodno zavcst pri Slovemcih
v SFRJ v korist slovcnskc manjšinc v Avstriji. Slovcnski turisti, ki potujejo v Avstrijo. naj so rajc ustavljajo v trgovinah in lokalih z dvoje/ičnimi napisi.
-  najboljša rešitcv koroškcga problema bi bilo posredovanje našc vlade pri ueneralnemu sckretarjiu OZN KurtuWaldheimu.
ČEGOVNIK
KAJ JE S ..PROBLEMT
Ko je izdajatclj ZMS razpustil urcdništvo ,,Prolblc-mov - literatura", se je postavilo vprašanje o obliki nadaljnjega obstoja ,,Problemov — literatura". Toda pri rešcvanju tcga problcma sc je kot soizdajatelj angažiral tudi izvršni odbor SŠ LVZ, ki jo prej stal ob strani. Po medsebojnih pogovorih so prizadcti scstavili posebcn odbor (scstavljen iz treh prcdstav-nikov IO SŠ LVZ ter enakoga štcvila predstavnikov rcpubliške konferencc ZMS ter predstavnikov nekda-njega uredništva in svcta sodelavcev, sodcluje pa tudi cn predstavnik mariborskih študcntov), ki ima za nalogo opredeliti koncept, način in vsebino delovai-nja novih ,,Problemov - literatura".
Na dosedanjih dveh sostankih smo sprejcli in ovrgli vcč različnih možnosti obstoja ,,Problemov", definirali intcrese izdajateljev in sveta sodelavcev, pri čemerjc prišlo predvsem do nasprotovanja zahi-tevi po .,Problemih" kot nckakšni mcntorski reviji, ker s tem ne bi dosegli niti kvalitativno nove odpr-tosti revijc, še manj pa bi ..Problemi" na ta način ostali prostor razvoja mladc slovensko kulture.
V trcnutku, ko to pišem. šc nismo prišli do defi-nitivno razrešitve omonjonc problematike, čemur botrujejo mnoge tcžavo, med katcrimi ne nazadnje tudi bolj zaplctcna politična situacija in iz nje izvnra-joči intcresi, prodvscm ZMS.
darko štrajn
SKUPŠCINA SKUPNOSTI ŠTUDENTOV LVZ
2. 11. 1972 jc v zbornični dvorani univerze zase-dala skupščina Skupnosti študentov LVZ. Izvršni od-bor jo jc sklical zaradi vcrifikacije svojega dela, zar,a-di obravnavanja vprašanj ob pismu tovariša Tita ter 1B in ob bližajoči sc trctji konferenci ZKJ. V prvi točki dncvnega reda so potrdili novi koncept, sta-tut in izvolili skupščinske članc Tribuninega sveta.
O nalogah Skupnosti študentov v zvczi s pismom predsednika in izvršnega biroja ZKJ je govoril njeni predsednik Jožc Korinn-k. Obravnavalje vzroke organizacijskili slabosti Skupnosti študontov in s tem nakazal možnosti, da jih odpravi. Poudarilje pomen samoupravljanja, v katero morajo biti vkljui-čeni vsi, ne pa le ozka elita. Gojko Stanič, sekretar KUK ZKS, je govoril o tem, da mora študent posta-ti subjekt študijskega procesa, zavzel se je tudi za posodobljcnje študija.
Skupščina je na koncu sprejela okvirno vsebino sklepov.
TRIBUNA, študcntski list. Izdaja IO SŠ LVZ. Ured-ništvo in uprava 61000 Ljubljana, Trg revo-lucije 1 /11. Telefon 21 280. Tckoči račun 50101-,678-47420. Tiska DDU, Ljubljana, Parmova 39. Letna naročnina 25,00 din. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov ne vračamo.
Uredništvo: Tomaž Kšela (v. d. glavnega urednika), Marjan Pungartnik (odgovorni urednik), Pavle Zgaga, Rado Lipovec, Igor Torkar, Miha Avanzo, Nikola Damijanič, Edo Stefančič (likovni in tehnični urednik), Bora Zlobec (lektor in sckretar redakcijc), Alenka Blažina (korektor), Crt Prinčič (tchnični sekretar).
II
Svi govom o reformi-mine
(Studentski list)
Težko je govoriti o tem, kdaj se projekti univerzitetne reformo pojavljajo kot nekaj resnično novega, kdaj pa samo kot špekula-cije skonzervativističnimi težnjami. Misti-fikacija ,,znanstveno tehn. revolucij'4 znano-¦sti, ki skriva v seb' uevarno postavko, da so družbeni in naravni procesi naravnani proti človeku kot objektivno zlo (nespremenljivo, neodvisno itd.), je rezultat procesa, ki je ujel človeštvo v golo funkcionalno racionalizacijo. Teza o ,,znanstveno tehnološki revoluciji" se v ustih stare prakse spreminja v željo po dovr-šitvi sedanjosti, ne govori pa o tem, da je po-trebna kakršna koli destrukcija (destrukcija v pomenu radikalne vprašljivost, vprašanosti prakse). Toji enostavno iii potrebno, ker iz-naja iz ugotovitve, da je sedanjost neurejena samo zaradi tega, ker skriva v sebi neki višji, popolnejši red, h kateremu moramo teži-ti. Nerealnost takih reform se kaže v termino-logiji: na letošnjem dubrovniškem seminarju Univerza danes je za reformirano univerzo obveljal naziv ,,buduči univerzitet" - torej nekaj, kar danes še ne obstaja.
Nesprejemljiva je težnja, da bi videli v univei*. tetni reformi samo predelovo funkcioniranja. Že res, da je ena temeljnih zahtev po spremembi prav v efektivnosti študija, vendar je tudi res.
da univerza funkcionira glede na razmere optimalno v stalnem boju med povampirjent tehnologijo, ki v ljudeh vidi le sredstva, in tokovi, ki se taki tehnologiji upirajo. Produkt univerze niso samo količine znanja (investicije), ampak tudi ljudje. Bolj ko je praksa manipula-tivna, več energije odteka za obrambo pred to manipulacijo. Odpor slepemu načelu efektiv-nosti, ki sloni na humanosti profita, ni vedno prepoznavno konstruktiven, zato so njegove manifestacije dostikrat obsojene. Dejstvo je namreč tako: vsi govore, da je brez spremembe celotne družbe nemogoče reformirati univerzo, ne vidijo pa, da ta proccs že teče. Od junijskih dogodkov v letu 68 naprej se soočamo s kriti-ko, ki jo študentje izrekajo družbi. Ne glede na njeno nekoherentnost in protislovnost je mogoče reči, da je to dokaj močno gibanje za spremembe na univerzi - toda kakšna je razli-ka med konstrukcijami različnih reform in zahtevami, ki so se pojavile v vsakdanjih spopadih z avtoritarno in anahronistično unive-rzo! Na eni strani sta študent in profesor žrtvi vsemogočnega sistema izobraževanja, ki se mu morata prilagoditi ali pa izgubljata možnost za študij, na drugi strani pa sta enakop ravna partnerja v pohodu na stvarnost. Prvi govore — ,,Človek izhaja iz sistema!, drugi pa — ,,Človek je merilo za sistem!"
Ta vprašanja so relevantna tudi ob razpravah o priznavanju delovnega statusa študenta. Nje-gov problem namreč ni v priznavanju statusa. temveč v vprašljivosti, ki jo kategorija ,,del°" s sabo nosi. Da se ni treba spraševati, ali je štu-dij delo, je dovolj to, da znanje nastopa kot proizvodni faktor - z opaznimi rezultati (ka-. ko naj ne-delo proizvaja!). Drugo pa je vpra-šanje dela kot osnove naše družbe. Najprej — kaj je to priznavanje dela? To je gledanje gle-de na njegov rezultat. Kadar rezultata ne gle-
damo več v njegovi človeški celovitosti, am-pak v glavnem skoz očala profita, je delo lahko samo tisto delo, ki v glavnem proizvaja profit. Priznavanje dela torej pomeni kritiko rezu-ltatov dela — in v tem pomenu je ,,študentski amandma" postavljen kot vprašanje o rezul-tatih dela cele družbe, ne le študija na univer-zi. Tudi družbena koristnost študija kot dela je enako zastavljena — to je vprašanje njegove smiselnosti, tj. koliko je sposobno zadovoljiti človeški smisel.
Družbi sicer ne moremo očitati hotenega zavlačevanja razprav o tem amandmaju, ker so prav študentje do njega prav zastrašujoče brez-brižni, očitamo pa ji lahko, da so se razblinili kriteriji kritike in smiselnosti dela. Ali drugače rečeno: vse manj je mogoče reči, kakšen zaslu-žek izhaja resnično iz dela in kakšen ne. Pojavi-la se je celo teza o ,,poštenem delu", kar po mojem vnaša še dodatno zmedo. Vprašanje de-la se ne da zreducirati na moralno vprašanje. Snažilka v trgovskem podjetju, ki živi pred-vsem na račun umetnega zbujanja potrošnje, lahko povsem pošteno dela, pa vendar je nje-no delo nesmiselno, ker samo perpetuira dru-žbeno zlo. Študent je lahko v odnosu do svo-jega dela zelo pošten, pa je vendar nesmiselno, ker se vsa njegova vloga v proizvodnji zreducira na pridobivanje profita (ali samo dohodka).
Govoriti o spreminjanju univerze v iracio-nalnih okoliščinah je golo in kratkovidno reformistično početje, če v sebi nima vizi-je nove družbenosti. Prvi korak k resnični spremembi bo revizija družbenosti. Zato vsem, ki govorijo o reformi, ponavljamo: Vsi govorijo o reformi, mi še vedno govorimo o revoluciji.
Marjan Pungartnik
SKLEPI SKUPŠČINE Z dne 7. 11. 1972
1) Za prvi sklep predlagam, da se avtorizi-rane diskusije Jožeta Korinška, Gojka Staniča in Marjann Pungartnika objavijo v Tribuni.
2) Na vseh fakultetah, akademijah in šolah LVZ moramo oceniti stanje aktivnosti in organiziranosti študentov. To je naloga iz-vršnih odborov, na fakultetah, akademijah
in šolah ter 10 SŠ LVZ.
3) Najkasneje do 25. 11. 1972 moramo zaključiti z volitvam v organe skupnosti štu-dentov na fakultetah, akademijah in šolah.
4) Vsem študentskim organizacijam na fakultetah, akademijah in šolah, specializira-nim organizacijam LVZ skupščina pripo-roča, da uvedejo metodo periodične verifi-kaciie mandata svojih najvišiih predstavnikov.
5) Skupščina obvezuje 10 SS LVZ, da konsotidira in poskrbi za učinkovitejšo orga-nizacijo Skupnosti študentov na fakultetah, akademijah in šolah, kjer študenti sami niso uspeli tega uresničiti.
6) Teoretična razglabljanja o reformi viso-kega šolstva naj se takoj usmerijo v prakso, in zato pričakujemo, da bodo tudi profesorji ter najvišji predstavniki univerze, fakultet, šol in akademij ocenili in preučili stanje v procesu izobraževanja s posebnim vidikom na samo-upravljanje.
7) Do naslednje skupščine naj 10 fakultet in 10 SŠ skupno izdelajo program dela in ak-cijski program za konkretno reformo univerze, in v zvezi s tem naj se konstituira komisija pri 10 SŠ LVZ, ki bo hkrati sprejela postopek za spremembo statuta SŠ LVZ.
8) Vsem študentskim organizacijam na fa-kultetah, šolah in akademijah predlagamo, da ustanovijo interne študentsko časopise. Zavze-mamo se, da študeniska kultura dobi ustrezno mesto in publiciteto v Skupnosti študentov in
širšem študentskem življenju. 10 SŠ LVZ naj skupno z specializšranimi organizacijami pono-vno preuči njihove delovne programe, ki naj bodcrusmerjeni predvsem k študentom. 10 SŠ LVZ naj skupno s predstavniki specializiranih organizacij preuči kadrovsko sestavo le-teh.
9) Zahtevamo čim hitrejšo rešitev prob-lematike študentskih postelj, tj. bistveno povečanje kapacitete v študentskih domovih. Hkrati naročamo 10 SŠ, da napravi analizo, koliko se morajo povečati kapacitete v štu-dentskih domovih.
10) Zahtevamo, da se politika štipendira-nja na vseh nivojih dosledno uresničuje in če bo potrebno, jo bomo postavili kot politični problem. Od 10 SŠ zahtevamo, da izkoristi    . vse svoje zmožnosti, da se bo to uresničilo. Hkrati s tem so zavzemamo za sklep lansko-letne skupščine, da je nedopustno, da imajo nekateri študenti po več štipendij in več kredi-tov, in zato v zvezi s tem naročamo 10, naj
se zavzema za take rešitve v konceptu šti-pendiranja, da do tega ne bo več prihajalo.
11) Bistveno se mora izboljšati povezava študentov SŠ in njenih specializiranih orga-nizacij z mestom Ljubljana, z njenim komu-nalnim sistemom ter kulturnimi in družbeno-političnimi organizacijami. Pri 10 SŠ LVZ naj se konstituira posvetovalni organ, sestavljen iz predstavnikov fakultetnih odborov oz. 10 SŠ na fakultetah in predstavnikov članov 10 SŠ.
12) Priporočamo 10 SŠ na fakultetah, aka-demijah in šolah, naj od predstavnikov fakul-tete v tem posvetovalnem organu zahtevajo aktivnost.
13) Zavzemamo se za to, da bi imela vsaka fakulteta svojo telovadnico oz. da bi imali študenti na fakultetah na razpolago telova-dnico.
14) Zavzemamo se za družbeno angažirano šolo. Uporabiti je treba diskusije s skupščine.
15) Zahtevamo, naj študentje ocenjujejo
pedagoško delo profesorjev in delavcev na univerzi, ter da imajo študenti svoje pred-stavnike v komisijah za elekcijo in reelekcijo.
16) Zahtevamo, naj imajo študenti svoje člane v kadrovskih komisijah. Menimo, da
so profesorji prav tako odgovorni študentom, kot so študenti profesorjem. Uporabiti je tre-ba materiale s skupščine. Univerza je prvenst-veno pedagoška institucija.
17) Skupščina ocenjuje, da je nujna, da se kot najvišji organ SŠ večkrat sestaja. Mislimp, da bi bil ta sklep za zdaj dovolj, da pa na na-slednji skupščini to tudi časovno opredelimo v novem statutu.
18) Od organov Skupnosti študentov zahte-vamo, naj redno in kritično spremljajo delo študentskih predstavnikov v univerzitetnih in fakultetnih organih in naj jih po potrebi kličejo tudi na odgovornost.
19) Verjetno bi bilo dobro vključiti zahtevo po skrajšanju časa študija, večji učinkovitosti in racionalizaciji študija.
20) Zavzemamo se za permanentno in dopo-Inilno izobraževanje diplomantov na univerzi, akademijah, visokih ali višjih šolah. Naj se teme-ljne organizacije združenega dela na fakultetah oz. visokih šolah organizirajo tako, da bodo študenti enakopravni člani TO ZD, torej naj
se organizirajo na področju usmeritev študija oz. kateder.
21) Zahtevamo, naj se komercialna kompo-nenta pri študijski literaturi nujno opustiti in naj se pojmuje kot obvezni pripomoček, ne pa kot dobičkarski posel.
22) Problem študentske kulture: predlagamo, naj 10 organizira komisijo ali kaj temu podobne-ga, ki naj preuči pomen specifičnosti študent-ske kulture in s tem opredeli možnost za ustre-zno svobodno delovanje in razvijanje te kulture. V zvezi s tem bi še opozorili, da se odpira pro-blem študentskega založništva, ki ga je začel ŠKUC, vendar ga ni širše verificiral. Za zdaj je izdal samo Trockega.
universitas viva
Univerza je produktivna skupnsot subjektov, katerih medsebojni odnosi in odnosi proti dru-žbi so determinirani z značajem njihovega dela, ki poteka predvsem v dveh procesih: pedagoš-kem in znanstveno-raziskovalnem. Produkti teh procesov naj bi bili na eni strani subjekti, ki bi bili sposobni na osnovi pridobljenega znanja nadaljevati s samostojnim izobraževa-njem (drugih in samih sebe) ter z znanstveno-raziskovalnim delom, sposobni samostojno predelati, povezati in kritično pregledati do-seženo znanje z namenom ustvariti novo, na drugi strani pa direktni znanstveni dosežki.
V zadnjih dveh desetletjih se je kot posle-dica razvoja družbe in znanstveno-tehnične revolucije razvila težnja po demokratizaci-ji univerze. To je povzročilo kopico novih problemov s socialnega, pedagoškega ter ra-ziskovalnega vidika. Vedno bolj je jasna po-treba po modernizaciji in optimizaciji učil. Rezultati tega so bili razni poskusi zunanjih (z dekreti) in notranjih reform univerze. Pr-ve so imele večinoma nckak organizacijsko-finančni prizvok, druge pa v glavnem prisluh boljše notranje - upravne in pedagoške - orga-nizacije. Rezultati teh preoblikovanj niso potrdili optimističnih vizij, ki so jim bile za podlago.
Problem celovitosti človeka, ki naj bi iz-šel iz univerze, je morda najaktualnejše vpr-ašanje univerze. Če naj proces izobraževanja ne ustvarja samo (ne) mislečih avtomatov, mo-ra bistveno spremeniti svoj koncept. Razviti celovito osebnost pomeni razviti v človeku vse njegove sposobnosti v taki meri, da jih bo sam razumel in bil zmožen uporabljati ter pravil-no ovrednotiti, da bo znal določiti svoje mesto v svetu. Univerza lahko pripomore k temu tako, da angažira te parcialne sposobno-sti v globalnem študijskem procesu. To je pa že eden osnovih definicijskih pojmov tega procesa, na katerem lahko gradimo metode za dosego teh želja. Proces, v katerem bo tudi študent učil samega sebe - da bo razumel svoja nagnjenja in jih razvijal z lastno voljo. Splo-šne fraze, ki jih pogosto slišimo (,,študenta moramo naučiti misliti"), so rebus nemoči in neznanja. Nepreciznost takih deklaracij je že mnogokrat pripomogla, da sicer dobro— namerni načrti niso uspeli. Natančno moramo določiti cilje in sredstva za dosego le-teh. Obo-je je neločljivo povezano. Ce cilj ni jasen, tudi metode ne morejo biti jasne.
Osnovne poteze procesa, ki naj bi vodil k cilju današnje univerze - celovitosti osebnosti in njegovega spoznanja, so:
a) izbor osnovnih informacij
b) proces prehajanja osnovnih podatkov
c) eksplikacija teh podatkov v posebnih situacijah na univerzi
Potrebno je radikalno spremeniti metode dela. Pri tem mi radikalno ne pomeni takoj-šnjo, v trenutku izvedeno, ampak postopno, toda vsebinsko domišljeno spremembo. Radika-lna je sprememba zavesti. Oblike študijskih grup, skupin za raziskovanje, kjer so mentor in študenti v medsebojnih odnosih, ki jih določa delo skupine, morajo delovati enotno. Pojem razdelitve na skupino, ki daje, in na skupino, ki sprejema znanje, ni več potreben oziroma postane brezvsebinski. Študijski proces posta-ni delovni proces z določenimi proizvodnimi odnosi, v našem primeru samoupravnimi od-nosi (pa ne deklarativno!).
Postopnost uvajanja sprememb ne sme bi-ti parcialna v univerzalnem, pač pa univerzal-na v parcialnem. Tako pridemo do eksperimen-ta, do zasnove za pobudo novega. Totalno radikalno spremenimo način dela na posame-znih oddelki, pozneje na fakultetah, celotni univerzi. Posamični primeri dobre volje in razumevanja nekaterih pedagogov niso do-volj. Zbrati se mora skupina univerzitetnih delavcev z jasno zavestjo, kaj hočejo doseči in kdaj. Pri vsakem uvajanju novosti je potre-bno postaviti merila učinkovitosti — vsebin-sko in časovno.. Brez takih meril lahko zaide vsaka, še tako dobra pobuda, na spolzka tla negotovosti. Žlahtno cepljenje uspeva le z žlahtnimi cepiči.
Posamezni procesi se združijo v enoten tok. Potoki v reko. Ni nevarnosti, da bi posamezne procese upravljale in usmerjale ozke skupine, da bi se pojavili ozkotirni centri moči. Nasprotja med različnimi tendencami so sedaj dobrodošla. ker vodijo k razreševanju problemov: učinek loka in tetive. Tega ne bi mogle, če bi bile na pozicijah moči. V takem delovnem procesu pa pride do izraza samo moč argumentov. Argu-menti so seveda v različnih delih procesa razli-čni, hierarhije moči argumentov. Udeleženci univerzitetnega procesa postanejo moderni člani praskupnosti — spet najdejo svoj odtuje-ni Jaz.
Univerza mora določiti svoj razvoj - v sk-ladu z razvojem družbe. Njen program razvoja je uspešen le tedaj, ko obstaja načrt razvoja visokega šolstva v globalu. Upoštevati, pojas-njevati in reševati mora več problemov:
a) univerze v družbi: integracija univerze v dru-žbeno skupnost je lahko osnovana le na vezeh, ki koristijo obema stranema. Univerzi omogoča-jo materialno eksistenco in direkten vpogled v praktične probleme, ji dajejo možnost preuče-vanja izsledkov v praksi, družbeni skupnosti
pa se odprejo nova obzorja v reševanju proble-mov na osnovi univerzitetnega raziskovanja.
b) kontradikcija med naglim razvojem znano-sti in časovno omejenostjo študija: optimizaci-ja in modernizacija pedagoških metod, razširitev podiplomskega študija
c) naglo pojavljanje novih desciplin in v zvezi s tem pomanjkanje mentorskega kadra
d) potreba po vedno večji interdisciplinarnos-ti študija
e) uvajanje računalništva v znanstvene procesc
dreka zato, ker ga zasmradi črnina škatle), ki je sposoben delati samo na tekočem trakn visokega intelektualizma. Človek ni revež, rne sme biti revež. In univerza ga mora v tem simislu osveščati. Približati bodočnost in ukrepe bo-dočnosti prenašati v sedanjost.
Rado Lipovec
d) implikacija v novih situacijah (induktivna metoda)
e) analiza (iskanje zvez nad posameznimi eleme-nti)
f) sinteza (zmožnost individuuma, da sam najde nove elemente in jih vključi na širši podlagi v svojo zalogo informacij)
g) ovrednotenje posameznih idej in metod, uporabljenih v tem procesu)
K taki strukturi nas sili vedno hitrejši raz-voj družba v celoti in naša želja, da človek ne bi zaostal za tem razvojem — da se ne bi ujel v mrežo lastnega napredka. Čim pa se domeni-mo za tako naštevanje stopenj v študijskem procesu, moramo spremeniti tudi sistem pre-verjanja tega procesa. Zastarel način ocenjeva-nja, ki sloni večinoma na subjektivnih merilih. ne more biti objektiven. V poštev pridejo testi ranja, grupne ocene (se pravi: možnost, da štu-denti tudi sami ocenjujejo svoje delo)... Per-manentno ocenjevanje vseh struktur in udele-žencev študijskega procesa je pogoj za kritič-nost univerze. Preverjanje procesa ne sme biti nad procesom, pač pa v njem.
0 razvijanje informacijske mreže med posame-znimi fakultetami kot institucijami ter sploh nied posameznimi vejami znanosti. g) neposreden stik stvarnosti in znanosti— poja vljanje kompleksnih raziskovalnih projektov (ekologije)
h) problem planiranja razvoja univerze: v tem delu zaposliti ljudi, ki se bodo ukvarjali izključ-no s tem, odgovorni pa bodo tako univerzi kot družbi v celoti
To konec koncev ni nič novega. Je izvaja-nje tradicionalnih idej na netradicionalističen način. Kvantitativen razvoj je pripeljal do za-ostritve vprašanja kvalitete. Smo pred razpo-tjem: ali naj bo univerza črna škatla z ogromnim gobcem, prežvekujoč zeleni zagon mladosti, katere uspešnost se meri s količinodreka, ki ga vsako leto izbljuva v svet, ali pa universi-tas viva, ki kritično reagira z družbo in v družbi.
Danes je revež tisti, ki pride v kolesje nje-nih sankcij in ueumnih labirintov zapečkarske znanosti. Stiri, pet let zapravi v temi tega ogromnega kompjuterja. Lahko se ukloni in postane del dreka (ne dreka samega po sebi,
ncvifakjltetnilisti
Pred seboj imam pahljačo fakultetnih lis-tov, prvi produkt delovanja študentov po fakultetah v tem šolskem letu. Po perju pti-ca spoznaš. Poglejmo!
Na oddelku za kemijo FNT je izšel Infor-mator, in to v dobesednem pomenu. Inerci-i j gibanja v lanskem letu je sicer prinesla ma-terialen produkt, riikjer pa ni teoretskega pogleda vnaprej ali vsaj kritičnega pregleda dosedanjega dela. Dosežani rezultati so la-hko vzpodbuda, ne pa lovorike, okras štu-dentski organizaciji. Upam, da so to začetne težave in da se jih bodo kolegi na kemiji kmalu otresli.
Precej drugače je na fizikalnem oddelku iste fakultete. Obe letošnji številki njihove-ga Lista kažeta osveščenost, osmišljenost delovanja. Prva številka daje kritičen pogled nazaj, prikazani so uspehi, in prav za precej natančno obdelavo le-teh leži kritika — celo-tnega gibanja. Hkrati je dan lmpulz za v bo-doče: ,,Skušajmo sedaj odstraniti vso zaleta-vost, navdušenje... ter poiskati tisto pozitivno jedro gibanja, ki bo ostalo izhodišče za na-
daljnje delo.".....kar hoče spremeniti. izbo-
Ijšati obstoječe stanje."
Druga številka je posvečena brucem in štu-diju fizike. Mislim, da je to prvi poskus osve-ščanja prvega letnika, prvi poskus prikazati brucom almo mater tako, kot je, tudi z njeni-mi slabostmi. Objavili so rezultate ankete, ki so jo izvedli med študenti. Značaj ankete je bil informativen; bistvena vprašanja so bila: kak-šen študij si študent želi, kako študira, kako ocenjuje študentsko dejavnost in koliko je pripravljen sodelovati v študentskem gibanju. Kot informacija je anketa uspela, nekoliko manj pa kot napotek za nadaljnje delo. Pre-tnalo je bilo izdelano vprašanje metode akti-\nosti. Samostojni predlogi se ne porodijo ;:-,;ir tako, potrebno je nakazati alternative.
Osvežitev v individualnem pisanju je AA z oddelka za arhitekturo na FAGG. Tradicija ni iM/očarala. Na 32 straneh se vrstijo zanimivi članki: od problemov arhitekture, študent-skega gibanja. problema fakultete in spreje-ninih izpitov vse do literarnih in zajebantskih prispevkov. Nekoliko slabo opremo odtehta vsebina.
Za konec pa še grenka pilula Težke sape, predpavlihovski humor komunarjev iz doma FSPN. Težka, res zadušljiva sapa veje iz teh bogato potiskanih strani. Neoriginalnost, prenatrpanost, kopica aforizmatičnih afo-rizmov — vse to postavlja v slabo luč sieer hvalevreden namen. Stara modrost: raje nekoliko manj, pa bolje. Dejanski humor izhaja iz smešne stvamosti, ne pa iz besednega šušmarjenja.
IV
Inteivju z Gojkom Staničem,
sekretarjem komiteja univerzitetne konference ZKS
Vprašanje: Kakšno politično vlogo pripisu-ješ univerzi? Kako se na njej in v univerzitetni Zvezi komunistov razvija in razrešuje današnja politična diferenciacija?
Odgovor: Univerza je bistveno intcgrirana v dru-žbeno življenje. saj sc na njej'kažcjo prav vsi idcološ-ki in politični tokovi vsaj tako kot v družbi ali pa še intenzivncjc. Ko tlanes govorimo o procesu ide-jno politične Jiferenciacije, naj povcm, da so prav študentje in univcrzitctna srcdina žc leta nazaj opozarjali na pojav dcsnc frontc, proti kateri sc bojujemo z napadi na prctiranc in neupravičene socialne razlike, na njcgove najgloblje vire, zoper potrošniško mentaliteto in prakso, zopor snobizem in tehnokracij^.
V.: Ali misliš, da je osnovno razpotje univerze politično razpotje med desnico in naprednimi silami? To je predvsem pomembno za znanost, kjer so te tendence včasih zelo težko določlji-ve.
O.: Družbenih protislovij ne smomo pocnostav-Ijati. V zadnjcm času se spopadamo prcdvsom z ,,di.siK politično in idcološko tendenco. Vscbina in viri teg razrednega spopada so zelo globoki. Gre za konkro-ino strukturiranost družbcnih sil, za pojav močnih ni vplivnih srednjih slojcv, za grupno lastništvo in za različne oblike uzurpacije samoupravljanja; za močne sile, ki iščcjo svoje idcologe, politikc in ideološko osnovo tudi v znanosti. Nobena od strok tudi na univerzi ni izvzeta iz tc ideološke, praktičnc in političnc difcrenciacije. Vprašanje marksizma da-nes nc poudarjamo slučajno. Prcd leti so ga mnogi proglasili za nekaj, kar ni vcč sodobno, kar je kot znanost zastarclo, da gre za star ideološki pristop. Izrinila ga je ideologija dozidcologizacijc, ki pa v bistvu odpira prostor za drugc ideološke pristope. Danes so v tcj diferenciaciji posebno pomembni spbpadi z ideološkimi in znanstvcno metodološkimi pristopi, za katerrimi se po svetu skriva tehnokracija (npr. struk,turalizcm, funkeionalizem itd.)
V.: Ce gre za popuščanje pred drugimi ideologijami, predvsem v aplikativnih vedah, ki so odvisne od tržišča in tudi od tržnih deformacij, nas zanima predvsem povezava med znanostjo in tržiščem. Pred nedavnim si na konferenci osnovne organizacije ZK na FSPN izrekel tezo, da bi se morala sociološka in sploh družboslovna znanost pojavljati na tržišču.
O.: Na začctku te moram popraviti, da ne grc za tržiščc in tega tudi nisem izjavil. Odprto pa jc vpra-šanje inovacijskega procesa v družboslovju, odnosa mcd družbenimi znanostmi in socialno prakso. V sklopu diskusij o tezah o znanosti bomo šc ta mcsec pripravili širšc posvetovanjc. Vprašanjc verifikacije znanstvenih izsledkov ni dobro rcšeno. Mnogc stvari sploh niso objavljcnc, verificirajo sc v glavnem na simpozijih, v znanstvcnih srcdinah in s študijskim procesom na univerzi. Slaba pa je ncposredna veri-fikacija znanstvcnih dosežkov v družbcni praksi. Precej ncsporazumov med znanstveno inteligenco in politiko izhaja od tod. ker ni pravcga delovnega kontakta. Zanj niso usposobljeni v tistih družbcnih institucijah, ki bi morale stvari prenašati v prakso in iz praksc potrebo. Tudi znanstvena inteligcnca brcz socialnc in strokovnc prakse dostikrat ne ve, kaj naj bi počela in kaj naj bi raziskovala.
V.: V razpravi v slovenskem centralnem komiteju je prišlo do teze, da je znanost samo marksistična znanost. Postavlja se vprašanje, kakšen naj bi bil odnos med politiko in znano-stjo, saj bi s tako tezo zanikali ogromen del svetovnih znanstvenih naporov?
O.: V tcm referatu je bil mišljcn predvscm odnos Zveze komunistov do znanosti. Zveza komunistov pristaja in osvaja kot znanost samo marksistično znanost. Tu ne morc biti dvoma. Zavcdati sc mo-ramo, daje zelo tcžko biti marksist. Vsak drugi soci-ološki in filozofski pristop je bolj enostranski in manj komplekscn, kot je marksizcm. Jasno je. da nc zanikamo dosežkov drugih znanstvcnih in ideoloških pristopov. To bi bilo smcšno. Gre za to, daje treba dosežke drugih znanstvenih pristopov kritično pregledati z vidika marksizma. Moram roči, da jc za izločitev ideološke komponente potreben velik napor. In šc nekaj: marksizcmje angažirana znanost za socialistične socialne ciljc, mcdtem ko so druge znanosti pač angažirane za druge cilje. V tem je razkol in bistvena politična razlika.
V.: Primerno bi bilo vključiti še vprašanje odnosa inteligence do politike, tudi do poli-tike Zveze komunistov. Ali je njen osnovni problem politični ali pa človeški, širši?
O.: Pod pojmom intclcktualcc veijetno misliš tistega. ki jc sposobcn kreativncga mišljenja, da razjasnimo, drugič pa, čc som prav razumel, grc /a problcm homo duplcva oziroma...
V.: Ne, ne gre za to. Inteligenco danes opredeljujejo predvsem glede na funkcijo — kot nematerialno proizvodnjo, kot, recimo, znanstvene proizvajalce, ideologe.
O.: Mislim, da se stvari pri inteligenci morajo začcti veliko globljc. Strinjam se, da so pravi inte-lektualci vcliko bolj odporni proti dncvnemu pragmatizmu, v tcm je tudi najgloblja funkcija in-telektualnih dclavcev ali, kot rečcmo v politiki, ideologov, ki morajo biti sposobni prcj in globlje spoznati bistvo družbenih fenomcnov, biti prvi in glavni nosilec kreacije idej in politike tudi v Zvczi komunistov, v tako imenovancm kolckti-vncm intelektualcu. Vprašanje inteligance je danes bistveno drugačno, kot jc bilo pred 50 ali 100 leti. Za večino velja, da imajo približno cnake družbeno ekonomske pogoje kot vcčina drugih delavcev. Iinamo pa tudi univerzitetni prolctariat. Samo poglcjmo, kako živijo naši asistenti in stažisti, saj jih lahko primcrjamo s preprostim delavcem, kar sc tičc materialnega položaja. Razeh ozke plasti intelige-nce okrog političnili in ccntrov moči kapitala s privilegiranim položajem bo večina tudi naprej ostala v sainoupravljanju in ekonomskih odnosih dcl delavskega razrcda. Družbono vlogo inteligcnce vidim predvsem v tcm, da je nosilec vcdcnja in zna-nja, teoretičncga mišljonja. S tem ima pomcmbno ^iibjcktivno vlogo in tudi odgovornost. Invcsticijc vanjo niso tako majlinc. Ccl delavski razrcd mora prispevati za to, da se lahko šolamo na univcrzi. ' Našc znanjc jc tudi družbena lastnina, česar se včasih premalo zavedamo.
V.: In tista inteligenca, ki ni neposredno politično usmerjena? V mislih imam nekatere, ki so se odvrnili od politike, ker mislijo, da jih krati kot človeka.
().: Tukaj jc treba najprcj povedati, s katero po-litiko želijo biti v konftiktu. Vcrjctno jc moralno, da vsak intelektualec vztraja pn svojih prcpričanjih.-Trcba jc le povcdati, za katero politiko gre, jaz iniam v mislih našo, samoupravljalsko konccpcijo. V naši praksi sc zelo redko srečamo s posamezniki, ki so vsaj na univorzi povsom nasprotni konccptu luimancga in dcmokratičncga socializma. Ljudje, ki imajo nckaj proti samo zato, ker se hočejo v tem potrditi, pa jc vprašanjc, čc so intclcktualci.
V.: Lahko bi prešli na odnos univerzite-tne Zveze komunistov do politične organizi-ranosti študentov.
O.: Naj na začetku povcni, da grc predvscm za prcccj slabo obdelane pisanc dokumentc študcntske skupnosti, gre za vprašanjc politične in ideološke organiziranosti študcntov. Do sprememb v organi-/iranosti jc na ljubljanski univcrzi prišlo tam okrog lcta 67 in 68, ko je bila prccej prisotna teorijadezi-deologizacije, toorija spontanosti. Praktično štu-dentsko delovanjc sc je reduciralo na forumsko delo in iyt vclike študentskc mitingc. V tem se jc videlo vrhunec demokratičnosti in politične moči študen-tsko onranizacije.
V.: Mishš, da sta spontanost in dezideo-logizacija v povezavi?
O.: Mislim, da sta v povczavi, scveda sta. Predvscm sc jc s tcm objcktivno nastopilo proti marksizmu, pro-ti jasni socialistični opredeljenosti in tudi proti organiziranemu delovanju Zveze komunistov. To so je v praksi tudi potrdilo. tako da jc to samo en ekstremen izraz dogajanja v širši družbi. Prav v tistcm času se jc celotna Zvcza komunistov prccej lovila okrog tcga, ali bo diskusijski klub ali pa bo organizirana organizacija. To sc jc pokazalo tudiv študentskih dokumcntih našo organizacijc v takratnih razpravah. Nočepi nikogar kriviti, gre pa za to, da se dancs osvcstimo tcli vprašanj, ko jih vidimo bolj jasno. Dogovorimo sc, kako jc potrebno danes organizi-rati študcntc. Prcdvscm mislim, da jc bistvena maso-vna politična in samoupravna prisotnost študentov na univerzi, kjer morajo dobiti študcntje ustrezno bosedo pri upravljanju v letniku, v študijski usmeri-tvi skupaj z učitclji in s predsiavniki javnosti. Temc-ljcn organizacijc združenega dcla jc treba spustiti na nivo kar sc da.neposrednc demokracije. Moram rcči, da študentske samoupravne skupnosti ni tre-ba veliko spreminjati. ampak predvsem razviti njeno praktično samoupravno dclovanje. Najbrž bi bilo u "•'.¦ dobro v dokumentih napisati, da sc zavzema za samoupravni politični dcmokratizem, ker danes tega v tcm dokumcntu neposredno ni. Drugo je vpra-šanje masovne političnc organizacije. Mislim, da bi bilo pamctno pristati na realnost, da bi se pblitično aktivni študcntjc politično organizirali na osnovi političncga in idcjnega programa. Podobno kot Socialistična zveza. morda vsaj korak naprej. Zdi sc mi, da bi morala biti razlika nied politično organizacijo študentov in samoupravo.
V.: Prej si rekel, da dezideologizacija sovpada s spontanostjo. Ali s tem ne delamo krivice spontanosti? Mislim, da zadnja leta težnje po dezideologizaciji v študentski orga-nizaciji ni bilo. Od leta 68. naprej se je bila bitka za naprednost. Je to po tvojem dezideo-logi?acija?
0.: Moram reči, da si začel zelo zapleteno vpra-šanje odnosa med organiziranostjo in spontanostjo...
V.: Gre mi predvsem za natančno opre-delitev, kaj bi v dezideologizaciji v pteteklih letih pri nas izhajalo iz spontanosti?
O.: Vseeno bi se vrnil na vprašanje organizirano-sti in spontanosti, da opredelim svoj odnos. Naj-prej je pomembna barva spontanosti in idejno politične organiziranosti. V Zvezi komunistov mo-ramo povezovati tiste elemente spontanosti, ki imajo proletarski značaj, in jih organizirati. V zadnjih letih je šlo med nami v glavnem za di-skusijo, v kateri je bil ideološki smoter izrazito lev, vendar je bila temeljna diskusija okrog metod. Kompleksen odnos med vsebino in metodo so pripcljali do različnih objektivnih posledic in idcjnih izhodišč. Anarhizem je namrcč bistveno drugačcn od marksizma in ima objektivno druga-čnc družbene rezultate.
V.: Misliš, da so se eksplicitno pojavile anarhistične težnje?
O.: Moram takoj povedati, da noben od teh pojavov ni bil idcološko in teoretično izgotovljen in fundiran. Bolj smo se soočali s stihijo tendenc in pojavov v določeno smer. Po mojem je šlo bolj za trdno razčiščevanje o tem, kako in kaj. Za to smo si vzeli veliko časa in včasih je osebni nivo škodil vsebinskemu dialogu, ki ga lahko danes cenimo po_rezultatih, ki so vendarle dobri.
V.: Ce defmiramo samoupravljanje kot splošen družbeni odnos in kot tendenco, da bi postal splošen in prevladujoč odnos, je res vprašljivo, ali naj seštudentje organizirajo v klasični družbeno politični organizaciji, ko pa si je Skupnost študentov v svojih programskih dokumentih zapisala, da temelji ravno na tem osnovnem družbenem odnosu. Ali pripisujemo samoupravljanju politično funkcijo ali pa samo funkcijo sistema, sredstva za dosego politizacije? Ali je to samo institucija, ki jo mora nekdo sta-lno varovati, ali pa je odnos, ki se je sposoben obnavljati sam iz sebe?
O.: Samoupravljanje je razumljivo politična kategorija. Dejstvo pa je, da se samoupravljanja in samoupravnih institucij lahko ob dezangažira-nosti socialističnih avantgardnih sil polastijo dru-gi idcjni in politični tokovi. To je resno vprašanje, in s prakso lahko ugotovimo, da samoupravljanje in samoupravni organi do zdaj še niso pokazali do-volj sposobnosti, da bi sami iz sebe reproducirali samoupravno socialistično vsebino brez aktivne prisotnosti političnih organizacij, torej sindikata, študentske organizacije, predvsem pa ne brez Zveze komuntstov. Naš politični sistem poleg tega rabi v sebi t.udi nekatere elemente kontrole. Mislim, da je potrcbno praktično ločiti politično organizacijo študentov od samoupravne. Vsi mprajo sodelovati v samoupravljanju, ko gre pa za politično organizi-ranje, pa gre za tisti del, ki je vsaj deloma osveščen in deloma,aktiven.
V.: Se vedno ni osnovno vprašanje, da bi študentsko organizacijo utegnil kdo izkoristiti, ampak da njen samoupravni koncept radikalizi-ramo, ker je to edina garancija proti uzurpaciji.
O.: Ti reduciraš, ti sodiš, da se da funkcijo poli-tike, samouprave in idejnosti avtomatično opraviti na nivoju samoupravnc organiziranosti.
V.: Ne avtomatično opraviti, ampak da se mora združevati in da je to osnovni po-goj za obstoj samoupravljanja.
O.: Lahko da jc to neka družbena perspektiva, kot je družbena perspektiva odmiranja politike. Gle-dam na stvari tako, kot se mi kažejo danes. Mislim, da je o tem treba širše spregovoriti in se dogovoriti, ampak ob tem ne smemo dovoliti, da bi pozabili na konkretne politične akcije. Opozoril bi le na nekaj idejnih pobud, ki jih dajemo za delo med študenti. Opozarjamo predvsem na vprašanje marksizma, družboslovne vzgoje študentov, na vprašanje razvijanja masovnega političnega delovanja študentov, gremo v akcijo, da bi študcntjc ocenili pedagoško delo učiteljev s pomočjo anket. Čimprej moramo priti do kom-pleksnih pogledov na vprašanje reforme univerze. Upam, da bomo v mesecu dni dali v razpj-avo teze o idejno političnih vprašanjih visokega šolstva. To bo podoben tekst, kot je bil tisti o znanosti, tako da bi prišli do kompleksnega vpogleda in da bi akcijski program laže zasnovali.
Intervju je vodil Marjan Pungartnik ob sodelovanju Igorja Vidmarja, Pavla Zeage in Draga Ščernjaviča.
V
denis poniž
ipevi o pohabljendh
I.
velika svetloba norcev
domovanje uvele kože
znova in znova dišeče nied karantenami
sladki zapeljivi obraz privida
tehtaš ujeto perut ptice
če se sesuje grahovo zrno
je to pričetek zemeljskega razmika
obsedenci se v tolkačih zmanejo
vprah
zatečem se v preduh niačjega repa glas se mi gabi kiklop med analfabeti prebiralec spolzkih besed
enaintrideseti maj
II.
bistvo razkosja je ravnotežje
roka
posejana z ostrožniki
me vpelje v ljubezen
svetilničarji slutijo katastrofe
v okroglih sobicah prebirajo nostradamusa
urejevalci sveta se umaknejo med puščavnike
posledica prevar je dejstvo
da imajo preprosti ljudje zmedene slutnje
slepilo je vsaka izmišljotina od mehaaiznia
zoran slavič zapisosamuelu
V grenkobi rastlinja kot čas poln vsebine neizmerjjivega tclcsa odhajam s tišino
Vračam se v tiste davnc čase. Takrat se je zgo-dilo mnogo čudovitih stvari, življenje je tkalo fan-tastične okraske in se mešalo z mlekom sanj. V tist-em času sem obiskoval Virginijo. Pila sva vroč čaj ob petih popoldne na terasi. Navadno sva opazovala svetilnik v daljavi. Prijatcljsko sva klepetala, ven-dar nckam odsotno in zamišljeno. Morje se jc penilo in nemirno dihalo.
Enkrat aprila mc je nenadoma obiskal Hans. Ra-vno je potoval mimo in si jc vzel pol urice za starega prijatelja. Razgovora se ne spominjam voč, prepričan pa scm, da sva naročila jagodni sok. Nosil je dva ko-včka iz rumenc svinjskc kožc.
Vendar, začnimo že to ncgotovo iskanje. V za-četku je bila slika, rcliefna in vznemirljiva. Vendar to ni bila prava slika, mogočc le slutnja, ki se jc z obnavljanjem zgostila. Potem, iz globine sanjanja, mogočc iz poznejc sanjanega časa, katcrega razsež-nosti in oblike večno ponavljamo, sc je pojavljala, poscbno ko scni prebival na malih, tihih krajih, s parki, z zelenimi, pravilno prirczanimi živimi meja mi, po dcžju, v trenutkih, ko sonce zaliaja, skrivnostna glasba kot ozadje tega nejasnega občutka. Samo sebc zasačim v misli: Virginia \Voolf: Valovi, ali kaj dru-gega. Takrat je bilo vsc tako videti. Glasba je prihaja-la kot ncjasna sla, žalostna glasba, ki me jc zares zclo ganila. Kako jc nastajala, to scm laliko samo domneval. Vendar jc bilo vso to zanemarljivo ncva-žno, kar je pomcmbno, je njen obstoj. Doloecna čustvcna dispozicija jc pri tem vsckakor poinaga-la, nagnjenost k melanholiji, vse to zavito v mchko-bo prihajajočcga večera, jc omogočalo, da pritajc-na življcnja v meni postanejo eno z ncčim mctatizi-čno osobnim, kar jc lebdelo v okolici, eno s tistimi stvarmi. v katerih bistvo zavestno ne morcmo prodreti.
Te iracionalnc travcrzc scm takrat čutil v prcd-dvcrjih svojcga bistva. Ta trak svctovje porajal nic-lodijo, ki jc bila vsa prežcta z nokim ncjasnim flu-idom. Danes, ko sem utrujen in luč nc sije name,
,   -               .,     j                          i    ii-                          ko mo jc lahni dotik lepotc tako oncsrečil, zane-
zepnega nozka do naprave za skubljenje piscancevs|jivo vJem< da scm jo nJjbrž naskrivaj vsrkal v dušo
ko odteče srebrnozelena voda nakodrana v južnem vetru z obrazi mladih utopljenk in okusom po osoljenem vinu ostane duh razpadlega staničevja pomembnost je posledica merjenja časa
nekateri odhajajo k tuaregom
drugi k helenom
oplajamo se sami
naš ponos so lončarji in zakotni filozofi
včasih se pojavi nostalgija
po sanjski reki m vijoličastih rožah
pogovarjam se s samoto
brezkrilno ptico usode
zakoni krdela so najokrutnejši logaritmi
v vseh štirih vesoljih ki jih naseljujemo
okrvavljene oči so znak lažnega mučeništva
prerokijedo kobilice
naši razbojniki so pobožne sekte bičarjev
z voskom si mašimo ude
jezike nam prebodejo že pri rojstvu
kdaj pa kdaj se pojavi veselje do urarstva
petijunij
III.
ostaneš izsesan
med žirafico konjem ostalim drobirjem
vse prerad se naseli obup
nerazumnaje
le včasih se polepša
z visokimi toni
blagor jim
ki jim beseda teče po grlu
kot sladki med poletja
molk s strupenimi lasmi
kje začaraš toliko glasov
da temni zlati vodi rečeš
ljubica
prazni elizij pozvanja
v sončni luči
besedi slast šestindvajseti september
Propričan pa sem, da je v tej melodiji vendar prcv-ladovala otožnost. Glasba jc bila globoka. temna in drhteča. Nikoli prcj jo niseni slišal, in mogočo je za-to tudi niscni mogcl ujcti.
Sam, moj drugi jaz, scnzibilncjši in bolj vroč, je prvi posegel po njcnili neznankah. Tiste dni, ko sva sc sprchajala po dolgih stczah, ki so bile posutc z listjem in borovimi iglieami. od belo pobarvane hišicc z lesenimi polknicami proti oceanu. katcrega bli-žino smo skoz bujno rastlinjc saino slutili, je bil nekako zamišljen, ne otožcn, ampak prevzet od nekc vrsto samoopazovanja. Bil jc na robu njenega mračncga izvora. Zdaj, vcndar prcpozno. spozna-vam, da todaj ni bil niti ma!o žalostcn, ampak blizu fantastični pustolovščini v totalitarnost. v ncskončn-čnost. V njcgovi naravi sem žo od nckdaj slutil nc-kaj transccndentalnega.
Ena iznicd prvin tega skrivnostnega občutka -glasbona traza je bila samo ena njcgovih premis -sc jc začela takrat oblikovati. Ncopazno je dan za dncm prihajal v nas enakomerni ritem v razmišlja-jočih, tihih tonih. Tcdaj še nismo slutili  ncvarnosti, ki jo nosi s scboj. 6. oktobra, ko smo se zbrali v sa-lonu v prvcm nadstropju, smo se zavedali, da jc tisto /e globoko in nespremenljivo v nas. Ta no>>talgična tugaje postala naš večno prisotni del.
Nihčc, niti Sani niti Petruška, ncžni in meglcni lik, kijc vzniknil iz tajnih pokrajin mojc notranjosti, ni mogel drug drugcmu pojasniti naravc in razscžnosti tcga ritma, te drobne glasbene fraze, ki sc je iz njcg;i oglašala. Vsi pa smo zagotovo vcdcli, da obstaja. Za-jclo nasjc lcpljivo in ncizprosno. Pojavljalo se"je na različno načine: mcnejc prcvzemalo mcd večerni-nii sprehodi po pravilnih, dolgih, mehkih poteh proti morju, ko so se zadnji kristali sonca utrinjali v mrc-žastigošči rastlin. Neposredna poslcdica tega pojava jc bila množica nedorečcnih, bliskovitili misli, katc-rih osnqvni lok je ponienil metatizično potrcbo po prodoru v bistvo nekatcrih stvari: življcnja in smrti. lepote in Ijubczni in še naprej - potrcbo, da se izgu-bi v prostoru, da bi inogoče tako dosogel poslcdnjo cnotnost s svetom. Tokrat sem zares hrepencl, da bi prodrl v skrivnosti celic, ki so bile obsijanc s čudež-no svctlobo.
Ko scm kasneje poskušal ponovno doživeti ta trcnutek tako, da sem preiskoval svojo zavest, sem naletel na prazninc neugodja in preobčutljivosti, ki slcdijo kratkim probliskom nečcsa ekstatičnega. To-mu sem kar naproj prisluškoval. Vendar so se prazni-nc v spominu množile, in vcdel sem, da mora to pn-pcljati do pomcmbnil\ sprcmemb.
Nckaj dni kasnejeje Petriškino stanje postalo re-sno. Zdaj sem vam dolžan pojasnilo: medtem sejc razpadanje mojega bistva odvijalo vedno hitreje. Najprcj sem izgubil Pctruško, točncje: zapustil me
|c. lo senzibilno stublo v mojih možganih sc jc ogo-rčcno borilo s čudežnimi klici naravc. Petruška je zbolcl. Z visoko vročino in mrzlicojc lcgcl v poste-Ijo. Rdcče pcge, ki so bilc prcj komaj vidne, so mu prokrilo lica. Dan kasncjcjc položaj postal še težji in Samjc prav vS. poslal po zdravnika, ki paje lahko ugotovil le šc zadnjo stopnjo tubcrkulozc. Petruškaje od časa do časa pljuval kri. Za bolczcn sva vedcla žc prej. navadila sva se na njcgov kašclj in ostale tegobo. To nedvoumno soočanje z boleznijo • pa naju je zelo prctrcslo. Noči sva prcbedcla ob njem, on pa je iz dneva v clan vse bolj kopnel. V začetku čclricga lcdna sc jc izmučcno telo preneha-lo bojevati. Pomislil sem: ta našgriček pa le ni tako čarobon kol Mannov.
Naslednjega dne smo ga pokopali na majhnem vaškem pokopališču na obronku sosednjcga gozd-natega pobočja. Z morja jc pihal veter in pnnašal grenek vonj po soli in krikc galcbov. Ob vrnitvi sva molčala vse do svojili sob in čutila tragično veličino trenutka. Začuda sem bil nuren, počasi sem si po-navljal voze nekega starcga pesnika: Odhod je tisto, kar imenujemo skrivnost... Vodol sem, da je Petruška nioral umroti. prcveč se jo ločil od matičnega tclesa. Vos ta dan je bil vetroven in veder, v nas pa šc ni bilo žalosti, pojavila sc je šele kasnejo.
Življenje seje nadaljcvalo že naslednje jutro. Vse bolj smo koračili v jescn, prebujali smo sc v dežcvna in mračna jutra in so zavedali spremembc v nas samih. Petruškina smrt je dajala vsemu težo, vznemirjala naju je s svojo materialno neizogibnostjo. Vizija tiste intc-gralne lepote, o kateri je prepričano m zanesono pri-povedoval pesnik Samjon, tista polnost občutij in življenja je dobivala temne obrise, kot da sc jc skrhala povcdoval pcsnik Semjon, tista polnost občutij in ri jc uspcla prodroti v te predele duhovne ozoteri-uiosti. Prodrla jc tja. In ostala. Prvobitna slutnja, nojasni izziv, ki ustvarja bes v koščcni srži. Nekaj tednov prcd Pctruškinim koncem se je vso to nepri-čakovano zlilo v nenavadno lopoto, ki nas je vsa dragoccna in pričakovana obiskala.
Ob koncu oktobra, datuma sc nc spominjam, na-t.mko pa vem, da jc bilo tistega dnc od ranega jutra /clo spremenljivo vrcmc: soncc sejc menjavalo z "\lczjem; ncnadoma smo se tedaj zavedeli, da nus ta substanca intenzivncga življenja ne bo več obiskova-la brez našcga truda. Tedaj jo bila potrebna vclika koncentracija, izogibanjc močnih vsakodnevnih vti-sov. Zdelo se nnjc, da ji življonjska dc>tva nc pnjajo.
\o nas na bolchncga Pctruško. Pa tudi ona nas jc povczovala, zdaj jc bila žo obarvana s tcmnimi scncami. Ni samo smrt najincga prijatelja zatemni-la njen ozarjcni blesk. V prostranstvih mcd našim gričcm in odduljcnim morjcm sc jc pripravljalo nekaj velikcga. To sva čisto intuitivno čutila. Sam je bil vidcti kot človek, ki ga nič nc more iznena-diti. Na drugi strani pa sem tisti listič, ki mi ga je dal, prebral mnogo pozneje:
Preplah telesa, kupa davne bolečine
bežim iz teme
v maternico se vračam
razkosan s sončno sekiro
Pctega novembra so je vreme ncnadoma zbolj-šalo, nebo je bilo proti večeru čisto jasno. Zju-traj šcstega novembra, ki je bil spct oblačen in vlažcn, Sania ni bilo vcč v sobi. Preiskal sem vso liišo, povprašal služinčad, preiskal blatne potoke med hišo in morjem. Brez uspcha. Popo-
Idnc scm obvestil mcstno policijo. Samovo izgino-tjc mc jc prisililo k razinišTjanju. Cclc urc scni prc-učeval vsako izmod tisočerili možnosti. Nckaj časa sem pazljivo analiziral, potcm sem pazljivo analiziral, potem sem mrzlično preliajal prek asociacij in dvomov do paničnega stralui. Proti večeru, popo-Inoma izčrpan in zbit, scm prišcl do tega, kar jc bilo najbrž točno, namreč da sc je Sam odločil, da izpolni njene zahtcvc in se končno z^dini z njo.
Ločitcv s Sannielom me jc zelo bolela. Ostal sem sam. Le še golo razumsko stcblo v lastnih možganih. Še danes mi ni jasno, čomu jc služila tista farsa s klicanjem pol.cije, mogoče sem potrc-boval potrdilo, da jaz še naprej obstajam po Petruškinem in Samovem odhodu.
V S. sem ostal šc nekaj dni, da bi uredil nei-zogibno formalnosti ob Samovem izginotju. To čudno igro som kijub vsemu moral odigrati do konca. Na sročo mi krajcvna policija, ki so ji prepustili zadevo, ni delala težav, ker, kot jc povcdal komandir postajc, niso našli nobencga trupla. Vedel scm, da trupla ne bojo nikoli na-šli, ker ga sploh ni bilo. Danes se mi vse to zdi cinična igra, todaj pa sem v vscm tem čutil ncko temno zadovoljstvo. Odpotoval sem domov v B. noscč jo s scboj, ne da bi vedel, čc to počnem zavestno ali ne. Vendar je bila vsa razkošna in usodna. Zdaj nie rcdko obiskuje, tu ni tišinc gos-tih nasadov. Vcčkrat se prepoznam v kakšni pokra-jini, kakšnem verzu, glasbeni t'i azi. V pogledu kakšnc ženske zaslutim njen fluidni blesk, zagle-dam jo, ko sončni zahod sejc tišino nad inorjcm... Vendar v njej ni več tiste moči, gostote, pri-tajila se jc, mogoče spi. Slutnja pa je v moni še vedno prisotna. Cakam. Včasih se vprašam, kdaj bo prišla pome.
prevedel m. a.
Sam je govoril najmanj. Kot njcn velik ljubitelj, šc danes laliko mirno rečem - zaročencc, se jc izogibal vsakega omenjanja, ba! se je naših dotikov. Zdelo sc nam jc, nekaj dni prcd Pctruškino smrtjo smo se o tom celo pogovarjali, da se naš tovariš zdr-znc in strcse z glavo, kadar jo omcnimo. Zvedel scm. pravzaprav mi jc nekcga popoldnova povedal Sam, ko sva sodela pri kaminu, v katcrem so plamtela drva, in se zaglcdala v dcževni somrak, da priliaja k njemu ponoči, ko luna scdc na strcho gradu. Luna se je lepo videla iz njegovc sobc v južncm krilu po-slopja. Rekel mi je, da ga zelo prctrcsc, nanj pritisne nekakšna mora in ga primora, da napravi kaj norc-ga, kaj vclikega in dokončnega. In vcndar ga je s tem privlačila. Tako zlovcšča in ncnavadna. Pripo-vcdoval jc, da mu včasih uspe ujcti njcne obrisc in si zapomniti barve. Tistega dne, ko sva pila neko rdeče vino, mi jc ponudil košček papirja popisan z drobno pisavo. Prcpisal sem si tc bcsede. Nisem se poglabljal v njihov pomen, zdaj seveda vem, da jc bilo to narobe. Bercm tc vrstice, in zdi sc mi, da vidim divjc pokrajine Samjuelove duše:
branko andrič razgled na morje
Kot da je vratar rekel, da je razgled z okna lep. Kot da dvakrat nisem slišal, da je vratar rekel, da je razgled z okna lcp.
Zclo pomcmbno je, da sc z okna lepo vidi. Po-sebno na morjo. Lahko vidiš morje, ladjc, pristani-šče in potom prileti od dalcč hidroavion in pristanc na mirni površini in jo pri tcm vznomiri. V daljavi so otoki. Čc bi glcdal z gradu na vrhu hriba, In z malo domišljije lahko videl gusarske ladjc in gusarjc, ki se izkrcavajo. Na lstčm stolpu istc trdnjave bi bila tudi ncka dcklica. Vctci bi nic družil z njo. Mršil njcnc in mojc lasc. Isti vctcr. Protcm bi Šel v inesto, našel ncko likovno razstavo in spet srečal deklico. Šcl bi v glcdališčc in zagledal to deklico v partorju, poskuša! bi ji odigrati ncko vlogo, a mi ne bi proveč uspelo. In tcdaj bi so spoznala. Pospremil bi jo doniov. Dogovoril bi se, da se jutri ob petih dobiva prcd ki-nom.
Razgled z okna jc prav zares v rcdu stvar. Poseb-no, čc je lep. Šo poscbno na morjo.
In potem, ko da jc vratar rckel, da lahko, če si želim, pripeljom dcklico v sobo. Razmišljal scni o tem. To je res prav dobra stvar: pripeljati deklico v sobo. Biti z njimi sam. Ljubiti sc z njimi in počcti.... tako,
V dnevih, ko se nam ni več spontano javljala, sem      te stvari- NaJtj dcklico, ki ti jc rcs všeč in gledati z njo pričakoval, da se bo Sam osvobodil tega usodncga vp-     *koz okno, vdihavati vonj po moiju in dih vetra m liva. Vendar mije priznal, da je potreba po njcj močnejšžP.'11- niogočc črno vino m jesti giricc ali kakšnc drugc in silnejša od strahu in slabega počutja. lako je še           ' 'be.
Deklica jc v rcdu stvar. Posebno na morju. Jasno,
Trpko in jedko v hrastovi skorji v prcdsobah večnega pokončuje dneve...
VI
 j             pj
naprej ob velikih naporih voljo sprejemal njenc obi-ske.
Nevihte so potem postale močncjše, sprehodi so bili vse redkejši, vcn sva šla v kratkih pvesledkih mcd nalivi. Opazovala sva steklastc gubice in is-kala mlačno sonce. Bila sva vse bolj nervozna. Trudila sva se, da nc bi omenjala Petruškincga ime-na, čeprav sva oba pogosto mislila nanj. Ta tihi do-govor naju je napravil zarotnika. Skoraj sva ga po-kopala, čisto sama sva prisostvovala temu žalost-nemu opravilu, čeprav se nama je zdelo, da je tudi stari, tihi vratar Ambrozij na skrivaj vse opazoval. V hiši je bilo prevcč njegovih stvari. Spominjale
če jo ima človi'k rad ali čc mu je vsaj všeč.
Kot da je vratar rekel, da je postelja zelo udobna in pri tcm nekam zarotniško namignil.
Kot da scm sc zleknil na posteljo in glcdal v strop. Kot da sem po zidovih vidcl slike. Razmišljal scm o razglcdu z okna, o dcklici in postc.ji m o drugih rcčch. Potem mi je prišlo na miscl, da bi bilo dobro, če bi sc obril.
Spomnil scm se, da sem sc včasih, ko niscm imcl mila za britje, bril z navadnim milom. Ni šlo lahko. Koža je drsela pod prsti. Britvicaje naglo otopela. Nazadnjc pa sem se vendar obril.
Kot da sem poskušal spct tako napraviti. Kot la scm so prcccj namučil. Kot da mi je vendarle n nekako uspelo.
Tako obrit in z lepo krojeno obleko bi mogo-če lahko prcpričal kako dcklico, da pride v sobo. Kot da hi bilo treba samo iti dol v mesto in pristopi-ti h kakšni, ki se sprehaja. Najbrž bi bil kateri všeč. Mogoče ne ravno na prvi pogled, ampak kasneje, ko bi se boljc spoznala in bi šla z mano. Treba bi jo bilo samo dovolj dolgo prepričevati.
A potcm sem pomislil, da je zelo trapasto tako razmišljati. I ogled skoz okno, dcklica v tvoji sobi. Ali ni vse to trapasto in nepotrebno?  Zakaj si člo-vok želi ravno lcp razgled z okna in deklico, da jo pripelje v sobo. Vsi si to vcdno želijo. Ali na svetu ni važncjših stvari? Ne lep razgled skoz okno na mo-rjc in dcklica v sobi, ampak nekaj drugega. Fino je včasih tudi ostati neobrit. Ne obleči lepe obleke. Ostati tako v nckcm prostoru, ki nima nobenega razgleda, niti okna. Gledati opeko na goli steni. Taje laliko prav tako lepa kot lcp razgled na mo-rje ali dcklica v sobi, samo čc je dovolj osvetljena in opazovana s prave razdalje. Človek pa lahko tudi kaj nariše na steno, tako da je to lepo in da to gleda. Ampak zakaj je človeku potrebno ravno nekaj le-pega, da to gloda ali doživlja? Tudi grde stvari so lah-ko zanimive in podobno.
Zakaj je pravzaprav sploli potrebno nekaj, kar bi bilo lepo ali zanimivo in podobno? Zakaj je človeku sploh kaj potrebno? Zakaj bi ne bilo vse tako, kot je, in zakaj nc bi onostavno počel prav ničesar, kar tako bi samo obstajal ln bi mu bilo lepo? Ali pada mu nc bi bilo tiiti dobro niti slabo, ampak samo, da bi mu bilo ali ne bilo, da bi on bil.
Potcm bi življenje mogoče lzgubilo smisel ali kaj drugega. A zakaj je življenju sploh potreben smiscl ali kaj takega? Kaj življenje samo sebi ne ' zadostujc? Ko človek že cnkrat živi, zakaj potre-bujc šc kaj drugcga, lcp razgled z okna ali tako tra-pasto stvar, kot je deklica v sobi - z vsem svojim klepetanjem in trapastimi problemi in ljubkim šče-bctanjem in temi ročmi? ln zakaj se mora človek briti in počcti vse te trapaste stvari, kot sem že re-kel? Kaj ni dovolj samo tako nekje sedeti ali leža-ti in razmišljati o vseh teh grdih in lepih rečeh kot ta razglcd z okna in ta dcklica. ki bi jo lahko pripeljal v sobo, in to trapasto britjc z navadnim milom in le-pe obleke.
Vendar, kot da sem sedel na okno in gledal na morje in ljudi, ki so se sprehajali ob obali. In kot da je nirak vse to objcl s svojimi toplimi rokami. Luči v mestu na vzpetini so se prižgale. Videl scm tista Svcda, kako postopata po ulicah in se vrtita okoli stolpa in prepevata kavbojsko pcsmi. Pa sem šc sam /apcl tisto staro bitniško himno in zdrvel navzdol in sino odšli in sc živinsko napili in prepevali vse tistc norc pesmi in se pogovarjali v vseh tistih norih jczikih in se spogledovali s trapastimi Nem-kaini. Imele so otroke in možc nekjc v Nemčiji, sem pa so prihajale, da bi se na kakšnem trapastem otoku gole kopalc in počele drugc norc stvari. ln tako pijani smo govorili o komunizmu in o drugih takili stvarch in se strinjali, da jc dobro, ko jc človoku dobro ali nekaj takega ali pa se sploh nismo strinjali, ker scm prcvcč popil, mešal scm različnc pijačc in kar najhitrejc sem moral na straniščo ali ubikacijo kot bi mogočo temu rekli Poljaki, nato scm zagrabil tisto mlado Elfi in jo ^kušal zvleči v svojo sobo, ker je imcla tako črne lasc in tako zelene oči, imela je tako lcpe male trde prsi in ostalo vse tako neznansko lepo in koža jije tako lepo dišala in bilo bi jo krasno imeti tu v sobi s tcni lepim razgledom na morjc, tu, na tej postelji, kcr jc znala tako lepo vračati, da se ni vedelo, kdo sc s kom ljubi: ona z mano ali jaz z njo.
In kot da sem nazadnje spoznal, kolikQ človeku pomcni tisti trapasti razgled na morje in tTtrapasta-dcklica v sobi, trapasto bitje in trapasta obleka in življenje in vse ostak nore stvari, zakaj človek potrebuje kaj lepcga ali zanimivega ali nekaj takega, zakaj sploh kaj potrcbujc, zakaj nc bi moglo biti vse tako, kot je, in zakaj ne bi mogel človek početi ničesar, ampakkar tako, da samo obstaja in da mu m niti slabo niti dob-ro, da saino jc ali pa ga ni kot sem maloprej dejal, vcndar mc je jetniški paznik premočno brcnil v trcbuh in me ponovno spravilv nerodno situacijo.
Književna revija Ulaznica iz Zrenjanina je svojo številko 24 - 25 posvetila antologiji dvajsetih mlajšiii vojvodinskih pripovednikov, ki pišejo v srhohrvatskem jeziku. Iz nje smo ' prevedli dve zgodbici - novelici. In zakaj smo .prevedli ravno ti dve? Zato.
VII
KUVAČIC - SUKOBI
Razlog, izdaja Studentski centar Zagreb
Knjiga nadaljuje avtorjevo iskanje sociologijc, odločilno povezano z ustanovitvijo in razvojem re-vije Praxis. Iskanje sociologije je hkrati tudi naj-bolj viden rezultat tega dela; toda iskanje v pomenu, ki v ničemer ne degradira opravljenega dela. Naša etablirana povojna sociologija se je razvila v ,,no-rmalno" stanje iz dveh bistveno različnih izvorov v dve bistveno različni sociologiji, obe z utrjenim položajem ,,znanosti". Gre najprcj za splošno soci-ologijo, katere prava naloga je uporabiti marksizem na področjih, ki so se razrasla zunaj izvirnega mar-ksizma. Nastala je pod vplivom mnenja, da je so-ciologija marksizmu nepotrebna, mnenja, ki je dolgo vladalo med sovjetskimi ideologi, vendar se je nioralo umakniti naraščajočim potrebam za učinkovitim socialnim in političnim sistemom. Abstraktnost in splošnost seveda nista mogli preprečiti tendence, ki se je pri nas pojavila z močnejšo industrializacijo - funkcionalizmu in pozitivizmu. Položaj v določanju tehnienega in političnega razvoja je neločljivo povezan z nc-katerimi lastnostmi te sociologije,katerih ukinitev je odvisna predvsem od razvijanja totalizirajoče kritike.
Kavačičev poskus sociologije vsebuje elemente, ki kažejo na nezadostnost obeh usmeritev. Rodil se je prej iz nasprotja in nasprotovanja kot pa iz želje po perfekcioniranju. Filozotsko antropolo-ško izhodišče je samo znak, da vprašljivost soci-ologije ne more izhajati iz nje same, ker vse kažc, da se obnaša vedno bolj nekritično, podaniško (sinkrono - razprostranjeno tukaj, izključno v funkciji tega). Ravno filozofsko - antropološko izhodišče pa rezultira v analizi, ki presega dehi-drirani um raziskovalnih institucij: zanjo sodobna stvarnost ni sklop enakovrednih sistemov niti ne model, ampak protisloven kontinuum - racionalen v nasprotjih. Sodobna sociologija, ki sloni pred-vsem na velikih institucijah, dotiranih s strani družbe in postavljenih na trg (Tržnost znanostije pred nekoliko meseci zahtcval tudi univerzitctni komite ZKS.), daje analize, ki ne, presegajo zastavljenega problema. Nerazdružljivo je povezana z aparatom upravljanja, zato tudi konflikti, ki od časa do časa nastanejo med njima, nakazujejo samo razlikc v efektivnosti, ne pa tudi v eksistenci.
Kuvačič nadomešča v svojih študijah instrume-nt ,,analize vsebine" s filozofsko-antropološkim pristopom. Čeprav je zadnjc čase striktno zastopa-njc teorije o koncu ideologije vedno redkejše, so ostali instrumenti, ki jo še vedno implicirajo. Ta teorija je namreč samo rezultat spoznavne struk-ture pozitivističnega uma, in jo je trcba razčlcniti skupaj z razmerami, ki jo porajajo. V kakršnikoli kritiki je to problem prehoda s filozofskc na kriti-ko ekonomske sfere. Zaprti krog pojavnosti v po-zitivizmu se v takšnem pristopu odpira predvscm zaradi teorije odtujitve, ki jo je marksizem razvil, potem deloma pozabil, da bi ponovno oživela v ,,ne\v left" kritiki. Rehabilitacija odtujitvc je tcsno povezana z rehabilitacijo zgodovine (enega po-membnih elementov kritike totalitarnih družb) in humanizma. Šele v tem okviru sc nekoliko ja-sneje vidi, kako se v pozitivizmu metoda spremin-ja v ideologijo, kako zunaj metode ni nobcne ideo-logije več. Navidezno prevladovanje filozofije (ki je pogosto kar izenačena s tcorijo) je še en poskus skoka v enodimenzionalnost - skok iz zgodovine v področje izključnosti pojava.
Uspeh Kuvačičeve analize je treba iskati tam, kjer je najbolj izstopila iz obstojcče sociologije, kjer je torej najbolj filozotska. Nedvomnoje to analiza srednjih slojcv, mogočc cdcn naju-čjih dosežkov praksisovega kroga. ,,Sukobi" imajo svojo notranjo zgradbo: na osnovi razrednc diferenciacije se je oblikovalo dvojno gibanje -tisto, ki indicira razrednost v svoji zgodovinski usmeritvi (študentsko gibanje lcta 68, in tisto, ki nastopa protizgodovinsko, torej tudi kon-trarevolucionarno (nacionalistično gibanje.katercga najčrstejša manifestacija so bili dogodki na Hrva-škem v polpreteklem času). Ceprav je slednje nalctc-lo na močan in organiziran protiudarec, pa kažc,' da je bilo veliko bolj temeljito poraženo prvo. Nacionalizem kot gibanje srednjih slojcv se po-javlja kot realna alternativa socialističnc uredi-tve, podprta s tendencami razvoja družbcnc strukture, medtem ko je program študentskcga gibanja navkljub osnovni potrditvi, ki jo jc dal tudi Tito, doživel ostre obsodbe bodisi kot huli-ganizem (ker se je povezoval z organiziranim revo-ltom) bodisi kot ,,iicrealistična prenapetost", ,,uto- . pičnost", ,,levičarjenje očkovih razvajenccv" (ker je bil povezan z že tako ali tako privilegirano socialno kategorijo študentov). Predvsem je treba pripomniti, da študije ne kažejo nobenega podce-njevanja vloge delavskega razreda, kar sc tovrstni kritiki očita pod vplivom začetkov študentskega gibanja, ko je resnično obstajala iluzija, da uni-verzitetni geto more nadomcstiti delavska gibanja na razredni osnovi. Kuvačičev prehod na ražlične manifestacije obstoja srednjih slojev (kultura, mass media, morala) je poskus razbijanja intelektualizma, toda ne intelektualne kritike, kar dajc slutiti pomen, ki ga avtor daje povezavi inteligence z zgodovin-skim bojem delavskega razreda.
Na drugi strani je ta zgodba najšibkejša tam, kjer
sc najbolj naslanja na normalen instrumentarij naše sociologije (suvrcmena omladina), kjer sc kaže ne-kaka zadrega pri razpolaganju z bogatim gradivom raziskav. Zadrega je simptomatična, kcr je za anali-tika v naši sorazmerno nerazviti socialni strukturi veliko bolj pomemben pristop totalizacije kot pa do skoraj nerelevantnih fines dognana metodologija, ka-jti le-ta more oživcti samo skozi totalizacijo.
Knjigo sestavlja dvanajst razprav, večinoma že objavljenih v revialnem tisku, kar pa ne daje občutka, da jc celota tematsko raztrgana. Iz tega se da skle-pati, da je avtorjev angažma toliko širok, da lahko suvereno sprcgovori o številnih sodobnih problemih, na drugi strani pa je to priznanjc izhodišču, ki z genetičnim pristopom dokazuje soodvisnost navide-zno nczdružljivih pojavov. Brez dvoma pa je Kuva-čičeva razprava Obiljc i nasilje (praxis, žcpna izdaja 4-5, Zagreb 1970) za spoznanje koherentncjša, kar spet vsiljujc sklcp, da je avtor na poti k novim prc-okupacijam.
In šc nekaj. Razlog jc zbirka, ki jo izdaja Stu-dentski centar v Zagrobu. Kuvačičeva knjiga je že 60. v tej seriji, katere izbor vključuje literaturo, literarno tcorijo, filozotijo in druge družbene znanosti. Nizkc ccne (ki sc gibljcjo od treh do tridesetih dinarjev) so predvscm rezultat volon-terizma, sij avtorji objavljajo brez honorarjev. Gle-dc na odnosc v našcm založništvu je to gotovo zanimiv podatek, vreden premisleka.
Marjan Pungartnik
»NOVIČIOVEK SE BO HOTEL SMEIMl«
(Lcv Trocki:Litcratura in rcvolucija - študen-tska založba Ljubljana - str. 115)
Pričujoči izbor tckstov Trockega o literaturi kažc na dve različni poziciji Trockega v razmerju do ruskega socializma in do, v njem vsebovanega, vprašanja kulture in literaturc posebcj:
1.  Trocki kot drugi vodilni mož ruskc revolucijc oprcdeljuje svoj odnos do kulture in do takrat aktiui-lnih litcrarnih strujanj v Rusiji (gre za futurizem, forinalizem, simbolizem, proletkult itd.) v naslednjih zapisih, ki so objavljeni v naši izdaji: Futurizem, Formalistična pcsniška šola in marksizcm, Proleta-rska kultura in proletarska umetnost, Partijska po-litika v umetnosti, Revolucionarna umetnost in socialistična umetnost.
2.  Izgnani Trocki niorc svoj odnos do literature v socializmu izražati prcdvsom posredno, kot odnos do termidorske birokracije, ki je med svoje ,,uspehc" mogla šteti tudi kastracijo kulture, ob tcm da je sprožila pojav sterilnega socrealizma. Tckst: Tota-litarna birokracija in umetnost. Umetnost in revolu-uija. Ne vcm točno, s kakšnim namcnom je izdaja-tdj mcd te tckstc uvrstil tudi Gramscijcvo pismo o italijanskem futurizmu.
Doklcr govorimo v okviru prve predpostavke toga razmišljanja, moramo najprcj ugotoviti, da je bil Trocki med oktobrsko revolucijo in takoj po njcj soočen skupaj z ostalimi Leninovimi tovariši s situacijo graditvo socializma v zaostali dcželi, kjcr je naloga razvijati prejšnjc borne družbcne pred-postavkc v svoji ncizmernosti vodila k mnogim nedoslednostim, predvsem v izbiri srcdstev za ohranitev socializma oz. revolucionarne oblasti. V tcm okviru je kultura zaradi pomcna ,,opis-mcnjcvanja" zaostalih množic morala biti pomem-bno vprašanjc.
Kcr dclavski razrcd niti v razvitejših deželah. in šc manj v Rusiji, ni imel nobene poscbne kulturc oz. je bil odre/an tudi od najboljšega v ,,buržuazni" ku-lturi, si Trocki zastavlja v tem smislu vprašanje na dv-ch nivojili. Prvi je splošnejši in zajema vprašanje raz-redne kulturc nasploh, drugi pa pomeni prc^lcd ta-krat obstojcčih kulturnih tendenc, ki jih ni izražal sam delavski razred, pač pa prcdvsem intelig^nca. Ob prepletcnosti govorjcnja na obeh nivojih Trocki po cni strani ugotovi, da so: ,,V rcsnici za kulturo najpomembnejši odnosi in intcrakcije mod razredno inteligenco in razredom samim" Istr. 68), po drugi strani pa bolj ali manj uspe.šno polemično ov^edno-ti kulturne tokove v takratni Rusiji. Tako npr. pravi za futurizem, da jc ,,bliže bohemstu kot prolctariatu" (str. 23), s čimer predstavnikom te smcri ne odreka mnogih kvalitet. Futurizem muje uporproti impre-sionizmu, simbolizmu in proti ,,ožotim limonam in oglodanim piščančjim kostcin malcga sveta libera-Iiio-mistične intcligcncc" (str. 19) (grc zlasti za Z. Hippius). Futurizmu priznava življenjskost in progrosivnost na področju filologije itd. Ostrcje pa se Trocki opredeli do formalistične pcsniške šole, pri čemcr gre po mojem za nckoliko neko-munikativno zoperstavljanje marksizma(seveda marksizma, kakor ga jc takrat pojmoval Trocki) formalistični estctiki.
Toda ob vsem tom Trocki ugotavlja uinetniško ncmoč, naivnost, skratka nebogljenost literaturc s tovarniških stcnčasov.
Zato je pomcmbno opozonti na bolj teoretskem nivoju rušono vprašanje proletarske kulture. Trocki pravzaprav dokaže protislovnost tega termina. Pro-lctarske kultura naj bi, kakor implicira sam termin, živcla v času revolucionarnega boja proletariata za
njcgovo emancipacije oz. v takratnih ruskih razme-rah v času boja za ohranitev revolucionarne oblastii. To pa je bil čas, ko je šlo za a .^cvanje ,,banalno pra-ktičnih" problemov materialne nuje nerazvite dru-žbc, da bi vzpostavili pogoje za vzpostavitev brezrat-zredne družbe. (Pripomniti jc trcba, daje hipcra-kccntiranje te teze Rusijo pripeljalo do strahotnih konsekvenc.) V tem času pa ni osnov za posebno proletarsko kulturo. Ko pa so zanjo vzpostavljeni pogoji, ugotavlja Trocki, ni več proletariata. Zato grc predvsem za vprašanje razvoja tiste kulture, ki se je zmožna pridružiti revolucionarnemu razvoju soustvarjajoč predpostavke za življenje novega čloweka. Tako Trockemu historični revolucionarni prelom
konstituira NOVO UMETNOST, ki ,,bo ateistič-na".
,,Znova bo oživela komedijo, kajti novi človek sc bo hotel smejati. Novo življenjc bo vdihnila tudi romanu in vse pravicc bo priznala lirizmu, kajti no-vi človck bo Ijubil holje in močnejc, kot antični." (str. 115)
Kot se zdi, gre Trockeinu za novo umctnost kott za še nespecificirano zgodovinsko sintezo in trans-formacijo v zgodovini nakopičenega duhovncga bogastva.
Drugi vidik, ki nas pri Trockem zanima, pa je njegova določitcv odnosa mcd sfero politike in >yfero kulturo, kar pomcni scveda vprašanjc partij-ske politike v kulturi. Trocki na cni stram govori, da Partija nc bo z dckreti ukazovala v kulturi, po drugi strani pa govori (z dovolj jasno politično konotacijo) o progri/sivnem in reakcionarnem v kulturi. To pa pomeni, da Trocki ni kritično izstopiil iz tistega ideološkega modcla, v katerem je stalno prisotna medsebojna ogroženost politike in kulture, tako v samih pojmih s teh dveh področij kot v realnih konkretnih odnosih med ljudmi, ki delajo iia obeh področjih, kar je v ruskih razmerah dobilo dobro znane dimenzije.
Ostanc nam še pogled na prcostala dva tcksta, ki sta zaradi Trockega v izgnanstvu šc bolj kot zgoraj ob-ravnavani vczana na čisto politična vprašanja (npr. tudi vprašanje trockizma kot ,,aniiteze" sovjetske popa-čcnosti socializma, vendar se s tem sklopom vprašanj tu ne bomo ukvarjali). Trocki v teh tekstih dokaj jasno zaznava hlapčovski in kurtizanski značaj v stai-linski duhovni atmosferi nastajajočc umetnosti.
,,Umctnost stalinizma bo prešla v zgodovino kot najočitnejši izraz globokega zatona prolctarske revolucijc , (str. 128) ugotavlja Trocki, in po drugi strani poudarja. ,,Ncmogočc jc najti izhod iz te za-gate z umetnosti lastnimi sredstvi." (str. 130)
Kljub tcmu, da bi v tem primeru Trockemu mog-li očitati pomanjkanje analitičnosti (ta pnde do izraza v drugih njegovih delih, predvscm pa v njegovi ,,Ruski revoluciji"), pa bi bilo težko zanikati te tr-ditve.
Pričujoča knjižica nam služi bolj pri izpopolnitvi slike o historični podobi Trockcga in njegove dobe, kakor pa nam nudi kakšne nove estetske knterijc, npr. v tcm smislu kot Lukacscvi spisi.
Knjižica je sicer nekoliko površno urcjena - je brez kazala m brez vsakršnega, vsaj skopo intormati v-nega uvoda ali spremne bescde, pohvaliti pajc trcba duhovito opremo Janeza Koželja.
Darko Štrajn
TASVETJE POTEIEBEN POČTTKA.
Dizajn običajtio ponuja svojo čutnost po lzložbaili poželcnja kakega ultramarketa. Čisto posebnc raz-stave, kot je tista Društva likovnih oblikovalcev Slovenijc v Arkadah, so redko, in zato je njihovo poobčovanjc toliko večji užitck. Oblikovani prodmc-ti so razstavljeni zgolj za gledanje in uživanje v nji-hovih zerotiziranih oblinali, prcračunani so za eli-tncga obiskovalca, občutljivcga za fincsc linij in ob-lik. Ko nc smeš sesti v stol, vzcti razstavljeni koza-rcc v roko in preizkusiti njegovo uporabnost, mcji vso to že na rahlo buržuazno fetišizacijo industrij-skega predmcta. Z dizajnom je nekako tako kot s prostitutkami, dražje so lepše in so za tistc s po-Inimi žepi. Delavnemu ljudstvu pa preostanc kolodvorska rcstavracija, razprodaja pohištva ali lan-ska konfekcija. Preostaja mu delovno mesto za lopo oblikovanim strojem. Muka za lepo oblikova-nim orodjcm ni nič manj mučna, kljub božanski lopoti krampa ali lopate.
Kljub inllaciji stolov se še vedno najdc kdo, ki oblikuje novo in šc ekskluzivnejšo obliko, kakor da nc bi bilo nič bolj žgočcga m nujnejšega kot tistim tridesetim do potdesctim stolom dodati še petnajst počivalnikov. Ta svet je prepotrcben počitka. Sto-lov je dovolj, kot je dovolj pralnih praškov ln kcmi-čnih svinčnikov. Toda dizajn jc očitno močno pod-vržen zakonom konjunkture in recesije, ekonocentrn-zmu, kulturni industfiji in s tem vsemu, kar ta kultu-ra nosi s seboj. Časov, ko ,,bodo mogli tudi naši sosc-dje sprejemati naše ustvarjalnc oblikovalske vplive" sc lahko veselimo edino, čc bomo transcendirali oko-nocentrizem m bomo dizajn približali človcku v dostopnejši in dojemljivojši oblikgvanosti, ki ni več zgolj samozadovoljcvanje oblikovalčevega duha in kreativnosti, temveč bistvenih človekovih determi-nant, potrcb in odnosov, kjor bo omogočenu večja purticipacija ne samo v trošcnju, temvcč tudi v proce-sii nastajanja oblikovanili predmetov v skladu s člo-vcku lastno željo po ncodtujencm okolju in bodo-čnosti. tv
VIII
DVAKRAT NESREČNI ,,VOJČEK"
Sodobno gledališče je odtujeno gleda-lišče. Dokaz za to odtujenost so najrazli-čnejši poskusi, da bi ga spremenili. Vsi poskusi za modernizacijo so naravnani na-zaj, proti začetkom gledališča: ideal je preteklo gledališče.
Kaj je tisto, kar loči današnje in nek-danje - idealno - gledališče? Danes igri več ne verjamemo — vera pa je bila pred-pogoj za uspešno gledališče. Med poskusi, najti izhod iz tega stanja (namerno uporab-ljam besedo ,,stanje", ker odtujenost vse prepogosto označujemo kot krizo) sta najbolj izraziti dve smeri: razgaljanje in-strumentarija igre, pri čemer igra noče biti drugega kot to, kar je. torej neresni-čnost, ki se same sebe zaveda in hoče biti tako tudi sprejeta ter - po drugi strani -angažiranje gledalca z napadi na njegova primarna čustvena stanja, kjer razum ne more preprečiti neposredne prizadetosti.
Dve popolnoma različni smeri torej: prva gradi na gledalčevem razumskem pristopu k igri in odnos, ki ustvarja pred-stavo, je odnos resničnost — igra. Znotraj tega kroga je možno graditi novo kvali-teto. V drugem primeru pa se srečujemo z gledališčem, ki hoče gledalca popolnoma zase. Takšno gledališče je eno najbolj nasilnih gledališč. karjih je kdaj obsta-jalo. Ni zadovoljno z gledalčevo priso-tnostjo, temveč hoče razpolagati z njegovo svobodo. Použiva ga.
Kljub različnosti imata torej obe zvrsti skupen temelj: gledalec je odločilen sous-tvarjalec predstave. Predstave same na sebi
ni, je samo predstava-komunikacija. Seve-da je ta zakon veljal že od nekdaj, vendar je bila komunikacija enostranska in mora-lo je priti do odtujenosti gledališča, da se je le-to - s tem, da se je spraševalo po vzro-kih odtujenosti - pričelo spraševati o naravi te komunikacije ter jo nazadnje spoznalo za osnovno možnost svojega obstoja. Staro gledališče je torej lahko vzor, vendar se mora ob spoznanju o izginuli veri današnji teater opreti na novo osnovo — že v zasnovi mora implicirati gledalca.
Opisana principa sta tista, s katerimi sodobni režiserji najpogosteje koketirajo. Kolikojim to uspeje seveda odvisno od talenta posameznega režiserja ter od tega, v kolikšni meri je tak pristop resnična potre-ba po učinkovitem izrazu. Ko je Peter Lotschak postavljal na oder ljubljanske drame Buechnerjevega Vojčka, se je poslu-žil načela razkrivanja mehanizma igre z namenom, da bi prikazal aktualost proble-matike teksta, za katerega je drugače jasno, da je nastal v svetu, katerega splošna duhovna struktura se je vendarle precej razlikovala od našega. Lepa in hvalevredna zamisel — na žalost pa v tem primeru tudi potrebna. Hudo je, če nam mora režiser takole grobo povedati nekaj, kar bi lahko z malo bolj veščo roko. enotnejšim principom in bolj-šimi igralci prikazal v poldrugi uri, kolikor je igra trajala. Buechnerjev tekst na živ, sodo-ben in še vedno veljaven način zastavlja vprašanje o tem, v kolikšni meri je nujno trpljenje človeka, ki je izgubil svojo iden-titeto: kot družbeno bitje zaradi tega, ker je predmet najrazličnejših institucij, od družine do vojske, eksistencialno pa zara-di nenehoma prisotne zavesti o smrti. Te-
žišče je na dmžbeni odtujenosti, vendar se v tekstu vsaj dvakrat na tak način pojavi problem zapisanosti smrti, da spominja že na moraliteto. Pesimistično sporočilo o posameznikovih možnostih, ki nadomešča mirno antropomorfno podobo človeka z ironično antropološko.
Kaj je napravil Lotschak? Ponudil nam je sodelovanje, razpostavil je pred nas odr-ski mehanizem, da smo bili skupaj z igralci, sam pa se ni potrudil, da bi našel stik z avto-rjem. Na prostorsko sicer odlično rešenem odru je premikal blede figure, ki so govorile eno, počele pa nekaj povsem drugega. Kadar imamo klasično delo, je popolnoma brezupno če hočemo vzpostaviti stik z gledalcem, pa prej nismo uredili notranjih odnosov. Če gledalec igri več ne verjame, ni rečeno, da ji ne smejo verjeti igralci.Morda je bila kriva diskontinuiteta igre: razumljivo je, da je dosti laže razvijati vlogo skozi daljše dejanje, kot pa v kratkih prizorih, kakršni sestav-ljajo Buechnerjevo dramo. Vendar je nera-zumljivo, da gledališče, kakršno je ljub-ljanska Drama, ne premore ansambla, ki bi šel bolj v korak z - niti ne tako zelo novimi — gledališkimi zahtevami. Živ-čnost, s katero so posamezni prizon sprav-ljeni skupaj, nihanje med ekspresionističnim in realističnim pristopom ter okornost igralcev - vse to je nesrečnega Vojčka spravilo v novo nesrečo - v neprepričljivo in negledališko uprizoritev.
Škoda. Kajti Vojček je tak lik, s katerim bi se publika lahko odlično razumela.
Ali pa ne. Vendar to vprašanje zadeva že publiko.
Zdravko Duša
Gerard Maurice:
Z EKONOMSKIM POHIJ3POMI
SIKOPLJEMOGROB
Človeštvo živi na način, ki presega njegove zemeljske zaloge. Je torej treba napraviti konec ekonomski rasti?
Ekonomska rast in naraščanje gostote prebi-valstva vodita s svojim trenutnim ritmom naš planet v revščino, lakoto, izčrpanost in zadušitcv. Ali na kratko: lc šc 50, največ 100 let.
To je preprosta in zelo ncugodna Ugotovitev študije o ..Mejali ekonomskc rasti", ki jo jc v ZDA izdelala cna skupina MIT, slovitcga Massachusscts Institutcof Technology.
Gre za ncnavaden paradoks, ki povzroča. da sc kakršnakoli vrednostna sodba, ki jo lahko danes izrečemo o tekočem razvoju, neizogibno spreobrne, takoj ko ta razvoj projiciramo v bližnjo prihodnost. Dobro postanc slabo in slabo dobro.
Danes je dobro proizvajati čim več in izvleči ljudi iz ekonomske bode. Toda proizvodnja do skrajnih meja vodi v izčrpanje naravnih zalog in nezmožnost v prihodnosti vsakomur zagotoviti to, kar bi mu manj intenzivna, a bolje organizi-rana proizvodnja lahko prinesla.
Danes pojmujomo kot dobro za splošni napre-dek, da se človeška bitja množijo: človeka prizna-vamo za ustvarjalca bogastva. Toda jutri naš pla-net ne bo mogel nahraniti 5 ali 7 milijard ljudi. Vzemimo za primcr gumijasti balon, ki ga hočemo jiapihniti. kolikor je le mogoče. Zadostujc, da pi-hamo in znova pihamo. Balon narašča, narašča ... m nenadoma poči. Prcsegli smo zgornjo mcjo upornosti gume. torcj mejno točko. In posledica ni, da balon, ko dosežež svoj optimum. preneha naraščati oziroma zrnanjjia svojo prostornino za 10 do 20%, da bi ponovno vzpostavil ravnotežje in ,,polnost" svojc narave in svoje biti. Posledica je, da balon poči: ga sploh ni več.
Študijo je MIT izdelal na zahtevo Rimskega kluba (Club di Roma). Le-ta jc združenje dolo-čenega števila poslovnih ljudi in znanstvenikov iz različnih evropskih dežel, ki so si zadali za nalo-go skupaj razmisliti o človekovi prihodnosti, sku-šati razumeti in obvladati bodočnost. Leta 1968 so se na pobudo Italijana Aurelia Pecteia, pred-sednika združenja Italconsult, združili.
Rimski klub ni nikakršna institucija; v njem ne boste našli delovnih skupin, komisij ali gene-ralnih skupščin; tu ni ,,zapisnikov" z zasedanj: ne izgubljajo rdeče niti tako pomembnega pro-blema. Zavrača kakršnokoli obliko organizacije, ki bi vodila k fosilizaciji, zmanjšanju kreativnosti.
1900
1972
sklerotičnosti, h gotovi ncučinkovitosti, kakršno kažcjo primeri mnogih mednarodnih organizacij, ki so sicer ob svoji ustanovitvi polne obljub.
Študija MIT deluje kot bomba. Dobiček in konjunktura sta najbolj ogrožena v ZDA, kjer jc celoten družbeno-ekonomski sistem osnovan na kapitalizmu. Primat, ki je priznan industriji in vrednotam, ki ZDA omogočajo obstoj in razvoj, se namreč postavlja kot osnovno vprašanje. Sveta dogma o gospodarskem in človeškem napredku sc prek ekonomske okspanzijc nenadoma znajdo ovržena, izpraznjena kot niehur. Aurelio Pectei ugotavlja: ,,Industrija - pod tem pojmom razu-meni vsako proizvodno aktivnost - pogojuje našo življenjsko raven, toda kvalitota našcga življenja in sama prisotnost življenja na Zemlji sta odvisni od naravnega okolja."
Ameriška izdaja študijc o ,,mcjah rasti", objav-ljena v začetku marca (letos, op. ur.), je bila v nekaj dneh razprodana. Trenutno je v prodaji že tretja izdaja. V Franciji bo knjiga izšla ta mesec
21 00'
(Editios Fayard, Prefacc de Robert Lattes, direc-teur de la Societc de informatique appliquee, junij 72). Hkrati bo objavljena še v številnih deželah, od Nizozemske do Japonske. To pomeni, da se prcpiri in zapleti šele začenjajo. Francoskojavno mnenje je, odkrito rečeno, že dovzetno za teze, ki jih omenjena knjiga razvija. Sloveče pismo seda-njega predsednika Evropske komisije svojemu predhodniku g. Malfattiju, v katerem se g. Mansholt sprašuje o problemih, ki jih postavlja gospodarski razvoj v Evropi (Celoten tekst pi-sma g. Mansholta g. Malfattiju je bil pravkar objavljen pri založbi Jean-Jacques Pauvert) in katerih se je polastil namestnik generalnega sekretarja KPF g. Georges Marchais v času refercnduma, da bi osramotil ,,tehnokrate cvropske revščine", je bilo marsikje navdahnjeno prav iz študije MIT, in vse svoje argumentiranje naslanja na dejstva, ki jih je le-ta ovrednotila.
IX
Dejansko se z odgovornostjo ne soočata samo ,,big business" in veleindustrija. To je stvar družbe same, njenih vrednot in njenih hotenj. Končno je stvar vsakoga izmed nas v tcm, kar hočemo, kar želimo, kar pojmujemo za dobro. To je problem vsakega posameznika, ki se nana-ša na etiko.
G. A. Peccei popolnoma točno postavlja stvari na njihova mesta, ko pravi: ,,Industrija je samo prastara roka, instrument proizvodnje družbe, kate-re ciljem služi. In proti tej cclotni družbi morajo biti napcrjene obtožbe, ki jim povsod pripisujejo velik ponien... (,,Bitka za zemljo", avtor A. Pe-ccei. Studija je bila istočasno objavljcna v časo-pisih Le Monde (Francija), La Stampa (Italija), The Times (Velika Britanija), Die Welt (Zahodna Ncmčija). Kajti usmerjenost in motivacije družbe so v popolnem neskladju z novimi dejanskostmi sveta, posebno s tistimi, ki se zavzetnajo za reše-vanje naravnega okolja.
Toda ali ni ta rast kar najgloblje vsidrana v človeku? Ali ni njeno gibanje k ,,vcč" tisto, kar drži človcška bitja pokonci? Predsednik Rimske-ga kluba jc razglasil, da to misel zavračajo. ,,V vsch ciklih in življenjskih sistemih, v človeškem telesu, v gozdovih in occanih, med biološkimi vrstami, v njihovih notranjih in medsebojnih bojih ni ničcsar, kar bi neomejeno rasio. Tu in tam opažamo rast in upadanje, nato pa se nenadoma pojavijo silc ali dogo-dki, ki ob pravem času povzročijo upadanje rasto-čega, medtem ko se novi pojavi predstavljajo v kontinuiranem gibanju medsebojnega prilagajanja in v sestavljanju naravncga okolja. Ta dinamika, to ncprestano vzpostavljanje ravnotežja sta skrivnost in vzrok vsake evolucije, in zunaj tega ni drugega kot ruševine ter negibnost smrti."
Človek je zakrivil greh napuha. Imel sc je za drugačnega, neodvisnega, imel se je za gospodarja sveta, čeprav je samo sestavni in scstavljajoči dcl planetarnega sistema.
,,Glavna gibalna sila modernc družbc, izpcljana iz židovsko-krščanske tradicijc, v svojih dveh vcrzijah, kapitalistični in socialističnije vidcti kot neomeje-na vera v lastnc sposobnosti in njihovo znanstveno, tehnološko in industrijsko realizacijo ter v njihov kasnejši razvoj. Ta nadutost, ki zastruplja, izhaja iz prepričanja, da človck ni več delčck naravc, ampak gospodar sveta, ki lahko po lastni volji izkorišča svoje kraljcstvo. Homo faber jc postal heroj, spo-sobcn spremeniti bedo v izobilje, homo sapiens jc   . porinjen v ozadje. Vsa ljudstva so se tako podredila čudežu neomcjenc gospodarskc ckspanzijc. Hla-stanje za materialnimi dobrinami in njihovo glori-ficiranje, postavljcno na najvišjc mcsto, simbo-lizirano s PNB in spiskom potrošnje per capita, sta simptoma sindroma rasti, katerih najstrašnejša posledicaje kontinuirano spodjcdanje sposobnosti našega malega planeta, prenaseljenega, zgubljcnega ln verjetno že prcveč bolnega, da bi lahko proži-vel."
Eksponentna rast v omejenem svctu: tu je torej jedro problema. Da bi ilustriral tcnomen ekspone-ntne rasti, je g. Robert Lattc, avtor prcdgovora k trancoski izdaji dela o ,,Mejah ekonomske rasti", opozoril na problem, ki nas je vznemirjal žc v otroških letih: problem ,,lokvanja, ki ubija".
Lokvanj na 1 ibniku vsak dan podvoji svojo površino. Va¦mimo, da potrebuje 30 dni, da bi pokril vso ;'ktdino ribnika in s tem zadušil kakr-šnokoh obliko vodncga življenja; kdaj bo torej po-krita polovica, zadnja meja, ko lahko šc kaj ukre-iiemo'.'  Odgovor je soveda - dovetindvajseti dan: za ukrcpanje iinamo na ra/polago en sam dan. \'<:'\< osemindvajsct dni se nam je zdel lokvanj •n.ijhen, skoraj ni bil omcmbe vreden. Bilo jc '. uU'ti, da imamo še veliko časa, ko je nenadoma a skoraj prepozn >. A najbolj prescnetljiv in naj-st ašnejši primer eksponentnc rasti nfijdemo v stva-rnosti sami. Leta 1950, ko jc svet štel 500 milijonov Ijudi in ko je bil faktor letnoga prirastka prcbival-stva približno 0,3^, je bilo za podvojitcv štcvila prebivalstva na svetu potrebnih 250 let. Leta 1970 se je število prebivalstva dvignilo na 3,6 milijardc, letni prirastek je znašal 2,1%: podvojitcv priča-kujemo v 33 lctih. Med faktorji, ki jih nioramo upoštevati, je rpr. poduljšanje povprcčne življe-njske dobe - če bo lc-ta obdržal svoj scdanji ritem. bo svet v 60 letih štirikrat gostcje naseljen kot da-' nes. Zmanjkalo bo obdelovalnc zcmlje, da bi ljudi ii ihranili, surovin, ki bi ljudi zaščitile, ogrevale tcr ji;:i omogočale življenje, tudi ne bo vcč dovolj.
Študija, ki jo je izdelal MIT, zajema pet bist-vciiih, znanih elementov: naseljenost, kmetijsko proizvodnjo, industnjsko proizvodnjo, neobnovlji-ve naravne zaloge in onesnaževanje. Iz teh petih elementov je bil sestavljen globalni model, ki predst;i> !ja svet in njegovo evolucijo. Vanj je vklju-čenih vvč sto med seboj povezanih dejavnikov biološkega, političnega, psihosociološkega, socia-Inega in tehničnega značaja. Nato je bila celota postavljcna surordinarno, čcprav sistem, vzct v celoti, zaradi interakcij ni več vsota podatkov, ki ga sestavljajo. Je nckaj več. Živi tako rckoč lastno življenje; poslcdica modifikacije vsakega faktorja pomeni preobrat v evoluciji ostalih faktorjev. Velika prednost tega modela jc, da ni ncspremen-Ijiv, in njemu gre zahvala, da lahko prcizkušamo ra-?ne hipotcze. Tako lahko npr. predpostavljamo. da bo vsak košček zemlje sposoben nahraniti štirikrat več ljudi kot danes ali, da bodo odkritja novih surovin početverila lestvico, po kateri danes vredno-timo svoje rozerve, ali še, da bo tchnolocija odkri-
la učinkovita in conena sredstva za boj proti onesm-ževanju. Te hipotczc sicer lahko postavljamo, a to še ne pomeni, da se nam obeta rožnata prihodnost. Z njimi lc prcprosto zavračamo zamudo nekaj let in dopuščamo, da bo vzrok končne katastrofe eno namesto ncčesa drugega.
Ce zaloge surovin pomnožimo s štiri, se bo industrija toliko in tako dobro razvila, da nas bo pogubilo onesnaženje. Če prcmagamo pro-blem onesnaževanja, se bosta prebivalstvo in industrija razvijala, dokler ne bodo izkoriščene vse obdelovalne površine: v tem trenutku se bo kme-tijska proizvodnja odločno zmanjšala, zaradi čo-sar bo morala upasti industrijska rast, da bi se kapital lahko čimbolj invcstiral v kmetijsko proizvodnjo, itd.
Ta modol je bil in jc, kakor si lahko mislimo, izpostavljen številnim kritikam. ,,Propovršcn, preveč globalen, samovoljen," so govorili. ,,Upoštcvane vrcdnote so lc sredstva. Nihče pa ni upoštcval njihovc necnakomerne porazdclitve po svetu." Vse to je res. ln Robert Lattes, izvedenec na tom področju, jc to prvi priznal. Trcba jc siccr pripomniti, da jc bil omenjcni model preizkušon za obdobje 1900 - 1970 in da sc jc pokazal, da je pravilen: evolucijske krivulje so enakc realno registriranim.
Piodvsem, pravi g. Lattes, so postavljeni proble-mi tako resni, da si moramo zamisliti natančen model - ali ncovrgljivo dokazati, da izbrani model ni točen. Ne moremo vcč čakati in oklevati.
Kamcn spotike pri vsem tem paje realizacija politike, ki se ji moramo podrcditi, če se hočomo izogniti naznanjujoči se katastrofi. Potrebna je definicija novcga svetovnega r-avnotežja, stroga kontrola rojstev, izkoriščanje samih ,,obresti" zemeljskih bogastev namesto vcselega zajemanja iz Zemljinega ,,kapitala", opustitev družbe raz-sipnosti, promocija ekonomije ,,trajnega", pre-obrazba potrošniških teženj in navad, da bi prcne-hali trošiti, več kot proizvcdemo, prcnos potro-šnje iz domenc materialncga, fizičnega in kvanti-tativncga v domeno nematerialnega in kvalilativnega, ncomojcncga. To so sevcda vcliki in lcpi cilji, ki pa predpostavljajo človeka, ki je vscstransko plemenit, intcligentcn, bistcr, odgovorcn in perspcktiven. Predpostavljajo pa tudi dobro vodstvo. ,,Torej," ugotavlja R. Lattes, ,,običajni politiki in hkrati državniki delujcjo samo v funkcijah, ki ne pre-scgajo obzorij volilnega značaja. Ta obzorja so sevcda prccoj tostran obdobij, na katcra bi sc morala nanašati naša razmišljanja in dejanja, soočena z določcnimi evolucijami. Tu se poja-vlja neko osnovno protislovje, katerega smo se pravkar zavedeli in ki ga bomo premostili le za ceno teineljitih sprememb v obnašanju, naravi in uveljavljanju določcnih silnic."
Kot vidimo, jc področje delovanja Rimskega kluba zelo široko. Njcgovo delo posega tako v politiko kot v filozofijo. Kajti filozofov ni več, pravijo člani Rimskega kluba. So samo Ijudje, izgubljeni v zmotnih iskanjih, zaprti v kapelicah, nesposobni realno razmišljati o evoluciji človeka in stvari, ki omogoča napraviti shemo obnašanja in dejanja. Zakaj ne bi priznali, da lahkodajo nov dih, povrnejo vitalnost človeštvu industrijskc dru-žbe, ki se dolgočasi v izobilju, kajti, kot rad ponavlja R. Lattes: ,,V konjunkturo sc ne da zaljubiti."
Scicnce et Vic. iunii 1972. št. 657 prevedel b. k.
ROELVANEUYN:
KRIŽANJE SVEIEGA FRANCIŠKA. ASIŠKEGA
Nekega dne je sv. Frančišek Asiški na svoii poti ugledafjato ptic vseh vrst. Njihova podooa in govorica sta ga tako pritegnili da si je zaželelpostati brat teh veselih božjin stvo-rov. Zato je zapustil svoio družbo in se pribli-žal pticam. Ko je videl, kako ga mirno pri-čakujejo, je osupnil. Razumnost ptic ga je ganila 111 pričel jim je govoriti. ,,rtice, sestre moje" je dejal, .,molite in ljubite tistega, ki vas je ustvaril; ki vam je dal perie, da se z njim varujete, in krila, da z niimi letate, in vse ostalo, kar potrebujete. BOg vas je po-stavil višie od ostalih bitij, vaš dom je v či-stem zraku in čeprav ne sejete in ne žanjete, vas varuje in vodi, tako da nimate nobenih skrbi." Ko so slišale njegov glas, je pticam plašnost splahnela. PnbUžale so se mu, si ga ogledovale, mahale s krili in pele, da bi videl, kako mu zaupajo. Sv. Frančišek ie videl, kako mu zaupajo in je stopil mednje. Ptice se niso bale. Končno jih ie blagoslovil ter jim dejal, naj odletijo, in oaletele so.
Sv. Frančišek se je vcrjetno močno zavedal enoti^osti s&rstva, tako močno, da se njegove zgodbe zdiji^današnjemii človeku neverjetne.
Ljudje našega časa živtjo daleč od vsega. kar ni iz plastike, jekla, betona ali človeških rmišic. Sodobni ljudjc sn tako izolirani v svojih mestiih, da jih več ne gane uničevanje ptic, živali in rastliin.
Ne bi rad moril bralca z brezkončnim naštteva-njem katastrof, ki jih vsak dan povzročamo v nara-vi. To nam je znano. Vendar bom kljub temu nave-del dva primera, ker bi bilo škoda, če na bi izirabili priložnosti, ki nas opozarja na resnost onesnaiženja in uničenja našega okolja. Od približno 1300 >vi-šjih rastlin holandske flore je do let 1965 poptol-noma ali skoraj popolnoma izginilo 434 vrst. TTo-rej okrog 33%. Danes lahko brez dvoma trdimio, da je prizadetih rastlin že 54%. To grozljivo naira-ščanje moramo pripisati vedno širši uporabi ptc-sticidov.
Ker ta primer morda ni bil dovolj jasen, bo>m navedel drugega, ki kaže zvezo med floro in faivno. Kakšnih 20 lct nazaj je bilo v rezervatu za divj<e pticc Zuarte Meer bogato rastlinje, s katerim sso sc hranile race in labodi. Polcg tegaje bilo to nas-tlinjc pomembno tudi za rcprodukcijo določeme vrstc sladkovodnih školjk. ki so služilo racam Hcot glavna hrana. Zaradi onesnažcnja vode je rastlinje zginilo v tolikšni mcri, da najdomo daines v ivzervatu štiri pctine manj ptic kot leta 1950). Naši krščanski civilizaciji očitno ni zadoščalo lkrižanjc Jezusa Kristusa. Morda zveni malo nenavadno, toda vse kaže, da nam žrtvenih morij ni nikdar dovo)lj. O tem se lahko prepriča vsakdo, ki spremlja ra>s-toče uničovanje živalskih vrst. Križamo Frančr.ška Asiškega. Čeprav še ni mrtev. smo skoz njegovo; dlani in noge žc zabili žebljc. Pozno je. Morda icelo prcpozno, toda rešiti moramo svetega Frančiškca v podobi ptic, rib, sesalcev in drugih živih bitij prred popolnim križanjem. Kajti če se bo to zgodilo, ko-pljemo jamo sami sebi.
Ekologija je znanost, ki se ukvarja s povcza-nostjo živih bitij in njihovega okolja. Z ekologijjo bi se moral ukvarjati vsakdo. Kažc, da bo to mcorda postala osrednja znanost in da bo od njene usptešnos-ti odvisno nadaljevanje človeške vrste. Odpravljjanje onesnaženja, prepoved zastrupljanja, pametno luprav-ljanje našega okolja - to so altcrnative, in če jilli bo-mo uspešno izrabili, bomo s soljudmi živeli boljj srečno.
Kako naj, za božjo veljo, ustvarimo demokrrati-čno družbo. če v isti sapi z lastno aktivnostjo umi-čujemo biološko osnovo svojcga obstoja?  Ekollo-gija ni pomombna samo zato, kcr lahko zasenčii vsc politične in druge oblike, temveč tudi zavoljo tiega, ker nas lahko pouči marsikaj o demokratični diTUŽbi. Ekologija nam lepo kaže nevarnost monokulturr. Čim-bolj pisani sta flora in favna v nekem okolju, teim ma-
podobnih ^Sff!ffl
Polcg poljedclskih je človek v zadnjem času ius-tvaril tudi ekonomske monokulture. Bližamo se čisti dccentralizaciji določcnih panog v določenih dcže-lah; kositer v Boliviji, jeklo v Pittsburghu. Clcvellandu in Youngsto\vnu, nafta v arabskih dcžclah, indu>stri-ja v Evropi in ZDA ter osnovni proizvodi drugod po svetu.
Zaradi industrijske revolucije so se zaloge ener-gije nenavadno povečale, medtem ko se jc r vrstnost virov zmanjšala. Zdaj je najpomen; tisto gorivo, ki je nastalo iz fosilov, torej naiia .... premog. Parna energija in sila vetra danes skoraj ne prideta več v poštev.
Gledano s tcga vidika se lahko razvije cela mcono-kultura v obliki umazanih in strupenih virov eneirgi-je. Na vso srečo nam sodobna tehnologija ponujai raznovrstne energetske vire: sončno, energijo pliimo-vanja. vctrne turbine, celo nuklearno energijo, če.'prav je trcba prej preprečiti škodljivost radioaktivnih odpadkov.
Nikar no stavimo v tem pogledu vseh kart na ten sam energetski vir. Mordu pa bo le držalo, dadoka-zuje stopnjo razvitosti ncke družbe stopnja njenc difercnciranosti.
Najslabša oblika monokulture je družboni kornfo-rmizcm večine Ijudi zahodnega sveta, v katerega jjih bolj ali manj potiskajo vplivi vsoh vrst. naj bo to ule-lovna obveznost, srcdstva obveščanja ali pogoji. v katerili žive. Nekdo, ki mora živeti v osmem nad-stropju stanovanjskega bloka ob prometni cesti, nno-ra biti, če hoče razviti svojo individualnost, mnoggo močnejša osebnost kot nckdo, ki živi v svoji hiši sredi mcsteca, v četrti polni rož. slikovitih zgradb>v in zgodovinskih zanimivosti.
V današnji družbi lahko rcčemo, da bo le-ta toliko bolj zdrava, kolikor boij se bodo posame-/niki razlikovali med seboj. Taka raznolikost je možna samo, če bomo ustvarjali vsi, v decentrali-zirani družbi, in ne le politiki. javni uslužbenci, poslovni ljudje ter vojska. Mi, sodobni plastični ljudje, križamo Frančiška Asiškega, ker smo zgu-bili stik z naravo.
Nazaj k naravi! Nemogoče! In v nobcncm pri-meru tega tudi nc želimo, ker moderna znanost im industrija ustvarjata preveliko bogastvo. Toda kdo bo vzpostavil ravnovesje med naravo in sodob>-no tehnologijo? Samo tisti, ki sprejme nase svojo človeško odgovornost in razume živali in rastline, je eno s Kozmosom, pa naj bo to že človek, rastlima ali stvar.
NATURE IN FOCUS, NUMBER 8, SPRING 1971'
Prvič objavljeno v holandščini v brošuri ,,Op hoopi van levcn".
Pivvedel Zdravko Duša
HERBEKT MARCUSE:
Boj za razšiiitev sveta lepote, nenasilja in miru je političen boj.
Prispevek H. Marcuseja na zasedanju EKO-LOGIJA IN REVOLUCIJA, ki ga je junija letos priredila francoska revija Le Nouvel Observateur.
Prihajam iz Združenih držav, in sc počutim nckoliko ncugodno, da bi govoril o že široko razširjcnem ekološkem gibanju. Tamkaj je danes med bojevitimi grupami in še poscbej med mla-dino osnovna potreba boriti se z vsemi sredstvi, ki so na razpolago bojujočim (strogo omejena srodstva!), proti vojnim zločinom nad vietnam-skim ljudstvom. Študcntsko gibanje, ki se je ga 2e proglušamo za mrtvo ali umirajoče, einično m apatično, je pred tem, da sc prerodi v vseh deželah. To ni popolnoma organizirana opozici-ja; bolj je spontanost, ki se organizira, kolikor se morc, začasno, na lokalnih stopnjah. Toda revolt zoper vojno v Indokini je edino opozi-cionalno gibanje, ki ga vzpostavljeni red ne morc pridobiti zase, kajti neokolonialna vojna tvori sestavni dcl globalne kontrarevolucije, ki je naj-bolj razvita forma monopolnega kapitalizma.
Zakaj bi se torej ukvarjali z ekologijo? Zato, ker jc posilstvo Zemlje bistveni aspekt kontrarevo-lucije. Vojna, genocid nad ljudstvom, je tudi ,,teri-cid", tcdaj, ko se loti izvira in sredstev življenja samcga.Ne zadošča več, da se ga uniči z živimi lju-dmi: z zažiganjcm in zastrupljevanjcm zomlje, uni-čevanjem gozdov, razstrcljevanjem nasipov je trcba preprcčiti tudi eksistenco tistih, ki šc niso rojeni. Ta krvava norost ne bo spremenila zaključka vojne, toda dovolj dobro izraža situacijo sodobncga kapitaiizma: kruta razsipnost produkcijskih sil v metropoli imperializma ima za poslcdico kruto razsipnost destruktivnih sil in potrošnjo uniče-valskih produktov, ki jih izdeluje vclika vojna indus-trija.
V zelo specifičnem smislu sta genocid in tericid v Indokini kapitalistični odgovor ekološkemu revo-lucionarncmu naporu po osvobajanju: bombe so namerjene za preprečevanjc ekonomske in socialne rehabilitacije zcmlje, ki jo je zavzelo ljudstvo Severne-ga Victnama. V širšem smislu pa sc jc monopolni kapitalizem angažiral v vojni proti naravi. tako proti človckovi naravi kot proti zunanji naravi. Kajti zah-tevc čedaljc intenzivnejšega izkoriščanja nasprotujejo sami naravi toliko, kolikor je tu izvir in mesto življenj-skih instinktov, ki se bojujejo proti agresivnim in dest-ruktivnim instinktom. In zahteve izkoriščanja po  • stopnjah zmanjšujejo tcr razsipajo življenjska sredstva: bolj ko se kapitalistična proizvodnja veča, bolj po-staja destruktivna. To jc cna izmcd manifestacij notranjih protislovij kapitalizma.
Spremcniti človekovo naravo in njegovo okolje, da bi ga ,,civilizirali" - to se pravi, da bi iz njiju na-redili subjckt-objekt družbc menjavc, je bila ena iz-mcd bistvenih funkcij civilizacije: podvreči princip radosti principu dejanskosti, transformirati človeka v instrument čedalje bolj alieniranega dela. Ta bruta-lna in boleča transformacija jc počasi poscgla v zu-nanjo naravo. Gotovo je bila narava zmeraj (dotgo časa cdina) dimenzija dela. Toda bila je tudi dimcn-zija o n s t r a n dela: zunanjost lepotc, miru, nere-presivnega reda. Zaradi svojih vrednosti jc bila nara-va tudi ncgacija družbe menjavc z njenimi vrednostnn profita in koristnosti.
Naravni svet jc vsekakor zgodovinski svet, socialni svet. Tako kot negacija agresivne in nasilne družbe je tudi pacifizirana narava delo človeka (moškega in ženske), delo njcgovc produktivnosti. Torej je kapi-talistična produktivnost ekspanzionistična v svoji lastni strukturi: progresivno rcducira naravni pro-stor zunaj sveta dela ter organiziran in manipuli-ran prosti čas.
Proces. ki jc podvrgel naravo nasilju izkoriščanja in onesnaževanja, je takoj ekonomski proccs (aspekt produkcijskega načina), toda obenem je političen proces. Moč kapitala se razprostira nad naravo kot prostor rešitve in uhajanja. To je totalitarna tenden-ca monopolnega kapitalizma: individuum mora spo-znati v naravi svojo lastno družbo; treba jc zapreti. nevarno dimenzijo bežanja in ugovarjanja.
Na sedanji stopnji razvojajc začelo absolutno nasprotje med socialnim bogastvom in njegovo dcst-truktivno uporabo prodirati v zavest ljudi, celo v manipulirano in indoktrinirano zavest ter podzavest. Cutimo in vemo, da ni več nujno živeti kot sredstvo dela in alicnirancga prostega časa. Čutimo in vemo, da blaginja ni več odvisna od perpetuirane rasti pro-dukcije. Revolt mladih (študentov, delavcev, žensk) je v imenu vrednot svobode in sreče zrušitev vseh vrcdnot, ki vladajo v kapitalističnem sistemu. In ta revolt so usmerja v iskanje naravno in tehnično radi-kalno drugačnega okolja, v vizijo, ki postaja baza
subverzivnih izkušcnj: poskusi ameriških ,,komun", da bi vzpostavilc poalienirane relacije mcd spoli, med gcneracijami, mcd človekom in naravo; poskusi, da bi obranili zavest zavračanja in prenavljanja.
V  tem političnem kontekstu naskoči ekološko gibanje „1 i v i n g spacc" kapitalizma, razširitev domene profita, produktivno razsipnost. Vsekakor je borba proti onesnaževanju lahko pridobljena. Kdor danes ne opominja na ,,rešcvanje okolja", na zaustavitev njogovega onesnaževanja in zastruplja-nja, nima mnogo publicitete. Ustanovljene so številnc komisije za kontrolo krivcev. F.kološko prizadcvanje gotovo lahko pripomorc k olcpšanju okolja, k temu, da ga naredimo bolj prijetnega, manj strašnega, bolj zdravega in potcmtakem bolj znos-nega. Očividno jc to pridobitevje pa tudi element naprcdka, kajti prek te pridobitve se začne na samih prsih kapitalizma odkrivati določeno štcvilo potreb in aspiracij in spreminjati odnos ljudi, njihovih izku-šenj, njihovoga obnašanja do njihovega dela. Ekonom-ske in tehničnc zahtcve so prešlc proti kontcstaciji,
ki postavlja pod vprašaj obliko same proizvodnje in model potrošnje.
V čcdaljc širšcni smislu zadcva okološki boj ob zakone, ki vladajo v kapitalističnem sistcmu: zakon razširjene akumulacije kapitala, ustvarjanje adekvat-ne presežne vrednosti, profita, nujnost perpetuira-nja odtujencga dela, izkoriščanjo. Michel Bosquet (udeleženec zascdanja Ekologija in revolucija; op. prev.) je to dobro formuliral: ekološka logika je čista in enostavna negacija kapitalistične logiko; Zemljc ne moiemo rešiti v okviru kapitalizma, trotjega sveta ne moremo razviti po modelu ka-pitalizma.
nenasilja in miru političcn boj. Insistiranje pri tch vrednostih, pri rcstavraciji Zcmlje kot človeškcga okolja, ni samo romantična, estotična, poetična ideja, ki se tiče zgolj privilegiranih: to jc danes vprašanje obstanka. Ljudje morajo sami dognati, dajc nujno potrcbno spremeniti način proizvodnje in potrošnje, opustiti vojno industrijo, razsipnost, gadgctc (gre za težko prcvedljivo angleško besedo, ki jc blizu slovenski ,,iznajdbi"; op. prev.), da bi v tein nadomestili proizvodnjo predmetov in potreb-na opravila z življenjem reduciranega dela, kivativ-nega dela, uživanja.
Cilj je zmeraj blaginja, ampak blaginja, ki ni definirana s potrošnjo, ki vcdno narašča po ceni nekega čedalje bolj intenzivnega dcla, temveč z osvojitvijo življenja, ki je osvobojeno strahu, suže-njstva mezdi, nasilja, smrada, peklenskega ropota našega industrijskega kapitalističnega sveta. Ne gre za to, da bi naredili odvratnost lepo, da bi prikri-vali bedo, dezodorirali smrad, okrasili zapore, banki in tovarne s cvctjem; ne gre za to, da bi očistili ob-stoječo družbo, temvcč za to, da jo zamenjamo.
Onesnažcvanje in zastrupljevanje sta prav toliko mentalna kot fizična motiva, prav toliko subjekti-vna kot objektivna. Boj za okolje, ki zagotavlja srcč-nejše življenje, bi lahko.v samih individuih okrepil instinktnc korcninc njihovcga lastncga osvobajanja. Ce ljudje ne zmorejo več razlikovati mcd lepim in grdim, med tišino in ropotom, ne poznajo vcč bi-
V končni analizi jc boj za razširitcv sveta lepotc, stvene kvalitete svobode - sreče. Takrat ko postanc okoljc bolj okolje kapitala kot človeka, služi narava za utrditev človcškega suženjstva. Ta stanja imajo svoj izvor v baznih institucijah vzpostavljenega sis-tema, ki mu je narava najprej objekt profitnega izkoriščanja.
Taka je notranja nepremostljiva limita vse kapi-talistične ekologijc. Resnična ekologija se iztcka v borbo za neko socialistično politiko, ki mora obencm v procesih proizvodnjc in v pohabljeni zavesti individuov uspcti, da zadenc korenine sistema.
Le Nouvel Observateur, št. 397; 19. junija 1972 prevedel pavle zgaga
IZ EKONOMSKO
-FHOZOESKIH
ROKOPISOV
Clovek je generično bitje, ne le v tem ko za svoj predmet praktični in tcoretično naredi rod, tako svoj lastni rod kot rod drugih stvari, ampak - in to je le drugačen izraz za isto stvar - ampak tudi vtem ko jc do samcga sebe v takem odnosu kot do zdajšnje-ga živega rodu, vtcm ko je do sebe v takem odnosu kot douniverzalnega, zatorej svobodnega bitja.
Generično življenje obstaja i pri človeku i pri živali fizično najprej v tem, da živi človek (kot žival) od neorganske narave, in kolikor je človek univerzalnejši od živali, toliko univerzalnejše je ob-močje neorganske narave, od katere živi. Kakor rastlinstvo, živalstvo, kamenine, zrak, svetloba itn. teoretično tvorijo del človeško zavesti, de-loma kot predmoti naravoslovja, deloma kot predmet umetnosti - njegova duhovna neor-ganska narava, duhovna hrana, ki jo mora za uži-vanje in pripravljanje šele pripraviti - tako tvori-jo tudi praktično del človeškega življenja in člo-veškc dejavnosti. Fizično živi človek le od tch naravnih produktov, pa naj se žc pojavljajo v ob-
liki hrane, kurjavc, obleke, bivališča itn. Člove-kova univerzalnost so praktično kaže ravno v univerzalnosti, ki naredi vso naravo za njegovo neorgansko telo, tako kolikor je ta 1) nepo-sredno sredstvo za življenje, kot tudi kolikor 2) jc materija, predmet in orodje njegove življenske dejavnosti/ Narava je človekovo neorgansko t e 1 oi namrcč narava, kolikor sama ni človeško telo. Clovek ž i v i od narave, to pomeni: narava je njegovo t e 1 o, s katerim mora ostati v trajnem procesu, da ne bi umrl. To, da je človekovo fizično in duhovno življenje povezano z naravo, nima druge ga smisla kot, da je narava povezana s samo seboj, kajti človek jc del narave.
Vtcm ko odtujeno delo človeku 1) odtujuje naravo, 2) samo sebe, njegovo lastno dejavno funkcijo, nje-govo življensko dejavnost, odtujuje človeku njegov rod;generično življenje mu naredi za srcdstvo individualnega življenja. Prvič odtujuje gencrično življenje in individualno življenje, in drugič naredizadnjega v njegovi abstrakciji za smoter prvega, prav tako v njegovi abstraktni in odtujeni obliki. (str. 307/308)
Ravno v obdelavi predmetnega sveta se zatega-delj človek šele dejansko izpriča kot generično b i t j e. Ta proizvodnja je njegovo delovno generi-čno življcnjc. Po nji se kaže narava kotnjegovo dclo in njcgova dejanskost. Predmet dela je zate-gadelj upredmetenjc človekovega generičnega življenja: vtcm ko se člo-vek podvaja ne samo intelektualno kot v zavesti, ampak ko se podvaja delovno, dejansko, in zate-gadelj opazuje samega sebe v nekem od sebe ustva-rjencm svetu. Vtem ko zatorcj odtujeno delo člove-ku iztrga predmet njegove proizvodnje, mu iztrga njcgovo gcnerično življenje, njegovo de-jansko generično prcdmetnost, in spremeni njego-vo prednost pred živaljo v to pomanjkljivost, da se niu odtcgne njegovo neorgansko tclo, narava. (str 309)
Videli smo, kakšcn pomen ima pod predpostav-ko socializem b o g a t o s t človeških potreb in potemtakcm tako neki nov način proiz-v o d n j e kakor tudi ncki nov p r e d m e t pro-izvodnje. Novo potrjevanje č 1 o v c š k e bitnc mo-či in nova obogatitev človeškega bistva. Znotraj privatne lastnine obratni pomen. Vsak človck špckulira na to, da bi drugemu človeku ustvaril n o v o potrcbo, da bi ga s tem prisilil k novi žrtvi, da bi ga postavil v novo odvisnost in ga /apeljal v nov način uživanjains tcm ekonom-skoga propada. (str. 345)
Potrcba po denarju jc zatorej resnična, od naci-onalne ckonomije producirana potreba in edina potreba, ki jo le-ta producira. (str. 346)
Celo potreba po svobodnem zraku pri delavcu preneha biti potreba. Človek se vrne v bivališče v votlini, ki pa je zdaj zastrupljena z mefitičnim kuž-nim ditliom civilizacije in v kateri prebiva le še n e s t a 1 n o, kot v nekaki tuji sili, ki sc mu lahko vsak dan odtegne, iz katere ga lahko, če nc plača, vržejo ven. To mrtvašnico mora p 1 a č a t i. (...) Svetloba, zrak itn., najenostavnejša ž i v a I s k a snažnost za človeka ni več potreba. Umazanija, to zamočvirjenje, trohnenje človeka, s m r a d n i o d t o k (to je razumcti dobesedno) civilizacije postane zanj ž i v 1 j e n s k i   e 1 e m e n t. Nobe-den izmed njegovih čutov ne biva več, ne samo ne na svoj človeški način, ampak na neki n e č 1 o v e š-k i in zato niti ne živalski način. (str. 347)
Nacionalna ekonomija, ta znanost b o g a s t v a, je zategadelj hkrati znanost odpovedi, stradeža, varčcvanja, in dejansko pride do tega, da človeku prihran i celo p o t r e b o po čistem zr ak u ali fizičnem gi b a nj u. (str. 348/349)
Nujnosti tega, da nahaja celotno revolucionarno gibanje svojo prav tako empirično kot teoretično osnovo v gibanju privatne lastnine, ekono-mije, ni težko sprevideti. str. 333)
K o m u n i z e m kot pozitivna odprava p r i-vatne lastnine kot človeške sampo-d t u j i t v e in zato kot dejansko prisvajanje človeškega bistva po človoku in za človeka; zatcgadelj kot popoln, zavestno in znotraj vsega bogastva dozdajšnjega razvoja nastali povratek člove-ka za sebe kot družbenega, tj. človeškega človeka. Ta komunizem je kot dovršen naturalizem = humanizem, kot dovršen humanizem = naturali-zem, je r e s n i č e n razplet spora med človekom in naravo ter človekom, rcsničen razpad spora med eksistenco in bistvom, med upredmetovanjem in samopotrjevanjem, mcd svobodo in nujnostjo, med jndividuom in rcdom. Komunizem je rešena uganka zgodovinc in ve, da je ta rcšitev. (str. 332/333)
(Navedeno po: Karl Marx: Ekonomsko filozofski rokopi si;vK. M a r x — F. Engels IZBRANADELA, I. zvezek; Cankarjeva zajožba, Ljubljana 1969.)
XI
VZAJEMNA POMOČ
DKP (agencija Drži kot pribito) - Iz neuradnih virov smo izvedeli, da namerava palestinska organizacija Črni september pri-rediti za svoje ustaške kolege serijo poučnih predavanj na temo ,,teror v današnjem svetu' Predavanja bodo popestrili s praktičnim po-ukom. V ta namen so si od švedske vlade izposodili dve letali tipa boeing 707, eno državno kaznilnico in enega jugoslovanskega
atašeja.
(Težka sapa. satirični in humoristični list društva komunarjev FSPN, št. 1)
Ja, ja! Imamo pa še vest, da misli društvo dobičkomanov prositi Težko sapo za stro-kovni nasvet, kako se s finto na prvi strani proda čimveč izvodov. Vedo že, da gre to na račun kakšnega prepira, toda niso čisto gotovt: ,,V tem je nekaj več!"
m. p.
tribuna
študentski list Izdajatelj 10 SS LUZ LJUBLJANA, TRG REVOLUCIJE 1
PRIIMEK IN IME: ......__.................__........~............_______........____________
NASLOV:.......................___._____________________________________
Naročam študentski list »TRIBUNO«. Celoletna naročnina je 25 din. Nairo&iino bom poravnal takoj.                         Podpis:
HVALA!                                      _________'
XII
POVPREČEN ŠTUDENT VIŠJEGA LET-NIKA
Povprečen študent višjega letnika ima povprečno oceno osem. Ob vpisu na faku-lteto od študija fizike pričakuje, da bo dobil teoretsko in eksperimentalno znanje za delo v inštitutih. Kasneje svoje mnenje spremeni in se nameri po končanem študiju zaposliti v tovarni. Vzdržujejo ga starši. ima pa tudi štipendijo. Predavanja in vaje obiskuje redno, študira sproti in si pridno zapisuje predava-nja. Ti zapiski so mu pozneje najpomemb-nejša opora pri študiju za izpite.
Povprečen študent ni preveč zadovoljen s konceptom snovi, ki se predava, navdušen pa je nad odno^i med učitelji in študenti. Pro-stega časa mu primanjkuje in tudi bolj pore dko bere literarna dela. Tudi v študentskih organizacijah ne sodeluje, je pa pripravljen sodelovati.
Boris Vedlin
(List, glasilo študentov fizike na oddelku za matematiko in fiziko, FNT, št. 2)